Th® ^HnutUa« wwilu— to	I	jt^ _ m a	I ha A I V Jlk	II ■AA mah I ap	( Issued three tmwi a week.
reach 250.000 Sloreuut«« i, Unite! 1	Si	H JM®,	■ Bm JP^B Me® H ^r W^B	M^B MlJu^S H jr J ^	i | Or | ac eg
States Amcrifmi' t	^H	H ■>	^^H H H ^^^ J^H	^V^H H H H ^B^e ^^B	_ wj^w* tfS^^r^i '' ^ rF^^^I
fa !■■«■■«. .l,	H	m ■ oBs	■ ■ ^Bk j^f^M	| H ■ IS Hi	9e6le(M0 asflCJFfMM* It
I mun|u|««Di]r.	H	III ~ W ■	|el|ll	f 1 IV .1 ■■mfl	z*tkms.
5 ')!.' - '■ t- , n".	w	A UIIVA M liri	j j
iNO. 24. V	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, MARCH irt, 1918.	LETO XI. — VOL. XI
Pza Narodni Dom je kupljen, novica za clevdandske Slovence
—iZajvednemu slovjemskemu t občinstvu v Oevelandu, dru-5 štvom in posameznikom se W danes naznanja vesela novica, fi Iiz ura'dja gl. tajnika Slov. tftfa-y rodnega Doma smo prejeli studeče sporočilo: Prvi teme-2 lipi kamen za Slovenski Na-1 sodni pom je Ibil položen z /dnem, ko je bila prodana pr-v* delnica in to je bilo pred JL 2 leti. Odtakrat se je širila r misel za zgradbo 'S. N- Doma, pki je našla jako ugodna tla ined nami Slovenci. Po dobrih dlveh letih pa je položen dru-Igi temeljni kamen k prvemu, ' kajti kupljen je svet, kjer nrij se /prične v kratkem dvigati stavba Slov. Narodnega Doma, ki bo ponos celi naselbini in bo pričala leta in leta, k da se Slovenci zavedamo svo-/jet narodne dolžnosti in tudi i 7 (pokažemo kadar je treba. Torej zemljišče za S. N. D. je ( kupljeno, in kupčijo imajo l odobriti samo še društva-del-/ničarji, kar upamo, da bodtejo J tudi storila. Kupljeno j<r ve-C Kko Diemerjevo posestvo na jr "St. Clair ave. in med 64. ce-8 sto in Addison Rd., ki je eno * najbolj pripravnih in najlepših !Y prostorov za S. N. Dom. In sedaj nas kliče dolžnost k na-j daljnemu delu. Treba je zbi-f rati in zbirati, da pričnemo I čimprej graditi. Veliko jih je 1 bilo, ki so se izjavili, "kila kadar lb(b kupljen prostor, da-5 mo tudi mi!" Rojaki sedaj je prišel £as za vse one, -ki se do-
, /če svoje rodloljubje in poma-
P gate kolikor vam moči dopuščajo. Ne ustrašite se truda in stroškov, vse se vam bo obrestovalo v obilni meri. Ponos-| ni bodete lahko, da ste bili aktivni delavci pri toem narod-fe nem podjetju. Društva, ki še niste delničarji toga narodne-i ga ipodjetja, uljudno vas va-I bim, dia se. nam pridružite, j Posnemajte druištvo Loška l Dolina, ki se je radevolje od-1 zvalo pozivu ter ravnokar pri-l stopilo kot uistanovni član. 1 Ne odlašajte s prijavo, mi / vas pričakujemo. Naš cilj bo-1 di: Na delo za Slovenski Na-\ rodni Dom. Ludvik Medve-
—4Kot je videti iz gorenjega || naznanila je 'direktorij SI. N. I Doma kupil eno najlepših in fenajvečjih posestev v slovenski f naselbini, takozvan "Diemer-fev, prostor", ki se razteza od Pjfeasj 64th St. po St. Clair ave.
Addison Rd. ter E. 64. ce-^ sti do majhnega prevoza bli- , : Sjfcscii Metta ave. Kot se naznanja, je kupna cena $45.000 za bf Vse zemljišče in vse stavibe /,na zemljišču, jkar je nizka /cena. Direktorij je ukrenil < ] moder korak za napredek 1 jljit Doma in upamo, da bode1- ; J jo vsa društva pritrdila sklep i diroktorija, in ne samo to, iframpak tudi se zavzela za na- i| daljne prislpevke (Narodnemu ;
--Direktorij je sklenil kup- 1 no pogodbo gledie Dierrferje- 1 Bvega posestva, in društva-de-1 nfčarji, !ki imajo prvo nede- I Rljo svojo sejo, se opozarjajo, 1 /Ida zvolijo dva zastopnika za II pkonferenco za potrditev kup- 1 ne pogodbe. Natančneje ob- <
r^-Dr.i Napredne Slovenke, 1 $NPJ ima dne 14. aprila v ; .iBirkovi dvorani svoj zabavni 1
7 —Vla'dia Z jed. držav je' na- < Jročila clevelandski trgovski j febornki n^j izfcere primerno 1 ■fcesfo. oziroma prostor za < - zrakoplovno .postajo v Cleve- 1 Hmdu. Prostor mora imeti naj- 1 I manj 500 akrov ravne zemlje, s Tu se bo nahajala bodoča po^ ;
J [staja za (poštne in potniške 1- zrakoplove, ki (bodejo letali e med Washimgtonom,New Yor-u kom in državo Texas. Med fJew Yorkom in Texasom bo li 14 postaj, med njimi Ibo ena v Clevelandu. Zrakoplovi bode-jo najprvo vozili samo pošto, z pozneje pa tudi blago in pot-
-	nike. Imenoval se bo poseben d odbor, ki preskiibi svet. Poleg a t9ga se je pa ob St. Clair ave. i, v Nottinghamu začelo s pri-a pravami za graidmjo zrako-ti plovne tovarne.
—V stanovanju Mirs. Ane 1, Južnip na 36^5 E. 77th St. je j nastala v sredo popoldne eks-:i plozija naravnega plina. Vsa
-	hiša je bila mahoma v ognju, i- Mrs. Južnič je dobila jako ne-l, varne opekline in najbnže ne bo
okrevala. Osemletna hči Vik-Li torija in triletni sinko Karol i-1 so dobili manjše opekline. E^na e plinova cev peči je bila odjjr-3 ta, ne da bi Mrs. Južnič to
-	vedela, in ko 9e je z žveplen-3 ko približala peči, . je nastala
eksplozija, a —Dva delavca, oba Finca,
-	sta uslužbena pri neki igradil-j niči parnikov na Detroit ave. li Oba sta bila zastrupljena v 1 sredo, ko sta uživala
-	mleko po kosilu. Razširila se
-	je sumnja, da so ju nemški 3 špijoni zastrupili, ker pomaga-e ta graditi parnike za ameriško
-	mornarico. Nastala je preiska-
-	va. ' Konečno se je dbgnalo, e da je nalil strup v mleko ne-
-	ki tretji li»m(pt in sicer iz ma-
-	ščevanja, ker so vsi trije Iju-
-	jalo več prednosti dbema de-
-	iavcema kot pa onen^u lumpu, 1 ki je strupa nalil v mleko.
-	Lopov se imenuje Rus te a
-	Uutila in se naihaja v zaporu.
•	—»Mrs. * Bass, 24letna mlada ' slovaška iena, ki je pred' tre-! mi meseci bila prijeta, ker je " zastrupila petnega John Per-" ko, da je umrl, je bila v sre-
•	do oproščena ječe po sodni-1 ku Vickery. Mrs. Bass je do-" gnala, dla ji nekdo vedno mle-' ko krade, in da se maščuje, ; je naHla podganjega strupa v 1 steklenico mleka, nakar je " prišel 9 letni John Perko in ' spil mleko, in kmalu potem " umrl. Prvotno je bila Mrs.
Bass obsojena na 10 let ječe, 1 toda sodnik jo je sedaj pomi-
•	lostil, ko je sedela 13 mesece v
!
1 —V saloonu John Hermana
•	na W. 65th St. je John Mater, l stanujoč na 1309 W. 65th Št
•	v sredo zvečer ubil John Ko-" zina, 6706 Herman ave. Ko-' <zina je umrl v sredo v St. " John bolnišnici. Policija je a-
1 retirala Matera.
k
1 —Rojak Louis L- Skok na l 6525 St. Clair ave. je izumil : nove vrste pero ("spring") za
•	avtomobile, katera peresa so > (bolj praktična od vseh drugih, , 'ki so sedaj v rabi. Peresa so
•	igaranitirana več Jet, so jako poceni in se morejo dobiti le pri L. fSkoku na onzačenem
•	naslovu, - Opozarjamo na njegov oglas v listu.
—Vojaki v Camip Sherman, 1 ki so bil doligo časa v karan- 1 teni radi nalezljivih bolezni, } (bodejo sedaj zopet dobili do- ] voljenje, da smejo domov na 1 obiske. Karantena je odprav- i ljena. Sedem Avstrijcev je bi- j lo v torek interniranih, ker so se izjavili, da nečejo služi- ^ ti v ameriški armadi.	'
--County komisarja za po- 1 delitev gostilniške licence sta < se izjavila, da bo letos mnogO 1 manj gostilničarjev dobilo licence kot lansko leto. Gostil- c niški posH so letos jako ma- < Jenkostni, in nekateri gostilni- t arji komaj plačujejo stroške, t se je izjavil,komisar Krause. i
•••••*S!*-?.	'H-Ktfc^š&
■
■ L, ■ .. •-„•, i® { v :y i .'m ^ ; v I5&
Ofenziva Nemcev v Rusiji |e ustavljena
PERMIT.
Published end distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office ef Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
London, 28. febr. Brzojavka iz Petrograda naznanja, da oni Nemci, ki so doslpeli v Lugo, so mesto zopet zapustili, ko so se prikazale ruske čete. Velike čete ruskega vojaštva se zbirajo pri Pskov. Iz Smolenska prihajajo poročila, <dla so Nemci naleteli pri Orshi na velik odpor in so se morali umakniti. Nemci so skušali prekoračiti reko Brezino, kar se jim ni posrečilo. Iz Novo iSelie prihaja poročilo, da je nemška armada ddbila povelje, da ne sme več napredovati, in oddelki nemške kavalerije, ki so se 1 pokazali pred Novo Selie so se umajknili.
Ali je mir podpisan?
Nemci ne napredujejo več j v Rusiji. Tekom zadnjih štiri- i indlvajset ur ni nobenega po- ] ročila iz Berolina, da bi Nem- , ci napredovali. Neuradno se i poroča, da je bil baje med « boljševtki in nemško vlado , podpisati mir v Brest-Litov- j: sku. Mirovni dogovori so se vršili ie skoro odkar so Nem-1; ci zaČli z novo ofenzivo, toda:] Nemci niso hoteli prej od- [ \ nehati, dokler niso dbbili pod- : pisov boljševikov na mirovne < pogoje.	'	ji
Morala ruske armade.
V rusko armado se je deloma zopet povrnil bojeviti duh. Kozaki in drugo rusko vojaštvo /hiti na fronto. Estonci pomagajo Nemcem?
Berolin via London, 28. febr. Nemško uradno poročilo se^ glasi: "Operacije v Rusiji se normalno razvijajo. V Estoniji se je pridružil, nemški armadi četrti rusko-eston-ski ipolk, da pomaga očistiti deželo roparskih Ibamdl, ki | strahujejo prebivalce. iNfem-1 ška armada je dclbila v Min-siku( ki je bilo izavzeto od J Nemcev 21. febr.) nad 2000 strojnih pušk in preko 50000 infanterijskih pušk.
Amerikanci so ujeli Nemce.
Ameriška fronta, Francija, 26. febr. Ameriška pat-rola je včeraj v sektorju Chemins des Dames! udrla 200 globoko v nemške postojanke in zajela 2 nemška Častnika, dve strojni pušk* ter 22 Nemcev. Amerikanci niso' imeli nobenih izgub.
Kajzer prepovedal napredovanje proti RusPm?
London, 28. febr. Brzojav-! ka Exchange Telegraph Co. naznanja, da je nemški kajzer poslal nemški armadi, ki napreduje v Rusijo, da mora nehati z ofenzivo. Ta brzojavka še nd potrjena.
Apel boljševikov na ljudstvo.
Petrograd, 28. febr. Boljše-viki so izdali ponoven apel na rusko Ijuidbtvo, naj gre pod o-rožje proti nemškim osvoja-čem. V tem apelu se naznanja ljudstvu, da Nemci morijo člane koncila vojakov in delavcev, da obešajo člane rodeče garde, in da oborožujejo nemške in avstrijske vojne 1 ujetnike, katere dobivajo na svojem pohodu v Rusijo, u,v wsi ssMi^fo'i; v- k m&titi&t-
Avstrija se neče boriti.
j Avstrijski cesar je prisiljen mirovati, ker so mu narodi v i monarhiji dali očitno razumeti, da ne bodejo poslušali vlade, če jih znova nažene v vojno. Nemški generalni štab se ni zmenil za odlok ruske vlade, ki je sklenila demobili-zacijo, ampak Hindenburig je silil, da se nadaljuje z vojaškimi operacijami proti Rusom. In k0 so nemške čete ponovno napadle Rus$, je zavladalo veliko nezadovoljstvo k v Avstriji. Ne samo Čehi, Poljaki ali Slovenci v Avstriji so se izjavili, da se nečejo več boriti za nemške interese, ampak celo avstrijski Nemci so podali izjavo, da nimajo ničesar skupnega s pruskimi interesi.
Avstrija želi mir.
Ker nakateri avstrijski državni poslanci niso vrjeli avstrijski oibjjufbi, da se Avstrija n« b0 borila na strani Nemčije proti Rusom, je bil avstrijski zunanji minister Czer-nin ponovno prisiljen izjaviti se v državnem zboru sledeče: "^Ponavljam, da se avstro-ogr-ske "armade ne bodejo udeležile nemške ofenzive pr6ti Rusom. INbše čette ne bodle jo udlrle v Ukrajino, s katero živimo v miru. Ponavljam, da obstoji premirje med Rumu-nijo in Avstrijo. Avstro-Ogr-ska hoče skleniti mir s svojimi nasprotniki čimprej mogoče."
■i ,. J.
Avstrijski obar v
spmppi
Washington, 2®febr. Ameriška vlada ima Htualne dokaze, da je sporB^ Nemčijo in Avstrijo čjBalje večji. Konferenca, ki s^B vršila 22. febr. med nemšk^Bkajzerjem in avstrijskim ^Barjem, ni prinesla nobenih^Hov, in resen spor je naa^^ftaed nemško in avstrijskHrladb. Avstrijska vlada j^vlpno povedala ne«iškemu^H|zerju, da |A/vstrjja ne b<J|B|ž»obenimi 'pogoji rabila svojab» čet proti Rusiji ali Rumuniji. Brzojatv-j ka, ki je dospela o razmerju ' med Avstrijo in Nemčijo v Francijo in ki je bila poslana diplomatičnim potom v Washington se glasi:
j "Cesar (Karol je obiskal cesarja Viljema dne 2. februarja. Ludendorf, načelnik nemškega generalnega tšaba je bil navzoč pri razgovoru.Razgovor ni bil prisrčen. Splošno se sumi, da je nastalo zadnji teden veliko nasiprotstvo med dunajskim in berolinskim dvorim, in zkIi se, da je iNtemčija pripravljena potlačiti to na-sprotstvo z vojaško silo če bo , treba.
B°ljševiki proti socijalistom.
tA|pel vlade boljševikov se ikonča s sledečim stavkom: ''Naše armade na fronti se u-stavljajo sovražniku. Naj pri-die kri, prelita v tej neenaki borbi nad glave nemških soci-jalistov, ki dovoljujejo nemškim delavcem, da so enaki Kajnom in Judežem Iškarrijo-tom."
Ruska armada se zboljšuje.
Čim dal je več prostovoljce7 se preglasuje v rusko armado. Boljševik so poslali kozaške regimente iz Petrograda na fronto proti Pskov. Več oddelkov mornarjev je dospelo iz Finsike na fronto. Iz Pet-rogradta bežijo ženske, otroci in starci.
Nemci bJufajo svet.
Dočim nemški |ancelar govori v nemškem] državnem 7Jb(oru, da je Nemčija pripravljena za mir, korakajo nem-
ške armade po ruski zemlji in morijo in koljejo sirotno ru-< sko .prebivalstvo. Kljub zatrdilu boljševikov, da so obdr-iali mesto Pskov v svoji oblasti, naznanja nemško wad-no poročilo, da so nemške čete več milj vzhodno od Pskov. Govori se, da so Nemci do-• speli idio mesta Luge, napol pota med Pskov in Petrogra-dom. (Nbmci so zasedli mesto Borisov, v notranjosti Rusije.
Nemci v Ukrajini.
Nfem&ko uradno poročilo nadalje naznanja, da^ jei nemška armada zasedla mesto Koristijev, vzhodno od Žito-nvira, komaj 50 milj od Kijev. Ruske čete v tem kraju se niso hotele boriti, in oni Rusi, ki niso bili vjeti. so v silnem neredu pobegnili predi Nemci. Boljiševiki so nesposobni za boj. Če se bo kdo ustavil Nemcem, se bodejo ruski kmetje.
Bolniška ladija torpedirana.
London, 28. febr. Angleška bolniška ladija, za prepeljava-nje ranjenih vojakov, "Gle-nart Castle" je bila torpedirana od nemškega submarina in potopljena. Kakih 200 oseb je bilo na krovu, ki so večinoma vse potonile.
Ruski generali ujeti
Amsterdam, 28. fdbir. Bero-linsko časopisje naznanja, dla odkar so Nemci začeli s ponovno ofenzivo napram Rusom, da so Nemci polovila 28 ruskih "generalov", nad 2000 častnikov ter 27.000 ruskih vojakov. I1500 strojnih pušk, 290 topov ter neizmerne zaloge mumcije so prišle "Nemcem v roke. Čete boljševikov puščajo na bojišču vse in bežijo divje pred Nemci. Neizmerne zaloge živeža so dobili Nemci v roke, katerega so imeli kmetje skritega na svojih posestvih.
Nemci odbiti pri Vitebsk.
Petrograd, 28. fdbr. Boljše*-viki so odbil napad Nemcev na mesto Vitebsk Nemci so po napadu se morali umakniti. Boljševiki so uničili mostove preko reke* Brezine. Mhnicija iz Orse in drugih (postaj so umaknili v notranjost.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Narodnjaku v Waukegan, 111. Prejeli sm0 vaš dopds o 2borovanj,u Urepublikancev" v Waukegan, 111. Odločili smo se, da zaenkrat ne priobčimo dopisa. Opozarjamo vas na članke, ki sedlaj shajajo v našem listu pod naslovom "Združeni za narodno svobodo" na drugi strani našega lista. Opozarjamo vas na resolucijo Slovencev v Milwaukee, kjer je bilo sklenjeno, naj se Razmere med .Slovensko Narodno Zvezo in Slov. Rep. Združenjem kolikor , mogoče ublaže, naj se uvede čimbolj dostojna pisava v slovenskem časopisju. Res je, da je Slov. Rep. Z'diruženje povzročilo mnogo nesloge in napadov v slovenski javnosti, podobno blojševikoni v Rusiji, toda zakaj bi to obširno razlagali? I Mi smo prepričani, da danes 'ni čas za to. Mi smo podali bratsko' roko vsem, bodisi o-nim, ki so pri Rep. Združenju ali drugim. Sprevideli smo, da v medsebojnem boju drobimo naše moči. Napadi v časopisju nemoralno upljivajo na narod. V tem zgodovinskem trenotku je treba bolj kot kdaj prej biti prizanesljiv, potrpežljiv in bratski. Poča-kajmo, da vidimo, če je mogoča medsebojna sloga in skupno delovanje. VaS dopis je izvrsten, toda zaenkrat ga odložimo, da vkiimo, če se moremo sporazumeti.
1 Avstrijci in Nemci bodejo deportiranL Kdor je pro ti Ameriki, je proti svobod
Washington, 28. febr. Poslanska zbornica je danes sprejela takozvano "alien slacker bill" postavo, glasom katere ne morejo postati državljani vsi oni tujci, ki so se izjavili, da nečejo služiti v ameriški armadi. Poleg tega ima vlada pravico vse te tujce pregnati iz dežele ali ipa jih prisiliti, da delajo na farmah ali pri drugih delih, jcjer vlada [smatra potrebno. Postava je bila sprejeta z 344 glasovi proti 21. Postava gre sedaj v senat, in če bode tudi tam sprejeta, tedaj se začne spol-novati.
Wilsonova vlada nasprotuje tej postavi in sicer na podlagi, ker bi administracija lahko
■•''V''ihranjy^^^^H
prišla v neprilike z raznimi državami, s katerimi sedaj ob- * J ravnava glede vojaške službe njih državljanov v Ameriki. To se posefcmo/tiče Frapcije in Italije, s karero že ni sklenjen dogovor. Postava, kadar bo sprejeta, bo prizadjala samo one tujce, ki so prišli iz J onih držav, s katerimi se nahajajo Zjed. držav« v vojni. Postava ne pravi samo, da ti'"-J ljudje ne smejo nikdar dobiti državljanstva v Ameriki, am- i pa k se jih mora pregnati iz 1 dežele čimprej mogoče. Če pa® »dieportacija iteh tujcev ne MIm bila moigoča, tedpj ima vlada pravico, da razpolaga z njimi pri takiht delih, ki so v korist naroda in države.
Socijalisti proklinjajo kajzer VOjema.
London, 28, febr. Tekom zadnjih štrajkov nemških delavcev v Berolinu, so socijalisti razširili med ljudstvom več ciikularjev, v katerih so napadali nemškega kajzerja En tak cirkular je bil sedlaj utihotapljen iz Nemčije in tu sledi njegova vsebina:
''Kdaj pride mir? Mir pride, kadar bo Nemčija pripravljena zanj, in ta čas se hitro približuje. 1 M(ir pride tedaj, kadar bo nemško ljudstvo reklo svojemu kajzerju: "Ti, kateremu »mo sledili in katerega smo ubogali, ti, za katerega smo sebe in svoje drage
niti našt m 1 o c s I om ti <1 s c* til 11
prepričanju in našim običajem
— mi smo žrtvovali vse za tefefe—in kaj smo dobili v povračilo? Ničesar drmzeiga kot lakoto, mraz, nagoto, bolezen in smrt, nesrečo in propast.
Nikdar prej v zgodovini ni-
smo imeli takih žrtev in tako prostovoljnih. Pred našimi slavnimi deli se armade Napoleona lahko skrijejo, in kaj , smo dobili za to? Pred štirimi leti je ves svet ležal pred nami v prahu, tujci iz vsega sveta so prihajali k nam. Po celem svetu je bila nasa industrija in trgovina najbolj znamenita. Nemški diuh je bil povsod' dobrodošel. In ali se to še kdaj zgodi ? Danes nas sovražijo in pljujejo na nas po celem svetu. Na naših Čelih je zapisano , prokletstvo Kajna, bratoubijalca Možje se nas o* m
■LI" jn	, 1 •	« 1. j
zahvalita, da se je stoletno pri-p
zadevanje narodne časti v ta- | ko kratkih mesecih uničilo. tMi ti ne bodemo več sledili. Prokletstvo s teboj 1 Tudi tebi pridle dan plačila!"
Sporazum med Ameriko in Japonsko?
• i ■
1 Washington, 28. febr. Japonska vlada je povprašala pri zaveznikih in v Ameriki, če bi bile vojne operacije Japoncev v Sibiriji ugodne zaveznikom, da se cfaramijo o-gromne množice streljiva in topov, ki so nakupičeni v ruskem pristanišču Vladivostok. Splošno se smatra, 'da bo Japonska v najkrajšem času nastopila jako aktivno v boju za zaveznike. Kolikokor se more doignabi, vlada 'Zjedinjenih držav sprva ni posebno prijazno gledala nastop Japonske na 'Daljnem vzhodu, najbrž ker ni prav zaupala japonski vladi, tod'a med ameriško in japonsko vJado se nadaljujejo tozadevni dogovori, in sporazum pride v kratkein času..
V Vladivostoku so ogromne množine vojnih potrebščin, večinoma ameriškega izdelka, pa tudi japonske. To blago j<i bilo poolans tja še predno so boljševiki prišli na površje. Posebno ameriška komisija inženirjev se je mnogo trudila, da bi zboljšala promet na sibirskih železnicah, da bi ,to streljivo prišlo na fronto ruske armade, in deloma se je posrečilo nekaj blaga spraviti naprej, toda ogromne množine blaga še vedno ležijo v Vladivostoku. Zaveznik! se silno bojijo, da pride to blago v nemške roke, kajti Nemci lahko diktirajo boljše\tikom tak e mirovne pogoje, da bi bili boljševiki prisiljeni izročiti municijo Nemcem.
Raditega je japonska vladla predlagala, da se ji dovoli, da zavaruje municijo v Vladivostoku z vojaškim varstvom, ki bi bilo dovolj močno, da
' /v..*,,, ; v . *X
odbije vsak' sovražni napad. Toda Japonska neče sama podvzeti teh korakov ampak hoče nastopiti v harmoniji z zavezniki. Amerika pride v prvi vrsti v poštev. 20.000 ameriških vojakov se nahaja na Filipinih, - 2000 na Kitaj skem, poleg tega ima Amerika v azijatskih vodah dovolj krržark in transportov, da pre-Ipelje v Sibirijo hitro večje število vojaštva. Zastopniki boljševikov v Ameriki se trudijo, da ne bi Japonska in Amerika skupno nastopili r Sibiriji. Zastopniki boljševikov v VVashingtonu so se izjavili, da ne bodo nikdar dopustili, da bi prišla municija v Vladivostoku v nemške roke.
Načrti Nemcev. * 1
Iž dobrih, virov se poroča, . da se bodejo Nemci v Rusi-^ ji ustavili, ko dosežejo sledečimi točke: Narva ob Finskenywvf livu, 75 milj od Peto^rada. Pskov ob železnici, 162 milj > Od Petrograda, Polotsk, 65 " milj severo-zapadno otd) Vi-tebska, Borizova, 38 milj
se-
vero-vzhodno od Minska, Mio-hilov, 112 milj vzhodno od Minska, Kijev, 490 milj ju-go-zapadno od Moskve. Na ta način hočejo Nemci ustanoviti direktno fronto od Baltika dfl črnega morja.
18 parnikov potopljenih.
London, 28. febr. Nemški sulbmarini so tekom preteče- 2 nega tedna potopili 14 velikih in 4 manjše angleške par- | nike.
Oh priliki kak« v«Mtte*. b««rfnj« Mi 1 pN v«.l«m •"■^/gjjjjj*	j
Mro^RO	»LO V K N S K. ^
RODNI DOM*. Viik MJimbJII tfur ^
CLEVELANDSKA AMERIKA
EMUJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
^-IJi	• _____i n ■ ... |.
NAROČNINA:
JU JLmmriKo - $3.001 Za Cl+tfd. po poili $4.00 JZm Bormpe - J4.001 Vosamtmna. JtextilKp - 3c
Vat if«, I« tear m! *» na "CRmlw»M» AMaiOa" __0
% tu* ar. CLAfft A VB M. I, OLW KLANO, OHIO WaPHONB OUT, PIUm.lTON II*
EDWAMD KAL/M. Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor.
:.--:---—-
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
■ .	|	| i | , r	,.	__________■	...... -
tmi bf JM90 Slovenians in die Chy of Cleveland and elsewhere, fljliiljfrg riles n request. American in spirit Foreign in language*only
* iMrr*Tea second-doss matter January 5th 1909, at th* post offics at Cleveland, Qkm mit tke A* 4 March 3rd, 1879 *___
No. 24. Fri. March 1st, 1918.
ZDRUŽENI ZA NARODNO SVOBODO.
Jugoslovanskemu Odboru gre vsa zasfuga, da nas je .predstavil javnosti. Brez njega (bi diplomatje še danes ne vedeli, da je v Avstriji 1.600.000 Slovencev, željnih svobode. Mi ne podpišemo vsega, ikar nareltM Jugoslovanski Odbor m tudi poklicani nismo razdirati njegovo delo, in kar se tiče ''Krfske deklaracije'', kraljevine in Jugoslavije, spregovorimo pozneje. E Resnica pa je in ostane neizpodbitna, da je Jugoslovanski Od-V bor naredil ogromno korist za nas z marljivim dedovanjem, i \ tihimi žrtvami in z občudovanja vredno gorečnostjo.
IXfekako ob istem času ali malo prej, kot je prišla "Krf-ska deklaracija" v javnost, se je meM Slovenci v Ameriki, o-ziroma v Chicagi, pojavilo novo gibanje. Ko je nekaj rojakov podpisalo to gibanje, se je vršil sestanek, kjer se je ustanovilo "Slovensko Repu'blicansko Združenje". Tako smo Slovenci v AmeHki mahoma bili razcepljeni v dva tabora, -ker bi ibilo nevrjetno za nas, da moremo ostati le en teden edini med seboj. Toda kaj napačnega se z ustanovitvijo "Slovenskega Republikanskega Združenja" ni storilo. Temeljni .princip temu Združenju je delovanje, idfc bo bodoča Jugoslavija — republika, ali federativna republika, da se natančno izrazimo. To ni nič novega. Republik je že dosti na svetu. Na drugi strani pa re-* 1 publika sama ne .garantira državne popolnosti, da niti kaj boljšega ne. Anglija n. pr. je monaHhija, pa ima ljudstvo tam po svojem parlamentu n. pr. veliko več pravice kot v kaki republiki. Da celo predsednik Zjedinjenih Idiržav ima veliko večjo oblast in pravico kot angleški .kralj. Vsaka postava, ki jo naredi ameriški kongres, mora biti podpisana od predsednika, predno se začne spolnovati. In -predsednik ima pravico postavo narejeno od kongresa zavreči. Angleškemu kralju 11. pr. ni treiba podpisati nobenfe postave. Kar angleški parlament sklene, to velja in se mora spolnovati. Angleški kralj sploh nima ničesar opraviti s postavami. Edino kar mu je oči-' tati, je da dobiva iprevelfko plačo za Wje "delo", in bi njegovo "službo" ravno tako opravljal -kak predsednik za $50.000 na leto kot pa kralj, ki ddbiva nekaj milijonov. Kar je grajati B^^^^^^^^^^^^^^csk in sijaj, potratni,
REPUBLIKA ALI KRALJESTVO.
Ce se hočemo zjediniti, če hočemo skupno delovati, tedaj moramo poznati najprvo sami sebe. Največji naufk življenja je1 Spoznavaj sam sebe t Kadar sebe dobro poznamo, tedaj lahko sodimo druge. Slovensko RepubHčansko Združenje in Slovenska Narodna Zveza lahko skupaj delujejo. Slovenci smo I pri enem kot pri drugem. Umetna razlika republike in kraljevine je le navidezna, z vrvmi spravljena na dan preporna toč-I ka, ipo starem geslu. Prepirajte se med Setboj, in tretji bo dobiček vlekel. Dve slovenski stranki se prepirate med seboj, a medtem mineva dragoceni čas in ne storimo ničesar za ono kar je glavno: Da, doibimo svojo lastno državo, dia se odcepimo od Avstrije.
»Ko je zagledala znana "Krfska deklaracija" beli dan in je bila -kasneje priobčena tudi v ameriško-slovenskih časopisih, smo tudi mi povedali svoje mnenje. Izšlo je par člankov naslovljenih "Kralj sankcijonira". Strinjali se nismo s tem, da bi se vnaprej odločila Oblika vlade Ibodtoče Jugoslavije. In imeli smo prav. Kajti Jugoslavije še ni. Govoriti že sedaj o republiki ali kraljevini, je ne samo brez pomena y teh negotovih časih, am(pak škoduje celi narodni stavbi. Kajti narod se raditega tže sedaj loči v stranke, ko še nimamo ničesar, kaj bo šele potem, kadar bodemo imeli državo. Mneraje ipisca teh vrstic je bilo vselej da je naša prva naloga, bi morali posvetiti vse naše meči združenju slovenskega naroda .v eno politic-t no organizacijo: Zahtevati pred celim svetom, posebno pa na onih mestih, kjer imajo odločilno besedo, da se vse slovenske kraje brez izjeme odcepi od Avstrije, zajedno s Hrvatsko, Bosno in Hercegovino in se združi te province s Srbijo in Cr-nogoro.
Demagog,stvo je pri tem jako nevarno. Demagog Jugoslavije je oni, ki pravi kakšne pravice mora imeti jugoslovan-sko-ljudlstvo v bodoči državi, ne da bi sam vedel, da 'bo Jugo-I slavija, ne da bi sam žrtvoval za Jugoslavijo. Jugoslovanski IV Odbor deluje že tri leta in pol in je tekom prvih let večinoma VnJačal vse stroške za svobojevanje naroda iz — lastnega žepa. P H. vsem svojem delovanju je Jugoslovanski odlbor neprestano povdarjal, da je vse njegovo delo centralizirano v tem, da pripravi Slovence, Srbe in Hrvate, da so kot en narod, in da zahtevajo kot taki: prvič odcepitev od Avstrije, drugič, svojo lastno, svobodno, demokratično državo. Da bi mi že sedaj drobili svoje moči in se prepiraH kakšna bo notranja vlada Jugoslavije, za to ni nihče poklican. Niti Jugoslovanski Odlbor niti Republičansko Združenje. Jugoslovanski Odbor se tega tudi zaveda, kajti izrecno, se je izjavil in povdarja še 'danes, da "Krfska deklaracija" nikakor ne veže niti. .Slovencev, Hrvatov in Srbov, ampak samo Jugoslovanski Odbor in srbsko vlado kot tako. Mislimo, da je s tem dovolj jasno povedano vsem, ki imajo tak strafli pred Krfsko deklaracijo. In povemo še enkrat: Krfska deklaracija nikakor ne veže naroda in Slovenska Na-odna Zveza, dasi je v ozkem stiku z Jugoslovanskim Odborom in podpira njegovo delovanje za osvoboditev Slovencev izpod avstrijskega naroda, tudi navezana, da bi prisegala na Krfsko deklaracijo, kajti po izjavi Jugoslovanskega Odbora samega, veže ta deklaracija samo člane Jugoslovanskega Odbora in sibsko vlado. A v Krfski deklaraciji je posebna točka, ki pravi, da bo narod (potom ustavotvorne skupščine odredil , v*e potrdimo kakšno vlado naj ima.
KJE SO AMERIŠKI SLOVENCI GREŠILI.
Ko se je leta 1915 ustanovila na (prigovarjanje Jugoslovanskega Odbora Slovenska Liga, se je tedaj naredil cxf ame-
riških narodnih voditeljev največji greh Tedaj je bil čas, da
se zbližajo vse stranke, da sodelujejo vsi. Toda kako je bilo
tedaj v resnici ? Deset procentbv naroda je bilo za Slovensko = Ligo, 80 prpcentov jih je bilo za Avstrijo, ostalih idieset procentov pa je bilo proti Avstriji in proti Ligi. Teh deset ,pro-
•	centov je danes ustanovilo Republikansko Združenje. Položaj r pase je od tedaj precej spremenil, kar se tiče relativnega miš-: ljenja slovenskega naroda v Ameriki. 'Kakih petnajst procentov naroda je za Slovensko Narodno Zvezo in za Jugoslovanski Odbor. (\Le priznajmo,
di je to resnica, kajti povečati
•	številke ne pomaga, ker konečno štejejo le dejstva. Bolj se poznamo kako smo slabi-, več bodemo imeli sile v sebi, dia postanemo bolj močni. Pretiravati ne pomaga, ker če se pretira-
•	va, mislimo, da sfino naredili že dovolj, nakar postanemo leni F pri delu.) Drugilh petnajst procentov tvorijo somišljeniki Re-: publičanskega Združenja. Tudi ti imajo velike številke na pa-■ pirju kot Slovenska Narodna Zveza, toda*4cdor računa še naprej, pride do prepričanja, <dta tvori ostalih sedemdeset procentov naroda nevtralna masa, ki se ne briga niti za Slovensko Narodno Zvezo niti za Republičansko Združenje. Edino dobro znamenje pri tem je, da je nevtralna masa od leta 191*5 zgubila »dieset odstotkov svoje moči, katerih deset odstotkov se je pridrutžilo po razmerju 50-50 Slovenski JNTiarodni Zvezi ali Republikanskemu Združenju. Teh sedemdeset odstotkov nevtralne mase se zo|pet razdeli v dva dela: prvi ( v zadoščenje sebi moramo priznati, manjši del) tvorijo še vedno takozvani Avstrijaki, ki kljub vsem idokazom še vedno ne verujejo v svobodo lastnega naroda, amjpak bi na vsak način želeli, da Avstrija nje in njih otroke še v bodočnosti pretepa, a drugi del te nevtralne mase je v resnici nevtralen, ne briga se prav nič, ali naj po tej vojni ostane še Avstrija in mi pod njo aH pa naj pride svobodna Jugoslavija. To so ljudje, ki mislijo celo manj kot Avstrijaki. Večina teh je zadovoljna,da ima svoj»e delo, zaslužek, kozarec pijače, kako zabavo, in s tem je konec sveta.
Zato pa ponovno povdarjamo, da so ameriški Slovene1 leta 1915 jako grešili, ker se voditelji naroda tedaj niso zjedi-nili. Tedaj so imeli današnji ustanovitelji Repufbličanskega Združenja krasno priliko priti na dan in prinesti svoj program, namreč dia se Slovenci odcepimo od Avstrije, da se združimo s Hi vati in Srbi v eno državo, ki naj bi bila republika. Toda kaj so storili namesto toga? Prvič so molčali, potem šo pa malhoma prijeli :za loparje in z vso silo udrihali po organizatorjih Slovenske Lige. In to kljub temu, da Liga tedaj ni imela mdbenega načrta, n.dbene obljube delovati za snbsko kraljevino. Edini program tLige je bil organizirati ameriške Slovence v močno organizacijo, ki bi zahtevala od zaveznkov, da se Jugoslovani ločijo °d Avstrije in se združijo s Srbijo. O kaki kraljevini "Slovenaca, Snba i Hrvata" 'tedaj nihče niti saJ njal ni. Pa kljub temij je icfoel časopisja udrihal po Ligi. Danes ta del časopisja udarja po Slovenski Narodni Zvezi zato,- ker so člani Slovenske Narodne Zveze <fmonarhisti", kar je seveda iz trte izvita psovka. »Tedaj pa, ko "monarhistov" še ni bilo, so pa udarjali »po L/igi zato, ker so člani Lige delovali proti Avstriji. In tako smo zopet prišli na dan z dokazom, da se pri nas ubija vsaka dclbra stvar edino-le iz zavisti, osebnih na-sprotstev, sovraštva, narodne nezavednosti in ne-edinosti. In kdo bi fpri takem položaju ne dal prav onemu tujou, ki je dejal: 'Slovenci tHso zmožni za samovlado, ker ne znajo krotiti sami sebe, ker se sami med seboj ne znajo sporazumeti."
V EDINOSTI JE MOČ.	•
Kako močno in vplivno organizacijo bi imeli ameriški Slovenci, če bi vsi zavedli narodni voditelji leta it>i 5 prišli na dan, predložili vsak svoje predloge, utsanovili skupni progranv na podlagi katerega bi delali! Ne bi imeli danes 70 procentov mrtve narodne mase za narodno stvar, ne -bi bilo samo 15 procentov republikancev aH 15 (procentov članstva v Slovenski Narodni Zvezi, ampak imeli bi stoprocentni zavedni narod. Ce bi se stranke združile, bi to moralo silno vplivati na najbolj nepoučeneiga, nezavednega rojaka, kajti vzgledi vlečejo. Ce se omikani, izolbraženi ljudje zjediinijo, bi narod naredil isto. Zginila bi osdbna mtfžnja iz našh src, nezavednost bi pncipadla, j m združeni v eno gibanje bi dosegli marsikaj.
Vsakdo te, da v edinosti je moč, koliko milijonkrat se je že ponavljalo in povdarjalo in sicer od vseh strank. Toda med Slovertti imamo to fra»zo memdia samo za to, da se včasih malo potolažimo z njo, da se namažemo^ njo, kadar naše sile od-nehujejo. Da bi jo kdo spolnoval, to se ni še nikdar zgodilo med nami. Kako vse drugače je danes v stari domovini 1 Naši rojaki onkraj morja so nas ameriške Slovence v tem oziru dobro posekali. Ta,sirotna, preganjana, mučena, suženjska slovenska masa po Kranjskem, Koroškem, Istriji na Štajerskem je danes zjedinjena, brez razlike na stranko, brez razlike na prepričanje. Narod je po tolikih mukah in trplenju prišel do spoznanja, da mu le edinost in združenje prinese srečnejšo i prihodnjost. .Menda se nam ameriškim Slovencem predobro godi, imamo preveč svobode tukaj, da bi spoznali potrebo zjediinjenja. To prihaja odtod, Jcer mi tukaj ne čutimo v srcih potrebe zjedinjenja, ker nam je tukaj dobro, in pozabljamo, da je ves naš boj namenjen ne za nas, ki smo tukaj pod svobodnim solncem in pri polni mizi,ampak da je ta boj namenjen za naše nesrečne brate v stari domovini, ki živijo neprestano v kulturni noči, tmini, boj iza naše brate onkraj morja, ki se morajo s psi po ulicah boriti za skorjo suhega kruha. Kolikokrat se v življenju pripeti, da kdo mahoma »postane premožen in pozabi pri tem na svoje nekdanje siromaštvo, prezira one, katerim je bil svoje dni enak.
Citali smo govore naših slovenskih poslancev v avstrijr skem državnem zboru, čitali smo izjave slovenskih strank, Občin, mest in vasij. Vse te izjave, vsi ti govori imajo eno samo eno smer: Da se mora slovenski narod zjediniti s hrvatskim in srbskim v eni svobodni državi
NASE SAMOODLOČEVANJE.
Resnica je, da slovensko časopisje v stari domovmi ne more in ne sme prinašati izjave, da Slovenci želijo proč od Avstrije, kajti ta/ka pisava listov bi bila "veleizdajniška" v Avstriji. Raditega slovensko časopisje v stari domovni pristavlja k takim izjavam "pod okriljem Avstrije". Toda kdor le (količkaj misli, bo takoj videl, da je ta fraza "pod okriljem Avstrije", umetni, prisiljena, začasna in kakor hitro odpadejo avstrijske spone, odpade tudi ta fraza. Kdor prebira staro-krajsko časopisje, vidi takoj, da se v vseh izjavab slovenskih strank, v vseh govorih državnih poslancev fraza "pod okriljem Avstrije" jako redko prikazuje, le tolikokrat, kot je neobhodno potreibno, ida državni pravnik ne zalpleni lista in ne 'vrže urednika v ječo. Toda med vrsticami se kar živo bere o tej svobodi, katero oznanjajo Slovenci v stari d°movinl Kako krasne st> besede n. pr., katere je prinesel "Slovenski Narod" j z dne 21. dec. 1917.
"Glas o svobodni jugoslovanski državi je prodrl že do po- 1 slednje planinske kočice. Tlačeni in ponižan1, že stoletja in ! stoletja gaženi zopet dvigajo svoje glave v velikem pričakovanju svobodne bodočnosti! Občina za občino se oglaša ter zahtevajo glasno svobodno zjedinjenje vseh Jugoslovanskih pokrajin t'r
Dalk prihodnji«.	^^^^^^
Jak0 važno in potrebno je, da 2 največjim interesom . sledimo vsemu onemu, kar se J godi v Rusiji. Z Rusijo mislimo Rusijo kot celokupen slovanski narod, ne da bi se ozi-. rali na vodje boljše vik ov, kot sta Lenine in Trotzky, ki sta tuja v Rusiji, ki nista niti Rusa. Ostali Slovani so vfedno z;j . največjim pričakovanjem izrli ^ na Rusijo kot največji slovanski narod. V sVobodni Ru- | siji je bila podlaga za osvo- j bojenje drugih slovanskih na- t rodoy. Nesvobodnim Slova- .
nom je samo misel na svobod'-i • • no Rusijo dajala novih moči ^
" in sil za svobodo.
Mi Slovenci smo že od* nekdaj čislali Ruse, v mislih ^ smo jib vedno podpirali in bi-li z njimi, ker drugače nam ^ ni bilo dovoljeno. Ogromne boribe Rusije napram Turkom. ^ ki so toliko let klali Jugoslo-; vane, in borba Rusov napram ' Nemcem in Avstrijcem, vse j to je dajalo Rusiji po pravici '« časten naslov: mati in zaščit- v niča vseh Slovanov. Tudi mi g Jugoslovani sm/oi ziia^i cemiti to vizvišeno misijo Rusije, po- „ slušali smo Rusijo in nepre-tano zrli na njo, ker smo od nje pričakovali svetoode.
Državni preobrat, ki se je j dogodil v Rusiji meseca mar- j ca lanskega leta, preobrat, ki nima samo politično-državne-ga,. ampak tudi socijalno-eko-nomski znataj, je pripravil Rusijo v izvanredno kritičen . Ipoložaj. Saj je še celo za po- j sameznika teško začeti popolnoma novo življenje, kaj Šele <. velikemu narodu kakor je ru- J ski. Potrebno je, da se narod (popolnoma odloči zastarelih navad, metod in nazorov, da c prevzame nove, čas»u primer- ^ ne ideje o družbi in državi. _ Povsem naravno je, da je mnogo vrvrenja in nesporazu^ ma, dokler se najde prava pot. Rusija, osvdbojena iz carske suinjosti je naredila silne napake, ki so nekaj časa grozile njenemu obstanku, toda te napake vseeno pomagajo Rusiji, da čimprej najde pravo /pot.
Narodi ne živijo samo dne- , ve in leta, ampak narodi so večni. Narod, kakor je ruski ne more živeti od fanatizira-nja posameznikov .kot sta Trotzky in Lenine, da, celo od skupine večje stranke ne more živeti; narod ima v sebi \ dovolj moči, da skozi trplenje s m ipomote pride do končnega d cilja.	\
Enajst- mesecev življenja t nove Rusije, Rusije, ki prera- j j a selbe in druge, je ustvarilo g take razmere in prizore, da so prijatelji Rusije bili v res- ^ niči v skrbeh in v straffiu za j prihodlnjost, posebno mi Juv ^ goslovani. * Zmešnjave in po- n boji v notranjosti Rusije, med _ Rusi samimi ob času, ko sov- S ražnik prodira v njih deželo, h vse to nas je napolnjevalo s r strahom in bojaznijo, da naši ,k skupni sovražniki konečno C vendar ne- zrušijo svobodne . Rusije in z njo zajedno vseh I slovanskih idealov.	p
Nervoznost s»e je polotila d vsakega pravega Slovana, ko n je čital rn spremljal dogodke v -Rusiji. 'Duše so trejpetale v nadi, kdaj dbspe tolažljivi glas; in naša srca so postajala ledena, ko so neprestano prihajale le bratomorne vesti: . Vedeli smo, da Slovani v Rusiji ali padejo ali obstojijo.
Glas o sklenitvi miru m^ed Rusijo in INiemci je ostro zadel v srce vsakega JugosJpva-na. To je bil silovit udarec, toliko težji, ker Rusijo, ruski narod ljulbinio z vsemi močmi..
Toda n«. Ibrez pomena imamo med našim narodom jako pripraven pregovor: Za solncem dež, jca dežjem solnce. Ako je današnja rufka vlada delovala na to, da se Nemci spametujejo in začnejo bolj humanitarno postopati napram drugim narodom. Rusi so mislili, da se tako zgodi. Toda Nemci so prelomili svojo besedo prej. predno se je posušilo črnilo na pogodfbi
I ra/jdieljena, da nasitijo svojo požrešnost, in evo jih sedaj, > goneče Ruse predi seboj.
Z eno besedo: Nemško-ruski mir ne pomeni ničesar. Ruski narod, glasom najno-' 'vejšify časti ni kapituliral svoje časti in narodnega ponosa, j Kakor vse zigleda, se bo borba med centralnimi zavezniki in Rusi obnovila. In tedaj gioijje nemškim "moralistom" in imperjalistom, ki pod krinko "reda in miru" hočejo zaustaviti preporod Rusije in človeštva.
Jugoslovani imajo še lahko upanje v slovansko Rusijo, na-rodtno Rusijo.
Dva poštena fanta se sprejmeta na stanovanje s hrano vred. Kopališče na razpolago. 580(1 Prosser ave.	(25)
■■ ■■' 1......._ 1 i,
POZIV!
Upravništvo "Clev. (Amerike" (prosi, tajnika društva '^Postaja Waterloo" v Collin-vvoodu, da se nemudoma o-glasi v našem utadu.
Uprava Clev. Amerike.
KJE JE
moj brat Josip Kren, doma iz Derganjega Sela pri Novem Mestu. Služil je pri seklmem lovskem bataljonu, sedaj je pa ujet nekje v Rusiji. Prosim če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani ali naj se mi sam javi. Frančiška Klemen-čič, 1401 E. 45th St. Cleveland, O. U. S. A.	(25) i
Slovenec bi rad dobil delo kot bartender. .911 Addison Rd.
(25)
Soba za dva fanta, brez hrane,
se odda. 1124 E. 63rd St. (25) fl^^^ *
jflr*
- |E w
National Drug Store! Slovenska lekarna. \
Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
Perilo se sprejme na d°m in
se tudi lika. Delo točno in čisto. 6011 Bonna ave. (25)
Pošten fant dobi sobo s hrano,
blizuiWhite tovarne. Vpraša | naj na 946 E. 78th St. (25) '
Stalno delo dobi slovenska ku harica in sprejme s^ tudi sta- . rejša ženska, da pomaga1 v (l kuhinji. Vprašajte na 6034 St. Clair ave.	(24) :
Dobro ohranjeno pohištvo se I
proda ipo nizki ceni radi odho- 1 da iz Clevelanda. Vpraišajte 1 na 1064 E. 61 st St. (24)»i
, , kar prtnalati ne more. ^Kar pri 1
I j oSJ^O. Vzunite v takih slučajih 0-, j Ittko uipeino mazilo. Mi vemo ž« X'",,
j flevera's |
( 1	(Severovo Mazilo za koine bo- • >
. i	lezni) izvrstno zdravilo pri takih
1	izpahkih na koži. ker vam hladi 1
I 1	kožo in manjša srbenje, lzmtno #
, ,	mazilo zoper Utaje, krasto, farje, a fpflhk+i luskino in razne druga 1
< 1	bolečine na koži. Cena 6O0. § 1 Na prodaj v vseh lekarnah. 11
Ognite »e! y
Pdttlil« M«, la m! na m*Uwi» aajM- 11 «*Jli	j»ki kaUlof ■ ia»*ni. »M- I I
Ut< la .lik»l mnmw ImpBk in u- A
ptll lV S0!i° >>k" im J\ Belldl>le 01ul> Li
Da*«. 14. I*i4U U	Cal.
rt>. u--u.	JH
I""1!*! Direktorji
I i« ■ ^
lAtrf c"n^iraJ°
■ t Banka j« tako adrava kol
možje, bi jo vadgo.
Direktorji Tha Clevalaad Truat Co. so najbolj prosal-nontni možje Clavelanda, najbolj uspalni, najbolj aktivni trgoVci. Dvakrat na ta-tod so abarejo In opravljajo V ▼sa posla banka.
Noben« banke ni v daieli, kjer bi bil val denar botj varan. V vaši okolici je podružnica t« banko, odprta ob sobotah svačer.
1 is
ZD e Cleveland Eruet Compan?
Pr*mtl«aJ« aa d ^J I	««4.000.000
naznanilo.
; . . ." . ^ , : l
Društ. Z. M. B. je na svo-y
ji zadnji seji sklenilo, da ne "1 sprejme v društvo nobene o-sabe, ki bi izkoriščala delavcem delo. To je opomin drn-štvenikom, da se ne 'in kdo pregrešil proti delavski pravici, ker potem za njega ni Iprostora v društvu. (N. pr. v eni aH drugi tovarni je štrajk, in da bi šel skebat.) Društvo Z. ML B. prosi vsa cenjena društva, da bi se držala rav- I no te točke, ker to bo v prid vsem slovenskim in sploh vsem delavcem v Cleveland u, ( (24) , Dr, Zf. m. b.
Priletna ženska se išče za go- (
spodinjstvo pri lidovcu s tremi otroci. Ženska ima lahko I svoje otroke. Vprašajte na J 12-55 E. 60th St. od 5—^ ure | zvečer.	*	(25) ^
Soba se odda za dva fanta ali
(dtve dekleti. Prodajo se tudil dve postelji. 1184 E. 6othl St_(24)1
Slvenec, ki ima veselje do d^la,^
bi rad dobil delo v tej aH oni J slovenski trgovini. Vprašajte j na 5713 Prosser ave. (24) .
a- ■ \ ' ■ 1 * •>.-^aK 1 ■ g' I
i,.-,r4' ', /" ■ i',s,;	t™ t?'..'1" " Jl-WrJil^«' '"V;. M'S
NAJBOLJ PRIPRAVNA LUČ.
Elektrika vam omogočuje, da imate ' luč kjerkoli jo potrebujete. Vaelej^ jo lahko prižgete ali ugasnite brez vsake sitnosti.
Naperite elektriko v vašo hišo.
■•'"J
THE ILLUMINATING COMPANY
' (
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
•	i'"MMmjSMm
Spremembe pnf"
Slovenec, št i. CM23 Mike Vuik, 1045 John Paper, 9 Fr.
Matjašič, "18 Frank Okički, 56 Martin Rogelj, 1502 Leopold Peček, 114 Josip Pincolič, 802 Loius Brute, 11097 'James Mali, 1413 Josip Butara, 1291 Mike Horien, 1246 Frank Cimperman, I 1052 Frank tSemprimožnrilk, 1206 Josip'Lušin.
Sv. Ana, St. 4. C. 477 Fanny. KozogW, 437 JjCl2efa Jalo~ vec, 1296 Agnes Matjašič, 1341 Ivana iMuNč, 2313 Mkiry I Zgonc, 1746 Fanny Kukec, -1)526 Fanny Debevc, 1607 prances f Nose, 1415 Johana Kolenc, 13315 (Lucija Pavlic, 19*212 Mary b% I la, 1588 Mary Leonardi, 1238 Rozalija Hiti, 1149 Ana Butala-
Napredni Slovenci, St. 5. C. 11476 Andrej Videngar. ^
Glas Clev. Delavcev, št. 9. C- 2151 John -Russ.
Mir, št. 10. C. 1385 Mih. Campje, 140^ Alojzija Cample.
Danica, št 11 C. 659 France« Turk i, 533 Rozi Oombač.
Ribnica, št. 12. C. 264 John Korelec, 933 Anton Novak, 931 Anton Zupančič, 1409 Frank Truden. / Clev. Slovenci, št. 14. C. 924 Frank Stuipar, 26 John Vel-ytavrh, 1664 John Kolegar, 219^ -Frank StUpar, 1768 Tomai / Strdkelj.
France Prešeren, št 17. C. 685 Frank Zgonc, 217!* Peter Bizjak.	;
PRVI MESEC SUSPENDIRANI:
Sk>venec, št. 1. C. 33d Josip Ferlm, 1540 John Ferhiga, I 396 Josip Žokalj, 1568 John Stefe, 76 Anton Sajovic, 152 Jofhn Straus, »276 Josip Benko, 1681 Josip Rudolf, 976 Joto Hlad, 1212 Ijo-ms Permoser, 1290 Louis Senk. * Svob. Slovenke, št 2. C. 1794 Uršula Jalovec, 1558 Ivana Pekol, 1875 Karolina Golob, 1917 Fannyt Pristov, 2158 Albina Brajdič, 324 Ana Škurfca, in6 Ivana Laušin, 2155 Ivana Kuhe! j, 1118 Terezija Pešec, 1859 Angela Rogelj, 1899 Ivana Gaser.
'Slovan, št 3. C 1442 Frank Sivic, 1870 Josip Gregoric, 735 Adolf Petrič, 1237 Josip Zele, >1723 Louis Fink.
Sv. Ana, št 4. C. 471 MVxry Ougelj,.i707 Marg. Anžlovar, f 1640 Mary Hrovat, 1704 Mary Thomas, 1574 Agnes Germ, f 1573 Rozi Potočnik, 2164 Frances Stare, 792 Mary Rejc, 1820 Mary Cimperman, 506 Rozi Stanič, 1963 Many Fumič, 1446 Mary Erfoežnik, 1589 Frances Znidaršič, 2169 Mary Žužek 1(231 Jožefa Vegelj, 1743 Ana Turk, 1901 Terezija Pižein, 1482 Jera Skufca, 1382 Johana Rožič, 1252 (Mlary Ponikvar, - 1262 Mary iNlovak, 1817 Jenny Lenaršič, H742 Mary Novak, , 1148 Mary Urbanic, 1271 Mary Kurent, i^Mavg. Jamnik.
Napredni Slovenci, št. 5. C. 547 Ig11^ Slapnlk, 2190 Anton Zgonc, 1193 Frank Laurič, 1448 Frank Kuhar, 2135 Ivan / Žlindra, 1584 John Erfoežnik, 1277 Franik (Svetina, 1941 Anten Zaibukovec.
Novi Dom, št. 7. C. 1872 Frank Rodič, 2102 Louis Intihar.
Kras, št 8. C. 364 Eigidij Klemenčič, P320 John Skerl,
1804 Jclhn Legan.
Glas Clev. Delavcev, št. g. iC. 473 Luka Kalister, 1801 lakob Kotnik, 2096 John Ivanšek, 1800 John Hegler. i s, Mir, št 10. C. 876 Frakn Rodič, 1367 Mihael Gnidovec.
Danica, št. 11 C. 2271 Nfery Krampelj, 3123 Ana Hočevar.
Ribnica, št 12. C. 669 John Biatnik, 540 Anton Omahen, f 262 John Tom a žic, 296 Frank Kern, 1781 Karol Krašovk, 10
f August Haffner.	4	*
a Clev. Slovenci, št. 14. C. 1955 Joh* Škrjanc, 121 Mihael Kiiibiš, 708 -Anton Starič, 311 Frank Hrovat, 02251 Frank Vildi-**oj, 1580 ILouis Kastelc, 1485 Frank Česen.
France Prešeren, št. 17. C. 1886 Lovrenc (Slkok, 838 John Rejc, 1769 John Jamnik( 1400 John Remžgar, 684 John Jev-nikar, 768 John Mišic, 1953 John Oštir.
Bled, št. 20 C. 2000 Anton JelanBč, 2225 Lov. Zalokar.
I	PASIVNI ČLANI:
C. 1567 Louis Klemenčič 1, 1755 Ignac Zupančič i, 2160 John Vale ne ič 12, 2196 John Slemberger 14, 2104 John Host-ni-k 14, 20d6 Frank Kočevar 20.
IZOBČENI ČLANI:
C. 1073 Anton Rakovec 5. Frank iKovačič 6, 2095 John \ Cepirlo 9, 930 Josip Ilnikar 12, 2254 Josip Lenaršič 14.
NOVO PRISTOPLI ČLANI:
C- 2345 - 16 Ludvik 'Svigetj 1, 2346-26 Frank Grame 3, 2347-30 Josip Zakrajšek 3, 2349-27 Ana Zabkar 4, 2350-^8 Rozi Bosrtjančič 4, 2351-36 Frances Rotar 4, 2352-33 John Be-Ijan 5, 2353-47 Mary IDrašler u, 2354-23 Ema iM. Drašler H, 2355-28 .Matej Gonip 14, 2356-30 John Robas 17, 2*357-44 I Louis Tomše ,16, 2358-27 Jožefa Udovič 20. Skupaj 14.
)	UMRLA ČLANA:
C. 1310 Josip Sušteršič 7, 1686 lAna Bednar 11.
Cleveland, Ohio dne 23. febr. 1918.
FIRANK HU-DOVERNI K, tajnik.
Opomba tajnika!
Vse poslovanje se je za nekaj časa zamudilo ob novem letu in to je pri vseh Zvezah in Jednotah, ker so tajniki ob tem času najbolj zaposljeni.
Zato naj tajniki in članstvo oprosti ker so nekateri mogli nekaj časa čakati, da se je dfclo naredilo.
iNIadalje želim omčniti gWd<e nakazanja bolniške podpore lin kako naj se člani ravnajo v slučaju, da imajo dobiti bolniš-ko podporo od Zveze.
Vse bolniške listine gredo najprvo na tajnika, tajnik jih I izroči mesečni seji, da jih članstvo potrdi, ko so listine od jgdrufitva potrjene jih tajnik pošlje na vrh. urad.
V tih. tajnik nato ko dobi listine V roke jih izroči vrli. |f zdravniku v pregled, če je vse v redu se podpora nakaZlije tri-I krat na mese»c in sicer 1. 10. in 20. v mesecu izvzenrši junij in I;december se nakaiže samo 1. in 10. Vzrok je ta, da pridejo vsi Kčeki do zadnjega v mesecu nazaj, da jih člani med tem časom S menjajo. To so glavne točke pri nakazanj-u bolniške podpore.
Da je podpora oib ipravem času nakazana, je veliko Jezeče Rna tajnikih, če prinesejo kma'llu listine na urad. Vse listine morajo biti najmanj 3 dni pred Idiatumom v uradu predno je čas l za podporo nakazat. Kdor zamudi se nakazanje odloži za 10 dnij. Zatorej rii krivda na uradu, čfe se kateri huduje, da še ni ddbil pddlpore. V drugem slučaju se pa tudi zakasnijo pri
Vse čeke zalbolniško podporo se dobi pri krajevnih tajni-Bih, saj tri dni pozneje ipo datumu, ko se podpora nakazuje. Hekateri člani, pa komaj seja mine, je že član poslal otroka k ^Hb&u, če je ček že prišel in tako je celi teden nadlegovanje Ha tajnikih, kaj je s (podporo? Zatorej naj si vsi člani zapom-i&jpt ^aj gredo Ido tajnikov vsaj 3 dni po vsakem 1. 10. in
I 20 VpoTtTvati je^pa tudi treba, da v sedanjem času ko se
NAZNANILO ifo ZAHVALA
Potrtim srcem) naznanjam vsem znancen^w prijateljem žirom . Amerike žalostno novico, da je moj nepozabni soprog
Karol Sižon
v starosti 30 let izdihnil svojo preblago dušo, in sicer 1. jan. po šltiridnfcvni boleznt Doma je bil iz Žirovnice pri Cerknici, v Ameriki je bival 14 let in bil je dofber, skrben oče svoji družini. Bil je član dr. Carniola Tent, 1288 KOTM in. samostojnega dr. sv. Jožefa. katera društva so mu priredila lep tpogreb. Pokopali smo ga 3. januarija na pokopališču v (Nlottingham. Zapušča mene, žalujočo (soprogo, tri rtedorastle otroke, stariše in brate v stari domovini.
Zahvaljujem s"e vsem tistim, ki so darovali vence in onim, ki so mi stali na strani v tem žalostnem času/Nadalje se zahvaljujem društvu Carniola, MJaccabees, ki mi je v treh Veclnih izplavalo zavarovalnino. Priporočam rojakom to društvo, ki je jako -dfcibro, kakor tudi samostojno društvo sv. Jožefa. Zahvaljujem se društvom in vsem tistim, ki so ranjkega spremili k večnemu počitku in za, vence, ki so biii darovani. Še enkrat vsem skulpaj lepa hvala.
POčivaj v miru, ljubi nepo-zabljeni mož, naj ti bo lahna ameriška izemlja- x Žalujoči ostali
Marija Sižon, soproga, Karol Sižon, sin, Ana in Josipina, hčere in žalujoči svak.
Collinwood, O. 3. jan. 1918.
LOTI NAPRODAJ
blizu Shore Line na E. 176th St. Ve£ se* pozve pH Frank Basej, 15610 Holmes ave. Collinwood.	(26)
Sprejme se enega ali dva poštena fanta na stanovanje. Lična soba na frontu. Brez hran*'. I2JO Norwood Rd. Zgorej.	<25)
Iz urada dr. Slovenec, št. x SDZ.
Direktorij (Slov. Nar. Doma je yzel "option" ,za posestvo za bodočo zgradbo (Doma. Članstvo drušjtev bo odlolčijo ali naj direktorij kupi wza-arano posestvo. K«r je naše drušitvo zainteresirano p" tem podjetju, se pozivlje članstvo, «d'a se udeleži redne je de 3. marca ter izrazi svoje mnenje. Vse podrobnosti o tem na seji. Vsa morebitna oporekanja pozneje ne pridejo v pošte v.
_ I. SMUK, tajnik.
ZAKAJ PLAČUJETE RENT?
Kupite hišo v Collipwoodu, ki so jako poceni. Plačate $200 >dlo $500 takoj, drugo pa po $25.00 na mesec. Tako ste v svoji hjši, nihae vas ne preganja, enkrat bo pa le vaiša laist. Naprodaj imam tudi več lotov. Oglasite se na 1165 E. 66th St '	(26)
POZIV NA SEJO t
' Dr. Cleveland, št- 23. Za-tpadne Slovanske Zveze uljud-no pozivlje vse člane, <d>a se gotovo udeležijo seje prihodnji pondeljek, 4. marca afb 7, zvdčer.
i&krib uničuje zdravje. Prepreči normalno mišično delovanje tželodca in paralizira prebavo. Mnogokrat je sredstvo jako priprosto, da se 0-prostimo te navade. I11 Tri-nerjevo ameriško grenko vino, ki priganja prebavljalne organe k normalnemu delu in po-matga prebavi, bo zanesljiv zaveznik, če se borite s skrbjo. (Če očistite svoje truplo nečistih substanc, tedaj zgine po-čutek utrujenosti in zdražlji-vost zgine. TrineTjevo ameriško grenko vino je ob istem času jako prijetno zdravilo. Cena $1.10. Po lekarnah. — Trinerjev liniment za revma-tizem, nevralgijo, lumbago iddi. in Trinerjev pomirjevalec kašSlja za prehlad* in kašelj so enako zanesljiva zdravila. Sedaj je čas, da jih imate vedno pri rokah, da ipreprečite resno bolezen. Cene po lekarnah: Trinerjev liniment 35 in 65c, • Trinerjev pomirjevalec kašlja 25 in 50c, po pošti vselej deset centov več. Jos. Tri-ner Company, kemisti, 1333— 43 So. Ashland ave-, Chicago, 111. __
POZOR!
V najem se da lepa farma,
m 5 akrov, 7 milj od mestne meje ob tlakani cesti. Dolb-ra voda, fina hiša, lep hlev, rodovitna zemlja. Za pojasnila se obrnite na W. J. Hart, 124 Engineers BIdg. Cleveland,
O.	(25)
Dr. "BLED", št .20. S. .D. Z. NAZNANILO!
Vsem rojakom in rojakinjam v Newfbnirghu, Randall in Bedford, Ohio, ki ste blizu Newburgha, se naznanja, da je naše dnuštvo sklenilo na zadnji seji, (dia bo na prihodnjo sejo poklicalo vrh. zdravnika Zveze dr. Frank J. Kern, da bo on tam preiskal nove kandidate in sicer ob 1.00 pop. v Tomažinovi dvorani na Matfble ave.v nedeljo 17. marca 1918.
Dmštvo ne bo računalo nobene pristopnine zase ampak samo $1.50 za stroške za zdravnika in za pristopnino za vrhovni urkd. Sedaj se Vam nudi tepa prilika, Idta lahko z majhno svoto pridete k društvu, kateri ste že pri kateri drugi Zvezi in Jednoti, pristopajte tudi v našo domačo organizacijo, katera tako lepo napreduje in ima premoženja nad $65.00000 v blagajni.
Naše društvo je bilo svoje čase pri dr. sv. Barbare v Forest City, Pa. in je večina članov odstopilo v letu 1917, ko smo naše diruštvo ustanovili. Sedaj šteje naše društvo ize 1130 članov in članic.
Za vSa pojasnila in drugo o-brnite se na mene.
Anton Erjavec, tajnik.
3735 E- 77th St.
(25)	Cleveland-NeWburgh.
1 T
Soba 9e odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 1075 E. 64th St. * (25)
Front soba se odda v najem
za enega ali dva fanta, gorka vodia, kopališče, električna luč. 1364 E. 65th St. blizu Superior ave.	(25)
Dva dobra slovenska krojača
dohita takoj ptalno delo.
Vprašajte takoj i>ri Fr. Poje,
4015 St Clair ivt, (25) /
■Hh c -	iIhhI
kakor v naši bližni okolici mesta Cleveland, Collinwood, N»e-w-burgih, Noble, Ohio, Lorain, Barberton, West Park, Garrets ville, da je seja vrh. odbora dne 24. febr. 1918 sklenila, da dobi vsak član, članica ali organizator naigrado za vpis novega kandidata po $i.od in sicer od i. aprila 1918 do 31. »dieicembra 1918.''Organizatorji po naselbinah okolice Clevclanda, ustanavljajte nova društva; samo 15 član<>v ali Članic je treba da se ustanovi novo društvo. Vprašajte >za pogoje in pojasnila na vrh. uradu ali pri vrh. uradnikih. V kratkem pride v javnost letni r^čun za lete 1917 ni iz tega računa bodete lahko razvideli napredek fce organizacije. Vsi na delo za povečanje organizacij e.Sprej ema jo se člani od 16 do 95 let starosti.
Stari člani nad 40 let se morajo skazati z rojstvenimi listi ali z notarsko zapriseženo izjavo. Vsak se lahko zavaruje za $150, $300, $500 $1000 in $2000 posmrtnine., Kakor tudi za $»5.00, $7.00 in $>14.00 tedenske bolniške podpore. $5.00 bolniška podpora je samo za ženske. Zavaruje se pa lahko tudi za posmrtnino. ,	/
Sedbj se nudi vsakomur prilika, da lalhko pristopi v SDZ. Zveza ima kapitala nad $65000.00 z 1790 člani in članicami.
FRANK HUDOVBRNIK, tajnik.
1052 E. 62nd St.
POZOR, ROJAKI 6% !
Denar se posojuje na stav-
binvstvo hiš po 6v/o obresti, na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sebno po 6. urn zvečer.
Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40)
Ena ali dve sobi na frontu, za
enega ali dva fanta , z opravo ali brez, se oddajo v najem. Brez hrane. 6526 Schaefer
ave. ,	(25)
ZGUBLJEN DENAR.
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo, čemu imeti dienar doma? Ah ni boljše vložiti de-na>r tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair ave.	(X*5»)
Svoji k svojim je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemor Lahko pa to dokažete, če vložite svoj 'denar v* slovensko podjetje. Slovensko Stavbin-sko rn Posojilno društm
(X'5i)
Nevaren kašelj.
Berite kaj nam je pisala Mjrs. Ant. Ernest, Pa.: ''Moj sin je imel nevaren kašelj. ,Dlala šem mu balzam za pljuča, in dtugega jutira se je počutil mnogo boljšega. Prihodnjo noč je že dobro spal." Poskusite Severov »balzam za pljuča, kadar imate kašelj, prehlad, hripavost, kašelj pri influenci aH -bronhitis. Cena 25c in 50c po vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Pozor Slovend!
Spodaj -podpisani se pripono cam Slovencem za svojo kro jaško obrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in suknje po meri, garantiramo da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedno najbolje. -MnogOletJua skušnja v krojaški obrti vam garantira za najboljše delo. -
ANTON BRANISEL,
8001 St. Clair ave.
Tel. Princeton 1865 R.
Rosedale 2885 J. (Fri.155)
^^^	amhulanco ali bolniikl voz, pokličite katerikoli
telefon vsak ia», po nftči ali po dnevu. Mi vedno I
DDIMfCTflll	Čojemo in odgovarjamo telefon, ker fvqpi v hiii I
rKiniLIUn	Obenem Ako vaui operator reče, daw nt Of la- I
1 Q81	»imo, ne vrjemite, zahtevajte super viaorja, in do- I
1J01	biLe odgovor od naa takoj.
Bei88iale	ANTON GRDINAI
____J	6127 St. Clair Ave. Geveland, O. |
čudovita ponudba.
Doctor Ocmttck. «Htvni X-Ray tpacljaliat audi avoje tkatej« TtaJtl bolni omM, d« i« teb ko mnkdo <leležen t« Cudortta ponudbo, Mor m J* brez uapeha zdravil pri dragih sdravoiUh In tro*H danar.
«Ne plačajte za
MoJ urad Ima m potrebo«, mo J (terne in ananatveno initnaneoto Ifcjs/ popolno preiakava ki *dravlj«oJ« bO» f lesni, M dolga trajajo. MoJ naBMft j« -uapaino zdraviti vsakaea bolM* I ka. En aam »Mak vaa .preprlte. No čakaj t* svojega zdravnika, da m lapuatt, ampak frktlta takoj k aam
Posebno naznanilo.
Jm delta, da wA zaupate. Jak telhn, da pridete in ml railoUte evojo kolesen ▼ vaiem Jeziku. F«mnlt<\ Jaz o|Ma nav&don zdravnik, ampak ipeolJaUat s mnogimi leti akutaK da zdravtai bolezad kakor je riba in katere ao drugI nehali zdnavMi Dalj ftaoa ate kUl bolni, bolj je za^latena ve*a beleaan, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar drugI ekit-iajo naredttl ki ne momejo naredtU. N« zgubljajte dela. Vee zdravljenje Je prijetno In vam ne povzroča, bolečin. Imam Številne Čudovite »troje za zdravljenje vsake boieonl. Kadar ee ogiaaite pri nas, »te »prejeti z idejo, da bodete ozdravljeni r najkrajšem čaru. MoJa -popolna prelekava z X- , Hay vem pove o vaiem položaju. Ce ao drugI ugibali, pridite k meni. Gotovo pridete pozneje, zakaj ne bi prlill sedaj. Ne računamo za naavet In prelakavo, če ee zdravite.
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid 4. nad«t.	ip^imh«. Cleveland, o.	»n Prospect
Uradu« war 9. ijutr.j U «. a«. Ob *«d«IJali od 10 do 1.
■■ - — ■ ' ' ...............t»'fcuiiffll
Vsak avtomobiligt ima veliko atroskbv i "lireg", "bearings", kakor tudi s "springs", itd.
Prihranile ti 50 odgtotkov, če imate mehke in namazane "ipringg" pri avtomobilu.
Edino moji najnovejši "OILERJ1" vam "springe" popolnoma pokrijejo obvarujejo blata vode, prahu, nikdar ne zarujavjjo, ne škripljejo, se ne polomijo.
Dajejo lahko gibanje "springom", mažejo se sami % oljem ali maičobo.
Garantirane za 20.000 milj.
Cena od $5.00 naprej, popolnoma zgotov-Ijeni. Ako niste zadovoljni, se povrne denar.
SOI OflUG SPMRG mm
L. SKOK, predsednik 6525 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, OHIO M
TEL. PBJNCETON IS78 W
DR. L. E. S1EGELSTEIN,
MKmm	Car.PkM*
Mai* isoe	Cwlml Mil I
pCKVNE IN KRONIČNE BOLEzTjl"!
URADNE U R Ei Od S. zjutraj 4m 4. papaldna, ad 7. do S. »večer. Ob ..daljah «d 10 da 12
30S Permanent BIdg. 74S Enelid Ave. near Eaat 9th St.
..........'»"f ............... ......."* IJI ' ""'.....«'■■'■!	-	■ H'l. '«!!■ Ill1" I
'	-	IK
Dr. J. V. Župnik
SLOVENSKI	|
ZOBOZRAVNIK
.•'	/ • J,) 1.V Mfir --, ■•ilt^jM^r '
6127 ST. CLAIR AVE.
KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRD1N0V0 TRGOVINO 1
■
Najboljše zobozdravnisko delo po nizkih cenah.
Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer.
Kdor ne more od) tem času priti, naj se <fiogovori za| njemu ugoden cas. Efr. Župnik yt priporočan od tiso-cev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdntvile.
I Sprejemam Liberty bonde v plačilo
NAZNANILO.
Slovensko pevsko in podporno društvo Edinost je sklenilo pri svoji redni mesečni seji, da se dovoli p tost vstop k društvu vsakemu Slovencu in Slovenki, samo da plača $1.00 za usmrtmno in mesečnino za tri mesece, t. j. za marc, april in do druge nedelje v maju. Vsak kdor 'hoče pristopiti se mora dati zdravniško preistkati. 'Sprejme se vsakega Slovencat in Slovenko v starosti 16 do 40 let. Te prilike naj se poslužij-o posdb-no oni, ki imajo v»e*elje do petja. Se priporoča za obilen pristop,
DR. EDINOST.
(19; 24, 30, 36, 42. 48, 54.)
VABILO za pristop k društvu SRCA MARIJE(STARO).
Društvo je na redni mesečni seji sklenik*. da sprej-cma žeme in dekleta od 18. dO 40> leta ibrez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in atfml. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z »rojstnim Ustom ali pa s zapriseženo' izjavo pri notarju. Društvo dlaje $6.00 boimiške podpore na teWien in $300 smrtnine1 za, vsako umrlo članico. Mesečnina znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 25c cia mesec, in ako nfdž umrje, ddbi žetna $150 smrtnine.
To društvo je eno mafcta-rejših tu v Cfervelandu, čl&nk šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, seda.j se vam nud* prilika, da pristopite v -to društvo brez vsalce pristopnine.
1 ('Mon-Fri.50)	ODBOR,
v
POŽART	f "I
HHBHJs'* ^v-,.^;""''■ ":■ {
(jSlovenec, 18 avg. .1917.)— IJfne I s. t m. ob i. ari popoldne je nastal pod kozolcem posestnika Ivana Hribarja v Malem Korenu, občina Am-brus, ogenj, ki se je.vsled suše v najkrajšem času razširil na dve sosedni hiši in sd(fem gospodarskih poslopij. Kozolec je 'bil poln sena. Zgorelo je 200 stoto v sena, 26 stoto v slame, n stotov pšenice, 9 stotov ječmena, 9 vozov, veliko drugega gospodarskega orodja, kakor tudi veliko obleke in hišne oprave, potem eno tele, 10 koz in 430 K v gotovini. Skoda znaša 28.000 K zavarovalnina samo 3000 K, Gasit je prihitela 7 mož močna požarna bramba iz Ambrusa z briz-galnico. Vsled pomanjkanja vodie ni bilo na gašenje misliti, le ker ni bilo vetra, se ni o-genj še nadalje razširil. GOZDNI POŽAR.
Gozdni požar je nastal 'ctoic I. t. m. v gozdu poteg železniške proge med Rudolfovem in Stražo vsled iskre iz lokomotive, katera je zažgala suho travo, Ogenj- se je razširil , na 1400 kvadratnih metrov ■znašajočo površino in pokončal mncigo mladih drevesc. ^ Skoda se ni mogla še dognati-''Gozd je last novomeškega kapi ti j a.	, '
E smrt vrlega glad-beskega slovenca.
('Slovenec, 18. avg. 1917.)— Iz Goldbecka na Nemškem £|atoe 7-avig: Prejeli smo žalo-I stno poročilo, da je umri v ^ bolnišnici v Tridentu črnovoj-nik 23letni Martin Dobrave. Za njim ne žalujejo samo star-& ši, brati in sestre, ampak vsak, kdor ga je poznal. Posbno ga bo pogrešalo . Slovensko ru-t darsko društvo sv. Barbare v Oledbecku, katerega tajnik je bil od ustanovitve do svoje prerane smrti. Bil je .vesten I v izpolnjevanju svojih verskih, društvenih in narodnih doli-^nosti, cvet in dika slovenske |mUld)ine. Slaven w blag rau
w Gtadbecku
V JEČI OSLEPEL.
(Slovenec, 18. ayg. 1917. )— Bivši državni poslanec conte Ivo Vojnič je bil dalj časa v preiskovalnem zaporu zaradi veleizdaje; sedaj se je izkaza-plo, da je bil popolnoma nedolžen ter so ga morali pustiti na I svobodo. iMbž je pa v ječi malone docela oslepel ter tutti drugače obolel, tako da je moral iz ječe naravnost v bolnišnico.
mm otroci.
('Slovenec, 18. avg. 1917.)— I Slovaški pesnik M. Razus, Ifi je objavil kitico rahločutnih verzov v "Narodnih Novi-nah", bivšem slovaškem dnev-? niku in tedniku, je napisal v rečeni časnik to-le sliko: Deček in deklica sta sedela na pragu pred zaklenjenimi vrati in plakala. Prišedši mimo sem • ju vprašal: ''Zakaj jokata, otnočič(ka ?" Nobenega odgo-vo. "Kaj se vama je zgodilo?" I vprašam vnovič. Objokane velike oči sta vprla v me, a brez odgovora. 4,A4i ni mate-&#e doma, ali vaju je kdo nate-pel?" "Ne I" se je oglasit za mojim hilbtom deček, ki je pristopil izza vogla: vzeli so k jima igrače, zajto plakata 1" BL^Lgrnce so vama vzeli... o-'^\ročička, kdo pa?" In zopet tuHL le tiste oči, kakor preje, bojazljive, pohte žalosti. "Otba sta nema", 'je zopet povzel moj deček, "zato ne črhneta besedice!" Žalostno, jako žalostno! Ali stokrat bolj žalostno je gledati na narod, ki je v najbolj usodepolnem času tak kakor ta dva nema otro-
k« I
—4——	I
Hiša za dve družini, vse moderno urejeno, 10 sob, je naprodaj blizu Five Points. $1000 takoj, drugo po $30 na mesec. Rent na mesec $34. Rojaki, to je jako poceni. Cena $4200. Oglasite na 6528 St Clair ave.	" (26)
pozor!
V najem se oddajo štiri sobe ||« kopališčem! 19*22 Alhambra
(26)
..v	. 'ia ?(' V
* ■
vso department trgovino in blago
Anton Kausek-a,
~	m
6200-6204 ST. CLAIR AVE.
Po 18 letni trgovini se Mr. Kaušek umakne iz trgovine.
TO BLAGO SE BO |§J|jjlPt^g; RAZPRODALO pri	j
v v*	1 1* 1 A
začenši v pondeljek, 4. marca
saniBBassss:	'	as
po Četrtino, tretino au polovico ceneje
/
To pomeni skoro $100.000 vrednosti novega, čistega, modernega blaga se bo prodalo j
po cenah, pb kakorsnih se prej se m prodajalo.	|
.—,—„—---- __ _ r.
Vsak čitatelj tega lista pozna Antona Kauška, njegovo soprogo in njego-
*
vo trgovino. Vi tudi veste, da je imel vselej veliko popolno zalogo blaga in ga je prodajal po nizkih cenah. Vi veste, da če mi prodamo to blago za četrtino, tretino in polovico ceneje kot je M!r. Ka/ulšek (prodajal, tedlaj imabe vi čudovito korist. Tu dobite vrednosti, katerih ne morete več kmalu J pričakovati, to so vrednosti, katere ne diobite sicer v teh časiih.
MiR. KiAUSBK je tako zadovoljen z Bailey Co. in načinom "jih trgoval nja, da je sprejel ponudbo in pride v našo trgovino, da pofoaga pri tej razprodaji. Tudi Mrs. Kaušek je obljubila priti prve dtneve. Uslužbeni bodejo tudi pomočniki Mr. Kauška v njegovi ibivži trgovini.
Tu je nekaj važnega.
Zaloga blatga Mr. Kauška ni Ibila površna radi dolgih razprodaj. Mr. Kau-
»
šek še do zadnjega četrtka niti mislil ni, da bi prodal. Torej' je njegova izaloga
, i - 1 '' »: * i - ' '•^tffiff^ popolna, ne pa samo nekaj nepopolnega blaga.
Poleg tega obstoji zaloga iz redkih predmetov, predmetov, ki ne' spreminjajo mode, iste stvari, katere najbolj želite, iste stvari, ki so najbolj poskočile v ceni radi vojne.
POLEG TEGA
da so cene silno znižane, vam nudimo tudi
MERCHANTS RED STAMPS
'«» ij| t« i -Mh	•	H ' l.'. A	''i ■ i'® . • *,' V •■T\Si i {'•• I
t
Vi dobite eno znamko pri nakupu vsakih aoc. Te znamke odjemljemo mi v vsakem našem oddelku naše trgovine.
Vam prihranijo 3% na vsako kupčijo pri nas.
T^u dobite znamke z vsakim nakupom, če 'kupite redno blago ali na razprodaji.
Mi odjemamo polne, napbl polne ali deloma napolnjene knjižice s kuponi, katere rabite kakor (gotov denar v vgakem oddelku naše trgovine.	*
Torej kadar kupujete blago odi Kauškove zaloge, ne pozabite vprašati za	'
MERCHANTS RED STAMPS
Na tej razprodaji se bo prodajalo sledeče blago za ^ V* 'A ceneje
Svilene obleke,	Serge obeleko,	Pralne obleke,
Za ženske, dekleta in otroke.
Gingham,	Ženske zimske obleke,	Zlatnina,
Calico,	Ženska suknjena krila.	Umetno blago,
Flanela, *	Ženski dežni plašči,	Svila,
Brisače,	Ženski jopiči,	Tafeta svila,
Ijongcloth,	Ženska svilena krila,	Pralno blago,
Špice,	Ženske zimske suknje,	Suknjeno blago,
Robci,	*	Dekličji dežni plašči,	Otročji klobuki,
Trakovi,	Otročje zimske suknje,	Cvetlice za klobuke,
Rokavice,	Ženska pralna krila,	' Svilene in pralne bluze,
Perkel,	Muslin,	Svilene bluize,
Blanketi, /	Obleka za blazine,	Pleteno perilo,
Rjuhe,	Pletenje,	Nogavice,
I Namizni prti,	Ovratnice,	Mušlin blago,
i Blago za rjuhe,	Drobnosti,	Kovtri,
Belo 'blago,	Otročje obleke,	1 Tickings,
Oprema za obleke,	Pomladanski klobuki,	Budoir kape,
Gumbi,	Nojeva peresa,	Otročje blago,
Usnjeno blago,	Žensk0 perilo;	Zimski klobuki,
Svilena spodnja krila,	Flanel obleke,	Koržeti.
j	•	' ' 5' m
Razprodaja se prične v pondeljek
4. marca 1918.
Za eno četrtino, tretino ali polovico ceneje.
pMlll
_..^^Kfli ■ |«»|fia7iil m I ■^^HhHHHMftHa^l
■ ■ V I . J i^n*rgi<d»IAfe