97. Številka.
Ljubljana, v soboto 28. aprila 1900.
XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljana brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežel« toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo, dne 22. aprila 1900 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev vdeleženih.
Zatorej se skliče nov
občni zbor
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 6. maja 1900
ob 11. uri dopoludne
v prostorih „Nšrodne Tiskarne"
z istim, za občni zbor dne 22. aprila 1900 določenim dnevnim redom, s pri-stavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarna".
Najnovejši naklep zoper kranjsko kmetijsko družbo.
Kranjsko klerikalstvo izkorišča kaj dobro tisto klaverno parlamentarno orga nizacijo, ki se zove »Slovanska krščansko-narodna zveza". Klerikalci so dobili v tej zvezi vodstvo v roke in ker vedo, da je v sedanjih časih le jako težko izvojevati narodnih, politiških ali gospodarskih koncesij, toliko laglje pa druži h, skušajo ta položaj izkoristiti za svojo strankarsko in osebno korist. Premenivši parlament v nekako .Karntnerico", prepustili so klerikalci skrb za splošne slovenske koristi drugim in se toliko časa nastavljali vladi, dokler jih ni ta poklicala v svojo sobico ter si kupila nji hovo ljubezen.
Vlada je gotovo naredila dobro kupčijo. Tako poceni še nikdar ni dobila na svojo stran nobene stranke, kakor sedaj kranjsko klerikalno stranko in zajedno ž njo tisto krščansko zvezo, ki bi bila naj-
LISTEK.
Abnormalni časi.
Kakor dr. Aleš o svojih filozofskih načelih, kakor slovenski poslanci o uspešnosti svoje politike, kakor baron Hein o svojem umetniškem okusu, tako sem prepričan jaz, ki sicer nisem harmoničen človek, o abnormalnosti naših časov. Sinoči ste imeli pogledati v koledar, potem pa stopiti brez zimske suknje na ulico... rad bi vedel, ali bi bili ugovarjali moji trditvi! Ali vreme je samo zunanje znamenje one notranje, globokejše abnormalnosti, ki brenči, kakor bi bila po celem svetu in po vseh dušah napeta struna počila, tako da čutim to abnormalnost celo sam v sebi. Jaz Asmodi, notorični brezverec, pripravljam se povsem resno na to, da postanem praznoveren.
Ali ne mislite na primer, da je pred Veliko nočjo morala biti neka tajna struja v zraku med Dunajem in Ljubljano, ki pa je posegla včasi še nekoliko dalje ? Kako bi bilo drugače mogoče, da bi imeli na Dunaji in v Ljubljani prav ob enem svoje .umetniške" debate v deželnih zborih. Sedaj razumem, zakaj je „Dramatično dru fttvo* svoj občni zbor trikrat preložilo. Še eno tako gledališko debato, pa bi bili lahko
hvaležnejši predmet za kak satiričen list. C-sna, za katero so se klerikalci prodali vladi, še ni znana. Plačuje se v obrokih. Najprej je bila izplačana svota 3000 gld. iz državne blagajne, ki se je porabila za sleparijo z umetnimi gnojili, zdaj pa hoče vlada kranjskim klerikalcem na ljubav zadaviti cvetočo našo kmetijsko družbo, najlepšo slovensko gospodarsko organizacijo, ki spada mej prve in najzaslužnejše v celi državi.
Vladna predloga o ustanovitvi dež. kulturnega sveta in okrajnih zadrug ni druzega nič, kakor koncesija kranjskemu klerikalstvu. Ker to klerikalstvo poštenim potom ni moglo dobiti kmetijske družbe v roke, da bi jo izkoristilo v svoje strankarske in zasebne namene, zato se hoče to družbo uničiti in na njeno mesto postaviti taka organizacija, da bi v njej imeli kranjski klerikalci prvo besedo, vsa usoda kmetijstva pa bi bila odvisna od milosti in nemilosti dež. predsednika.
Tendenca tega načrta je prozorna kakor steklo. Vzeti se hoče kmetijski družbi njena veljava kot strokovni zastop kranjskega kmeto-valstva, potisniti se hoče kmetijska družba na stališče klerikalnih konsumnih društev in tiste „Go spodarske zveze", ki se ni upala tožiti, ko se ji je naravnost očitala sleparija in goljufija, tako da bi izgubila vsak večji pomen in postala v naši deželi to, kar je slovenska kmetijska družba v tržaški okolici Će bi bilo to storjeno, bi se lahko skrčile subvencije in olajšala bi se agitacija proti družbi tako, da bi ta kmalu začela hirati in propadati.
V podrobnosti zakonskega načrta, ki ga je vlada predložila, se danes še ne bomo spuščali. O tem bomo še pozneje govorili. Omenjeno bodi samo mira grede", da po tem načrtu ne more noben učitelj postati član okrajne zadruge, da more biti član le posestnik, tako da bodo zadruge v rokah
napravili občni zbor kar zunaj pri sv. Krištofu, kamor bi tedaj lahko odnesli vso našo dramatiko in dramaturgijo. Hein bi ji .držal" nadgrobno govorancijo, uredniki „Slovenskega Lista" bi jo zagrebli, dr. Uše ničnik pa bi blagoslovil vse vkup. Škoda, da sta Ibsen in Zola, ki ju je učeni krščansko-socialni dr. Knotz proglasil Židoma, tako daleč doma! Pri nas bi našel Ibsen še kaj modelov za svoje dramatične figure — in morda bi še za Zolo kaj ostalo.
Kako pa se dr. Tavčar res predrzne trditi, da kardinali in škofi kihajo?! Pomi-mislite: Kihajoči škof! Kakor plebejec brez kolarja, z navadnimi človeškimi lastnostmi in potrebami! Kako naj tedaj pride našemu narodu tako prepotrebni rešpekt napram črni halji? In to je bilo proračunano; zakaj taka antiklerikalna agitacija ravno sedaj, ko je najlepši misijonarski čas in ženice najbolj pripravljene, da izberejo piščeta in jajčka ?
Morda reši romanje ta grešni slo venski svet in mesto, da zabavljate t svojem listu pobožnim devicam, ki so šle na „fruštek" v Rim, bi jih rajši pohvalili Samo to morda ni prav, da so te romarice v krilih in hlačah tako zagrizene v zajuterk. Vraga! Kakšnih osem sto ljudi pogostiti, pa naj si je le s prežgano juho, je vendar malo preveč za Človeka, ki je največji
župnikov in njihovih pristašev. Cela predloga je skrajno površno delo. S kako površnostjo se je krpala, kaže okolnost, da pravi baron Hein v svojem dopisu na dež glavarja, da mu izroča načrt zakona, „sammt einer slovenischen druckgerechten Uebersetzung". Še toliko se baronu Hein u ni zljubilo pomisliti, da je pri nas slo ven sko besedilo vsacega zakona original in ne samo nemško!
Značilno je, da se je ta načrt, kakor smo že omenili, predložil deželnemu zboru brez vsake motivacije. Nobene besede ni izgubila vlada, da bi ž njo opravičila ta naskok na kmetijsko družbo. Vedno in povsod je pri tako važnih in da lekosežnih organizacijah navada, da se pojasni njihova korist in njih potreba. To je bilo v predstoječem slučaju zlasti še za tegadelj potrebno, ker se gre za eksistenco tako znamenite organizacije, kakor je kmetijska družba. Ali zgodilo se to ni. Z nobeno besedo ni pojasnila vlada, da bi bil deželni kulturni svet koristnejši od kmetijske družbe, z nobeno besedo ni dokazala potrebe, da se odstrani kmetijska družba in na njeno mestopostavi nova organizacija. Kako tudi! Saj ve vlada sama, da taka reorganizacija ni niti potrebna, še manj pa bi bila koristna, saj je vlada ta načrt samo predložila, da plača ž njim klerikalce. Vlada ve dobro, da s tem stori kranjskemu kmetijstvu veliko škodo, in zato se ni upala, svoj načrt kakorsibodi utemeljiti in opravičiti Njej se gre le zato, da bi pri ti novi organizaciji imela kar mogoče največ vpliva in najmanj stroškov, in v tem oziru je dobro preskrbela. Odločilno besedo bodo imeli vladni birokratje, ki so doslej kmetijstvu samo škodovali in mnogo škodovali, koristili pa še nikdar nič, plačevala pa bo vse to dežela!
Nadalnji dokaz, da je ta načrt samo politiška koncesija kranjskemu klerikalstvu, je to, da vladi niti v sanjah ne pride na misel, da bi nas veto vala tako reorganizacijo na Štajerskem, na Goriškem ali v Trstu.
revček na svetu. Tisti kuhani fižolj, ki ga je kmetic imel v ruti zavezanega, morda sploh ni bil njegov provijant, temveč ga je mož vzel seboj, da pomaga »jetnikom", ki stradajo v Vatikanu.
Vaš račun o denarju, ki ga odnašajo v Rim, mi pa čisto nič ne imponira. Še premalo se zgodi v tem oziru. Ako bi narod odnesel vse, kar ima, deloma v faro vže, deloma v Vatikan, — eventualno so še škofovi zavodi v rezervi —, tedaj bi vsaj ljudje morali vodo piti in postiti se, bilo bi manj greha, razne deviške družbe, ta najnovejša iznajdba naših coelologov, pa kar ne bi imele dosti modrih in zelenih trakov in medalij za vse svoje Člene.
Vam pri .Narodu" naj bi napočil tak veliki petek! Saj če bi klerikalne želje kaj zalegle v nebesih, bi ga itak že imeli. Tedaj bi rad videl, ali bi še mogli nagajati ubogi tržaški .Elinosti", ki išče novih mož in starih programov na Kranjskem, menda zato, ker v Trstu nima sploh ne mož ne programov. Da je ,E linost" hiperklerikalna, ni res; istina je samo, da ima vsak dan najmanj dvesto vrstic poročil o misionih. In res je, da se mora v prvi vrsti ozirati na klerikalce, kajti — .jeden jedini duhovnik je bil dosedaj na tržaškem ozemlju, ki ae je brigal za nate politične in narodne boje". Ali razumete, da je to argument? Ako pa Slovenci na periferijah na na-
Tudi tam imajo kmetijske družbe, in to prav slabe kmetijske dražbe, a vendar vlada ni nikdar poskusila, jih nadomestiti s kulturnimi sveti To se hoče samo pri nas, da bi dr. Šusteršič, ki o kmetijstvu toliko razume, kakor kak konjač o psihologiji, za-mogel v senci tega kulturnega sveta razširiti svoje konsumske kramarije in famozne kupčije z umetnimi gnojili.
Vladni načrt je pravi atentat na kranjski kmetski stan. Ž njim se hoče uničiti organizacija, ki si je pridobila ogromnih zaslug za deželo, ki izvrstno de luje, in ki ima velikansko večino naroda na s/oji strani zgolj zato, da se tako plača podkupljeno klerikalno stranko.
Slovensko ljudstvo na Kranjskem pa tacega atentata ne bo dopustilo. Kakor lani pred klerikalci, znalo bo slovensko ljudstvo tuii letos proti vladi braniti najvažnejšo in najljubšo vseh naprav, kmetijsko družbo, in vsaj poslanci narodne napredne stranke zastaviti bodo morali vse moči, da se ta naklep ne posreči. In stališče jim bo olajšalo to, da proti takim naklepom lahko protestujejo v imenu politiške in socialne morale.
O tem načrtu sedanji deželni zbor najbrž ne bo sklepal, o tem načrtu bo govorilo slovensko ljudstvo in bo o njem izreklo svojosodbo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Dotlej pa, slovenski kmetovalci: Pozor in puško v roke, da ubranimo našo kmetijsko družbo pred vlado in klerikalci!
Naša mlinska obrt.
(Govor posl. I. Lenarčiča v 8. seji deželnega zbora kranjskega.)
(Darje.)
Gospoda moja! Kakor Vam vsem dobro znano, se v naših alpinskih deželah ne pridela toliko žita, da bi to žito zadostovalo za domače potrebe, marveč so te alpinske dežele in med temi zlasti Kranjska navezane na to, da dobivajo tuje žito, katero porabijo za svoje potrebe.
predujejo, so tega krivi Kranjci. Kajti .Edinost" se mora vedno pečati z Ljubljančani; kako naj tedaj opravlja narodno delo v Trstu? Ali ona je umetnica, pa je vendar opravlja. Ali ima .Narod" ves teden toliko društvenih vesti j in .povževskih" naznanil, kakor jih ima .Edinost" en dan?
A Vi ne morete živeti brez ravsa in kavsa! Taki ste, Vi antiklerikalci. Poglejte klerikalce, oni so vse drugačni Vzemite n. pr. velikonočni .Primorski list" (dovtip-než se imenuje .poučljiv" list za slov. ljudstvo) Tam bi bili lahko čitali doslovno: .Slov. Narod", .Soča", .Rdeči Prapor" očitno napadajo sv. vero in Kristusove namestnike, zato kličemo liberalcem in brezvercem: »Mir vam bodi!"... Pa recite, da to ni lepo! Ali hoče morda .Slovenec" kaj drugega? .Mir Vam bodi", to Vam vošči vsaki hip in ker ne gre s samo željo, mora seveda praktično delovati: ako bi Vas liberalce, brezverce, mogel pokopati bi gotovo imeli mir. Zakaj se ne daste pokopati ?
Vidite: ako Vas ne bi bilo med živimi, Vam tudi ne bi vsakega, ki se ogreši ob kakšen paragraf, utikali v liberalni žep. Zato so liberalci in socijalisti vendar dobri, da krščanski bratci v slučaju potrebe odvale* svoje pristaše na nje; torej v Ljubljani do pičice tako, kakor na Dunaju, kjer tudi antisemitje pripisujejo krščansko socialnega
O priliki, ko s* j« v deželnemu zboru razpravljalo vprašanje o skladiščih ali ,La gerhauser", takrat sem imel priliko opozarjati na to, da je ves promet s kranjskim žitom znašal približno 300 vagonov, med tem ko je bilo pripeljanega tujega žita v deželi 3000 vagonov. Danes so se razmere nekoliko predrugačile. Danes prodaja Kranjska še manj svojega žita, kakor tedaj, in tujega žita imamo danes, lahko rečem, najmanj 5000 vagonov v deželi. In če upoštevamo, da je to kranjsko žito, ki se naklada in odklada v naši deželi, poleg pšenice še sostavljeno iz drugih žit, potem se lahko reče, da komaj 100 vagonov pride na pšenico, med tem ko tujega, ogrskega, žita ogromno množino zavzema le pšenica.
Opazuje se splošno, da se ves promet žita od vzhoda proti zahodu pomika. V našem cesarstvu opazujemo to, da se širne ogrske pokrajine v obili meri pečajo s pridelovanjem žita, zlasti pšenice in izvažajo svoje blago, katerega doma ne porabijo, v tostransko državno polovico, da se to blago tukaj predela v moko, deloma da služi za domačo porabo, deloma pa da služi za eksport. V kolikor so ona mlinska podjetja, ki so bližji vira tega žita, na boljšem, ka kor ona, ki so bolj oddaljena od teh virov, je razvidno iz tega, da znaša moka, ki se je izdelala iz žita, približno 75% proti vsej množini, kar se je je sploh zmlevalo. Če torej mora tostranska industrija večjo množino surovine (tukaj žita) prevažati v primeri z množino konečnega izdelka, kakor pa onostranska, potem je onostranska državna polovica v tem oziru mnogo na boljšem, kakor naša.
Ne bom Vas, gospoda moja, mučil s podrobnostimi, kako se ta račun izpelje, ampak navesti hočem samo toliko, da znaša ta razlika približno 21% od tarife v škodo naši industriji nasproti ogrski. Seveda proti temu ni mogoče nič storiti, kajti tu so krajevne razmere vzrok. Ali gospođa moja, ogrska mlinska obrt je poleg ravnokar omenjene okolščine še v nekem drugem oziru mnogo na boljšem in sicer je na boljšem v tem oziru, ker se pri prevažanju žita oziroma moke od ogrskih mlinov direktno uporabljajo refakcijski tarifi takoj pri kartiranju, med tem ko se v Cislajtaniji to ne dogaja, ampak mora dotični podjetnik plačati polno voznino po normalni tarifi in šele ko je gotova množina žita pripeljana na končni kraj, do katerega veljajo refakcijske tarife, potem se mu šele diferenca izplača. Če se to posto panje preračuni na tarife, znaša to približno 13% v škodo naši mlinski industriji nasproti ogrskim mlinom. To je gotovo enostransko postopanje 13% od tarifov tako veliko, da se mora uvaževati in odločilni faktorji naj bi delovali na to, da naša industrija v bodoče ne bo več toliko oškodovana, marveč naj bi se povsod enako postopalo.
(Dalje prih.)
grobarja, ki je streljal na nekega poslanca in na spremljajočega ga inženirja, socialnim demokratom. Oboje skoro isti čas: pa recite, da ni v tem nekaj čudnega. Najbrže so bili razni duhovni, ki je bilo o njih zadnji čas toliko govora pri tajnih razpravah sodni j, tudi sami liberalci in socialisti.
Sploh pri nas še vse skupaj ni tako, kakor bi moralo biti. Pri deželni vladi se morajo jeziti, da je nekdaj živel in celo pisal neki Jurtschitsch. Za Doga, ali ne bi mogli že davno imeti deželnega zakona, ki bi določal, da ni bilo nikdar nobenega Vodnika, Prešerna, Jurčiča, sploh nobenega slovenskega pisatelja? Ali seveda, ostalo bi vendar še dosti križev, kajti svet ni samo na Slovenskem popačen. Na Ruskem piše Tolstoj, na Francoskem Zola in tedaj se zgodi, da se celo v Trstu dama navdušuje za .Plodovitost". Z ozirom na sveto pismo bi bilo to sicer naravno, ali kje ostane , dekorom"? Da smo na svetu, ni nič slabega, ali slabo je vedeti, kako pridemo na svet
Najboljše bi bilo vobče, da ne bi vedeli ničesar; vsaj za tiste, ki preveč vedo, bi bilo boljše. Vivat nevednost! Zabitost bodi naš bojni klic. Tedaj izgine vse libe-ralstvo in vse tiste svobodne misli in dr. Kržič se ne bode moral mučiti z vprašanjem, ali je bil Judež Iškarijot res še bolj zaničevanja vreden kakor liberalci.
Asmodi.
V Ljubljani, 28. aprila. Kongres slovsn. žurnalistov zabranjen.
Na lanskem kongresu slovanskih žurnalistov v Krakovu se je sklenilo, da bodi prihodnji kongres v Zagrebu. Ko je šel te dni posl. dr. Mazzura vprašat hrvatskega bana, ali bi dovolil, da se vrši kongres avstro-ogrskih žurnalistov tega leta v Zagrebu, je ban odgovoril, da »žarnalistovski kongres v Zagrebu v današnjih razmerah ni spojljiv z interesi Hrvatske-Slavonske", ter da zategadelj ne bi mogel dati dovoljenja. Kongres se torej v Zagrebu ne bo vršil. Hrvatska vlada ni povedala razlogov, zakaj smatra kongres slovanskih žurnalistov nezdružljivim z interesi dežele. Že lani pa je prepovedala hrvatskim časnikarjem iti v Krakov. Hrvatska, oziroma ogrska vlada noče, da bi se shajali državljani Ogrske in Hrvatske z drž avljani cislit-vanske polovice niti na čisto literalnožur-nalistovskem kongresu! Nikjer na svetu, pa tudi v naši državi se ne stavijo ovir sestankom delavcev na kateremkoli prosvetnem polju. Smejo se shajati učenjaki, umetniki, poslanci, — samo časnikarji ne. In vendar so prav časnikarji najvažnejši širitelje kulture ter so najmarljivejši delavci za napredek narodov in države. Vladi bi moralo biti na tem, da se žurnalisti čim najbolj izpopolnijo, da dobe" v vseh vprašanjih in dogodkih Čim najboljše informa cije, — toda ogrska vlada ne dovoli pogledati svojim žurnalistom preko plotu. Že lani, ko so se sešli Hrvati in Slovenci na Trsatu, je posl. Polonyi interpeliral v ogrskem parlamentu, zakaj ogrska vlada tega sestanka cislitvanskih državljanov z ogrskimi ni prepovedala. Szell je takrat odgovoril, da je imel sestanek na Trsatu samo privaten značaj, a da hoče vlada za bodoče poskrbeti, da se kaj takega ne pripeti več. Žal, da takrat ni nihče opozoril ministrskega predsednika na neopravičenost njegovega stališča. Tega niso storili niti hrvatski poslanci, niti se ni kaj drugega zgodilo, da bi se saniral ta praecedeus in radice. Nadejati pa se je vsaj sedaj, da nastopijo slovanski poslanci proti neverjetnemu in naravnost neumljivemu postopanju hrvatske, oziroma ogrske vlade. Ogrsko ozemlje ne sme biti prepovedano ozemlje avstrijskim državljanom. Ogri ne smejo smatrati svoje polovice za državo v državi! Naš cesar posredovalec v angleško-burski vojni?
Turinska »Štampa* je dobila iz Bero-lina obvestilo, da se hoče cesar Franc Jožef poprijeti iniciative v mirovnem vprašanju med Anglijo in južnoafričanskima republikama. „Štampa" trdi, da hoče naš cesar tekom svojega bivanja v Berolinu pozvati vlasti, naj posredujejo. Anglija je baje s tem zadovoljna in cesar Viljem hoče našega cesarja podpirati. V Altoni sta se pred kratkim se šla cesar Viljem in princ Waleski ter se baje menila o predpogojih avstrijskega posredovanja. Dunajska »Reichs-wehra meni, da treba počakati potrdila te vesti v „Štampi , dostavlja pa, da vest nikakor ni neverjetna. Gotovo je, da bi posredovala Avstrija samo takrat, ako bi bil uspeh posredovanja zajamčen. Vsekakor so se nazori na obeh straneh, v Angliji in med Buri, tekom nad šest mesece trajajočim bojem znatno izpremenili. Celo Cham berlain in Cecil Rhodes sta postala skromnejša. Rhodes je razočaran radi nesposobnosti angleških generalov ter je to svoje razočaranje tudi javno izrazil. Toži namreč, da generali te vrste vojne ne znajo voditi, kritikuje dosedanje operacije jako ostro in meni, da je vojna uprava računala le z Buri, ne pa tudi s podnebjem, terenom in s težavami za dobavo živil. Razen tega so začeli v Londonu računati vojne stroške in vzlio ogromnemu bogastvu Anglije so ti stroški že tako narastli, da obhaja borzi-jance skrb. In četudi bi se vojna končala nazadnje srečno za Anglijo, bi morala vzdrževati v Južni Afriki velike čete, sicer bi se Buri puntali vedno in vedno. Pantov pa ima Anglija že sedaj preveč. V Indiji so nastali radi lakote nemiri, na afganski meji treba pomnožiti čete, ker se upira emir, v Sudanu se tudi kažejo sledovi nemirov in v zadnjem času so se dvignili še Ašanti. Anglija ima torej s svojimi kolonijami dovelj skrbi, in umljivo bi bilo, ako bi se rodila v Londonu zelja po miru, ki bi bil za Angleže ugoden in časten. Bori pa itak niso bili niti spočetka za vojno in njih deputacija v Evropi naravnost išče
posredovalca mira. Buri pač uvidevajo, da vzlic vsemu junaštvu in vsej vojaški prebrisanosti morajo končno omagati, kajti Angležev je desetkrat več. Za mir so torej šanse prav ugodne. Bati se je le, da ga fanatiki na eni ali na drugi strani ne izjalovijo. Angleški Jingi so zlasti nepristopni za vsako pametno in mirno razmatranje. To je pa vendarle istina, da želi vsak člo vekoljuben Evropejec korica sedanji strašni vojni v Južni Afriki.
Vojna v Južni Afriki. General Frencb, ki je zaman lovil generala Olivierja, tudi generala Deweta ni mogel dohiteti, nego je videl na cesti proti Ladvbrandu v daljavi  izginjati  samo še zadnje čete bnrske armade. Angležem se je torej ponesrečil iznova lov na Bure, ki so se zbrali z neverjetno naglico pri \Vynburgu. Roberts ni mogel odrezati Burom odhoda proti severovshodnji strani ter je s tem zopet dokazal, da v strategični naglici Burom daleko ni kos Res je, da se Barom ni posre Čilo vzeti Wepenerja ter polastiti se ondi oblegane angleške čete 300—400 mož, pač pa so znali spraviti na noge malone vso angleško armado ter jo prisiliti, da se je razvila na povsem drugem torišču kakor je bilo v Robertsovem načrtu. Roberts se je zamudil radi tega celih štirinajst dnij in zima je v Južni Afriki mej tem še bolj napredovala. To pa je za nadaljni razvoj ope racij največje važnosti. General Polecarevv, ki je ostal v De\vetsdorpu, je vzel ondotnim farmerjem nekaj goveje živine in konj, far-merje pa zaprl, ker so svojo prisego, da ostanejo mirni, prelomili Farmarji zatrjujejo, da so prisegli prisiljeni, in da taka prisega nima nobene veljave. Sicer pa se v severno zahodnjem delu Kaplandije zopet pojavljajo nemiri ter so vstaši iz Prieske vzeli Angle žem pri Klipdamu 200 vreč moke. Kitche ner se je torej jako zmotil, ko je mislil, da je ta okraj že docela pacificiran. Bure je zadela huda nesreča, ker je tvornica streljiva Begbie v Johannesburgu eksplodirala. Londonski listi trdijo, da so dobivali Buri v poslednjem času svoje streljivo samo iz te tovarne, toda iz Pretorije javljajo, da bode tekom 14 dnij tovarna že zopet funkcionirala. Veselje Angležev je bilo torej pre nagljeno. Bržčas so razgnali tovarno angleški državljani v Transvaalu, zato pa jih bode transvaalska vlada izgnala brez nadaljne obzirnosti. 0 položaju pri Boshofu obkoljenega lorda Methuena poročajo angleški ča sopisi, da mu je prišel general Hunter na pomoč, da pa so Buri razpostavili svoje čete tudi med Kimberlevem in Boshofom. Methuen torej ne more niti nazaj niti naprej. Bržčas se vname ondi v kratkem boj. Iz Natala je došla vest, da so se Buri pri Elandslaagteju še bolj utrdili, ter da imajo topove, obrnjene na angleško taborišče, tako dobro postavljene, da jih Angleži ne morejo zadeti. Buri so deloma zapustili Biggarske gore ter se pomaknili zopet bolj južno. O Bullerjevi armadi pa poročajo iz Durbana, da je več kakor polovica vojakov in nad dve tretjini častnikov nerabnih. Ljudje so bolehni, sestradani in izmučeni tako, da mora Buller mirovati. Splošna malodušnost vlada v tej vojski, vojaki ne zaupajo častnikom, ti pa svojim generalom tudi ne. Tudi konji in osli so večinoma nerabni. Tako stoje stvari v Natalu za Angleže jako slabo. Glavna pozornost pa se obrača sedaj na okolico Thaba-Nehuja in Wynburga, kjer je zbrana velika armada Burov. Splošno prodiranje Robertsa iz Bloemfonteina se doslej še ni začelo.
Dopisi.
Od nekod, 25. aprila Bridke solze so tekle našemu gospodu in njegovim ženskim ovčicam iz oči j, ko je jemal slovo od svojih faranov, ko je moral zapustiti faro, v kateri je preživel toliko sladkih pa tudi grenkih ur. Beseda se mu je tresla, ko je molil očenaš, niti videl ni, da je sedelo danes nekaj žensk na moški strani, kar bi ga sicer tako razjarilo, da bi bil trikrat vdaril ob prižnico, in razgnal pregrešne poslušalce. Danes so bili gospod Miha potrti, kajti da bodo morali tako hitro zapustiti to čudno goro, tega si vendar le niso mislili. Pri vsakem očenašu, katere so pa danes brezplačno molili, jih je streslo, in potok solza se je udri po rudečem, cvetočem licu. Pa ganila je ta žalost tudi nase farane, in mlado in staro, kar je bilo ženskega spola, vse se je brisalo, eni oči, eni nos, eni s
ruto, eni brez rute, samo da je gospod videl, kako so mu vdane njegove ovčice, katere je on včasih tako ljubil. Le ena sedela je tam v kotu, katera ni pretakala solza v tem slovesnem trenutku, samo ena tiščala je ustnice krčevito stisnjene, in jezno je gledala na gospoda, na njega, ki jo hoče sedaj zapustiti, katerega je tako srčno ljubila, kateremu je bila tako vdana, da je takoj pozabila vse gorje, vse bolečine, katere je občutila takrat, kadar jo je gonil s palico okrog farovža, ako ga ni dosti dobro postregla. Maščevati se je hotela nad njim, da jo pusti na tej čudni gori, da bo morala sedaj živeti sama, ko je vendar tako prijetno v farovžu, kajti tam je doma ljubezen, in ako človek včasih greši, je takoj gospod zraven, ki ima pravico vse odpustiti.   Srpo je gledala predse, in v živih barvah predstavljala si je, kako bode njena naslednica srečna tam v farovžu na sosednjih gorah, kako jo bode gospod Miha ljubil, kako lepe urce bo preživela ž njim ... Ne, tega preživeti ne bode mogla, tega ne more dopustiti, da bi sedaj druga vladala pri njenem gospodu. Naj se zgodi kar hoče, zmagati mora, ali pa se maščuje nad njim, da bode pomnil, kaj se pravi ljubezen uničiti. Sklenjeno,  storjeno.   Takoj po maši poda se še enkrat k svojemu Mihi, ljubko se mu nasmehlja, pogladi ga ljubeznivo po rudečem licu in z vso njej  prirojeno ljubeznivostjo mu pravi: Miha, ljubi moj Miha, ali me misliš res tukaj pustiti na tej čudni gori, ah si pozabil na vse, kar sem ti storila?   Ali ne veš več, kolikokrat sem te tolažila, ko te je sam presvetli hudo preganjal ? Ali ne veš, kako si bil takiat obupan, ko bi se bil pred oltarjem kmalu preobrnil, pa si se vendar še vzdržal, tako da ti je samo patena padla po tleh in je bil slučajno ravno prevzvišeni takrat pri maši ? Ali se ne spominjaš, kako ljubeznivo sem te spravljala vselej spat, kadar si prišel utrujen domu tam iz Merkurjeve doline, kjer so ti dali piti v tisti katoliški oštariji takega vina, da ti je zlezlo vse v noge? Ali nič več ne veš, kako sem te stregla, ko si se bil napil tistih kapljic, ki si jih prinesel iz Ljubljane domov, meneč da je Piccolijeva essenca, pa je bil cognac? Ali ne veš, kako so te enkrat v tisti Merkurje vi dolini preganjali, ko si moral revno, malo oblečen letati po hiši, ker si se bil zmotil, in si šel namesto v svojo sobo, v ono, kjer spi natakarica?   Ali si pozabil, kako si pripeljal jedno gorko za uho nekemu gospodu, ker ti je zaprl tisto dekle, katero bi ti tako rad ljubil, pa ti on ni pustil in te je hotel potem radi tega izdati? Glej, ljubi moj, vse to in še drugo mi je znano, vse bom zamolčala, ako me vzameš seboj, nobena duša ne bo ničesar zvedela, kaj delaš,  vedno te bom   zagovarjala, samo vzemi me seboj, ker te tako ljubim. Komu bi se ne omehčalo srce, in ko bi imel led v prsih, otajati bi se moral.   Tudi gospod Miha se je omehčal, stara ljubezen je prevladala, segel je dekletu v roko, prosil jo je, naj molči o tem kar ve, in obljubil ji je po 10 kron na mesec . . . Žalostno pojo danes zvonovi na tej čudni gori, črne zastave vihrajo raz hiš.   Osem mož pa koraka veselo vsak z okinčanim košem na hrbtu  in  nosijo pohištvo  gospodovo na novo faro tja v sosedne gore. Zadej pa stopata on in ona roka v roki in se tožno ozirata na ono hišo, kjer sta se včasih dobro imela.   Žalostni farani so takoj po njiju odhodu napravili veliko grmado iz starih čevljev, jo zakurili in tam peli srce pretresujoče   žalostinke.   Gost dim se je valil v Merkurjevo dolino doli za odhajajočimi in prinašal je seboj  tožne glasove lepe pesmi: »Ah, zdaj gredo, ah, zdaj gredo, — nazaj jih več ne bo". —■
Dnevne vesti
V Ljubljani, 28 aprila.
— Kranjski dež. zbor je v današnji seji rešil najprej daljšo vrsto različnih peticij, potem pa odobril poročilo posl. Hribarja o rač. sklepu dež. zaklada. Poslanec vit. Langer je utemeljeval svoj samostalni predlog, da se izda novela k lovskemu zakonu za Kranjsko. Daljša razprava ce je vnela pri poročilu o premem bi zakona o povzdigi reje goveje živine, o katerem je poročal posl. Lenarčič. Po poročilu posl. Šubica se je sklenila pre-
03T Dalje v prilogi. -»
spoznavši položaj, odredil takoj, da se Buri umaknejo proti Ladvbrandu.
London 28. aprila. Levo krilo angleške armade preganja Bure z največjo eneržijo. Proti Thabunehu korakajoči pešci so premaširali prvi dan 36, drugi dan pa 22 kilometrov. Roberts se nadeja, da bode imela akcija ugoden uspeh.
London 28. aprila Splošno se sodi, da maršal Roberts vzlic temu, da je porabil šest divizij, ne bo mogel pregnati Buro v iz njihovih izvrstnih pozicij okoli Wynburga
London 28. aprila. General French in Rundle zasledujeta Bure še vedno. General Olderson pa se je zopet vrnil v svoje taborišče.
London 28. aprila. Iz Na t al a poklicani general Warren je imenovan guvernerjem Zahodnje Griqua dežele.
Poslano.^
Minolo nedeljo provzročil je tukajšnji nemški nacionalec notar Sch5nwetter s svojo skrajno oholostjo v Fantinovi gostilni Škandal. Natakarici ukazal je, da naj pogleda, ako ga že izvošček čaka. Le-ta, vrnivša se odgovorila je: „Fijakar je že zunaj". Schonwetter ne zmeneč se za odgovor, delal se je, kakor da ga je preslišal. Natakarica ponavlja! „Gospod! fijakar ježe zunaj". Schonwetter razkačen: . I c h habe Ihnen deutsch befohlen". Ton, v kojem je te besede govoril, je bil skrajno razžaljiv, in iz osebnosti, ki je iz njegovega lica sevala, videlo se je, kako mož zaničuje slovenščino. Z vznosom povdarjal je zlasti besedo: Deutsch. Presenečeni niso bili samo slovenski gostje v sosedni sobi, nenavadni prizor napravil je tudi mej Sch. omiznjaki mučno, celo minuto trajajočo tihoto, iz koje se je videlo, da je žaljenje slovenščine celo njegovi družbi presedalo. Ni dosti manjkalo, da ne bi navzoči Slovenci reagovali. No, pokazali so, da imajo nekoliko več socialne omike in boljše pojme o dostojnosti. Molčali so. — Ne vidi se nam čudno, ako tega slovenščino tako mrzečega nacionalca vsa klerikalna stranka, na čelu ji dr. Šusteršič s svojimi posojilnicami podpira, — saj so brezdomovinci — čudno, da pre-čudno je padejstvo,da pri takemu slovenožrcu celo najodličnejši narodnjaki pogodbe delajo.
V Ljubljani, 26. aprila 1900.
Več gostov.
Darila.
Uredništvu našega lista s o poBlali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ivan Novak v Krškem 50 K mesto venca na krsto ranjcega gosp. župnika Ivana Knavsa, darovali so gg : dr. Vvimmer in & PuCko po 6 K, dr. Mencinger 4 K, Amann, Gregorič, dr. Kaiserucrgsr, Neimenovani, Lapajne, Pogačnik, dr. Romih, Zotter po 2 K, Adlešič", Cizelj, Jugovic, Hilbert, Klemen, Kos, Košir, Krizman, Lilleg, J. Novak, Oblak, Pin-tar, Rozman, Fr. Rumpret, Scagnetti, Stanzer mL, Tavčar, Žmavec po 1 K. — SI. „Savinjski Sokol" in „Narodna č'talnica" v Mozirju 18 K, namesto venca na krsto g. Josipa Pirša. — Gospa Helena Tome po g. Josipini Vidmarjevi 5 K, (prvi srebr-njak-petak). — G. J. Šliber v Selcah 6 K, mali donesek udov kmetijske podružnice Selške, nabran v Šliberjevi gostilni dne 22. t. m. — Skupaj 7 9 K. — Živeli vsi rodoljubni darovalci in darovalke!
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po ...Moli ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K V80 a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (11—6)
Gospodu Juliju §chaumann-u, lekarnarju v 8loekerau-a.
Vaše blagorodje! Izvolite mi poslati še nađaljne 4 skatljice VaSe izvrstne želodčne soli.
VelespoStovanjem Fran Hleder, Bolski voditelj. Atzelsdorf (pošta Neubau-Bahnhof, Nižje Avstr.), dne" 4. aprila 1899. I. (2040-4)
Dobiva se pri IzUelovatelJu, deželnemu lekarnarju Juliju $ehaumann-u v Stoekerau-u, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena fikatljici 75 kr. Manj nego 2 fikatljici se ne posije.
Zahvala.
Slavna c. kr. priv. občna zavarovalna družba „Assleurazloni Generali v Trulu*' podarila je podpisanemu prostovoljnemu gasilnemu društvu trideset kron za napravo gasilnega orodja, za kateri blagi dar se imenovani družbi prisrčna zahvala izreka. (849) Prost, gatiilno drutitio v Nmarlneni pri Litiji, dne* 25. aprila 1900. Ivan Rua Gregor Porenta
blagajnik. načelnik.
Dobra domare zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPSICI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. aprila: Ida Keržin, sedlarjeva hči, 6 me8., Karolinška zemlja St 12, jetika. — Fran Koprive, postreBček, 39 let, Poljanska cesta št. 66, pljučnica.
Dne* 26. aprila: Alojzija Slivar, gostija, 70 let, Poljanska cesta Bt. 8, ostarelost.
V hiralnici:
Dne 23. aprila: Marija PavSek, kondukter-jeva žena, 72 let, kap.
V otroški bolnici;
Dne* 26. aprila: Julijana Pavliha, delavčeva hči, 2 mes., ošpice.
V deželni bolnici:
Dne 22. aprila: Ivan Šusteršič, mizarjev sin, 10 let, vnetje trebušne mrene.
Dne* 24. aprila: Marija Tome, dekla, 46 let, vodenica.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem SO« a m. Srednji »r»uui tUk 736-0 mm.
•c
o.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
27. 28
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
s.-
H B
Vetrovi
Nebo
Is
s >
733 2    10 3 brezvetr.
7325 7338
87 brezvetr. 10*8 si. svzhod
oblačno
dež oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 7 6°, nor-male: 116°.
ID-uLzciajslca, borza dne 28. arpila 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 98 K 70 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 98 n 45 B
Avstrijska zlata renta...... 117 „ 90 „
Avstrijska kronska renta 4°/0  ... 98 „ 35 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 117 n 05 ,
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 92 „ 70 ^
Av8tro-ogrske bančne delnice ... 17 „ 57 „
Kreditne delnice........ 734 n 25 „
London vista......... 242 „ 85,
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 37 „
80 mark........... 23 „ 68 „
90 frankov.......... 19 „ 27 „
Italijanski bankovci....... 91 , — ,
C. kr. cekini.......... 11 B 34 „
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na
alkalična kislina
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za nrorbrlrflulionio za toplice Karlove vari, Mapi CmUldVIJblljG rijine toplice, Franzensbad
in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih gpe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36—1)
Zdravilišče v visokih Alpah.
(.iUO m)
JiuzBi9 1'irol-ilio.
Arzenasti, železnati zdravilni v7?!.9' priznano izbornoga uspeha proti krvnim, živčnim"^ žen: skim boleznim. Levico-arzenasta voda se dobi* v vseh lekarnah ^641—2)
Imeniten zdraviliški zavod i, vrste.
(Po leti in po zimi odprt.)
Krasna lega, milo podnebje, najmodernejši komfort, zdravljenje 5 s pitjem in kopanjem, druž-binske in športne zabave.
Železniška postaja Valsuganske železnice jedno uro od Tridenta. Direktna zveza z brzo-vlaki na vse strani in od vseh strani. Prospekte itd. pri potovalnih pisarnah in v ravnateljski pisarni v Charlottenburgu (Berhnerstrasse 33) in v Levico (južno Tirolsko).
Brzojavna adresa: Polly, Levico.
■^»Uy—Polacsek
glavni ravnatelj.
Firm. 47.
Kundmachung.
Einz. L—55.
Vom k. k. Kreisgerichte Rudolfswert wird bekannt gegeben, dass im Handelsregister fur Ein-zelhrmen die Loschung der Firma
„Peter Jaklitsch",
Bierbrauerei in Hutterhauser bei Gottschee voli zogen worden ist.
K. k. Kreisgericht Rudolfswert,
Abth. HI., am 21. April 1900.
(Raxgl«» c. kr. okrožno sodišče v Novem mestu naznanja, da se je v registru za posamne firme izbrisala firma .Peter Jaklitsch, pivovarna v Hutterhauserju pri Kočevju". - C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek m. 21. aprila 1900)
Štajerska	V		Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (573-12)
kreptevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.			
(844)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
nn|no:  Spretnega hIuko v
jako fino hišo, dobro ravnanje in dobra plača; kuhitrko in lii&ino v Volosko pri Opatiji, k 2v08obama, plača 10—12 gld., jako dobra službaj hišlno za deželo, plača 9 gld., fina hiša; vre peMtunJ za Ljubljano in v Gorico, Reko na Ogersko in na deželo; vee deklet za rasno. % ratna dela. Natačneje se izve istotam.
Kdor želi kupiti pristna
istrska vina i
iz najboljših krajev po lokalnih cenah od 15—18 kr., naj se zanesljivo obrne pod šifro „Strogo pošteno" poste restante Pulj 2.
Postrežba točna in le po uzorcih.
i
i
M
m m m
Oznanilo.
Podpisani oskrbnik gosp. Josipa Jaiiea konkurzne mase v Ljubljani naznanja s tem, da se zaloga blaga, nahaja joča se v prodajalnici na Dunajski cesti in v Stopanji vasi, proda pod roko proti takojšnemu plačilu v gotovini in proti temu, da se kupljeno blago takoj prevzame in odpelje.
Natančneje podatke glede cene in kakovosti blaga daje podpisani oskrbnik vsak dan v običajnih uradnih urah.
Ponudbe podati je do 3. majiiika 1900 istotam. (855—1)
V Ljubljani, dne 28. aprila 1900.
Dr. Josip Kušar
odvetnik v Ljubljani, Vegove ulice 6.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
AJco se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
«.Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube" in Kn-?4ve P'ke ter mu daje mladostno barvo; polti" poa*i1,uJe beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nagiC žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge S?5* snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—8)
Dr. Friderika Leng-iel-a
BEIVZOE-MIkO
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnkdczy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
H
Narodna kavarna" v Ljubljani.
V drugo roko se še oddajo sledeči časniki:
„Neue   freie   Presse", „Reichswehr", „Zlata Praha",  „La  Pensee Slave", „The Graphic". (85i)
K2T <S ponatis
brosurice
3%gttbljeni$og.
g izšel
1«
in se dobiva v „Narodni Tiskarni-* v Ljubljani komad po «0 vinarjev, po požti 3 vinarje več.
Ces. kr- avstrijska      državni železnice.
Izvod iz voznega reda
▼eljaven od dna 1. oktobra 1899. leta. Odhod iz LJubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri B m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ans*e, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Lice, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zintraj osobni vLk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, >.ez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Lnomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Ht*b, Franzove vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob *J. uri r>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solcograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, luomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Duuajit, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Prog-a lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri jO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Mesečna soba
s posebnim vhodom se odda takoj ali s 1. majem t. I. (837—2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.a.
Trgovski pomočnik
izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, želi svojo sedanjo službo premeniti kje na deželi.
Več se poizve pri upravništvu „SIov. Naroda". (853—1)
LeiDo
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
L*. Mašek & Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-38)
Oddelek za sukno firme
(426—17)
Kastner A Ohler v Gradcu
ima največji so rt imen t
Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode.
Vkoi*c1 FraiiJko.
O "Vi^ifnice O
priporoča
,42arodna (64*2) Tiskarna".
■
priporočena PO AVTORITETAH AVSTRO najboljši DODATEK K MLEKU Ir.KUFEKE DUNAJ
OGRSKE iN NEMČIJE I NAJBOLJŠE DIETETIČN0 SREDSTVO 24 VI/2 ! OTROKE, BOLNE NA ŽELODCU ALI ČREVIU
se iz zdravstvenih ozirov proda.
Več se izve pri lastniku J. Z i m mer.
(814-3)
Iz proste roke se proda
(817—1)
s tremi sobami, kuhinjo in z vrtom v Kladeznih ulicah štev. 5
po ugodni ceni. — Natančneje istotam.
Raznovrstne
kočije (Landauerji) in vozovi ter konji
■o- so na prodaj. ~w
Več se poizve pri gospodu lliilcn, fijakarju na Reki. ,614—10)
L Lnserjev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-—. som, žuljem itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling1.
^ Lnser-jev-lfe
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnlk.      (485—8J
Vsak dan
ledna lm, leta čokolada
v konditoriji in kavarni
Rudolfa Kirbiscli
Kongresni trg. (785-4)
Dve lepi, veliki 835""
prodajalnici
skupno z magazini
na velikem trgu in v Špitalskih ulicah, z več razložnimi okni, za vsako trgovino pripravni, se dasta v najem
z avgustovim terminom.
Vpraša naj se pri J. G-robelnik-u.
Holandsko- ameriška proga | Rotterdam-New-Yurk.
■"»•»■.Votliije odplutbet
Maasdam 3. maj 4*30 popoludne. Amsterdam 10. maj 11-00 dopoldne. Potsdam 17. maj 3*00 popoldne. Statendam 24. maj 900 dopoludne.
Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (696—4)
Cene v prvi kajiti od 240 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 204 K 50 h j nišča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Na prodaj je
malo posestvo
z že poslnjočo usnjarijo in popolnoma na novo opravljeno delavnico v nekem večjem trgu ob železnici blizu Ljubljane, in sicer po ceni in po ugodnih plačilnih pogojih takoj, ali pa se tudi da v najem.
Več se izve v posredovalni pisarni A. Kališ-a na Jurčičevem trgu. (799—3)
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje (434-5)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
Najboljši bosenski
iiev karbid
kalcij
po glil. *«•    za IOO kg..
vsaki kg daja zajamčeno 290 —320 litrov plina.
Calavna zaloga:
Edgardo Priester
v Trstu, Acquedotto 8.
_~._ (854—1)
Zastopnik za Kranjsko in Spod. Štajersko
Ivan Gorup
Ljubljana, Šelenburgove ulice 1.
'Največjo izber elegantnih
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenah
I«. Mikusch
Mestni trg- it. 15.
Na pljučih in v vratu bole-hujočim, astmatikom in na jabolku bolnim!
Kdor se hoCe enkrat za vselej iznebiti svoje bolezni na pljučih ali na jabolku, in če je Se tako trdovratna, ah svoje naduhe, in če je še tako zastarana, in se kaže skoro neozdravljivo, naj pije A. Wolffsky-J6v čaj za kronične bolnike na pljučih in v vratu. Na tisoče zahval jamči za veliko zdravilno moč tega čaja. Zavoj zadostujoč za dva dni 75 kr. Brošura brezplačno. Samo pristnega ima na prodaj A. Wolffsky, Berolin št. 37, Weissen-burgerstr. 79. (439—9)
Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago
je samo pri firmi (468—16)
Jakob Theumann
liriio. Rotovžka ulica 12.
Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. == Vzorci jrrutiM In frsnko. =
Do 1. junija in od 1. septembra stanovanjske ____tarife za 25°/0 znižane.
Zdravilišče
na Hrvatskem
od zagorjanske železniške postaje ,,Zabolc-Kra-pinske-Toptice" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35° R. gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksu-datu perinterinalnih vezin. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tušne kopeli, izvrstno urejene potilnice (su-dariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja. Dobre in ne drage gostilne; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajama Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja
(809—2) kopališko ravnateljstvo.
Elegantno stanovanje
s 5 sobami, v pritličja hiše štev. 20 na Bleivveisovi cesti odda se s 1. avgustom.
Povprašati je v pisarni F. Supančiča, Rimska cesta št. 20, na dvorišču. (823-3)
Dober, zanesljiv
mehanikar
za popravljanje vsake vrste šivalnih strojev, kakor tudi pošten
potovalec
dobita takoj po dogovoru službi. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: Savnig & Dekleva v Gorici. (834—2)
poleg Pral
otvorila se bode v torek, 1. maja. Naročila na kopanje
v lesenih in kamnitih banjah se tudi vsprejemajo.
K obilnemu obisku vabi najuljudneje
(821-2) Košir-Ziakowski.
Naj bolj de berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
Naznanilo.
Podpisana javlja slavnemu občinstvu, da je po smrti svojega moža prevzela
i ključavničarsko obrt I
P^JI In se bode trudila nem željam Pvl Kij p. h. občinstva kar najbolj 1110- |N| Jn| s-oee ustreel. (789—2) \Kk
KI S posebnim spoštovanjem fcN|
U   Barbara Uranič jn
Kjl ključavnicarjeva vdova M
!q Hilšerjeve ulice št. 12.
"»I
»Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti In prav olikati) (112—18; ter se dobi za predplačilo 1 i&ld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, Thlir 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
•m—
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih ločno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Uustro-(110) vani ceniki zastonj. (16)
: :
f :
300 komadov važnih p? ta metov za ffSf samo 3 marke. ~££Q
Krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 kom. finih žepnih robcev, barvastih ali belih, 1 ovratna verižica z orijentalskimi biseri, najlepši nakit za dame, 1 lep prstan za moške, z imitiranim briljantom, tudi za dame, 1 garnitura double-zlatih manšetnih in srajčnih gumbov, vsi s patentnim zaklepom, 1 krasen nastavek za smotke, z jantarjem, 1 jako fin žepni nožek, 1 komad dobrodišečega toaletnega mila, 1 usnjat portmone", 1 toaletno zrcalo z etui-jem, 1 par boutonov z imit. briljantom, jako dobro posneto, 1 večna knjižica za beležke, 20 predmetov za dopisovalne potrebe in še 200 raznih predmetov neobhodno potrebnih v hiši, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le 3 marke. Razpošilja proti povzetju: (832—1) Siova Krakovska razpošlljalniea
F'. XV iiiđi^cli, Krakov.
Za neugajajoče se denar vrne.
Samoi tao za 3 žretaja.		1 Zadnji mesec.
v gotovem denarju z 20% odtege. (716—9)		
Invalidske zahvalne srečke 1 a 1 krono. | Srečke priporočat J.	I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje:   7. julija 1900. III. žrebanje: 10. novembra 1900. l.MIVEBv IJ ubija ni.	
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
obrestuje hranilne vloge po 4*
registrovana zadruga z ne o mejno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
brez odbitka rentnega davka« katerega posojilnica sama za vložnike pladnje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (iso—4)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
k
iS
The Premier Cyele Co. Ltd.
COVENTRY (Anglija), HEB (Češko), DUNAJ VII.
)
Dvocevna kolesa | HELIGAL-
Prosto leteča kolesa
PREMIER-KOLESA
Motorna kolesa jj    Prva znamka.    Transportna kolesa j
Zastopnik: Fr. Čudeii, trgovina s kolesi v Ljubljani.
ED
nemba sklada glede mosta čez Soro pri 3ahi. Velika razprava se je vnela pri pred-ogu, naj se dovoli naklada 182°0 na rsedirektne davke v s vrho zgradbe serkve v Vel. Poljanah. V debato so posegli poslanci ViSnikar, dr. Tavčar
— ki je ožigosal način, kakor se nakladajo ljudstvu bremena za cerkvene namene, in iako župniki brez konkurenčne obravnave sidajo in prezidavajo in ljudstvo izsesavajo
— baron Hein, poslanci Povše, Kalan, Pakiž, ViSnikar, dež. glavar Dete 1 a in končno poročevalec Jelovšek. Predlog upravnega odseka, naj se dovoli doklada, je bil odklonjen s 14 proti 14 glasom. Za 3ovolitev sta razen klerikalcev glasovala tudi poslanca dr. Tavčar in ViSnikar. Sprejet je bil Višnikarjev eventuvalni predlog, naj se pooblasti dež. odbor, da dovoli občini Vel. Poljane v cerkvene namene pobirati doklado do 100°/0. Naposled je bil po poročilu dr. Papeža sprejet Žitnikov samostalni predlog glede vinske klavzule. Prihodnja seja bo v torek ob 9. uri dopoldne.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 1. maja t. 1, ob šestih zvečer v mestni dvorani redno javno sejo, na koje dnevnem redu je več važnih točk.
— Vencajzove spletke. Kakor se čuje, vložil je svetnik Vencajz milostno prošnjo, naj se zistira preložitev zati-škega sodišča v Višnjo goro. To potrjuje tudi čudna notica v »Laibache-rici", ponovljena tudi v „Slovenskem Narodu", da se preseli sodišče šele prihodnje leto  1902 mesto 1901?!  v Višnjo goro. Vencajz in njegovi pristaši tarnajo, da se ne morejo prostori v slednjem kraju pravočasno prirediti za sprejem sodišča in uradnikov.   To je povse neresnično. Poslopje sodniško je v dobrem stanu, za stanovanje sodnikovo je o n d i preskrbljeno; popravki pa so lahko v par mesecih gotovi, a tudi drugi uradniki bodo brez težav dobili stanovanja.   Prijor zatiški ne podaljša   pogodbe z erarjem; navzlic temu pa se ruje in ruje, da bi se preložitev v Višnjigori zavlekla, in slednjič vtihotapilo sodišče vendarle v Št. Vid! Treba biti opreznim!   Morda bi ne škodilo, če bi se v deželnem zboru Vencajzove spletke malo pojasnile, zlasti pa njih nagib: kori-stolovstvo. Gospodarski odsek šentvidski je vsled pritiska Vencajzovega spričo izjalovljenega prvega postopka v vodopravni stvari radi zloglasnega vodovoda v Št. Vidu — vložil  meseca   listopada   preteklega leta novo prošnjo za nov postopek pred c. kr. okrajnim  glavarstvom v Litiji,  katero je izdalo meseca sušca  t. 1. novo razsodbo, po kateri naj se vodovod napravi tekom 1 leta, ker inače ugasne pravica naprav-Ijati ga. Zoper razsodbo vložilo je blizu ali nad 80  šentvidskih vašča-q o v   (imovitejših)   pritožbo   pri deželni vladi, v kateri se naglasa, da je gospodarski odsek šentvidski moral vaščane iz sv. Roka in Omotca odvezati popolnoma od stroškov za vodovod, ker so le-ti predaleč od dotokov; vsled tega pa bi bremenili stroški, o katerih se vaščanom šentvidskim ni predložil nobeden proračun,  kateri  pa  bi znašali prvi pot   do   30.000   gold.   (!),   potem sleherno  leto  najmanj do 800 gold. za popravke vodovoda, zgolj na šentvidski vasi. Slednja broji le 3 70 ljudi, mej katerimi je le 7 celozemljakov, 5 poluzemljakov, dočim so vsi drugi manj ali več majhni posestniki in kajžarji. Hiše so raztresene v razdalj 3 do 4 kilometrov, ter bi spričo tega le kakih 10 do 12 hiš v Št. Vidu vživalo dobrote vodovo-dove. Potočec „Maklenovec", kateri daje po zvedencu 55 litrov na dan za posameznika, je v resnici u s a h 1 j i v a voda, katero zajemaš poleti jedva z žlico; to jenotorično; druge vode za vodovod pa nimajo Št. Vidci. Pač pa se nahaja tu več ali manj dobrih vodnjakov, javnih in zasebnih, katerih Število rekurentje kaj radi pomnožijo; nikakor pa niso voljni segati po beraški palici.  Občna preverjenost vlada pri Št. Vidcih, da treba kruha bolj ko vodovoda. Sicer pa se je pred leti preiskovala voda v Šentvidskih vodnjakih po dunajskih kemikih, kateri so jo našli pitno, smatrali, da tudi v obilici zadostuje vaškim potrebam.  »HochquellenIeitung" pa si Št Vidci ne morejo  »špogati";   če jo hoče imeti gospodarski odsek in par zanimalcev, mej njimi g. Vencajz, v svrho prikladnosti, pa naj si zgradijo vodovod sami. Odločno
se mora povdarjati, da v zadevi sodišča in vodovoda ne smejo odločilni biti sebični interesi nekaternikov v prvi vrsti sebični interesi Vencajzovi.
— Še enkrat bogoskrunstvo. Katoliško narodni knjigovez Breskvar je hotel drugim jamo kopati, pa je sam telebnil vanjo, kakor je dolg in Širok. Z izjavo g. Bonaca je dokazano, da seje Kvas Sele v šenklavSkem farovžu vzgojil za bogoskrunca. Dokler je bil Kvas v službi pri g. Bonaču, je bil prav pošten dečko. Šele ko je priSel k Breskvarjn, ko je stopil v dotiko s krščanskimi socialisti, se je »izobrazil". V Breskvarjevi knjigoveznici v Senklavškem farovžu se je Kvas takorekoč vadil o bogoskrunstvu in ko si je tam pridobil vajo. je nastopil pod Rož nikom. Nam se seveda prav nič čudno ne zdi, da skuša Breskvar odvaliti od sebe tudi moralno vsako krivdo za počenjanje svojega delavca. Breskvar pač čuti, da se mora nehote vsakdo vprašati, kako to, da je trpel mej svojimi delavci tacega člo veka, ki je zagrešil večkrat bogoskrunska dejanja, in to v delavnici v Senklavškem farovžu, in zato proglaša Kvasa, ki je občeval jedino s krSanskimi socialisti za — socialnega demokrata. Ker pa taka trditev iz ust Breskvarjevih ne zaleže dosti, se je mož prav predrzno zlagal. Objavil je v »Slovencu" izjavo, v kateri pripoveduje, da mu je policijski svetnik g. Podgoršek glede Kvasovega zločina dejal: „ T o je socialnodemo-kratska šola". Slutili smo takoj, da si je Breskvar to izmislil, in včerajšni »Slovenec" je to pritrdil. »Slovenec" je namreč priobčil uradni popravek mestnega magistrata, v katerem je povedano, da policijski svetnik g. Podgoršek ni izrekel tistih besed, ki smo jih prej navedli in da se z Breskvarjem sploh ni spuščal v razgovor. Breskvar je torej lagal in Se prav nesramno, kajti to je vender od sile, da se upa človek Breskvarjevega kalibra javnemu funkcijonarju podtikati izjave, katerih ni nikdar izustil Iz tega pa se tudi lahko sklepa, koliko vere gre vsemu temu, kar je »Slovenec" po Breskvarjevih informacijah pisal, da bi od sebe in od svojega Breskvarja otresel bogoskrunca!
— Rabuka na ribjem trgul Poslanec Povše je lastnik velikega posestva, katero oskrbuje kot strokovnjak z redko vestnostjo in požrtvovalnostjo. Kot izvrsten ekonom skuša vsako stvarico spraviti v denar in naravno je, da dela tako tudi z ribami, katerih je nekaj v njegovih vodah. Včeraj je postavil na ljubljanski trg lepo množino postrvi in prepričan je bil, da skupi zanje lepe novce. Toda gospod vodja PovSe je obračal, obrnil pa je mestni tržni komisar. Ta si je Povšetove postrvi ogledal in bolj ko jih je gledal, bolj se mu je vtrjevalo prepričanje, da so premajhne. Končno se je docela prepričal, da gospod referent o de-želnokulturnih zadevah in podpredsednik kmetijske družbe ali ne pozna Čisto nič ribiškega zakona ali pa ga neče poznati. Konfisciral je poslančeve postrvi, ker niso imele postavne mere. Gospod Povše pa se ni ponižno uklonil veljavi zakona, nego raztogotil se je prav hudo, ter provzročil na ribjem trgu kruto rabuko, da je vse skupaj drlo. Na to pa je hitel na magistrat ter župana prijel, kako si upajo mestni organi zahtevati, naj veljavne postave spoštuje tudi referent o deželnokulturi in poslanec tako, kakor vsak navadni ribič in vsak uborni Krakovčan. Toda ta intervencija ni čisto nič zalegla. Župan sicer rad ustreže vsaki prošnji, toda v tem slučaju vendar le ni mogel ugoditi želji g. PovSeta, kajti konfiscirane postrvi so bile res veliko premajhne. Gosp. PovSetu bodi ta dogodba v resno posvarilo, zakaj to je vsaj jako čudno, da ne pozna ribiškega zakona nič boljSe, kakor njegov tovariš Vencajz zakon o užitnini in o tihotapstvu.
— Laž na leci. Iz Cola se nam piSe dne 26. aprila: Župniku Koširja na Colu razgrel je v toliki meri možgane občinski sklep z dne 8. t. m., s katerim se je podelilo častno občanstvo gospodom poslancem dr. Ferjančiču, dr. Tavčarja in Božiča, da ne napada občinskih mož samo na državni cesti s surovimi in za katoliškega duhovnika nedostojnimi opazkami, nego je preteklo nedeljo v svoji besni politiSki strasti posvetil skoro ves svoj cerkveni govor novoimenovanim častnim občanom in pa eolskemu občinskemu odboru, ki je
v svoji zaslepljenosti »take* in .cerkvi nasprotne" častne občane izvolil. S svetega mesta je z lažnjivimi in z izmišljenimi navedbami skušal občane zoper župana in obč. odbor nahujskati! To se mu na Cola seveda ne posreči, kajti kakor senca plazi se le Se kakih 6 živih klerikalnih mrličev, ki pač ne dajejo župniku Koširju nobenega jamstva in nikake nade, da bodo kedaj na Colu imenovani častnimi občani dr. Šusteršič, Krek, Kalan itd., in mi dobro razumemo divjo srčno bol, ki župnika Koširja razjeda, ker vemo, da se mu sline cede po časih, ki so na Colu — bili, in ki so se vsled delovanja narodno-naprednih mož korenito izpremenili. Mi se z malenkostno osebico župnika Koširja le neradi bavimo; mirno smo ga pustili rogo-viliti in vzlasti zoper „Narod", »Lj. Zvon", »Rodoljuba" itd. zabavljati in tudi njegovih osebnih slabosti nismo razobešali, marveč smo mu že marsikaj prizanesli, toda mera postaje polna, in nikar naj se ne čudi, ako ga bodemo morda nekega dne zaradi njegovih cerkvenih govorov in pouličnega psovanja na pristojnem mestu na odgovor klicali ter mu prav razločno pojasnili, da tudi cerkev in leca ne dajeti dovolj varnosti in zavetja za laži, obrekovanje in častikrajo, in menimo, da bi bilo gotovo umestneje, ako bi se na ravno tistem mestu pred celo župnijo spodobno opravičil, kako je za občinske denarje v žapnišču ognjišče zidal in pri tem občino na nezaslišan način oškodoval. — V ostalem pa ga povabimo v občinsko pisarno, da se osebno prepriča o svojih cerkvenih lažeh!
— Romanje v Rim. Prijatelj našemu listu piše nam: Kako so prečastiti agitatorji v talarjih in kutah baš najnižje in najrevnejše sloje — in le tacih so za romarski vlak nalovili — k romanju v Rim zapeljevali, kažeta naj mislečemu občinstvu sledeči dve dejstvi: Med drugimi romala je v Rim tudi neka postarna kuharica, ki je v dosego tega namena svojo llletno dobro službo zapustila. Ko ji je namreč gospa, imajoča veliko gospodinjstvo, dejala, da ji vsled svoje bolehavosti ne more odpusta dovoliti, odgovorila ji je klepetava, fanati-ziranakuharica: »saj so »gospod" rekli, da za božjo čast že oni lahko tačas kuhajo in si zraven „pedenarco" najamejo. Po vsej pravici ogorčena gospa odslovila je kuharico in sedaj preskrbel bo starikavi ženici ja-valjne oni zapeljivec, in brezvestni hujskač tako dobro službo, v koji bi bila lahko, ako ne kot kuharica, pa iz usmiljenja kot »stari hišni mebelj" do smrti ostala. Onih 200 gld., ki ji je še v hranilnični knjižici ostalo — imela je prej 320 gld., in od teh je dvignila 120 gld. za romanje, darilo papežu in nakup svetinj in molkov — ji gotovo ne bo za stare dni zadostovalo in preostajalo ji ne bo ničesar druzega, kakor oni revi, kojo je nesrečna velikonočna noč leta 1895 „od vseh nadlog tega sveta" rešila, in ki je prej težko prisluženih 500 gld. nekemu znanemu blagoslovljenemu shranjevalcu (!) hranilničnih knjižic »na nikdarno videnje" izročila, zadnja leta pa — dokler je še hoditi mogla, beračila, in ko sta ji nogi odpovedali pa pošteno »za božjo čast" stradala. V drugem slučaju tudi ni dosti manjkalo, da se ni še starejši, že 18 let pri jedni gospodinji službujoči kuharici ravno ista pripetila, da ni v pravem času namestnico preskrbela. Vprašanje nastane: Ali ga ni sredstva, da bi se na prste stopilo takim ljudskim zapeljivcem, ki, greSeč na neumnost naSega, sicer dobrega in poštenega, toda revnega in v omiki žalibože zaostalega ljudstva zapeljuje le-tok takim nepotrebnim izdatkom, vsled kojih je romalo iz revne naSe deželice najmanj 60.000 gld- (600 osob, povprečno po 100 gld), torej za naSe razmere ogromna vsota 120.000 kron. Na jedni strani moledujemo za odpis potresnih ponapredščin in za vsakovrstne podpore, na dragi pa si dovoljujemo take drage športe. Prav mogoče je, da bo vlada, nepoznajoča člene romarskega vlaka rekla: Kranjci! Ako toliko denarja po nepotrebnem vun mečete, imeti ga morate gotovo Se več, torej vrnite I. rok ponapredščin 1. januvarja 1901. In če bo tema tako, zahvaliti se bomo imeli v prvi vrsti naSim klerikalnim fanatikom. Ubogo ljudstvo, ki imaS take prijatelje! — »Slovenec* prinaša vsak dan brzojavna poročila o tem, kako se romarjem godi v Rimo. Posebno nas veseli, da so nase pevke Rimljanom tako imponirale. Pele so tako krasno,
da so Rimljani ginjeni prosili: Cantate an-cora (zapojte Se). Kaj tacega Rimljani Se niso slišali! In pele so brez not, ne da bi se bile kdaj vadile. Škoda, da nam „Slovenec" ne pove imen teh izvrstnih pevk, posebno tistih, ki so »čez jemale". Gotovo preSine vsacega Slovenca radost, kadar izve za ta triumf slovenske umetnosti. Hvala Bogu v višavah in izvrstnim kuharicam, ki so šle v Rim, zdaj nas bodo Rimljani malo bolj spoštovali kakor doslej. Ašanti-zamorce so naše pobožne romarske kuharice popolnoma prekosile in to niso mačje solze. — Kakor posnemamo iz raznih došlih poročil, je bilo potovanje v Rim še dosti veselo. Ubogo ro« marice so sicer veliko trpele, a zgodile so se tudi nekatere nesrečice manjše vrste, toda hudega ni bilo nič. Na Jesenicah je neka romarica po nujnem opravku izstopila. Ko se je vrnila, se je vlak že začel pomikati. Vboga ženica je tekla poleg vlaka in vpila na vse grlo: Počakajte! Počakajte! Ker pa se vlak ni vstavil, razjezila se je in začela vpiti: »Gnar nazaj!" Tudi denarja ni dobila, pač pa so ji od prihodnje postaje brzojavili, da ji bodo skušali plačani denar nazaj dobiti. S tem se je morala ženica zadovoljiti. A huda je bila, da so se je bali najmočnejši fantje, in zabavljala je na vse od kraja, da se je kar kadilo. Ta nesreča je nadzornike naših romaric vzpodbodla, da so v nadalnjih postajah bolje pazili na svoje ovčice. In odslej je šlo vse še dosti dobro. Kadar je bilo treba vstopiti v vlak, je zopet pomagal pater Hijacint, in vse se je izvršilo v najlepšem redu. Nihče ni zaostal. Tisti mož s klobasami in fižolom je, da bi- ne prišel v dotiko z laškimi financarji, kar v Pontabljn snedel celo svojo zalogo. Na potu so ga potem hoteli po vsi sili odstraniti iz vagona, a ostal je vendar na svojem mestu, ker je dotični župnik opozoril romarice na tistega »Slovenca", v katerem je bilo rečeno, da naj vsakdo vzame na potovanje seboj obilo — potrpljenja. Tu in tam so tudi katero rekli, da je bilo kaj smeha in tudi zapeli so včasih. Pomagal je tudi pater Hijacint, kateremu posebno ugaja tista »Še mi ga nekaj pihnemo, ki vahtamo krompir". V Rimu so romarji prvi dan po prihodu prav malo videli, a toliko vendar, da je Cuckova Franca, ki je časih v Ljubljani lemenatarje luftala, izrekla sodbo: »Gaspudje so v Ljubljani bolj fajn ko v Rimu, ali soldatje so pa laški veliko bolj nobliht, kakor na Kranjskem".
— Plagiatorji ..Slovenskega Lista". Uredništvo »Slovenskega Lista" že danes s kislim obrazom priznava, da je »neki kmet z Iga" tiste, v sinočnjem podlistku »Slovenskega Naroda" omenjene narodne pripovedke res ukradel iz »Vrtca* 1. 1892., a da ni omenil vira ali pisatelja. Nam ta Koblarjev pater peceavi" docela zadošča. Aii pa se bo notorični plagiator, »Slovenski List" še kdaj drznil podtikati komu plagiatovstvo? Naj poskusi! Mi pariramo z dokazi, kakoršen je bil sinočnji.
— Prijaznost usmiljenih sester v otroški bolnici. Sedaj še stariši ne bodo smeli svojih otrok obiskovati v otroški bolnici. Včeraj popoludne je šel gosp. J. K. v otroško bolnico obiskat svojega šestletnega sinčka, ki je bolan na očeh. Ali v svoje veliko začudenje je bil lepo sprejet. Gosp. J. K. ni imel časa muditi se niti 3 minute, ker ga je sestra prednica tako zavrnila, češ: Mi ne potrebujemo, da bi hodili otroka gledat, ako hočete, ga imejte doma, ali pa ga dajte kamor ga hočete. Gosp. J. K. je bil tako osramočen, da ni vedel ničesar odgovoriti, in odšel je s teškim srcem.
— Imenovanja. Pri okrajnem gozdarskem nadzorstvu v Celju je imenovan g. Edvard Sernec iz Maribora gozdarskim pristavom III. razreda ter g. Oskar Majcen o vid iz Logatca gozdarskim pomočnikom. — Davkarjem imenovani g. Aleks. Orožen je premeščen iz Rogatca v Arvež.
— Vojaška vest. Gosp. podpolkovnik Ivan L a vri č, ki je Se izza prejšnjih let v najprijaznejšem spominu pri vseh krogih ljubljanskega prebivalstva, je imenovan za-poved nikom ljubljanskega domobranskega bataljona na mesto gospoda podpolkovnika T as c ha, ki je imenovan pol kovnim zapo-vednikom v Mladi Boleslavi.
— Goriški deželni zbor je imel predvčerajšnjim venđer enkrat zopet sejo. Na dnevnem redu je bilo 57 predmetov, večinoma administrativnega značaja Dr. Toma je v tej seji podal interpelacijo o razmerah na goriški gimnaziji, kjer so nastavljeni večinoma profesorji nemške narodnosti ki
ne poznajo deželnih jezikov ne razmer in ki žalijo mladino v narodnem Čutu ter je vprašal, če hoče vlada odrediti preiskavo o razmerah na goriški gimnaziji in poskrbeti, da se ne bodo stavljale za mladino prestroge, skoro nemogoče zahteve. Dež zbor je sklenil, v proslavo TOletnice cesar Je ve in štiristoletnega združenja Goriške z avstrijskim cesarstvom ustanoviti zaklad za pospeševanje obrta v deželi, v kateri namen se je določila kot nedotakljiva usta novna glavnica svota 40000 K iz deželnega zaklada.
— Nova šolska postava župnika na Polzeli. Župnik na Polzeli je hotel izdati novo šolsko postavo za svojo občino. § 1. te postave se glasi: „Otroci, kateri so o poletnem času oproščeni, morajo ob petkih in torkih s katekizmi priti v šolo; drugi predmeti me nič ne brigajo". Okrajna šolska oblast je pa to naredbo takoj razumela in jo vrgla v koš, Češ, da je za mladino, za šolsko disciplino pogubonosna, v peda-gogičnem obziru pa nevarna in šoli na kvar. Ta župnik hoče za edini katekizem imeti 8Ietni obisk šole, in misli, da za druge predmete, katere človek v javnem življenju potrebuje vsak dan krvavo, zadošča 61etni pouk. Kmet mora ostati neumen, ne sme ničesar vedeti, ničesar znati, in ničesar premišljevati, kajti skušnja uči, da le v kalni vodi se ribari dobro. Župniki naj le svoje, cerkvene postave reformirajo; šolske bodo že učitelji sami!
— Slovensko umetniško društvo v Ljubljani. Preteklega poletja se je osnovalo v Ljubljani rSlovensko umetniško društvo", katerega smoter označuje § 3. društvenih pravil, ki se glasi: a) pospeševanje slovenske umetnosti sploh, prirejanju slikarskih, kiparskih in drugih razstav, bodisi samo domačih, bodisi slovenskih ali neslovenskih umotvorov, podpiranje mladih talentov in končno izvrševanje vseh po zakonu dovoljenih shodnih pravic; b) varovanje umetniških pravic svojih članov, gojenje družabnosti, prirejanje zabav in poučnih predavanj, izdavanje reprodukcij, knjig, brošur in tiskovin sploh; c) sklepanje zvez z inozemskimi umetniškimi društvi in posredovanje med slovenskimi umetniki in odbori med narodnih razstav. Iz tega je razvidno, kako visok in plemenit namen ima „Slovensko umetniško društvo". Navdaja nas prijetna nadeja, da se bo baš z njegovo pomočjo dvignila slovenska umetnost na vsakem polju, da bo zlasti slovenska upadabljajoča umetnost z umetniško razstavo, ki j o namerava društvo prirediti prihod-njojesen,slaviladančastiinzmage, da bonjeno ime prestopilo b olj kot doslej meje naše ožje domovine, da bo s tem pridobil na spoštovanju in upoštevanju ves slovenski narod! Zatorej ni dolžnost le vseh slovenskih umetnikov, da se navdušeno oklenejo b svojega društva, nego dolžnost vsakega slovenskega rodoljuba je, da podpira „Slovensko umetniško društvo" po svojih najboljših močeh! Član društva more postati vsaka oseba, katera se zaveže izpolnjevati društvene dolžnosti in podpirati v oddelku II. navedeni smoter društva. Ustanovnik postane vsak član, kateri enkrat ali pa v dveh obrokih plača prinesek 50 kron. V drugem slučaju ima vplačati prvi obrok takoj, a drugi tekom enega leta Podpornik postane vsak član, ki plača na leto najmanj Šest kron. Plačuje se tudi v obrokih katere določa odbor. Izvršujoči Član postane vsak umetnik (slikar, kipar, graver, arhitekt ali sploh obrazovalni umetnik; nadalje pisatelj, glasbenik in dramatični umetnik), ki je Slovenec ali med Slovenci bivajoč Slovan in ki plača šest kron na leto. Plačuje se tudi v obrokih, katere določa odbor. Odbor »Slovenskega umetniškega društva" vabi torej vse slovenske rodoljube in rodoljubkinje, da blagovolijo pristopiti med društvene člane ter tako pomagajo realizo vati njeg a ideje. Blagajnik društva je g. Fr. Gerbic, ravnatelj »Glasb. Matice" v Ljubljani.
— Odbor ..bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov" je imel sinoči svojo redno sejo, v kateri se je razpravljalo razen dnevnega reda tudi o nekaterih druzih važnih točkah. Po nagovoru predsednikovem poročal je blagajnik mej drugim tudi o računskem izkazu za mesec marec. Dohodkov je bilo v tem mesecu 623 K 40 vin., stroškov 192 K 48 vin., prebitka 430 K 92 vin.; in pri pomni, da so dohodki v omenjeni dobi zato
narasli, ker je gospod župan Ivan Hribar daroval društvu pomožnih in zasebnih uradnikov izdatno podporo štiristo kron. Skupno imetje znaša zdaj 4767 K 66 vin., kateremu je prišteti še podporo kranjske hranilnice v znesku 200 K. — Pri tej točki je izrazil predsednik g. Gutnik zahvalo členov, da se je izkazal društvu nepričakovano velicega dobrotnika gospod župan Hribar, ki je prijetno iznenadil društvo z znatnim zneskom 400 K. Tacih dobrot nikov naj bi usoda društvu mnogo naklonila, in zato zakliče imenovanemu društvenemu dobrotniku krepek „Živio!" Temu klicu se je pridružil ves odbor. Društvo želi in pričakuje, da se bodo v kratkem poslužili našega društva vsi načelniki tukajšnjih odvetniških, notarskih in ostalih zasebnih pisarn ter svoje Še nezarovane uradnike pri našem društvu zavarovali, oziroma vplivali na to, da se ti zglase pri njem kot členi. In v to svrho predlaga, da se vsem tem gg. načelnikom dopošljejo društvena pravila. — Sprejeto. Po nekaterih posameznih predlogih zaključi predsednik sejo.
— Ljubljanska drama v Mariboru.
Radi težav, katere stavi štajerska vlada in cenzura, se bodeta že za danes teden določeni predstavi vršili Šele 5. in 6 maja zvečer v maribor&kem »Narodnem domu".
— Redno zborovanje delegatov okrajne bolniške blagajne ljubljanske bo jutri, dne 29. aprila 1900. ob 9. uri pred-poldne v restavracijskem salonu hotela pri Maliču na dvorišču.
— Pevsko društvo ..Ljubljana" priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo, dne 6. maja svoj celdnevni izlet na Šmarno goro, kjer ima mašo. Od tod ob 12. uri odhod na Gameljne. Obed v gostilni gosp. Jerasa, kjer se razvije popoldan prosta zabava. P. n. podporni člani, ter prijatelji društva dobrodošli
— V Globočnikovi žebljarski tovarni vladajo menda prav čudne razmere. Neki koroški renegat imenom Pavlic odganja baje slovenske delavce, ki so služili 16 —18 let v tej tovarni zvesto in marljivo, nadomešča pa jih s koroškimi in drugimi Nemci in renegati. Ako je to resnično, bo treba na to tovarno obračati malo več pozornosti.
— Ošpice v Tržišču. V Tržišču je tekom dveh dnij zbolelo na 50 šolskih otrok nad ošpicah. Zato je oftr. šolski svet v Krškem odredil, da se Šola v Tržišču zapre.
— Roparji na Pilštajnu. Minoli teden, v noči od srede na četrtek, so prišli menda iz Hrvatske roparji, ki so poskušali najprej priti v župnišče, potem so vdrli v hišo poštarja in trgovca Zupančiča. Ker pa so jih pravočasno tudi tukaj pregnali, šli so v Lisično ter vlomili v prodajalne Šmida in Kolarja. Iz obeh so odnesli mnogo blaga. Sodi se, da so bili cigani.
— Nesreča pri streljanju Na velikonočni pondeljek je streljal v Javoršiči pri Pilštanju rudar Matija Kodrin, ki je prišel iz KOflaha obiskat brata. Pištola se mu razleti in kos železa mu je presekal trebuh. Peljali so ga v celjsko bolnico ; a že na potu pri Glinici je umrl.
— Cherchez la femme. V gostilni pri slonu je sinoči koncertoval damski orkester z Dunaja. Po koncertu so te dame prisedle k neki mizi in se tam prav dobro zabavale. Nakrat je pristopil neki oficir in hotel sesti k isti mizi. Nastal je precej živahen razgovor, vsled katerega se je oficir tako razburil, da je potegnil sabljo. Posledica tega je bila, da je nastal pretep, mej katerim je bila oficirju sablja iztrgana iz rok. Nekateri udeležniki te praske so bili nekoliko ranjeni.
— Pritožbe občinstva proti mehani-karju, ki se s svojim motor-vozom neprevidno naglo vozi po mestu, se množe od dne do dne. Včeraj sta se na Mestnem trgu dvema fijakarjema splašila konja. Nagla vožnja ni samo po cestnem policijskem redu prepovedana, marveč tudi po kazenskem zakonu, sosebno če se na križpotih in na ovinkih naglo vozi. Poroča se nam, da so policijski stražniki včeraj in predvčerajšnjem sedemkrat ustavili motor voz in voznika naznanili.
— Stavbena kronika. V teku zadnjih dveh tednov je bilo vreme ugodnejše za zunanja zidarska dela, zato so se ista pričela izvrševati pri vseh no vodograjenih poslopjih. Temelj se koplje za Palusovo hišo na Sv. Jakoba nabrežji in dekliško šolo na Sv. Jakoba trgu.  Pri justični palači je
temeljno zidovje že na vseh straneh do površja dograjeno. Pri deželnem dvorcu grade se parterni prostori. Sv. Jakoba obrežje se je na gornjem koncu nekoliko zvišalo. Ometavanje hiš se izvršuje povsod. Delavcev primanjkuje. Stavbnega materiala je dovelj navoženega, Nezgode so se v tem času tri pripetile.
— Delavcev je došlo zadnje dni v Ljubljano zopet okolu 120.
— Vročekrvna fijakarja. Danes dopoldne sta se na stojišču na Kongresnem trgu fijakarska hlapca Tomaž Pevc in Franc Kovačič sprla in stepla. Slednji je je bil lahko ranjen.
— Vojaški begunec. Korporal c. in kr. 17. pešpolka Franc Zabavnik je bil 26. t. m. poklican kot priča k okrajnemu sodišču tukaj. Ker se dotični do včeraj ni vrnil v vojašnico, so menili, da je deser-tiral. Danes zjutraj pa se je vrnil in je moral takoj v luknjo, ker si je na svojo pest napravil »urlaub".
— Vojak napaden. Alojzij Kepler, desetnik pri c. in kr. 27. pešpolku, je bil danes ponoči v Kosezah, kamor je spremljal neko dekle, od fantov napaden in tudi poškodovan. Fantje so mu menda vzeli bajonet.
— Popadljiv pes. Danes dopoldne je na Marijinem trgu pes nekega lekarniškega uslužbenca popadel 5 let starega Slav kota Sekulo in ga vgriznil v levo lice.
— Zgubljene stvari. Včeraj popoldne je neka dama zgubila v Lattermanovem drevoredu zlat obesek v podobi deteljnega peresa.
— Plovitbeni red ogrsko • hrvatskega delniškega pomorskega parobrodskega društva je izšel ter obsega določila časa in cene za dalmatinsko, istrsko in primorsko plovitbo. Plovitbeni red je sestavljen v hrvatskem in nemškem jeziku v tiskarni Mo-hovicha na Reki.
* Učitelj umrl od glada. V Czulici pri Krakovu umrl je tamošnji učitelj Rafael Yarecki od slabosti kot posledice stradanja. Bilo mu je 28 let, a učiteljeval je že sedem let. Občina, koja je pustila, da umre od gladu — priredila mu je lep pogreb! Ostavil je šestletno neobskrbljeno dete.
* Zahvalil se je za smrtno obsodbo. Porotno sodišče v Kolinu je te dni radi roparskega umora neke 721etr:e žene in po-skušenega umora neke druge ženske obsodilo na smrt nekega 22Ietnega trgovca Wieganda iz Stuttgarta. Morilec se je porotnikom za obsodbo zahvalil ter ostal ves čas docela miren.
* Društvo za varstvo zverin. V londonskem zunanjem ministrstvu se je osnovalo mednarodno društvo, v katerem so zastopane tudi Nemčija, Francija, Italija, Portugal in Belgija. Društvo ima namen, preprečiti zatiranje slonov in nojev ter raznih zverin, ki imajo dragoceno kožuho-vino, a so že malone uničene.
* Grozodejstva v Kongu. O interpelaciji poslanca Loranda o grozodejstvih v Kongu poročajo sedaj listi nekatere natančnosti. Bundja-zamorci so se dvignili radi nasilstev agentov neke družbe v Antverpih. Gre se namreč za dobavo kavčuka. Belgijci silijo zamorce, da prineso družbi čim največ gumija ter jih mučijo in trpinčijo, ako ne prinašajo dovelj. Neki uradnik, ki se je moral zagovarjati radi usmrčenja nekega zamorca, radi naskoka na neko vas in umora večjega števila zamorcev, je pisal drž. pravdniku, da mu je poveljnik okraja Matima lani v novembru ukazal, naj po-streli vse prebivalstvo vasi Monbia. V oktobru je ušel neki vojak ter postal v drugem okraju delavec. Poveljnik ga je dal ujeti in bičati tako, da je drugi dan v ječi umrl. Toženec Lacroix slika grozno postopanje pri pobiranju kavčuka s tem izgledom: V novembra 1899 je ujel poveljnik 60 žensk, ki so prinesle živila v Monbio. Dal jih je v verige ukleniti ter jih vrgel v ječo. Tam so pomrle vse — razen 5 — za lakoto, dasi so jih hoteli glavarji zamorcev odkupiti. Vzrok tej kazni je bil ta, da niso prinesle kavčuka. Izmed tožencev je eden umoril 150 ljudi in odsekal 60 roke, drugi je križal ženske in otroke, pohabil moške ter dal dele teles in glave natakniti na drogove, četrti je tožen radi umorov itd. Bivši stotnik Lotbaire ima na vesti tudi več zločinov. Vsak, kdor je hotel, je zlorabljal zamorce v svojo korist, zato ni čudno, da se zamorci puntajo in da umore vsakega belokožca, ki jim pride
v pest. Interpelacija Loiandova dokazuje, da znajo biti kulturni Evropejci surovejši in bestialnejši od avstralskih ljudožrcev ali američanskih Indijancev.
* Ljubezen občine do učiteljice. Nedavno so pokopali v hamburški kmetski občini Gross-Borset mlado učiteljico, ki je službovala na ondotni šoli 31 2 leta kot pomožna učiteljica. Pri težki svoji službi je obolela ter je morala v eppendortsko bolnišnico, ker so bili njeni stariši brez imetka. Ležala je pet mesecev, a dobivala je polno plačo ves čas ter je občina plačala tudi nadomestiteljico. Ko je umrla, jo je dala obči na pokopati. Pokojnici so priredili občani prelep sprevod. Nesli so jo v šolo. kjer si je nakopala bolezen in tu so se zbrali okoli nje še zadnjikrat vsi učitelji, vsi šolski otroci, člani šolskega in občinskega odbora ter vsi stariši in prijatelji. Rakev in grob pa so pokrili z venci in šopki. Pač redka je taka hvaležnost napram požrtovalnim učiteljicam!
* Kdor drugim jamo koplje . . . Grobar Fidele Duraont v Are. Ainičresu je kopal te dni grob, nakrat ga je zadela kap, zgrudil se je v grob in umrl. Bil je 82 let grobar in umrl je — 102 let star
* Nedolžen obešen. V sedemdesetih letih je živel v Cbicagu neki zakupnik Thomas Egan. Pri njem sta živela soproga in pastorka. Egan se je z njima večkrat prepiral, in pastorka ga je zapustila. Leta 1877. se je Egan preselil v bližino Sioux Fallsa (Južna Dakota, kjer je bila žena njegova L 1880. umorjena. Moža so zaprli, obsodili na smrt ter ga obesili, dasi je do zadnjega hipa trdil, da je nedolžen. Te dni pa je pastorka, omožena Dom. na smrtni postelji priznala, da je ona umorila mater in da je bil njen očuh po nedolžnem obešen.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. aprila. Ministrski predsednik dr. Koerber je dejal dopisniku pariškega „Figaro", da poseti prav gotovo svetovno razstavo v Parizu in upa, da bo imel od poseta veliko korist. Koerber se nadeja, da se politični boji v Avstriji kmalo poležejo. Glede jezikovnega vprašanja je dejal, da se mu prigovarja, naj uboga dr. Kaizla, ki meni, da loči stališči Nemcev in Cehov le tanka papirnata stena in naj to steno prodre. Koerber meni, da bi napravil s tem, ako bi to steno prodrl, veliko napako, zato pa hoče vstrajati na sedanji ustavni poti. Avstrija ima vladarja, v čegar modrost in značajnost zaupajo narodi in se zategadelj nadejajo, da bo znal rešiti državo iz vseh možnih komplikacij. Koerber ne dvomi, da se sedanja kriza reši srečno in brez škode.
Dunaj 28. aprila. Češki minister dr. Rezek je bil danes dopoldne pri cesarju v posebni avdijenci. Popoldne je bila skupna ministrska seja.
Trst 28. aprila. Italijanski deželni poslanci so izdali protest, ker istrski deželni zbor ni bil sklican, ter pravijo, da je bila s tem dežela v moralnem in materialnem oziru oškodovana.
Praga 28. aprila. Pred zaključkom deželnega zbora se snidejo tu vsi češki deželni in državni poslanci, da se posvetujejo o bodoči taktiki v državnem zboru.
Praga 28. aprila. „Narodni ListyK poročajo, da je bil te dni sin bivšega vojnega ministra barona Kollefja interniran v neki blaznici in sicer ga je dal internirati njegov brat, sekcijski svetnik v trgovinskem ministrstvu. Na posredovanje poslancev Herolda in Gregra so psihiatri interniranca preiskali in našli, da je docela zdrav. Koller je bil nato iz blaznice izpuščen.
Praga 28. aprila. Obsodba Hils-nerja je bila od najvišjega drž. sodišča kasirana, ker porotno sodišče ni ustreglo zahtevi Hilsnerjevega zagovornika, da se zasliši tudi vodstvo češke medicinske fakultete.
Lvov 28. aprila Poljski klub je imel tu sejo, na kateri se je sprejela resolucija, ki se izreka jednoglasno proti obstrukciji.
London 28. aprila. General Botha je dospel 23. t. m. v Dewetsdorp ter
JfcJST Dalje v prilogi. TgfiH
I P. i oMofalcu svetovne razstave ! Parizn g
I a«-, Mor potrtem i Rim priporoča g
i « «
«     L. G. Luckmann v Ljubljani. «
0 ----- r--------- ----r r-----
1 kreditna pisma
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolendt čreveljsko crnilo
za svetla obutala muimo (1996—25)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
priv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- £8£~        T7a^nrilenf^f
sti pazi naj se natančno na moje Ime * CiilUlCUUU. -3*^
1 P^^ga^^?«^rvTE?t«aiBn^ULa
I
I    Josip Sirca v Žalcu g
i  tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor tk
I „Puch", „Meteor", „VVaffen", „Slavia" |
«poleiai tlriitrili  r»zno w r Minili z novimi in  m  najnovejšimi   i znajdliami J&L o promijenili, snranliraiiih kolr«. 5?
^ Vt^——Cena od 80 gld. naprej, g.
0 /^^T^SlA    ^^/V^^1^              littstna nonravljalnlca. &
$ ([     /.   \\- &([    \^     »i Zaloga posameznih kolesnih del in kolesar- $
X \v    ^ZZjtHgšT \V        % /                          skih Potrebščin.          (85o-i. £
«B» xv       /           \^      y,                 v                                v 4Sr
v^^/__Torna in kiilantna poMtrežba.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Gradec, Uallhaus^asse 1.
Po poročilu c. kr. ()Wiener Zeitung" od dne 12, junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter ime-_noval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital l,OOO.O^I) kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1899 3,933.054"$$ kron
X.. 1899 se je  na podlagi 1225 smrtnih slučajev izplačalo*378*992*22 kron. Od 1. 1890 —
1900 se Je izplačalo 2,714.425-24 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — otroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5% obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (747—3)
Glavni zastop sa Kranjsko: v Ljubljani, Stari trg št. 28.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura.
i ' " '
4f| Založena 1847. {jg. J$f| Založena 1847. |f&.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 18
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
SUJioderceft
najnovejše facone, i*»
V RS najboljši izdelek •
#t 729   w   sesi pripore ča        18 <T
[K    AlojxlJ Pevsche V
j* Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
-*-.*zoz*z*j»z*>z*zo»i*:>.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 18
po najnlžjilt cenali.
c o o
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
V Amerik®
odpravljamo vsaki teden večje družbe z brzimi parniki društva
Compagnie Generale Transatlantique
iz ItuMi-li« preko 1'ariza-llaira v I¥ew-"T«rfc v * —» dneli. Vozna cena v III. razredu «f HO«    (osemdeset »ol«U um£»*tJ «~ * > -
I=rIliođ.ii:e o<3.x;l-CLt"loe t Iz Banela    3. maja    iz llavru 5. maja parobrod   »Mm C-am^aKii«"* 10      „       ,,      ,,       12.     , „ Af|uitaln*»
„        „ 17.     .       ,,        „      19.     „ , 1 ourai.ie •
„        24.     ,       „       „       26.     „ ,        ,.■>» Bretaciir-
,,        ,,        31.     ,       „       „        2. junija        , ,,1-a l.orraiiii-
,,       ,, 7. junija   ,,      ,,       9.    „ „        ..l-a Ch«Mpi|Hl)n
Za sklepanje pogodb se priporoča slavna nscuturii (235—23)
S&OTilclienbart,, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica).
Trgovina z lesom
J. Tau^tier
Dunajska cesta štev. 35, Bežigrad (756-4)
priporoča pri početku stavbinske dobe svojo veliko zalogo suhega stav-binskega in rezanega lesa, pesek in apno po najnižjih cenah pri točni postrežbi in si usoja naznanjati, da je za udobnost p. n. odjemalcev zveza z vsemi v Ljubljani obstoječimi telefonskimi mesti v trgovišče in
iz njega vpeljana. Tudi se naznanja p. n. naročnikom, da  sprejema naro-
čila za vse vrste lesa, drv, premoga, peska in apna     / , SjS^     gospodična Viktorija Elsner, trgovina s kroj-     / ^ nim blagom na voglu Medarskih in Lin-govih ulic.
C kr. okrajna soilnija v Hamiilkii. odd; I, naznanja, da se bodo
iz zapuščine ranjkega župnika Ivana Zorcc v ]?f cngšu petora javne prostovoljne dražbe prodale vse premakljine, kakor
pohištvo, sobna, kuhinjska in kletna oprava, zaloga vina in žita, dragocenosti (zlatnina in srebrninal, namizna posoda, obleka in perilo, podobe, starine,
knjige i. t. d. <ew-i)
proti takojšnjemu plačilu z gotovino, Če treba tudi pod cenilno vrednostjo, in da se bodd ta prodaja vršila v Mengiškem farovžu
tfcST dne 7. majnika 1900
ter temu sledeče dni (dokler ni vse predano) vselej z začetkom ob 9. uri dopoludne.
Srebrnina, zlatnina, starine, podobe, ure, knjige pridejo kot prvi predmeti prodaje na vrsto že prvi dan; .druge premakljine se bodo potem naprej prodajale v tisti vrsti, kakor bode to določil in kopcem naznanil dražbeni komisar.
Kamnik, dne 23. aprila 1900
Preselitev obrti.
Za doslej na najprijetnejši način vžito zaupanje si usojam tem potom izreči svojo najtoplejšo zahval* in prosim tudi za naprej za prav obilna naročila.   Ob jednem javljam najudaneje, da z dnem
1« maja t. 1.
preložim svojo dosedanjo
tessursUso oTort
na lastno posestvo, poleg nove topničarske vojašnice,
na Dunajski cesti št. 54
kjer je tudi moje stanovanje. — Za udobnost častitih naročnikov bodem vpeljal telefonsko zvezo.
z velespoštovanjem
(812-2)
mestni tesarski mojster.
Feliks Toman
kamiiose&kl  mo|Bler jj
Resljeva cesta št. 26.    LJUBLJANA     Resljeva cesta št. 26.
priporoča svojo največjo zalogo (601—6)
nagrobnih spomenikov
od iimriiioru. jtranita, šved. »lenim in labradorja laatnegn izdelka. Stavbena   dela,   plosre za pohištvo, ploeiee za mozajienl tlak, razne izdelke od truni«« za tlak Itd. po najnižjih eenah. Xaerti in eenlki brezplarno.
Se dobivajo v vseh tobakariiuh!
rt
A* rt
9^
Najboljše in najcenejše vžigalice sedanjega časa!
Gore 5 minut, torej so praktične, da se po noči z njimi posveti po stopnjicah, v kuhinji pa se lahko podkuri. Ne tele in tudi ne vgasnejo v sapi, ter niso dražje od vseh navadnih vžigalic.
Posebno za gostilne in kavarne so ceneje, ker je mnogo večje število v škatljici.
Ma debelo pri
(691—4)
Ivanu Kordik-u, Prešernove ulice 10-14.
Se dobivajo v vseli tobakarnnli!
potovanja v družbah ————— posamna potovanja
T c3.ia.ij ~v Pariz-c.
Popolna hrana izleti, entre
p** &» •i ti
t**
Dunaj-Dunaj po specijalnem vsporedu.
Več pove in daje programe
(609-5)
THOS. COOK & SON, I, Stefansplatz 2, DUNAJ.
@@©©©@©©©©©©©©©©
Kari Greinitz Neffen, Gradec in Trst.
Za udobnost svojih p. n. naročnikov v Ljubljani in v okolici
smo pri spedicijski tvrdki
R. Ranzinger v Ljubljani
ustanovili dobro založeno skladišče
valjanih železnih nosilcev in starih železniških rekov za slafcks svrhe.
Naročila prosimo pošiljati naši tvrdki v Gradcu ali v Trstu.
'  " Ustna pojasnila daje in sprejema tudi vsakovrstna
naročila naš zastopnik gospod
j    Fran Vrbančič v Ljubljani
Reseljeva cesta št. 24. (842-1)
Kari Greinitz Neffen, Gradec in Trst.
Banka za zavarovanje življenja v Gothi.
Zavarovani znesek dne 1. aprila 1900 ........... 776,800 000 mark.
Bančni fondi „„     „       „........... 252,800.000 „
Doslej izplačane zavarovalne vsote............ 349X'00.000 „
Dividende zavarovancev v tekočem letu: 30 do 138 odstotkov letne normalne premije — po
načinu in starosti zavarovanja. Ker je tukajšnja agentura tega zavoda prešla na mene, dajem to javno na znanje in sem na razpolaganje za posredovanje življenjskih zavarovanj in za vsako pojasnilo glede te stroke zavarovanja. Bančne ustave, prospekti in ponudbeni obrazci 83 dobivajo brezplačno. V Ljubljani, dne 21. aprila 1900.
(84B-i) Eduard fflahr,
Vožnje z omnibusom
Ljubljana-Laverea
i 11  i j
prično se 15. aprila redno vsako nedeljo in praznik pri ugodnem vremenu.
Odpelje se ob znani uri od Lozarjeva gostilne. Rožne ulice št« 15 (Sv. Jakoba trg). (763 -3>
——
tvrdk«
>^g«i.^grEig!»n.lhw mre.
Ysa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno vležano b granatno pivo
iz delniške pivovarne v Budjevicah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo".
Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a 1 2 litra po
konkurenčnih cenah.
Dalje (589-10)
glavno zastopstvo
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Vinko Majdiča v Kranju.
Anton Ditrich v Ljubljani
Telefon št. 109.   Marije Terezije cesta št. 2.   Telefon št. 109.
Val. Golob
S Mestni trg št. 10
3 založnik zveze avstr. c. kr. državnih uradnikov
priporoča svojov bo-i§ gato zalogo hišne M   in kuhinjske oprave. Zaloga vseh za stavbe potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland is cementa.
Zaloga nagrobnih križe?.
j.zor Alojzij Erjavec JZor
črevljarski mojster ? Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po veCletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 18
ler« k shranjujejo. — Vnanjin uročil«* naj n priden« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 18
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi @   <®   ®   ®   ®   priporoča   ®   ®   g§>   ® @
U C M D11/ l/CLMRA v Ljubljani, Glavni trg
ncilnliv IalHUH ~ mm štev. n. « ®i8
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a m a m a klobuke sa dame, tkana in kratka roba na debelo In drobno, m a m a •
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
Podružnica: Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
■fržen kruh _
hlebčki po 1«, IS In SO kr.
V slasčičarnici postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke a smetano napolnjene. 18
um
OJ IO CD
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
E. PILHALS-a naslednik
priporoma svoj I*, asfaltni strešni lep in izollrske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbalinenm, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644 - 5)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
Svetovno znana TBQ
PEUGEOT-kolesa.
Samo novi 1900 modeli.
Jedini zastopnik:_____ (534-7)
NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani.
Št. 13.447.
(84G-1)
Ker volilni imeniki še niso v tisku gotovi in ker se vsled tega niso mogli po §. 17. občinskega volilnega reda volilskim upravičencem pravočasno dostaviti, sistujejo se na podlagi sklepa izredne seje občinskega sveta z današnjega đnć za 23, 25. in 27., oziroma za 24, 2C. in 28. dan aprila meseca t. 1. razpisane
dopolnilne volitve v občinski svet
in se bodo vršile:
rine i-* iiuijn as» III. volilni razred; dne 16. maja za II. volilni razred: dne IS. maja za    I. volilni razred;
vselej od osmih do dvanajstih dopoludne v velikej dvcrani ^Mestnega doma".
Tretji volilni razred bode volil v riveli oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestnej ledenici.
Ko bi bilo treba ožje volitve, vršila se bo dan po prvi volitvi, to je dne 15., oziroma 17. in 19. maja t. 1. ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci in sicer:
a) iz III. volilnega razreda: Ivan Skerjanc in Jernej Žitnik;
b) iz II. volilnega razreda: Fran Pavlin in Ivan Plantan:
c) iz I. volilnega razreda:
Ivan f-o^rola. dr. Josip Stare, Ivan Velliovrli in Vran Žužek.
Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gg. občinska svetovalca Pran JIriliar. ki je bil leta 1897. v III razredu voljen za dobo treh let in dr. Valentin Kri*ner. ki je bil leta 1898. v L razredu voljen za dobo treh let.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu troje, II. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev — devetero za dobo treh let, enega za dobo enega leta.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 21. aprila 1900.
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora b izgalnic itd.
R. A. Smekal
Czecfi-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoStovanjem
Podružnica R.
(391-10)
v Zagrebu.
sce m
Kamnik na Kranjskem via Ljubljana.
ppovo
I v v
sce
V neposrednji bližini mesta Kamnik. (Železniška postaja, postni in brzojavni urad) v podnožji 2660 metrov visokih Kamniških planin ležeče; krasni -sprehodi in smrekovi gozdi; elegantno zdraviliško poslopje z velikimi verandami, plavalni basin, pokrito šetališče, prostor za iawn-tennis, ribarski in lovski šport. Stanovanja za rodbine so po ceni v zdraviliškem poslopji in v 4 vilah, ki so vse zvezane po nasadih zdraviliškega parka. Vestno individuelno zdravljenje v vodozdravnem zavodu pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. VVacken-reiterja, ki deluje že več let v kamniškem kopališču, a je letos v družbi z izvežbanim restav-raterjem, gosp. Friedlom prevzel zdravilišče Kamnik na Kranjskem v lastno re2ijo. — Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano okolu 3 gld. na dan.
eaflT*   Prospekte pošilja brezplačno administracija.   ~VSj (843—1)
Svojo Speče tijs&o ttgovino
na Starem trgu
* * X * M opustim j današnjim dnem
in Sodetn oSstej samo Se itneč -ticjovino
na ^Dunajski cesti štev. 8
poprej CSchobsrJ.
Zafivatjujcm se najfepSe sa  Sosfej i&fta&ano zaupanje tn pzosim daljnega pzija&necja posela v sedanji Izaovini.
Jfaro/ Planinšek
Qunajsfia cesta St. 8 (poprej ScAoSezJ.
"ca"
-3)
Avstro-
Ogersko
Francija
Portugal
Nizozemsko
Srbija
Norvegija
Nemčija
MM
Registrovana v.iutinkn
mm
Levova znamka.
Ovratniki ^ manšete
Se ne prodaja na drobno!
811-2
fce dobivajo v najbolj renomiranih prodajal-ii i culi za niOHko moderno in platneno blago.
M.Joss & Lovvenstein ! dobavitalja Praga, VII.
tilisL
Zdruiene
države
Brazilijske
Turčija
Egipt
Grško
Bolgarija
Rumunija
Na najvišji ukaz Njeg. c. ^ in kr. apost. Veličanstva.
XZZIIL c. kr. drž. loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija
etilna v A* »t rij i zakonito dovoljena ima 16.514 dobitkov \r gotovom denarju
v skupnem znesku 410.900 kron.
Glavni dobitek znaša
•OOO kron i gotovini.
Žrebanje bode nepreklicno dne 7. junija 1900.
Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergaase 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, ▼ menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce se dobe zastonj.
Sl*-«s*li« mm?? pošiljajo po&tnlne prosto.
Od c. kr. loterijskega dohodninskega ravnateljstva.
(841—1) Oddelek državne loterije.
Brata Eberl
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 17 jnžne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
-H* Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinst/n najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje
sobnih tal pod imenom „Bapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
.1 Ivan Sfcerl
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni afrojl po najnižjih eensh. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. 17
Vnanja naročila se točno izvrše".
Perilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 17 s Alojzij Pereches škofijo, poleg mestne hiSe.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, H jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblek* po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovjjajo.
Klobuke
najnovejši facone
priporoča
J. S. Benedikt'
JNjiil>ljfiiifi, Stari trgf.
Najnižje cene!
Najnižje cene!
Zlate in srebrne verižice, uhani, zapestnice, vratne verižice, srčki,
obeski, -prstani. (126 -31)     Za obilen obisk se pri
Priporočam se vsem *
gg. botrom in botr-
cam, katere uljudno
vabim  na  veliko in
bogato izbero solid-
O
nega in cenega blaga.
poročam s spoštovanjem
Fran Čuden
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani, Glavni trg.
Dve meblovani sobi
vsaka za se" in s posebnim vhođom (jedna večja z razgledom na Vodnikov trg in jedna manjša) se oddasti takoj v Študentovskih ulicah št. 2 v II. nadstropji. — Več se izve isto tam. (818—3)
4 angleške 3 mesece stare
so na prodaj v Vegovih ulicah št. 10. (838—2) J"- X_iols:ar.
Lepo stanovanje
v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in posebnega vrta s paviljonom,  Me  odda od 1. avjruBta t. 1. naprej za letno najemsčino 230 filcl. (847—1)
Vpraša naj se pri hišnem posestniku gosp. V. Hanuiu. Kuhnoia rrMta mt, nasproti domobranski vojašnici.
V Isti Mmi se tudi odda od 1. maja t. I.
mansardno stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo za letno najemščino NO ftld.
Tarst.znamka: Sidro
iz Klohter-Jeve lekarne v Pragi
priznano   Izborno,   bolečine tolažeče
mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
Bpložno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Richter je ve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le  take steklenice kot pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-29)
Proda se takoj iz proste roke v Novem mestu
obstoječa iz 4 sob, 2 kleti, 1 svinjskega hleva in 2 vrtov. Ista stoji poleg novozgrajene justične palače in je jako pripravna za gostilničarski obrt.
Več se poizve pri Karolu Duller-ju v Novem mestu. (829-2)
Styria- m-kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427—8)
Styria-kolo
se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
,Styria'-Fahrracl Werke
Joh. Puch & Comp., Gradec.
Zastopnik:
ZE^rscra. Č*aderi trgovec s kolesi v L j ubijani.
Za stavbiasko sezono!
V Prulah se prodajo pod ugodnimi pOgOJi (476 -8)
večje in manjše parcele
pripravne za stavbe.
Več pove upravništvo „S!ov. Naroda8.
Sukno
PISSK
Gradec
Jacominiplatz 6.
Najcenejša in najboljša šta-jerska prodaja sukna, lodna in blaga iz ovčje volne, za moške in deške obleke, damske jopice, ovratnike in plašče pripravnega po čudovito nizkih cenah.
Vzorci brezplačno in franko. (695-4) Dobavitelj c. kr. drž, uradnikov.
za dve osebi do avgusta. Najemščina do 800 kron. — Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda". (826)
s štirimi sobami in vrtom v Bobovniku pri Kamniku št. 1
se prostovoljno proda.
Več se izve pri lastniku (828—2)
Elegantna stanja
s 4 sobami in s 3 sobami z udobnimi pri-tiklinami   se   oddajo   wa\ termin
1. avgusta t. 1. na Marije Terezije cesti in Novi ulici
v I. in III. nadstropji — Več se izve pri hišniku v Šubičevi ulici št. 3.       (76.r>—3)
Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi
CHOCOLAT SUCHARD.
Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—14)
Dobiva se povsod na prodaj.
9ta%nanilo.
Q£$ojam oi naznanjali p. n. oSčinolvu, 3a Sodem Sne 1. maja 1. 1. oBpxl na novo
hotel in restavrant
„Mational"
d £jabljaai, na ganajski cesti.
%>a  izSozna jedila  in  najSoljSe pijače lez pa&no po$tze&6o oe SoSe sffvSelo najtočneje.
f&a  mnogo&zojen   oSiofi  pzooi £ velespoSlovanjem
(825—2)
<M. SchtttOliaef, najemni/i.
R
R
□
Bedi lepo ali slabo rn ^» mti nedelj o in praznit KONCERT s PLESOM
v gostilni „pri Kankertn" v Spodnji Šiški št. 20.
♦>X« Vstop prost.
K mnogobrojnomu obisku uljudno vabi s spoštovanjem
Ogrzijesla.Tr 22Zozje3s
(795—2) hišni posestnik in krčmar.
C. kr, priy. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlandacement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov doloCene predpise glede* tlakovne in odporne trdote daleč natlUrilJaJori dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno a*1»«».
Priporočila in spričevala
raznih uradov in naj slo vitej Sih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maxirnilianstrasse 8.
(2210-21)
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih .oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejBih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 17
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
"CLra.r = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih conah. ITovoavti v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 17 Izvršujejo najtočneje.
25 ES
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vss v to stroko spsdajoča popravila In vnsnjs naročila točno In ceno.
17
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
za splaflBO in »-«* poletno sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoStovanjem
Hugo Ihl.
17
Su senih ostankov vedno veliko v zalogi.
Udajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
IiMtnina in tisk „Narodne Tiskarne*.
5273