549. štev. V Ljubljani, nedelja dne 6. julija 1913. Leto H. Posamezna številka 6 vinarjev. DAN* Izhaja vsak dan — tndi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celolotno K 80"—. — Naročnina se vs pošilja upravništvu. a :« Telefon številka 118. s: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo: tu Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana fn zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-::: pust. — Za odgovor je pritožiti -ar m’* o. k: Telefon številka ‘1ft. • Raje tujcu kot zavezniku. Ho zadnjega treuotka se je vse upe, da se spor med Srbijo in Bolgarijo vendar poravna brez nadalj-nega prelivanja krvi, polagalo na Rumunijo in rumunsko proti Bolgariji naperjeno mobilizacijo. Rumunija nezadovoljna s tem, kar je dobila na petregradski konferenci, nikakor ni inogla mirno gledati, kako se Bolgarija hoče ojačiti do takšne stopinje. da bi gospodovala nad Balkanom in bi bile vse druge države več ali manj od njene milosti odvisne. Da to prepreči, da prepreči povečanje Bolgarije, je Rurnunija zagrozila Bolgariji, da bo v slučaju vojne vdrla v bolgarsko ozemlje, ker nikakor ne more privoliti, da se ravnotežju na Balkanu spodnesejo tla. Stališče, tako izraženo, je bilo načelno. To je pa bilo križ čez avstrijske račune, ki bi imeli radi močno Bolgarijo. Vporabili bi jo namreč lahko za svojega zaveznika proti Srbiji, ki se kljub vsem oviram vidno jači. Z vstvaritvijo Albanije je dosežen le en del avstrijsko - ogrskega programa. Z Albanci bi bili Srbi hitro gotovi, če bi ti hoteli kakšne usluge ... izkazovati Avstriji. Za ta namen je treba še koga; ker so pa Srbi preko švabskih želj močni in je še pričakovati ojačenja v prihodnjih desetletjih, je treba tudi močnejšega srbskega nasprotnika, ki bi bil vporaben pomagač pri kakšnih morebitnostih. In za tega pomagača je Avstrija izbrala Bolgarijo. To tem bolj, ker se s tem izpolnijo dve želji Avstrije: gospodarsko oslabljenje Srbije, ki bi ji Bolgarija zaprla pot na Solun, tako, kakor ga je Avstrija na Jadransko morje, in Bolgarija bo precej močan pomagač! Te račune prekrižati je zagrozila Rumunija, kar je avstrijsko diplomacijo spodbodlo k vstrajnenui delu: pregovoriti Rumunijo, da bi opustila od svojega načelnega stališča -in se zadovoljila z onim bolgarskim ozemljem, o katerem misli, da ji gre, in pregovoriti Bolgarijo, da Rumunijo potolaži. Nihče ne bi verjel in vendar se je zgodilo: danes se širijo vesti iz verodostojnih virov, da je bolgarska vlada obvestila rumunsko, da ii je pripravljena prepustiti ozemlje do linije Tutrakan - Balčik. Lep kos rodovitne zemlje; in Bolgari raje odstopijo tujcu svoje ozemlje, domovino svojih hrabrih borcev, ki so se sedem mesecev borili za blagostanje svobodo in neodvisnost svoje domovine Bolgarije in zato pridejo — pod tujca, kj jih bo raznarodoval, raje tujcu odstopijo svojo zemljo, kot da bi prepustili svojemu zavezniku — Srbom — kos osvojene zemlje, kos zemlje, ki še ni bila bolgarska last. Tu ie govorilo v srcih bolgarskih državnikov sovraštvo, slepo sovraštvo, neslovanstvo in ne — življen-ski interesi. In to si bodo morali zapomniti oni, ki jim je Jugoslovanstvo cilj. Dr. K. 4000 Slovencev so sklenili izpodriniti do prihodnjih volitev. Trst, 4. julija. Ni čuda. da naraščanje Slovencev v Trstu Italijanom ne da miru. Saj so vendar pri minulih volitvah videli, da ni več daleč tisti čas. ko bodo tudi Slovenci v mestu imeli svoje zastopnike v tržaškem mestnem svetu, oziroma v deželnem zboru. Ker pa bi bila to za Italijane grozna katastrofa — v tern slučaju bi morali namreč, hočeš, nočeš. Trst priznati za italijansko-slovensko mesto — zato ni nič novega, če javnosti povemo, da kujejo Italijani — zlasti v zadnjem času — noč in dan načrte, kakšna sredstva bi bila najbolj uspešna, da bi se napredku tržaških Slovencev čimprej napravilo konec. Takoj po volitvah so se sešli možakarji. ki stoje na čelu italijanske liberalne stranke, in so se posvetovali o tej velevažni zadevi. Nekdo izmed njih ie bil zelo navdušen za boj-kotno gibanje proti slovenskim trgovcem. gostilničarjem, obrtnikom itd., češ na ta način se jih bomo najlažje iznebili. Pametnejši gospodje so bili seveda proti temu, to pa baje zato. ker so se še pravočasno zavedli, da bi šlo s tem orožjem po vodi. kajti resnica ie. da marsikateri Italijan je odvisen od Slovencev. (Zalibog. da imamo Slovenci še precej nezavednih ljudi, ki celo tam. kjer ne bi bilo treba, podpirajo Italijane. Italijani so v tem oziru pametnejši, in ni ga najti izmed njih, ki bi podpiral Slovence.) Oglasila se je nato najbrihtnejša glavica izmed njih. Oči so temu zagrizene« kar žarele, ker se je zavedal. da bo sprejet njegov predlog z velikanskim navdušenjem, da jo je torej imenitno pogodil. Svoj predlog je nekako tako-le utemeljeval: Cari signori! Današnja seja ie tako važna, kakor morda še nobena. (Res je!) Saj gre vendar za to, kako te proklete »ščave«, ki so se začeli v zadnjem Času tako dvigati, da je pri tem ogrožena celo naša narodna ekzistenca v dosedai samo italijanskem mestu — kako torej te zverine pohrustati, jih uničiti. (Prav ima!) Pri razpravi sem slišal marsikako pametno besedo, a mislim, da ni bila nobena tako na mestu kakor ta. ki se je porodila v moji glavi. Znano Vam je prav dobro, da imamo slugo, ki zato, ker je za nas vnet s srcem in dušo. stori vse. kar mu naložimo. In to ie naš dr. Cima- dori. Važno mesto zavzema on kot tajnik zveze podjetnikov. Njemu moramo na vsak način naložiti, da stori vse potrebno, da do prihodnjih volitev spravimo iz Trsta vsaj 4000 slovenskih delavcev! (Eviva! Klici: Na rame ž njim!) In ta sklep je bil z velikanskim navdušenjem sprejet, dr. Ci-madori pa je bil o njem nemudoma obveščen. Naj nihče ne misli, da je to, kar smo napisali, samo nekako strašilo, oziroma farbarija. Izvedeli smo to iz zanesljivega vira in naša dolžnost ie, da Slovence na to nakano italijanske kamore opozorimo. Sicer pa smo imeli najlepšo priliko videti pred volitvami. kako so hoteli pripraviti ob kruh slovenske pristaniške delavce, in da bi se jim to posrečilo, so prokia-mirali proti njim splošen štrajk. Ker pa so pri tem pogoreli in ker napredka tržaških Slovencev pri letošnjih volitvah vkljub temu. da so poklicali na pomoč Nemce in socijalne demokrate, niso mogli preprečiti, je čisto naravno, da bodo od zanaprej proti Slovencem še hujše postopali, da bodo skušali, da se gori navedeni sklep tudi uresniči, ker v tem slučaju bi se jim pri prihodnjih volitvah ne godilo ravno slabo. Sicer so Italijani (regnikoli) zmerom izpodrivali naše ljudi, pri čemur ima zasluge italijanska kamora in socijalna demokracija, a da bi preračunali in napravili sklep, koliko Slovencev je treba tekom tega in tega časa pognati v Ameriko, tega pa do danes niso storili (vsaj znanega nam ni o tem. kakor nam ie n. pr. sedaj). Sele sedaj, ko vidijo, da ie to edini njihov izhod (če bi se uresničil!), so napravili ta nečloveški korak. To pa naj nas Slovence vzbudi k novemu boju. Z združenimi močmi moramo skušati Italijanom račune prekrižati. Pritiskati pa moramo tudi na našo vlado, kajti njena dolžnost ie. da odločno nastopi proti temu. Mislimo. da imajo naši ljudje, avstrijski državljani, več pravice do zaslužka na tukajšnjih tleh. nego pa italijanski podaniki, katere importira italijanska kamora v naše kraje poleg v svrho uničitve Slovenstva morda tudi iz kakih drugih namenov. Sai avstrijski Italijani pri vsaki priliki poudarjajo. da jim je bližja italijanska vlada, kakor pa avstrijska. In v slučaju vojne med Italijo in Avstrijo ne vemo. na katero stran bi se postavili avstrijski Italijani. Dozdeva se nam pa, da proti Avstriji. Sai se vendar smatrajo za neodrešence in zmerom kličejo na pomoč svoje brate v Italiji, da bi jih odrešili Avstrije. Govorili smo zadosti jasno. Naša vlada, če ie za kaj, pa naj se nemudoma zgane, da ne bo prepozno. Kot avstrijski državljani, kot narod, ki je za Avstrijo že kri prelival, imamo pravico, da to zahtevamo. Proti italijanski druhali, ki ima samo to ra programu, kako bi Slovence uničila, moramo voditi brezobziren boj. Le na ta način si bomo priborili ti dno pozicijo. Slovenska zemlja. Iz Šmarije. Velikanski halo je nastal po Smariji oni četrtek. Kakor strela iz jasnega je prišla novica, da pride v Smarijo oni visoki gospod, ki je najvišji in se menda imenuje glavar Švare. Pirčev fant je priletel z Velikega vrha preko Ponikev naravnost v mežnarijo in je naznanil to vest. Šli so takoj po vasi naznanjat in prosit, da bi razobesili zastave. V svoii zmedenosti so celo pozabili najprej o tem dekanu sporočiti. Ko je dekan slišal, kaj se govori, je priletel kar gologlav z veliko skrbjo na vas in je spraševal, če res pride Švare in zakaj se ga o tem pravočasno ne obvesti. Med tem se je usodepolna zmota že toliko popravila, da so Šmarci zvedeli, da ne pride Švare ampak oni najvišji gospod, ki se piše Šušteršič. Dekan je hitro šel v turnček, kjer je velik nered, tam imajo svoj postor čuki, marinarice itd. in ker je »turnček« občinska last (ki si ga je farovž sled malomarnosti šmarskih mož prisvojil) je bilo treba turnček pripraviti za sprejem. Štirje gospodarji so res razobesili zastave. Potem se je sestavila posebna depu-tacija. ki je šla dež. glavarju do konca vasi naproti. Tam ga je pozdravil dekan, na kar so glavarja peljali v turnček. Tam je rekel dr. Šušteršič, da dobe Šmarci, kar hočejo, samo da prosijo. Posebno vode dobe lahko, kolikor hočejo, saj jo je za curkom dovolj, hvala Bogu, voda je zastonj. Šmarci so bili prav zadovoljni, da se jim je obljubilo toliko. Gospod glavar se je priporočil za prih. volitve. Za enkrat je rekel, da ne potrebuje podpisov. bmarci od samih obljub niso ničesar prosili — saj oni so z vsem zadovoljni in so najbolj srečni če jih vsi pri miru puste. Gospod kaplan Šimnic so med tem imeli priliko pokazati. da so res kavalir in so imeli čast spremljati gospo glavarico proti Sapu. "Peljali so jo na novo pokopališče. Omenieno bodi tudi. da je dr. Šušteršič šel v cerkev, da so tako ljudem pokazali, kako so pobožni. Kmalu se je dr. Šušteršič odpeljal naprej na Grosuplje. Tudi tam je ponujal — vodo. (V šmarski okolici je huda »suša«). Kmetje so bili vsled vode zelo navdušeni. Dr. Šušteršič je rekel: »Jaz že dolgo valim en kamen, pa ga bom tako dolgo valil, da ga bom zvalil...« Kmetje so malo čudno gledali, kako gospod glavar misli, ker ima »valiti« dvojen pomen. Na Grosupjem ni bilo zastav. Popoldne ob 4. je-drdral avtomobil bliskoma proti Ljubljani. Gospod glavar je imel eno zaupnico več. Šmarci se v svoji nerodnosti niso spomnili na to stvar. Oni mislijo, da takih stvari sploh ni treba. Po njih mnenju je tudi županstvo odveč. Škofja Loka. Skoraj nehote se nam je zopet vsililo pero v roko, da napišemo par besed iz našega mesta. Povod temu nam je dal v prvi vrsti tukajšnji gospod dopisnik »Save«. ki je v zadnji številki omenjal tudi »Dan« in njegovega dopisnika, kateremu kot je razvidno iz dopisa povsem popolnoma pritrjuje, čeprav je tudi on prepričan, da vse to dreganje ne bo pri nas prav nič izdalo. Veseli nas tedaj, da je tudi gospod dopisnik »Save« prišel do tega prepričanja, da pri nas ne bomo prišli nikamor, če bomo delali v bodoče tako kot smo dosedaj. V istem dopisu si ie privoščil tudi naše mlajše somišljenike. O teh pa bi bil storil boljše, da bi jih še omenjal ne. okolice Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestme hranilne : M 31 01 brez odbitka rentnega , - vloge po čistih davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Našli ga ne bodo, po tem takem tudi ne bodo vedeli, kaj se je zgodilo z njim. Edino tako se nam je mogoče ognit! strašnih reči.« Kakšnih, tega ni povedal. Toda slutili sta jih obe: že v prvem hipu so jim bile stopile pred oči... Nagla sodba ... krvave kazni... ne vštev- ši tega, da oplenijo in zažgo grad- vsega tega se je bilo nadejati in bati .. Anton pa ie zaključil: »Treba ga ie shraniti tako, da ga ne najde živa duša... V to na potrebujem par zanesljivih ljudi. Na srečo jih vem, kje iskati.« »Ah, mudi se, Anton ...« Izvlekel je svojo debelo srebrno uro. »Pol dveh.« je dejal. »Čez pol ure se vrnem. Časa nam ostane dovolj.« »Kani pa pojdete?« »ti gozdarju Lemetru.« »Ali ga najdete zdaj ponoči?« »Ne samo njega, marveč še par drugih povrhu... Nocoj ne spe pri Gregorju Lemetru ... A dotlej, pro-sim. ne delajte nikakega hrupa, go-a markiza. Zaprite vrata in ne odete jih nikomur... V gradu je par obrazov, ki jim ne zaupam... par ljudi, ki bi jim strah prehitro razvezal jezik ... Odklenite šele takrat, kadar zaslišite mene, da vam porečem; Jaz sem...« In že je bil odšel... Ah, tiste pol ure!... Pol ure med mrličem, čigar odprte, nepremične oči so gledale že v tajnost večnosti, in med ranjencem, ki je razodeval svoje življenje in svojo molčečo radost edino s tein, da je vročično stiskal roko markize Klare. Ni se mu upala, ni mu mogla več odtegniti drhteče roke, ki io je bil stisnil s svojimi onemoglimi prsti... Stara markiza je bila pokleknila; molila je za ubogega grešnika, čigar truplo ie ležalo na tleli in čigar duša je stala ta trenotek pred Sodnikom ... Solza ii ie zdrknila po koščenem licu: spomnila se je bila matere tega sinu ... nje, ki še ni vedela, da je smrt razgrnila svojo perot nad njeno hišo ... Mislila je na to žalostno mater — mislila, da je morebiti ona sama nje sestra v nesreči... Naposled je tiho potrkalo na vrata. »Jaz sem, gospa markiza...« Z Antonom ie vstopilo več mož; med njimi sta dami takoj spoznali gozdarja. »Kako vas je prišlo toliko v grad, ne da bi vas bil kdo opazil?« »Lahka reč, gospa markiza. Prišli smo po gozdu, nato skozi mala vrata v parku, skozi staro oranže-rijo in od ondot po kleteh... Pikel-havbe niso videli ničesar; upam. da pojde istotako po sreči, ko odnesemo, po kar smo prišli... Kajti, je dodal Gregor Lemetre. da veste, gospa markiza — iz gradu je treba spraviti vse, karkoli bi vam utegnilo škoditi.« »Kaj mislite s tem?« »To, da je kapitan v gradu poslej ravno tako nemogoč kakor ta mrtvi pruski oficir.« »Kapitan d’ Ormoa! ...« »Vse boste uvideli... Nemca odnesemo in ga shranimo na takem kraju, da ga ne najde živa duša... Toda njegovi ljudje ga bodo iskali... lahko ste prepričani, da pretaknejo vse kotičke... Vi seveda, jim porečete. da ne veste ničesar; Anton jim bo pričal, da ie čakal Nemca vso noč, pa se ni oglasil... Toda sami veste, da vam ne bobo verjeli na besedo; hoteli bodo v ideti z lastnimi očmi. Vršila se bo stroga preiskava, ki ne bo prizanašala nobenemu kotičku v gradu — niti vaši sobi. gospa markiza de Rošegi... V teh okolnostih bi zajeli gospoda kapitana neizogibno, in to inu moramo prihraniti.« »A kaj je potem storiti?« je vzkliknila Klara z grozo. »Eh, to. da skrijemo tudi njega... Seveda,« je dodal gozdar z mrklim usmevom. »ne na istem kraju kakor Prusa. Dovolj nas je. da se razdelimo v dve skupini. Ena odnese kapitana k Jeri...« »Ali mislite, da bi pri njej...« »Kdor hoče priti do njene koče, mora biti rojen v goščavi. Gospod kapitan bo varen kakor v jazbini.« »Ali ga bo pa hotela vzeti pod streho?« »Lorenka je, milostna... In ženska ie. ki je sama pretrpela dovolj, da ima sočutje s trpljenjem drugih ljudi. Poslal sem že enega izmed naših tovarišev, da ;io obvesti, naj pripravi svojo baito in ... posteljo.« »Toda ... škodilo mu bo ... Doktor je naroča! tako strogo« »Nosilke mu napravimo, gospa markiza, na katerih ne bo počival dosti slabše kakor na tej zofi .. niti čutil ne bo, da se seli...« »Da, da.« ie zamrmral ranjenec, »k Jeri, k Jeri... Ako ostanem tu, pomenim strašno nevarnost za vas vse...« Stara markiza je pokazala gozdarju mrliča: »Kam pa tega?...« »Vržemo ga v baiar ljubimk ... kar on pogoltne, tega ne vidi več človeško oko ...« Tako se je zgodilo. Možje so poiskali par močnih lesenih drogov in jih zvezali s prečnicami. na katere so položili žimnico in par blazin. Z nežnostjo, ki je ne bi bil nihče pričakoval od njunih težkih rok, sta preložila Gregor in Anton kapitana na te improvizirane nosilke. Klara in markiza sta ga zavili v volneno odejo. »Uniforma .. orožje... vse, k&r je njegovega.« je dejal Gregor. »In vse, kar je nemara pustil v sobi oni drugi...« Ranjenec je obrnil glavo k damama in izpregovoril trudoma, s slabotnim glasom: »Vse življenje vam ne bom nehal biti hvaležen... srce mi je polno vajine dobrote ... Dovolite mi upati, ie dodal strastno in objel s pogledom njo. ki je bila sladki, krepilni angel njegovih vročičnih, neprespan nih oči, »da se ne bom spominja! jaz edin.;, ki vas ne pozabim nikdar — nikdar..« »Ah!« je vzkliknila mlada žena in se razjokala krčevito, »tako kruto je. da greste od nas... in da vas medve ne moreva, tie smeva zadržati ... Ali bova vsai izvedeli, kako je z vami? ...« »Najlepši dan mojega življenja bo tisti, ko pridem, da vam ponovim osebno svojo zahvalo ...« »Da, lep dan bo ...« je ponovila ona po nepremagljivem nagonu svojega srca. Toda gozdar je rekel: »Idimo. Treba je. da opravimo pred jutrom...« Krepki Lorenci so prijeli za nosilke in odšli tiho po hodnikih. Gozdar ie ostal s par drugimi kmeti pri mrliču. »Zdaj je ta na vrsti,« je de*al. To je šlo bolj naglo. Truplo, ki je že drevenelo v otrplosti smrti, so položili na druge nosilke. (Dalje.) cajti naši «mlajši« — kar jih pač je — se ne brigajo za nič. razun — no, saj pač vsak sam ve, kaj hočemo povedati. Odkrito moramo priznati, da take lenobe od mladih ljudij nismo pričakovali. Da bi se pa kaj poboljšali. pa si še misliti ne smemo. Starejši meščani so slabi, mladi pa popolnoma zanič. Le čuditi se^ je. da je mladina, ki je bila včasi še malo idealna, postala tako zaspana. Pravzaprav, če vzamemo stvar pri pravem koncu, pa to ni prav nič čudnega: kakor starejši, tako mlajši. Izvzeti niso ne eni ne drugi. Da se nas pa ne bo krivo sodilo in mislilo, da kai pretiravamo, naj navedemo samo par slučajev, ki kažejo naše meščane v pravi luči in ki dovolj jasno ilustrirajo naše sedanje in prejšnje razmere. Na rotovžu so vladali poprej naprednjaki. Ko so se približevale nove volitve, je bilo pripravljenih par odločnih mož, da spravijo vso stvar v pravi tir. Tistih par mož je delalo po svojih močeh, kar jim je bilo pri obstoječih razmerah pač mogoče. Vlagale so se reklamacije, agitiralo se je itd. In ko je bilo treba stvar prijeti z vsemi močmi pa so vsi meščani pustili teh par mož na ccdilu, je pa tudi tem upadel pogum, kajti kdo bo vendar cel dan. teden' ali mesec nosil vodo v morje, ko pa ne more pokazati niti najmanjšega uspeha. Ravnotako je bilo tudi tukaj. Poleg teh pa so neki mlajši meščani sklicali neki sestanek na katerem so se posvetovali v obč. volitvah, seveda brez sodelovanja tistih, ki so celo stvar vodili poprej, a tukaj je ostalo le vse pri besedah. Ko pa je prišel dan volitve, pa ni bilo nobenega naprednjaka blizu. Drugi dan pa so se klerikalci hvalili kako sijajno so »zmagali«. Ja, zares so lahko zmagali, ker so imeli tako hude nasprotnike. da so se na dan volitve poskrili. — Drug slučaj pa je ta. Nekega visoko stoječega in zelo vplivnega moža se je pri sestavi napredne kandidatne liste hotelo postaviti za kandidata. Mož pa, dasi inteli-gent in kot tak, bi moral pač biti zaveden, pa je skoro z jokajočim glasom prosil, naj ga ne stavijo zopet na listo, čeprav je bil že poprej v občinskem odboru. Mož se je namreč bal za ljubi kruhek, pa popolnoma po nepotrebnem, kajti on stoji so-cijalno pač tako visoko, da bi mu klerikalci ne mogli prav nič škodovati. Da, tako je pri nas, res se ni čuditi, če potem nikamor ne pridemo. Toliko se nam je zdelo potrebno javnosti omeniti, pa naj bo komu prav ali ne. Če pa komu ni kaj všeč in misli, da se mu godi krivica, naj se pa kar oglasi, saj je »Dan« vsem tistim, ki hočejo dobro, vedno na razpolago, kajne gospod urednik? — H koncu pa moramo povedati nekaj za kratek čas. Stvar je namreč ta-le: »Narodna Čitalnica« v Kranju je pred par tedni vabila našo »Čitalnico« k proslavi svoje 501etnice, ki jo te dni obhaja. Vabila jo je s pismom, katero pa je bilo tako nesrečno, da je imelo zelo dolgo pot. Prejel ga je predsednik, ta ga je pa poslal — seveda ne da bi ga odprl — blagajniku, bagajnik pa zopet naprej, tako da je tisto ubogo pismo prišlo nazadnje v roke čitalniškemu — knjižničarju. Pa to je le en sam zgled našega de-lovanja, koliko je še podobnih. Pošljite naročnino, ako je še niste! Aškerčevim staviteljem po I. obletnici njegove smrti 10. junija 1912.* Lepo, da mrtve vi može slavite, ki svetli bili so značajnosti nam vzgledi; a tudi — živih mi ne pozabite, da ne umirajo zaničevani v bedi: po smrti malo mu koristi lovor — spomenik, kdor žive dni zavisti črne bil je mučenik! . . . Dokler je pel romance in balade neznani nam Gorazd, poljubljen od Modrice. ki so privrele mu iz duše mlade, ko še v navdušenju žarelo mu je lice: poslušali spoštljivo srno njegovo pesem mi, kar v sladki nadi še v bodočnost lepšo nas živi! Ko pa v razvoju duh mu je dozorel in se je vzdignil smelo izmed nas z nižave ter plaval v zraku kot mogočen orel na krilih bujnih domišljij v neba višave: srepo za njim je škilil marsikakšen sivi čuk, v svobodnem vzletanju pod solncem pretežak. neuk! * Ob I. obletnici Aškerčeve smrti je zagotavljal neki naš dnevnik, da bode k letu pesnik proslavljen dostojnejše s — spomenikom, ali ka-li? Iz tega zatrjevanja so vzklili naslednji vera! (Op. pisca.) Dnevni pregled. Utegne marsikoga zanimati, kako izgledajo zaupnice, ki jih dobiva dr. Šušteršič in pozivi, ki jih dobivajo občine, zato prinašamo sledečo resolucijo z vsemi »vrlinami« in hibami. * Resolucija. Nizkotni napadi, ki se ponavljajo v zadnjem času v izvestnem časopisju proti osebi preblagorodnega gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča nam dajejo povod, da izrekamo preblagorodnemu gospodu deželnemu glavarju slovesno svoje visoko spoštovanje in neomajeno zaupanje, proseč ga, naj prezira klevete, ki njega stoječega visoko nad podlimi obrekovalci ne morejo doseči. Užaljeni v dno duše po tako ostudnem početju stranke, ki se imenuje slovenska in njega časopisje, ki izrablja naš mili materni jezik zato, da ponžuje našo ljubeznivo domovino po širnem svetu in blati najuglednejšega našega rojaka, ki po volji Njih Veličanstva in temelji na brezmejnem zaupanju ljudstva stoji na najvišjem mestu naše dežele,... izrekamo tej stranki in njenemu časopisju naše najgloblje zaničevanje. Poživljamo druge občine naše dežele, naj sledijo našemu zgledu in pokažejo svetu, da stojimo župani, svetovalci in odborniki tesno združeni z glavarjem naše dežele v skalnati zvestobi in da nizke klevete nasprotnikov ne držijo druzega, kot da se z večjo ljubeznijo oklenemo svojega izkušenega in nad vse požrtvovalnega vodja. — To se mora dr. Šušteršič krohotati, ko čita takšne besede, cedeče se same požrtvovalnosti. Res na razne načine se slajša gospodu deženemu glavarju življenje. . . Neizrečena zaupnica. Znano je, da se deželni glavar, državni in deželni poslanec ljubljanske _ okolice vodja S. L. S. itd. dr. Janez Šušteršič že več časa potaplja. Raznovrstni čolni polni zaupnic hočejo ga na vsak način rešiti. A drži ga pa Thei-merična roka v vodi, da ne pride na suho, češ toži me — potem se bodeva drugače pogledala in t£ga se on boji. Tak rešilni čoln v podobi zaupnice priromal je tudi z Ježice od občinskega zastopa v Ljubljano. Katoliški občinski stebri so se spogledali, ko so videli svojo nezaupano zaupnico in sram jih je postalo, ker na Ježici pri občinski seji niti duha ne sluha ni bilo o kaki zaupnici. Kmalu se je raznesla novica, da je bila zaupnica občinskega zastopa glede omenjenega dejstva falzifikat. Deželni glavar je sprevidel, da se nahajata, občinski zastop in njegova zaupnica na Ježici v veliki zadregi in zato ju je rešil z inspiciranjem. V času inšpieiranja zagledala je druga zaupnica luč sveta s podpisi tudi onih odbornikov, ki niso prej vedeli o nikaki seji posebno pa ne glede odposlane zaupnice v imenu občinskega zastopa. Ne čudimo se možakarjem nič. Danes obkladajo svoje lastne pristaše v deželnem odboru z najbolj pobalinskimi psovkami, a jutri že lazijo za njimi. Iz posameznih občinskih odbornikov se norčuje, da so cerkveni strežaji (ministranti), kateri niti svojega premoženja ne znajo gospodariti še manj pa občinskega. Od takih mož dobe se lahko zaupnice, kateri se samo kot anulfa- In čuku v črni duši strast zavisti razvname v plamen se z neodoljivo silo. ki mu razpali jetra in obisti in v srcu vsako čuvstvo se je zadušilo. na kratkih krilih svojih se za orlom zaleti. ter v gnevu svojem hripavo za njim na glas kriči! t Pomilovalno orel se ozira na čuka. ki ušel je svoji kletki tesni, kako žareče vanj oči upira v nestrpni svoji vsi razjarjenosti besni: skovikanja njegovega odurno glasni klic privabil iz duplin je mnogo črnokrilih ptic. To bilo je hreščeče kreketanje v slovenskega nam slovstva temno-senčnem logu, ki dajalo je vernikom na znanje: da mladi orel je presmel nasprotnik Bogu; zanesel je med naše vrste svajo in prepir. in moti z vsiljivim petjem blaženi nam mir. lf Skovirjem nočnim so se pridružili iz orlovskega gnezda ptički še negodni ter ga kot krvni bratje sramotili — ti žoltokljuni vsi mladiči redkoplodni: in orel. obstreljen, užaljen, zbegan in potrt — v pušic sovražnih strelih je zaslutil črno smrt! beti z križci podpisujejo — a radi bi pa bili pri občinskem odboru, ne toliko zaradi časti, da nosijo pri procesiji sveče, ampak, da urede občinske račune. Takšni revčki ne morejo potem vedeti, da se deželni glavar in njegova soproga na kožo njih krvavih žuljev vozita na »špas« okoli. Radovedni smo, kako sta se zviti, dolgo časa na županski stolček čakajoči žiipan in načelnik mlekarskega »štrajka« Ahlin (Hrovat) in dr. Šušteršič kot državni kmečki poslanec glede omenjenega mlekarskega štrajka pobotali. Tukaj tudi za oba smrdi. Čast hitro mine. Drugo leto pridejo volitve. Radovedni smo ali pride dr. Šušteršič zopet z avtomobilom ali z izvoščkom? Mislimo dr. Šušteršičeve in Alilinove slave bode kmalu konec, kajti tak zagovornik . kot je župnik Zupan ne bo imel nič več vpliva na volitve,- ker notar Plantan^ in ovadba proti župniku Bercetu še nista in ne bosta pozabljena.^ . . »Zarji« v album. Vsak naj gleda na svoje in svoj list; če pa že ljubi moralne pridige, naj si jih nadiktira v gramofon, da mu jih čitati ne bo treba. . . Okrajno sodišče v Laškem trgu pošilja kmetom v okolico razna plačilna povelja, spise itd.. — namreč onim revežem, ki so prizadeti pri propadlem »Spar- u. Vorschuf3-Ver-einu«. Ubogi kmet dobi nemški odlok. ki ga ne razume, pusti delo in gre 2 do 3 ure daleč v trg, da dobi tam človeka, ki mu razloži, kaj hoče slavno sodišče. Ali ni brezvestno na tak način škodovati državljanu, ki ima po drž. zakonu pravico, da uradi z njim slovensko občujejo. Kako zaničujejo naši razni narodni prijatelji slovenskega odiemal-ca, naj navedemo nastopni slučaj. Neki istrski trgovec je kupoval pri tržaški tvrdki fižol itd. Ponujali so mu popolnoma pokvarjeno blago, ter je še gospodarjev sin zaničljivo rekel: »Die Tschitschen \verden alles fressen« — Čiči požro vse«. Kupec pa je razumel nemški in se je odrezal: »Die Tschitschen \verden einen D. fressen«, pa je brez pozdrava odšel. Tedaj naši ljudje vse požro! Tebe. pošteni odjemalec pa zasramujejo in zaničujejo! Ali je to potrebno? Napad. Dne 1. t. m. je neki hlapec brez vzroka napadel posestnikovega sina Josipa Bezlaja iz Golega brda pri Medvodah. Hlapec je fanta vrgel ob tla. pretepel ga je s pestmi in poleg tega še osuval. Ko je hotel Bezlaj ubežati, je hitel hlapec za nji.ni in ga je udaril s pivsko steklenico po glavi ter mu prizadejal več znatnih poškodb. V spanju okraden. Pred nekaj dnevi se je posestnikov sin Ivan Mele iz Velike Ligojne pri Vrhniki okrog polnoči prebudil iz spanja na svojem ležišču na podstrešju. Zbudil ga je čuden šum in ropot. Zagledal je nekega tujega, širokoplečega temno oblečenega moža. ki je takoj pobegnil. kakor hitro ga je Mele vprašal, kaj išče na podstrešju. Mele je pozneje zapazil, da mu ie tujec ukradel njegovo obleko in čevlje. Tatovi, ki so imeli dober okus. V noči na 1. t. m. so doslej neznani tatovi vlomili v hišo posestnika in gostilničarja Ludovika Cundra v Mali vasi. Preiskali so vse omare in vse predale v gostilniški sobi. Ker pa niso našli tam ničesar pripravnega, so šli v klet, kjer je bilo polno vina. Tam so izpili več vina raznih vrst. A plul ie orel mirno nad močvirjem po sinjem vzduhu vedno višje nad oblake, in zibal se zavzet je nad vsemirjetn, kjer z duše je otresel duhamorne mrake: očiščen, rešen vseh težilnih krulio-borskih brig. vzletel je v raj svobode prost zemeljskih verig! In mi. ki tu v nižavi smo ostali, v prepirov bratomornih mreže zamotani. šele sedaj, ko je odšel, smo ga spoznali. da bili so bliščeči mu talenti dani, ki v duši so rodili slavnih del mu zlati plod. da ž njimi je pred svetom poveličal bedni rod! * * Pozabljen pevčičev bo medli zarod v pritlikovem grmičju plahosti zadušen; a pevca-orla bode slavil narod.^ v korenju, v deblu, v vejah živ m neporušen. ki bo uvrščen član v vesoljnega človeštva krog in vladal bo mu vsem neposredno pravični Bog! Na Golovcu. 25. dan po I. obletnici Aškerčeve smrti. , " ‘ ’ IstekloseuL s v V V V V tfr*- na kar so vzeli s seboj še sest buteljk posebnega vina in svinjsko kračo. Toča v Istri. Pretekli pondeljek mecl tretjo in četrto uro popoludne se je zbrala nad Pazinom in njegovo okolico nevihta, katero je spremljala toča. Ta je dobro letino na poljih popolnoma pokončala. Škoda znaša od 500.000 do 600.000 kron. ItobfStn izmed tamošnjih posestnikov ni bil zavarovan proti toči. — V istem času je divjala nevihta v Šent Petru in v tamkajšnji okolici. Trta, kakor tudi žito je popolnoma uničeno. Škoda se ceni na 200.000 kron. Vohuni na Tirolskem. Listi poročajo, da so oblasti v Trientu prišle te dni na sled vohunski aferi in da so več sumljivih oseb že aretirali. Vohuni so, kakor se govori, prodali Italiji načrte utrdb visoke planote la-varonske. Glavni krivec je baje neki graški inženir, ki je vodil dela tamošnjih utrdb. Orožništvo ga je aretiralo in izročilo okrožnemu sodišču v Roveretu. Samomor častnika. Kakor se iz Velikega Varadina poroča, se je dne 5. t. m. ustrelil stotnik 19. poljskega topničarskega polka Hugon Scherb. Vzrok samomora je doslej neznan. Dinamit v poštnem nabiralniku. Dne 4. t. m. ob pol dveh ponoči je eksplodiral v dunajskem okraju Neu-bau neki poštni nabiralnik. Kosci razstreljenega poštnega nabiralnika so pobili več šip na oknih. Dinamit ie položil v nabiralnik najbrže isti storilec, ki je pred nekai tedni izvršil podobno dejanje na južnem kolodvoru. Neurje na Ruskem. Kakor se iz Kijeva poroča, vlada v tamošnjih krajih veliko vremensko neurje. Proga južnozapadne železnice je skoraj popolnoma razdejana vsled silnega dežja, povodnji in viharjev. Železniški most pri Voloczysku se je podrl. Promet z Avstrijo je popolnoma pretrgan. Ruski potniki morajo izstopati v Voloczvsku. avstrijski že v Tarnopolu. K umoru prostitutke Schmidt. Kakor je »Dan« že poročal, je bila v teh dneh ria Dunaju zadavljena in oropana prostitutka Mici Schmidt. Na sumu umora je bil neki knjigove-ški pomočnik Klasen iz Dunaja, katerega so v Draždanih aretirali. Tega so izročili državnemu pravd-ništvu. Klasen trdi, da je bil ob času umora Schmidtove v Pragi. Ko so Klasena preiskali, so našli na njegovem životu več ugrizov, kar je zanj zelo obtežilno. Schmidtova ga je najbrže v boju za svoje življenje ugriznila. ker si ni mogla drugače pomagati. Dvoboj s samokresom. Med znanim dunajskim gledališkim ravnateljem Ladislavom pl. Beothyjem in trgovcem Ladislavom Benedekom je prišlo dne 4. t. m. do dvoboja s samokresom. ki pa se je srečno končal. Vzrok dvoboja je bil prepir v nekem žurnalističnem klubu. SOKOL I. Danes na Ledini celodnevna prireditev. — Javna telovadba. : : Veselica. : : Ljubljana. — Jutri prinese »Dan« zanimive slike s primernimi pojasnili o zadnjih dogodkih v deželnem odboru, o prijateljstvu dr. Šušteršiča nekdaj in sedaj. Opozarjamo na to. — Pogreb pisatelja Josipa Premka. Sinoči se je vršil pogreb mladega slovenskega literata. Pogreb je bil skromen, kakor je to pri nas navada: Za pogrebom so šli sta-riši, nekaj sorodnikov in znancev, par literatov, par starih ženic, neka: gospodičen in nekaj zastopnikov raznih društev: Videli smo gosp. svetnika Levca, zastopnike »Slov. Matice«. «Pis. podpornega društva«, »Ljubljanskega Zvona« in »Slovana«. Belo krsto so krasili sveži šopki in trije venci. Enega ie dalo osobje Samassove tovarne. Pogreb se je vršil od »Avstr, carja« k Sv. Križu, kjer so položili krsto k večnemu počitku. — Kakor slišimo, izide ena knjiga njegovih najboljših stvari pri Bambergu. — Glede potovanja v Kijev na vserusko razstavo poroča nam »Slovanski klub« še sledeče: Pot pojde skozi Budimpešto. La\voczne, Lvov in Voločisk v Kijev ter ravno po tej poti tudi nazaj. Vendar bode preskrbljeno. da si potniki ogledajo spotoma tudi Budimpešto in Lvov. V Kijevu ostanejo izletniki tri do štiri dni. — Kijev je nam Slovencem najbližje veliko mesto rusko. Po svoji zgodovini in po svoji legi je to mesto jako znamenito. Kijev se imenuje namreč oče ruskih mest. Lega njegova na strmih bregovih Dnjepra pa je naravnost očarevalna. Mi Slovenci imamo malo pojma o značaju ruskih ' mest in o življenju y njih ter bo zato že vsled tega izlet v Kijev za vsakega izletnika jako poučen. Poleg tega ie pripomniti, da je razstava jako lepa :er nudi obiskovalcem mnogo poučnega in zabavnega. Kdor se želi iz-eta udeležiti, prijavi naj se vsaj do tonca t. m. »Slovanskemu klubu« v Ljubljani. — Iz Novega Vodiuata. Moščan-ski klerikalci so že tako daleč prišli, da ko ie moral odložiti svoje podžupansko Mesto znani klerikalni agitator Janez Orehek, ki je bil zaradi volilne sleparije obsojen na pet dni zapora, da je prišel na njegovo mesto nemčurski klerikalec Julij Podobnik. Ta novi podžupan nima niti za las več kredita, kot ga ima Ora-žem. Dolg obeh znaša približno 180.000 K. premoženje obeh je pa k večjemu vredno 80.000 K. Iz tega se razvidi, da sta pač oba dobra gospodarja. Podobnikova žena, ki je doma zpod Golovca in je sestra znanega Jerebovega Klukca, ie kričala ob priliki prihoda turnerjev v Ljubljano »heil«. — »Heil!« — Iz Most. V nedeljo dne 6. t. m. ima svoj redni občni zbor napr. pol. in gospodarsko društvo za Moste. Delovanje tega društva se je skoraj popolnoma ustavilo. Najprvo ie odložil svoje mesto predsednik tega društva. — Nato je prevzel to mesto podpredsednik in tudi ta je sedaj odložil svoje mesto. Dokaz zato je, da ti ljudje še niso zreli za tako važno organizacijo. ali pa morebiti so iz drugih vzrokov se odpovedali političnemu delovanju. Naloga, katero ima politično društvo, je velika, posebno pri nas v Mostah. Zato potrebujemo agilnih delavnih mož. — Iz Most. Klerikalci delajo z vso silo, da nam ujamejo zadnjega našega somišljenika. aKo ne morejo drugače, ga z obljubami podkupijo. To dokazuje, kako so klerikalci ob priliki, ko ie politično društvo ustavilo svoie politično delovanje vsled znane afere. Tekali so od enega do druzega in ga lovili na svoje limanice. Naprednjaki v Mostah smo bili do sedaj skoraj še brez oporne sile. Klerikalci napenjajo vse sile, da bi zdrobili edino še to politično organizacijo, ki jim je trn v peti. Potem, ko so si to uredili, je vsak odpor proti klerikalcem nemogoč. Naloga vsega moščanskega naprednega občinstva je, da z vsemi močmi obdrži to edino politično organizacijo, ki je v stanu, da se klerikalcem ustavi pot v Ljubljano. Naloga vsega moščanskega občinstva je pa tudi, kdor se le količkaj briga za politično in gospodarsko vprašanje občine Moste, da pride zanesljivo v nedeljo na občni zbor te tako potrebne organizacije v Mostah. Občni zbor se vrši ob 3. popoldne pri Joškotii na Selu. — Po Krasu se navadno klatita dva Žida, od katerih eden se izdaja za direktorja mlina, drugi pa za zastopnika. Našega trgovca toliko časa “nadlegujeta, da končno kaj kupi. Seveda zahtevata in dosežeta pri vagonu do 80 in tudi 100 K višje ceno, kot je dnevna cena. To je pa tudi samo ob sebi umevno, da ta dva klati-viteza ne moreta živeti od same provizije. in zategadel mora kupec kaj več plačati. — Pred par dnevi nas ie obiskala stara ženica in je rekla: Tako pa ne pojde, gospodje. Ako ste pisali o gospodu Smolnikarju, naj že bo. ker tisto je bilo res — ampak lurška voda je pri tem nedolžna. Tisto sliko o lurški vodi bodete morali zbrisati. Jaz dobro vem, da je lurška voda v. šenklavškem farovžu in pri nunah prava. (Pokazala je nam francosko dopisnico, kjer se naznanja, koliko vode se je odposlalo). Mi smo se seveda smejali dobri ženici in srno rekli. da ji ne moremo pomagati. »Pojdem pa do župana« je rekla. »Tisto pa lahko« —• smo a Ivi mi. — Pozor Vsi napredni Vičani. Glinčani in Rožnodolinci se snidemo danes popoludne na veselici »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« v Dreherjevi pivnici na Tržaški cesti, da s svojo odsotnostjo manifestiramo proti domači klerikalni prireditvi. — Napredni Vičani. — Politično najmočnejši narodi so tisti, ki imajo najbolj razvito industrijo:'Angleži, Francozi. Američani, Nemci. Mi Slovani jih v tem oziru seveda ne dosezamo. že celo ne mi Slovenci! Zato pa moramo tembolj podpirati domačo industrijo.' da se čim lepše razvije. Imamo n. pr. Kolinsko tovarno kavnih primesi, ki je eno naših najlepših domačih podjetij; dolžnost vsakega Slovenca je, da propagira povsod izdelke tega podjetja, ki glede kakovosti prekašajo druge tovrstne izdelke, dolžnost vsake slovenske gospodinje je kupovati edinole izvrstno Kolinsko ka^no primes, edino domači kavni prMatdf' Pazite pri nakupovanju dobro ^a vai?’.veno znamko »SokoI«! — Dotična ostba iz Sp. Šiške, katera je kupila v petek 4. julija odj ene kmečke žene na tram v Sp. Šiški nekai jajc. ter io obenem vprašala, ako ima lOkronski bankovec za zme- © Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. Sl Telefon St. 296. = Ljubljana. = Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. Telefon št. 296. £ Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. \w ifaHt V g| a Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v restavracijo »Tivoli'; tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je g tudi vedno sveže pivo in razna pristna — :: v i n a po zmernih cenah. :: i\\Tje vedn0 brezplačno na razpolago za V vlaJT&d, LA V vrl alta veselice, shode, predavanja itd. Hotelske sobe :p;°iak0 nizk;ie^.' vc i*r CO Velika izbira žalnih klobukov Edna posebnost Mir***'*" Ljubljana, sv. Petra c. 4. Telefon štev. 53 Telefon štev. 53 Strojevodja za bencin-motor, izurjen tudi v popravljanju orodja, se stalno sprejme pri stavbenem podjetju. Naslov pove »Prva anončna pi- sarna”. Martin Kralj čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno. Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s tali im izveskom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto,. fig hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih. ipvezmea Ivan Jakopič v Ljubljani, Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mostu, za vodo se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del, cenj. gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniškili cenah in slav. uradom za trpežno in močno vezanje protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. Postrežba točna, delo solidno. Postrežba točna, delo solidno. Trajno delo dobi več sto delavcev in delavk v starosti od 16. do 42. leta pri podjetniku 'V' __ A. Šuligoj, Premogokop V Trbovljah, štaj. Plača za moške na dan 3 K do 3 K 30 v., v akordu tudi 5 K in več. Plača za ženske na dan 2 K do 2 K 30 v., v akordu tudi 3 K in čez. Delo je vzunaj in traja 10 ur na dan. f\ o Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ * „ „ 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. „ „ „ „ 40—50 „„ 14 „ prašne plašče „ B * 18—20 * „ 10 „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. zaloge čevljev Anton Novak Ljubljana, Šek&kpa ulica K zraven modne trgovine Magdič zu dame in gosjiode Prve vrste po Isa-lcovosti in jjg priležncsti. - - m ZL-Tizlsie feciitein.reri.črLe čeme. ■ * Mili InlraS primeren za kakega isfiili lUIVCtl obrtnika se odda v Florijanskl ulici št. 6. Stanarina 10 K mesečno. Natančneje ravnotam. F\plri;«« stara 16 let, se sprejme UCtVlild v dnevno službo v neki kavarni. Naslov pove »Prva anončna pisarna. “ F. n. Fodpisaai naznanjam slav. občinstvu, da sem kot večletni poslovodja tvrdke M. Trebar otvoril samostojno čevljarsko obrt. Priporočam se sl. občinstvu za izdelavo novih čevljev, kakor tudi popravila. Solidne cene, dober izdelek. Andrej Zaplotnik, Kolodvovska ulica 27, v hiši gost. pri Kovaču. PT Za birm9! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni Alojzija Povha, Trst ulica del Rivo šlev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Boj/ata izbera. Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane verižice, prstane i. t. d. naj ne prezre tvrdke Vsi ljudje ki hrepene po dobrem in ceneni zajutreku, južifti, pivu ali vinu se zateko od blizu in daleč v gostilno ki se nahaja v krasni legi ter zdravem zraku na Drenih ~ o ve m vrhu kjer se postreže tudi z raznovrstnimi mrzlimi jedili; Ne zamudite prilike! Pazile na naslov! h 1000 in še več na leto zasluži lahko vsak restavrater, kateri si nabavi iz moje velike tovarniške zaloge (edine na Kranjskem) Rajnovejši in moderni, samigrsjoči PIANINO z navijtnjem na pero, brez elektrike, na katerega se tudi lahko z rokami -------—. igra —---------------- Po dogovoru postavim sam, vsakemu imeji-telju restavracije, gostilne ali kavarne, poljubno moderni gramofon, ali godbeni avtomat, tudi zgoraj omenjeni glasovir (pianino) brezplačno v njegove prostore, kateri stroj se potem izplačuje sani z vmetanim denarjem ali pa plačam od tega denarja odstotke; Gramofon atelje A. Rasberger. Ljubljana Sodna ulica štev. 5. 10.000 plošč vedno v zalogi. — Peresa in posamezna dela. — Vsakovrstne igle. — Lastna delavnica za popravila vseli vrst avtomatov in pramofonov. »Zdravnik želodca“ je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. I“Ka s-Ka s-Ea iHIHK Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti. Specialna trgovina s kolesi in deli Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej, ========== Izposojevanje koles. ===== Zaloga po- l h šiva in ta-B3 petniškega JL ! Fr. Kapus!s i i s n ra_____________ra »I Ljubljana, Marija Te- gg režije cesta 0 (Kolizej). | blaga. gRHKESBBBBBBEBEEBBBBrBEBISEBigBtLEBBBElKEBHBiBBBBBBBBBHBREg ES B M m Zaloga spalnih s Zaloga otomanov m Hj —m——..i... i—— g | ter iedilnih sob | divanov, žimnic g različne kakovosti; Vsakovrstno drugo g zai'amžcno tr>,ežni izdelki- 1 m___________ gg v različnih najnovejšili slogih m m KB i pohištvo. BI BEBEBlSBBKHBBflrEB.BEZlIKRBB* RS Velika izbira § S® * 19 H EEHEEE K BS P F E EBEEEBI. t EE#R I otroških vozičkov, b m Priznano solidno blago S vsakovrstnih sl*k, m gi ter najnižje cene. | ogledal itd, §j m £ m BBBBBBEBBBBHBBBBilgB^BiigBPffBEBgffl Javna dražba Pr ed o v i cev ih poseste v se vrši dne 7., 8. in 9. folija ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani soba štev. 18. Najmanjši ponudek znaša za hiše s pritiklino in sicer: na Ambroževem trgu štev. 7 (75.530*— K), gospodarsko poslopje istotam (9590*— kron), na Poganski cesti štev. 60 (109.200*— K), na Zaloški cesti štev. 67 žandarmerija (11.600*— K), na Zaloški cesti štev. 18 pošta (11.480*— K), ob Zaloški cesti štev. 9 (3.720*—K), za žrebčarno na Selu štev. 7, gostilniško poslopje (36.980*-— K), v Hradeckega vasi štev. 20^(7.610*-— K), za hleve in gospodarsko poslopje Poljanski cesti št. fiO (56.280 — K, za svinjsko pitališče s hišico in vodnjakom (17.470*— K), hiša Predovičevo selo 22 (37.640 K). Pojasnila dajejo: c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, soba štev. 18, Ljubljanska kreditna banka in g. dr. Kari Triller, odvetnik v Ljubljani.