85. številka.
Trst, v petek 13. aprila 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'*
rhaia rnkrat na dnu. r&zun re<ielj in
praznikov, oh uri tvečer.
>ari'('iiiiiH znaiii :
Za celn leto........24 kron
za pol teta.........12 _
za retrt leta................H
za en mesec...........'2 kroni
Nari^nii«, e ptmVvuti naitrej. N* na-
ro^be brez prilofatne nametani**	uprava
r* ostra.	__
Po tohakarnah v Trstu <e prodajejo posamezne -tevilke po 6 -totink »3 nvč.i; izven Tr«ta pa po $ -totink i4 nvf.)
T«*jfi<>i> (»t*. n;ti.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
t e41aostt j«
Oblast
m računajo po vrstah v petitu. 'Aa večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale <!«>* mači oginsi itd. se računajo po pngn<tt»-
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti »glase sprejema upravništvo. Naročnino in ogla*« je plačevati loco Trst.
Uredništvu In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravniStvo. in sprejeacauje inseratov v ulici Moliti piccolo štv. .'i, II. uudstr.
Izdajatelj in t dgovorm urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista ,; Edinost".
Natisnila tiskarna koneorcija lista „Edinost" v Tru.
Po volitvah.
n.
Oglejmo si torej zatožbe, ki jih je tržaški dopisnik »Slov. Naroda« uapisal proti nabira okoličanom.
Dopisnik očita našemu ljudstvu, da noče ničesar trositi za pošteno vzgojo svojih otrok, • la si ima razmerno jako Iej>e zaslužke. Zlasti da nočejo nič žrtvovati, da hi svoje nežne otročiče pošiljali v otroške vrtce.
Na tej obtožbi je. Bogu bodi j »o toženo, mnogo resnice: tu je hiba, tu je slabost našega ljudstva, ki se britko maščuje. Kolikokrat smo že in i navajali v tem listu slučaje in smo z imenom žigosali s ta riše, ki pošiljajo svoje otroke v laške vrtce in šole, a nimajo za to dražega izgovora, nego tega, da jim tam otroci dobivajo kosilee in kako capo! In radi malega dobička taki stariši stavljajo v nevarnost svoje dete, svojo kri, bodočnost svojega otroka : stavljajo sami sebe v nevarnost, da se jim danes ali jutri njiii lastno dete odtuji popolnoma, da se bo sramovalo svojega pokoljenja in da bo preklinjalo slovensko rojstvo svojega lastnega očeta in svoje lastne matere.
Mnogo je takih slučajev. Ali zopet mora nw '»iti pravični in ne smemo tega greha pisatž na račun naših okoličanov. Poglejmo k ,pa našo Greto, kjer je razmerno nagTomadjejacga največ narodnega izdajstva! Tja poglejmo in pglejmo si one, ki najbolj divjajo proti svoji krvi, ki se najbolj vne-majo za poitalijanČenja cerkve v Rojanu, ki pol u i jo laške šole in vrtne jj\ ki ob vsaki priliki prirejajo demonstracije laSkl stranki v prilog — tja poglej njo m videli I.kjjuo, ti n^jhuUi	oKolieani, ampak po velikeni1
delu tu sem priseljeni Kraševci, Kranjci in Brkini!! Ali pa je Bog ve kako čudo, če j taki izglede kvarijo dobre odnošaje tudi v | marsikateri okoličanski hiši?! Poklicani či- . nitelji po vseh onih slovenskih krojili, od , k<xler prihajajo naši ljudje v Trst, naj bi razmišljali malo, da-li so oni povsem brez krivde, da nam baš ti ljudje najbolj množe vrste izdajalcev na tržaškem ozemlju, in da-li bi ti priseljenci ne bili drugačni, ako bi odhajali od doma z bolj utrjenimi značaji in žtvejo narodno zavestjo?!
Pa tudi trditev o bogatih zaslužkih, oziroma o razmernem blagostanju naših okoličanov, treba umevati eum grano salis. Vse res, jih je med okoličani, ki služijo toliko kakor trdi dopisnik »Slov. Naroda«. Ali koliko jih je z'»|»et, katerim so se dohodki skrčili skoro v nič vsled gospodarske krize, ki traja že leta in leta ? Vinogradstvo, ki je bilo nekdaj lx>gat vir dohodkov, je danes malone p«»|»olnoma propalo vsled raznih elementarnih nezgod, kateri.i ne treba naštevati tu. A bremena so se podvojila.
V tleh siromaštva pa težko vspeva narodna zavest, ob slabih letinah ne rasejo radi značaji.
.V zopet nočemo tajiti, da pri mnogo-katerem okoličanu krivda na slabem gospodarskem stanju pada vsaj deloma tudi na njega samega. Resnica je namreč, kateri ni možno o|»orekati, da je naš okoličan za sedanje čase nekoliko prelahkoživ, da ne jh>-misli, kako so se časi preinenili in kolika da je razlika med nekdaj in sedaj, da bi moral torej tudi on način življenja spremeniti, oziroma urediti jk> sedanjih razmerah. Tu treba dobrohotnega pouka zlasti mladini.
Nadalje je le resnično, da se po okolici preveč in prerado pije in daje ista vsprejela veliko grdih razvad demoraliziranih mestnih slojev. In neizogibno je, da gospodarski in socijalni demoralizaciji sledi tudi politička in narodna demoralizacija in da oni, ki je popolnoma propal gospodarski in se pokvaril
moralno, tudi v narodnem pogledu ni zanesljiv ter govori: Jaz držim s tistim, ki mi daje jesti!
^'•'"^rAli zopet bi bila krivica, ako bi hoteli soditi tako pesimistično kakor sodi dopisnik »Slovenskega Naroda« glede povprečne narodne značajnosti okoličanov. Izlasti par let I sem se v tem pogledu obrača mnogo na | bolje, kakor hočemo dokazati pozneje. Trdi-J tev dopisnika ljubljanskega lista, da vsi shodi |»olitičnega društva »Edinost« in vse »mnogobrojne udeležbe« nič ne pomagajo, je drzna in je v nasprotju z dejstvi.
Mi imamo to prepričanje, da se imamo ravno tem shodom zahvaliti, da se je narodno j življenje naše postavilo na solidnejo podlago in da ko ravno ti shodi moralno usposobili okolico, da more biti sedanje ljute boje za svoj narodni značaj. Da je še narodnih odpadnikov, to je res; da vrsta istih ni postala ! nič manjša, to je morda tudi res; in da se ne moremo ponašati s posebnimi vidnimi pridobitvami, je še najbolj res. Ali to že ni noben dokaz, da smo glede moralne in narodne kakovosti našega ljudstva na si a l »sem, kajti i treba pomisliti, da seje pritisk od nasprotne strani v zadnjih letih g o- j to v o postoteril! Borba proti slovenskemu značaju okolice se vodi s tisočerimi j sredstvi, z najhujim nasiljem, z brutalnostjo, i ki nima vzgleda. Na drugi strani nima naš ^ okoličan nikjer zaslombe. Ubijajo ga sovražniki, ubija ga zistem. In kako ga podpirajo [ rojaki - - to je poglavje,* o katerem nočemo govoriti, ker je prežalostno."
In če okolica vendar odbija ta pomno- « ženi pritisk, če more z vsaj relativno dobrim 1 vspehom prestajati to nasilje, je to zna-j menje, d« se je moralno jw>boljšala in da j
m3TT"*atero zrno pouka, ki ga politično dni-1 štvo Edinost« že par let sem širi po okolici,! je vendar padlo na rodovitna tla; v vspre- [ jemljiva srca. l)a ni bilo teh shodov, katere dopisnik »Slov. Naroda« tako omalovažuje, ; ne vemo, kako bi bile izpale zadnje volitve. \ Naravnost smešno pa je, ako hoče dopisnik \ vzbujati menenje, da so udeležniki shodov j »Edinosti« vedno eni in isti. Da bi bili na pr. na shodu v Bazovici isti ljudje kakor v sv. Križu, to naj pripoveduje dopisnik onim, ki nimajo pojma o razmerah v naši okolici in med katere štejemo tudi urednike »Slov. Naroda«, vsi drugi pa se mu smejejo. No, morda pa je do te bedaste trditve dovela dopisnika »Narodovega* tista nepremagljiva j želja, da bi odbornikom društva »Edinost«; zopet jedno »prišil« !
Vsa zlohotnost dopisnikova pa se kaže tam, kjer tako despektno govori o najlepši lastnosti naših okoličanov: o njih žilavosti v k o n s e r v i ran j u svojega jezika, ali kakor se nekako izraža dopisnik: o »kitajskem konservatizmu«. Mi pa hvalimo Boga na tem »kitajskem konservatizmu«, kajti dokler bo okoličau hranil svoj jezik, če tudi je morda sicer pol i tisk i pokvarjen, dotlej se smemo vedno nadejati, da ga rešimo svojemu rodu in ga pridobimo tudi politiški in narodno: dokler bo okoličan hranil svoj jezik, nam ne treba zgubiti vere v narodno bodočnost okolice. In ta nada bi bila tem živeja, ako bi rojaki drugod podpirali ta »kitajski konservstizem« okoličanov, mesto da pišejo zabavljice, kakor jih moramo čitati sedaj — po volitvah.
-
Politični pregled.
TRST, 13. aprila 1900.
K poloiaju. Položaj je velekritičen. Načelnik dr. Engel je že nedavno na volilnem shodu brez vseh ovinkov povedal vladi, da jej bo računati ne le z češko opozicijo,
ampak tudi r. obstrukeijo, ako se češki notranji jezik ne uvede »»pet, p red no se snide državni zbor. Tudi staročeška »Politik« stavJja kategorično isto zahtevo. Ako ne— so veliki dogodki neizogibni. Na nadaljnje vladanje s § 14. dr. Kiirber ne sme misliti, ker je denarno položenje države preresno. Da bi bile spremembe, ki pridejo, Slovanom ugodne, na to ni misliti. Ali
—	meni rečeni list — češ.cega naroda ne morejo več preplašiti nobene grožnje. Tudi če pride do absolutistiškega in ©entralisti-skega vladanja, ue bo moglo biti slabše. Tak zistem bi se ubil sam. Vsakako da govore vse informacije, ki jih je dobil praški list,
tfa ee pripravljaj« spremembe.
In tako se bližamo morda vele resni m časom. Koliko huje mora biti slovanskemu rodoljubu, ako gleda na razdejane slovenske domače razmere. Mesto, da In se pripravljali, da se, skleni vsi se v jedno trdno faiango, us|»osobiino za borbo proti novemu nemškemu pritisku, ki utegne priti, pa čujemo povsod i le srdite klice na boj — jeden proti drugemu. Niti v trenotkih, ko se je bati, da pojde za biti ali ne biti naroda, ne more potihniti strast mej se boj nega nasprotstva.
Res velik delež imamo mi Slovenci na poznanem slovanskem grehu. Koliko zla in koliko — grobov je prinesel že ta greh slovanskim rodovom, ali mi kakor tla tekmujemo med seboj, kdo dokaže jasneje, da se nismo ničesar naučili in ničesar pozabili.
Deželni zbori. Štajerski. Konservativni poslanci so predložili - - kakor smo že omenjali — v seji dne 5. t. m. zakonski načrt za premem bo deželnozborskega volilnega reda. Po predlaganem volilniku bi štel štajerski deželni jcl^F 76 poslancev, sedaj jih ima samo 63. Virllni glasovi bi ostali dosedanji trije, veleposeslvo l>i poslalo 12 poslancev, velein- t d u str ij a 6; mesta in trgi 20; kmečke občine j 30, nova bi bila kurija delavcev in malih davkoplačevalcev. Le-ti bi volili pet poslan-j cev, in sicer Gornji in Srednji Stajar po dva, Spodnji Stajar pa enega poslanca. Glavno volišče za Spodnji Stajar naj bi bilo Celje. Ker bi ta novi volilni red vsaj deloma bil ednakopraven za obe narodnosti, ga seveda nacijonalui nemški poslanci zavržejo. ;
V deželnem zboru koroškem so v. seji dne 8. t. m. odklonili prošnjo krajuega šolskega sveta na Brdu za povr- ; nitev obrestij za šolsko stavb»». Nato je slo- | venski posl. Grafenauer pojasnil, da je prošnja prehitro uložena in izrekel upanje, da se istej ustreže prihodnjič. Nemški posl. Stein-\vender pa je zavrnil Grafenauerja, češ: deželni zbor naj se ne nadleguje s tako — «bagatelo». Drugi dan pa je isti deželni zbor z največjo dobrohotnostjo dovolil «Sudmarki» za leti 1901 in 1902 po 200 kron podpore. Tako se meri Slovencem.
O potovanju naloga cesarja v Bo-rolin je soglasna sodba javnosti ta, da je to potovanje velike politiške važnosti. Nemški listi se vesele, ker vidijo v tem potovanju novo manifestacijo iskrenosti avstrijsko - nemške zveze. »Neue Freie Presse« povdaija, da se tega mora veseliti ves svet, ker je v tem potovanju novo jamstvo miru v Evropi. Tako v besedah, ali v srcu se vesele tega sestanka obeh »nemških cesarjev« — kakor se izražajo —, ker se nadejajo, da se s sestankom v Berolinu začne v Avstriji zopet njihova doba.
Da - li bo potovanje našega cesarja v Be-rolin res imelo iste posledice, kakor si jih ravao žele Nemci, to je seveda odprto vprašanje, na katero nikdo ne ve danes pozitivnega odgovora; ali da bo uplivalo na notranje - politiški položaj, 7— o tem so prepričani zlasti češki listi. No, te ]k>slediee se pokažejo
—	meni »Politike — le tedaj, ako jezikovno
vprašanje ne Ue rešeno popred, nego se snkle državni
» Information« pa pripisuje potovanju ee-sarjesremu velik pomen z ozirom na vnanjo politiko, zlasti z ozirom na dogodke na Balkanu, al: še določneje povedano: na Bolgarskem. Zenitev kneza Ferdinanda z veliko knegimjo Jeleno iRusko in od kneza zaželjeno povišanje Bolgarske v kraljestvo — to so dogodki, iz katerib da bi se mogle razviti velike komplikacije. To so vprašanja, glede lai*-terih da hoče cesar Jfran Josip priti na jasno z cesarjem Viljelctiom.
Tržaške vesti.
Zrnata u a rodite ideje v Skednju.
(Dalje). Jeden dokaz x-.ee, da je Banelli zmagal le kakor oseba, ne pa kakor zastopnik stranke, dobil sem sinoči, ko mi je jeden najhujših njegovih agitatorjev zatrjeval, da bi bili oni prav gotovo propali, ako bi bili postavili — katerega si bodi druzega kandidata. fcTo dejstvo poštevati bo morala njihova stranka in tudi Banelli sam ter ravnati se tudi po njem, ako bo hotel veljati le za količkaj značajnega človeka in ako si bo hotel zagotoviti najmanjšo možnost do zopetne izvolitve. Banelli pa ne stori tega in s tem je njegov padec že sedaj popolnoma zagotovljen in z njegovim padcem odzvoni italijanski stranki v prvem okraju za vedno.
Takega navdušenja še ni bilo nikoli med našim ljudstvom v Skednju, kakor o teh volitvah, osobito po volitvah. Mnogokateremu se je še-le sedaj iskra rodoljubja, ki je dosedaj tlela pod pepelom, unela v mogočen plamen. Dosedaj so delovali le nekateri na narodnem polju, a po teh volitvah vzdramili so se vsi! Vsaki naš mož je tudi vojak, in proti taki vojski je piškav vsaki sovražnikov napad. Starci so se joi;ali po volitvah, a te solze niso bile solze žalosti, temveč solze ogorčenja. Te solze so pomenjale prisego, da se bomo vsi bojevali do skrajnega, da stori vsakdo svojo narodno dolžnost tako, da slednjič uničimo vse sovražnikove peklenske nakane.
Sovražnik naš je mislil v prvem tre-notku, da mu je ta volilni čin prinesel zmago, a sedaj vidi, da je ravno po teh volitvah popolnoma poražen.
Čudno, neverjetno je to, ali vendar gola resnica, i u kdor ni prepričan, naj se potrudi v Skedenj in videl bo, kako ponosno in zmagovito stopajo možje poštenjaki in kako plaho in s povešenimi glavami tavajo okrog prodane propalice; vžig izdajstva jim je vtisnjen na čelu.
Tu se oči vidno kaže velikanska moč, ki jo ima narodna ideja. Mnogokateri je upal pred volitvami, da doseže lepe materjalne vspehe, ako voli za nasprotnike, ali sedaj je pozabil na vse njih obljube in le vest ga peče, da je izdal svoj narod, svoje brate, da je pahnil v sramoto svoje prijatelje in tovariše od otroških let za čašo vina ali za košček kruha, in teh moralnih bolečin mu ne poplača nihče, in če bi tudi Banelli daroval vse svoje imetje.
To je zmaga narodne ideje v Skednji, ta volilni uevspeh nam prinese obilega sadu, in ravno v Skednju treba nam je bilo takega udarca, da se vzdramimo do potrebne odločnosti .
Navdušenje, s katerim so narodni volilci, sprejeli svoje voditelje po volitvah v gostilni pri Roso-tu — naj jim bo v nagrado za njih trud in vspodbujo za nadaljnje delovanje, ker dokazuje, da imajo najboljše može za seboj. Torej na delo!
Žalostne posledice volitve v Skednju. Čujemo govorico, da so nepoznani zlikovci
nekaterim onih, ki so glasovali za Banellija, |>orezali kakih 800 trt. Da odločno obsojamo tako maščevanje, tega ne treha praviti. Sicer j>a ni izključeno, tla so to delo — ako se je res storilo — storile roke, ki niso slovenske, le da hi mogli črniti naše ljudi. Vsakako pa kličemo zopet našim ljudem : nikjer ne v navskrižje z zakonom, Vaše maščevanje hodi plemenito in zakonito !
Nasprotni listi že kujejo kapital iz tega ; odgovor jim pride jutri.
Ubose nase lnlekarie?! S Prošeka nam pišejo: Naše ženske se pritožujejo vsaki dan, kako jim mestni stražarji brez vzroka razlivajo mleko tja po tlaku. Sosehno pa se to rado dogaja pred volitvami. IS tem hočejo menda dosezati dvojno: škoditi nam in izzivati nas. Take krivice se nam gode dan na dan, tako nas žalijo neprestano. Gospodarske in pridobival ne razmere {»ostajajo ne ugodneje ud dne do dne, vse narodno-gospodarsk^ življenje prestaja hudo krizo. Kmet se komaj in le s skrajnimi najK»ri bori za svojo ekzistenco. In v *>čig-led terou pa še kako postopanje lm Potem pa se čudijo, če tu pa tam prihaja do reak« lje med preganjanim in obupajočim ljud tvom ! Ko pridejo naši poslanci zopet na Dunaj, naj le malce povprašajo, da-li ne bi mogla vlada poskrbeti, da bi v Trstu preiskovali mleko — kar mora biti, mora biti
—	le strokovnjaki in le s strokovnjaškega, to je se stališča zdravstvenih ozirov, ne pa da si prisvajajo ta posel ljudje, ki nimajo v to druge kvalifikacije, nego — mržnjo do našega okoličanskega ljudstva.
Iz Bazovice nam pišejo: Drugi redni občni zbor pevskega društva v «Lipa» v Bazovici, naznanjen za dan 18. marea, se ni vršil radi odsotnosti predsedništva in se je odložil za l>elo nedeljo po Veliki noči, t. j. dne 22. aprila 19U0.
Mešani zbor pevskega društva «Lipa> bo letos na Veliki petek v prvič v naši župni cerkvi pel Reecijev : > [ * s rn i I i s e».
Volilno zmago slavili smo mi Bazovčani sijajno in sicer dne 8. aprila na dan volitve zvečer v gostilni *pri lipi* ob navdušenih govorih in veselim pevanjem «Lipe». Drugi večer se nas je zbrala veča družba rodoljubov v znani gostilni «na pošti*. Tudi tu je med veselimi napitnicami, navdušenimi govori in pevanjem oddelka društva cLipe* potekel večer prav bliskavo. Posebno pajsmo bili veseli, da se je po posredovanju nekaterih rodoljubov in na občo zadovoljil ost ta večer zopet sklenilo in obnovilo pr.jateljsko razmerje med dvema rodoljubnima družinama v naši vasi, kateri obe sti jako in enako zaslužni za našo narodno stvar, vzlasti za časa volitev. O tej priliki smo na predlog gosp. Ražma sklenili, da ustanovimo svojo : «Na-rodno okoličansko stražo*, kateri smo takoj imenovali začasno načelstvo. Za temelj isti nabrali smo takoj prvi večer J 9 kron.
Toliko naznanje cenjenim čitateljem naše « Edinosti*. Kako mi Bazo v ča ni napredujemo v narodni zavesti, bodi v dokaz dejstvo, da iz-med 115 volilcev, ki jih štejemo v naši vasi, jih je 92 glasovalo za našo stranko, za nasprotno pa morda, da ali ne, 5 ali 6 : drugi so ostali doma : ali so bili bolni ali pa odsotni. Mnogo bi imel še poročati o tem, ali
—	nimam časa za to. Drugič morda kaj več.
M i 1 o s e v. Skrajna pred rz u ost! Pišejo nam : Večkrat že ste sprejeli raznih pritožb proti upravi »Zavarovalnice za slučaj nezgod«. V začetku svojega obstanka je ta zavarovalnica pošiljala slovenskim društvom italijanska obvestila na italijanskih tiskovinah. Po mnogih in opetovanih pritožbah, oziroma zahtevah, naj se pošiljajo slovenska obvestila, je ta zavod — nehal pošiljati italijanske spise, ali ne mislite, da je pošiljal slovenske! O ne, |»otem ni pošiljal sploh nikakega spisa, ne v laškem, ne v slovenskem jeziku ! Stranke so si morale iskati ustmenih informacij ter tako zgubljati dragoceni čas ! Na opetovane pritožbe in zahteve je prejelo te dni »Delavsko podporno društvo« zopet tako obvestilo, ki je pa pravo žaljenje našega čuta! Na slo-vensko-nemški tiskovini je izpolnjen nemški del v — nemškem jeziku !!
Ni-li to skrajno žaljenje slovanske narodnosti, ki ima ogromno večino v tem zavodu *?!
Bodoči župan (vsaj govori se tako) Ci-madori, je najhuji Italijan, vendar nima nič proti temu, da se mu prav dobro godi ob ramah tega zavoda, ki je — kakor rečeno
—	slovanski |K) ogromni večini zavarovancev. Naši slovanski žulji se stekajo v tem zavodu, zato pa je naravnost škandal in sra-
mota za nas, da njega načelstvo tako postopa z nami ! Slovani na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji! Storite svojo dolžnost, ko napoči dan volitve in zmaju bo glava odsekana !
Kako Čehi in kako Slovenci! Pišejo nam : Te dni je izjavil tukajšnji veletržec E., da na Češkem nočejo sprejeti nobenega trgovskega pisma, ako ni pisano v češkem ali j katerem drugem slovanskem jeziku !
Zato pa se Lahi in Nemci kaj pridno uČe slovanskim jezikom, oziroma imajo ljudij, veščih češkemu jeziku. Interes je interes tudi pri Nemcu in Lahu. Tako varujejo Čehi ugled svojega jezika in skrbe svojcem za ! kruh !
Kaj pravite pa vi, slovenski trgovci na gori navedeno izjavo tržaškega vele t rž ca ? ! Kako postopate vi v tem pogledu ?! Ali se vam še vedno nič ne zdi, kako grešite proti svojemu narodu, ko uradujete izključno v tujih jezikih — in cel<5 tudi tedaj, ko občujete se Slovani?!
Brez komentarja. Prva čitalnica Slo-nije, Čitalnica ljubi janska, nam je vrnila danes naš list. To nam ne imponuje nimalo in je le dokaz tesnosrčnosti onega, ki je to storil. Zato ne pišemo nobenega komentarja.
Podpiramo svojca! V Rocolu štev. j 119 odpre te dni »osmico« našinec Anton i Skrk. Točil bo izboren domač pridelek. Ker se je g. »Skrk pokazal odločnega našega, priporočamo ga slovenskim izletnikom za Velikonočne praznike.
Sodba iz Croriee. »Soča« piše : Z zanimanjem smo čitali v »Ed.« poročila o tej j velikanski borbi. Iz njih smo sprevideli, kako težek boj bijejo Slovenci na tržaških tleh, sprevideli smo pa tudi, da temu boju na čelu stoje junaki, ki se nevstrašno borč proti italijanski premoči in zvitosti.
Pa tudi le potom nevstrašnosti in uav-: dušenja so mogoči vspehi med tržaškimi Slovenci !
Plesne vaje v »Delalskem podpornem društvu se pričnejo prih. pondeljek dne 16. t. m. ob 5. uri pop.
Odbor.
Izpred naših sodišč. Včeraj so na tak. deželnem sodišču obsodili : 15-letnegra Ivana Kozlov i ča iz Sv. Tomaža pri Kopru zaradi tatvine v 2-mesečni zapor, 17-letno Marijo S. iz Sežane, ki je vzela neki svoji znanki dragocenosti v vrednosti 1»>6 kron, v 3 mesece ječe.
V bolnišnico so sprejeli včeraj 38-let-ncga dninarja Petra Gerina i/ ulice Media št. 20, katerega je poškodoval neki hlod, ki mu je na delu padel na glavo.
Najdeno. Na policiji je shranjena novčarka z nekim zneskom denarja.
Povožen. Včeraj ob 7. uri zjutraj je na obali ('arciotti dveletni Karol Dusatti iz ulice Rossetti št. 5 prišel pod tovorni voz ter je l>il ranjen na obrazu na več mestih.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 12.0, ob 2. uri popoludne C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.3 — Danes plima ob 8.14 predp. in ob 8.14 zvečer; oseka ob 2.2 predp. in pb 2.19 popoludne.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 14., aprila ob 10. uri predpoludne se bodo v3led naredbe ttik. c. kr. okrajnega sodišča za ci-i vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Giuliani št. 22, 1 konj : v ulici Rossetti štev. 15, hišna oprava, knjige in glasovir.
i
»kaj maram za denarje in drugo blairo, ko sem zadovoljeni Zadovoljen pa je človek le v ugodnih razmerah in — Če ije zdrav. In ravno v tem oziru se še mnogo 1 greši. Vsaki gospodinji bi se zdela grešna razkošnost, če bi si gasil kdo žejo s šampanjcem, in vendar se godi še vedno v premnogih družinah tako razkošje glede kave. • Še marsikateri gospodinji ni znano, da si lahko prav mnogo prihrani, ako primeša bobovi kavi na polovico Katlireiner-Kneippove sladne kave, in da dobi vrh tega taka kava prijeten, dober okus in da koristi zdravju. Treba je samo jedne poskušnje, in vsakdo se prepriča, kako mnogo se prihrani in kako zel<5 zdravilna je ta kavina primes, katera se je udomačila že v stotisočerih rodbinah, in j da potemtakem mnogo pripomore — k zado- j voljnosti in zdravju.
Vesti iz ostale Primorske.
X Ali ni to značilno?! Kdor i pazno zasleduje laško gospodo po Istri, njih dejanja in nehanja, vzlasti pa njih občinske uprave in postopanje njihovih zastopnikov v deželnem in državnem zboru, moral je že
davno priti do našega prepričanja, da ta laška gospoda nimajo nikakega srca niti do svojega laškega ljudstva. Naše prepričanje, ki je gojimo že davno in je danes trdneje nego je bilo kedaj poprej, je to, da laškemu nižemu ljudstvu po Istri pride spoznanje — in to morda prej, nego si mislimo — in da s tem spoznanjem pride tudi do krepke reakcije proti signorom. Treba poznati razmere po Istri, treba poznati ekzistenene pogoje, oziroma pogoje bohotnemu življenju gospode, da vemo, da ta gospoda ne morejo in ne smejo hoteti dvojnega: da se ljudstvo dvigne iz bede in gospodarske odvisnosti, in da se ne dvigne iz duševne teme! Čim bi se ljudstvo jelo dvigati gospodarski in bi jelo gledati s svojimi očmi -- z lepimi dnevi signorie bi bilo pri , kraji! Tu imamo pojasnilo, zakaj so gospoda j tako fanatično nasprotni šoli, ljudski šoli, šoli, ki bi bila pristopna vsemu nižemu ljudstvu, in nasprotni tudi vsaki zadružni oziroma gospodarski organizaciji!! — Po ; naših krajih je težišče zadružne organizacije v hranilnicah in posojilnicah, oziroma v vseh onih zadrugah, k: dovoljujejo zadružnikom cenen kredit In dobro je tako. Le po tej poti, da dobiva zadolženo ljudstvo cenen kredit, se more rešiti bremena visokih obresti torej iz rok izžemalcav, in priti do veče gospodarske samostalnosti. To je najvažneji, najtehtneji moment zadružnega gibanja. A baš v tem momentu, v tej važnosti, v tem c i l j u zadružnega gibanja je v z r o k, d a v Istri, kjer gospod u-j e j o Italijani, ni sledi takemu gibanju!! Pred par leti so pač nekaj šušma-rili v družbi z furlanskim Zanettijem, kakor da hočejo po Istri snovati Railteisnove posojilnice, ali smo vedeli, da gospoda resno niti ne mislijo na to, ampak je bilo vse le pesek v oči. In res se je stvar zgubila v pesku. Osnovali so menda jedno samo v neki vasici — če se ne motimo — okraja puljskega in pri tem je ostalo. Ti ljubi Bog: ljndje, ki se žive in maste od obresti po 20, 30 in 50 od sto, naj bi snovali posojilnice in skrbeli za cenen kredit? Kozel naj bi bil za vrtnarja in volk za pastirja! To bi bilo toliko, kakor tla se je kozel odpovedal zelju in volk jagnjetu!
No, mi smo že gori izrekli svoje prepričanje, da mej nižim ljudstvom pride do re-1 akcije proti signorom baš iz ekonomskih uzrokov. Prva znamenja take reakcije se že kažejo. In sicer v kraju, ki je res italijanski : v Vodnjanu. Tam biva čisto italijansko pleme ! s pristnimi južnoitalijanskimi običaji. Tam so kmetje sami jeli misliti na samopomoč in so si v ta namen lanskega leta osnovali poso- j iilnico. A veste do koga so se obrnili, da jim je šel na roko?! Mari do katerega signorov ? Kaj še! Obrnili so se do — dra. L a g i-nj e! Dne 9. .t. m. pa je bil I. redni občni zbor! Zborovanja se je udeležilo nad 200 zadružnikov (posojilnica ima vsega 370 zadružnih delov) in zopet jim jo govoril d r. L a-g i n j a !! Povdarjal je italijanskim kmetom, kako da on v gospodarskih vprašanjih ne pozna razlike narodnosti in kako da je h r v a t-s k a s t r a n k a pri volji zavzeti se tudi za gospodarski napredek laškega ljudstva! Ali ni značilno to, da se laški kmetje obračajo do jednega Laginje?! Ali ni to znak zdrave reakcije, vzbujajoče se mej laškim ljudstvom ? ! Po vsej pravici pravi »Naša Sloga«: Dan 9. aprila 1900 znači veliko moralno zmago hrvatske stranke v Istri in priča italijanski stranki katero pot mora ubrati, ako res želi miru in reda v Istri !
X Ubegel voz! S postaje Herpelje-Kozina nam pišejo : Dne 9. t. m. zvečer je s tukajšnje postaje utekel osebni voz, ki je bil došel semkaj z vlakom 116 iz Trsta in katerega so bili odvezali, ker so ga hoteli priklopiti k vlaku 111, ki je imel oditi v Trst. Kako in kedaj se je začel vagon premikati, se ne ve. Voz je tekel nizdolu do pod postaje Draga do stražnice št. 4, kjer ga je ustavil železniški čuvaj Fran Zupančič in je s tem preprečil nesrečo. Kajti na ]>ostaji v Borštu je stal pripravljen tovoren vlak.
X Iz Kozine nam pišejo: Ze večkrat smo Vam kaj sporočali z. našega sivega Krasa radi krivic, ki se nam godč na naši postaji, ali vse je ostalo še pri starem. Sporočali smo, da nimamo nobenega uradnika na tukajšnji postaji, veščega slovenskemu jeziku; ljudstvo teh krajev pa je vse slovensko ! Večkrat rabijo uslužbence tukajšnje postaje za tolmače. Na rekriminacije naše, zakaj da ne pošljejo sem kakega uradnika Slovenca, ali uradnika, dobro veščega slovanskemu jeziku, nam odgovarjajo -navadno, da noben Slovenec ue vloži prošnje za vstop
k c. k. državni železnici — in *tako da nam tudi ne morejo ustreči. Temu se čudijo cek> uradnik: c. k. državne železnice sami. Prav pred kratkim so prišli na novo štirje vežbeniki na tukajšnjo postajo in vsi so Italijani ; eden je baje Dalmatinec *?
Krivi smo torej tudi sami, da nima naš jezik svojega mesta na državnih železnicah. Zakaj se Slovenci ne posvečajo tudi poklicu železničarjev? Tega ne umejemo. Koliko je mladeničev, ki so absolvirali srednje šole in ne vedo, kam bi se obrnili. A nikdo ne misli na to, da bi si baš na državnih železnicah lahko zagotovil ekzistenco. Opozarjamo torej, da se prošnje ulagajo na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
X Žalostni pojavi mej mladino! Iz Brega nam pišejo: Cenjena «Edi-nost» ni že "dolgo ničesar priobčila iz našega kraja. Tudi danes nemam vesele novice.
Po noči med 9. in 10. dnem t. m. so neznani lopovi udrli v občinski urad v Dolini. Z neko ostrino so vrezali šipo na oknu in napravili malo luknjo, — toliko, da more roka skozi — odprli okno in šli v pisarno. Razbrskavali so po raznih listinah in nekoliko teh razmetali po tleh. Poskušali so odpreti županovo pisalno mizo, pričakuje, daje v njej denarja. Ker se ni dala odpreti, hoteli so odnesti kar celo mizo. Zato so polico, nahajajočo se na njej, odtrgali, zmetali papirje žnje in mizo samo — potegnili do okna. Preplašeni — bržkone po kašljanju stanovalke nad pisarno, ter po hoji neke ženske, ki je šla po vodo — so zbežali, pustivši, kakor «eorptis delicti>, na oknu jedno dleto, a pod njim lestvo.
Isto noč so tudi poskušali udreti v sobo obč. sluge Iv. Stranj a, kjer ima razne obč. in druge spise, a čuvši ropot na cesti — vsled pada lonca cvetlic z okna — jih je slugina soproga preplašila.
Kakor razvidno, bilo je lopovom bolj do kakega važnega dokumenta, nego do denarja.
V noči med G. in 7. t. m. so nepoznani boljunski ponočnjaki pročelje hiše in gostilne g. Josipa Kraljica omazali z blatom. Družina Kraljičeva uživa v Bolj uncu obče spoštovanje in zaupanje, in ni znan nikak uzrok temu surovemu činu demoralizacije. — V noči med 9. in 10. t. m. so pa (menda zopet isti) strgali z zidu vse «okraske» in pomazana mesta zopet pobelili, govore o tem: «Oh kako smrdi*. Tem čudnim slikarjem niso še na sledi.
Želeti bi bilo, da bi se merodajni krogi, zlasti čč. duhovščina, učiteljstvo in občinska uprava pobrigali za stvar in da bi jeli energično delati na to, da bi zabranili tako demoralizacijo med mladino, ki se sosehno širi na javnih plesih in «fantovščinah®.
Nis Vodo>*an 111.
Vesti iz Kranjske.
*	Umrl je v Ljubljani ključarski mojster Andrej Uranič, katerega je pred nekoliko dnevi v neki gostilni zadela kap.
*	Vsled silnega (leževa nja je Krka (na Dolenjskem) hudo narasla in je 10. t. m. odnesla nekemu posestniku kravo, vredno 180 gld.
*	V Spodnji Šiški nadoinestuje župana g. Josip Vodnik. "Odstopivši župan je poravnal vse nerednosti svojega tajnika.
*	Na nabor u v Žužember k u je bilo 9. t. m. od 149 mladeničev potrjenih 2»> ali 17.4 odstotka.
Vesti iz Štajerske.
—	U m r 1 j e v Gradcu ondotni dolgoletni podžupan, bivši deželni poslanec Aleksander Koller. V Mariboru pa je umrl umirovljeni katehet ces. svčtnik Iv. Janežič v starosti 71 let.
—	Zdravniki deželnih bolnišnic na Štajerskem so prosili deželui zbor za povišanje plač in preskrbljenje za starost. Vseh deželnih bolnišnic na Štajerskem je 14.
—	Nagla smrt. Dne <5. t. m. zvečer so našli občeznano mesarico Alojzijo Selak v Celju blizu nje stanovanja mrtvo. Vračala se je domov in na potu jo je zadel mrtvoud, da je padla v neki jarek in ondi umrla. Bila je dobra mati in je uzorno skrbela za pouk in tako tudi kruh svojih deseterih otrok, tako da je vsaki kolikor toliko dobro preskrbljen. Tudi za reveže je imela zlato srce, o čemer svedoči dejstvo, da je SOOkrat krstna in
186krat !>irm»ka kumiea. Bag jej bodi spomin !
—	V Celju je vse umetno! Celj ska »Domovina« piše: Ko so se mestni očetje prepričali, d-i jim vspeva umetno vzgajanje nemškega dijaštva v »Studentenbeimu«, poskušajo sedaj 7. umetnim vališčem za neko |>osebno vrsto kur in petelinov. Na takozva-nem Bontepellijevem zemljišču v Graben ulici so postavili celo vrsto čudnih kurnikov s še Ix>lj ču<lnimi petelini. > Direktorjem« valilnice je imenovan nek brez]w)selni Martiny, ki je zaradi napadov na Cehe in Slovence bil že parkrat obsojen v ječo. Ker pa naš magistrat ne ostane nobenemu svojih junakov dolžen zadoščenja, mislili so mestni očetje dolgo časa, za kaj seje pač Martinv najbolj usposobil. Zaključek tega premišljevanja je bil: Mož je za svoje zločine prečepel v ječi, ergo je tudi najbolj sposobeo za umetno vališče germanskih kur.
—	Sam o m o r. V Mari l k) r u so našli dne 4. t. m. v gozdiču za »Taferno« mladega moža s prestreljenimi prsi. Samomorilec je finančni konceptni praktikant Beno Bilgeri iz Innsbrucka.
—	Vele važna z a v a r o v a 1 p a zadruga. — Poziv. Iz Žalca smo prejeli: V kratkem času se ustanovi zavarovalna zadruga, katera bo imela namen, da: 1. kmetovalca in njegovo družino za slučaj onemoglosti zavaruje za delo in zaslužek ; 2. da domačo hasnivo živino zavarje za slučaj bolezni in nesreče in -'i. poljske in vinogradske pridelke za slučaj škode po toči. Število udov in kraj bivanja je neomejen.
Da je ta zadruga velikega pomena za kmetijsko ljudstvo, in da bo ravno ta zavarovalna zadruga pomagala našemu kmetovalcu, da se otme pogina in pride do boljše bodočnosti, tega pač ne treba |>osebej povdarjati.
Ce pa hoče taka zavarovalna zadruga v resnici koristiti ljudstvu, mora: 1. določiti po mogočnosti najnižje zavarovalne letne doneske, in 2. dati udom po mogočnosti največji koristi. In upamo, da b o n a m e r j a n a zadruga mogla podajati to svojim udom. Ako omenim, da bo letni prispevek znašal o zavarovanju ljudi po razliki starosti od 1 do 4 krone, in da dobi ud za slučaj onemoglosti za delo in zaslužek .'»00 krou letne rente, je pač razvidna velika korist zadruge.
Ravno tako znaša letni prispevek za zavarovanje živine 1 krono za 1<M) kron zavarovane svote, in za zavarovanja {»oljskih pridelkov jm> kakovosti od 1 do 4 kron za 1<MJ kron zavarovane vrednosti. Ako pomislimo na mali letni zavarovalni prispevek, katerega bo mogel plačevati vsakdo, in na drugi strani velike koristi, da lw» namreč kmetovalec takorekoč zavarovan za sebe in svojce, za živino in poljske pridelke in da g-a nesreča oziroma uboštvo ne more doiti, pač ni potreba višjega priporočila.
In da se ustanovi ta zadruga, ki bo tako globoko posezala v življenje našega kmetovalca, se bo dne 26. aprila t. 1. vršil v »Narodnem <lomu« v Celji osnovalni shod. Na tem shodu radi ustanovitve zadrusre se odobre pravila in bo voljen začasni odbor.
Na ta vele važni shod so vabljeni vsi rodoljubi, vsi kmetovalci in prijatelji kmetske-ga stanu iz vse širne naše domovine. Kdor je prijatelj kmetskoga staTiu,- naj pride na ta shod, da l»ode tako zastopana naša domovina iz vseh krajev in dežel ter da tako složni in edini ustanovimo zavetišče našemu kmetovalcu.
Oni gospodje, ki se udeleže shoda in žele udeležiti se tudi skupnega t beda, so na-prošeni, da radi prireditve naznanijo to podpisanemu vsaj do 22. t. m.
Ivan K a č.
Žalec, 1». aprila 11«H).
Vesti iz Koroške.
M i t r o v i š k i tamburaši v Celo ve u. Imenovani tamburaši so se na svojem potovanju v Pariz ustavili tudi v Celovcu ter v hotelu »Grommer« priredili koncert. Občinstvo, ki se je zbralo na kon-**ertu, je bilo do štirih petink slovansko: le par rodbin je bilo nemških. Po priporočilu krčmarja pa so igrali tamburaši le nemške komade. No, Slovani so bili vse eno zadovoljni in so navdušeno aplavdirali. Tudi navzoči Nemci so se pokazeli lojalne in so zadovoljno pritrjevali, ko je neki Slovan mej koncertom zahteval, da se zaigra hrvatsko »Kolo«. Isto so tudi zaigrali v veliko jezo nemškega krčmarja. Delal je grozno kisel obraz. Ko so pa po dovršenem koncertnem vsjH>redu odšli do malega vsi nemški gostje,
in so na oIkjo željo občinstva po uvodu na tam burica h koncertanti zapeli znano slovansko Zaj če vo pesem »U boj«, je krčmarja skoro zadela kap. In • mesto da bi po naročilu občinstva postregel tamburašem, je ves bled jel jezno zabavljati: »So a Zaigs wird b e i m i r nit aufgefurt!« Seveda je užaljeno občinstvo takoj plačalo in odšlo. O, kaki so ti nemški purani !
Razne vesti.
Zamenjan soprog. Zanimiva dogodhica se j je pripetila v soseščini Nienburga pri Hano-' veru. Ondotnemu nočnemu čuvaju se je zgo-I dilo namreč včasih, da vsled preintimnega prijateljstva — s steklenico, ni bil zmožen najti in priti do svojega stanovanja. Navadno so ga potem usmiljeni mimoidoči ljudje spravili domov. Pred kratkim pa so neki mladi fantje našli po noči na cesti ležečega nepoznanega človeka, ki je bil vsled pijanosti docela nezaveden. Ker je bilo sda mrzlo, zanesli so pijanca jednostavno v najbližjo hišo, ki je bila slučajno last nočnega čuvaja ter so ga odložili v veži. Ćuvajeva žena, ki je mislila, da so zopet njenega moža prinesli pijanega domov, je vstala in ne da bi napravila preje luč, začela je na tleh ležečega neusmiljeno mlatiti. V istem hipu pa je vstopil pravi čuvaj, nekoliko prezel»el sicer, a proti navadi docela trezen. Ko ga je žena ugledala, je od presenečenja skoro omedlela.
Brzojavna poročila.
Iz vladarskih krogov.
DUNAJ 12. (K. B.) Princ Maksimilijan Radenski je prispel semk «j.
Nesreča v Klapaju.
PRAGA 13. (K. B.) V Klapaju se ni porušila na novo nobena hiša, a 8 do 10 hiš je v nevarnosti. Takrat se je pomikanje zemlje vršilo hitreje, nego pred dvema letoma. Ljudi in živino so s pomočjo ognje-gascev rešili pravočasno. Škodo cenijo na 300.000 kron. Da bi se na istem mestu zopet zidale hiše, na to ni niti misliti.
KLAPAJ 13. (K. B.) Včeraj ob 5. uri popoludne se je prenehalo udiranje zemlje. Poslali so pijonirje v Klapaj.
Velikonočne svečanosti na Dnnaju.
DUNAJ 13. (K. B.) V prisotnosti cesarja in nadvojvod, ministra za vnanje stvari grofa Golueho\vskega, nrnistra - predsednika pl. Koerberja, ostalih ministrov, najvišjih dvornih in vojaških dostojanstvenikov so se v dvorni cerkvi ob vojaški asistenci vršile običajne velikonočne slavnosti v spomin (io-spmlovega trpljenja in smrti.
Iz francoskega parlamenta.
PARIZ 12. (K. B.) Zborniea poslancev je v današnji predpoludanski seji dovršila |>o-svetovanje o proračunu ter odklonila nekoliko sprememb, kakor jih je sklenil senat. Proračun pride vsled tega še enkrat pred senat.
PARIZ 13. (K. B.) K« mora in senat sta se odgodila do 22. maja.
Transvaalsko odposlanstvo v Milanu. BRUSELJ 12. (K. B.) Dr. Levds se je včeraj odpeljal v Milan k sprejemu trans-vaalskega odposlanstva.
O i banje vojnih ladij.
TIENSIN 12. (K. B.) Italijanska kri-žarica »Elbac je dospela semkaj. Angležka križarica »Prie«k« je odplula iz Taku.
Mladoturško šibanje.
PLOVDIV 12. t K. B.) Glasom vesti iz Carigrada so državnega svetnika Te^fik Eb-buzio, ki je lastnik tiskarne, po dovršeni hišni preiskavi iztirali v Malo Azijo, ker leti nanj sum, da je tiskal neki mladoturški manifest. Zadnje dni so baje v Carigradu zaprli še več drugih oseb.
Vojna ▼ juni Afriki.
General Hiinter ▼ Durbanu. DURBAN 12. (K. B.) »Reuter« javlja: General Hunter je prispel iz Ladvsmitha; sem je prišlo tudi vojaštva, ki se ukreuje na prevozne parnike. Kam so namenjeni, ai znano.
Transvaalski rudniki pripravljeni za uničenje.
LONDON 12. (K. B.) »Reuter« javlja iz Durbana dne 11. t. m.: Glasom zanesljivih vesti so v več nTclnikih v Joliannesburgu zvrtali luknje za dinamit, da jih razstrele, če bi Boerci končno podlegli.
Ujeti Boerci na sv. Heleno.
LONDON 12. (K. B.) »Dailv Nevvs« javljajo iz Capstadta dne 10. t. m.: Danes so ukrcali 400 ujetih Boereev, da jih odvedejo na sv. Heleno.
CAPSTADT 12. (K. B.) »Reuterc javlja : Parnik, ki je imel danes z ujetimi Boerci na krovu odpluti proti sv. Heleni, je dobil ukaz, da počaka na Evropejce, ujete pri Booshofu.
Boerci in Portugalska.
LONDON 12. (K. B.) »Reuter« javlja: Boerski republiki sta uradno javili Portugalski, da smatrata prehod angleških vojakov po portugalskih tleh sovražnim činom. Angležka da b«» Portugalski v slučaju napada takoj pomagala.
Ust^ja v kapski naselbini premagana.
LONDON 12. (K. B.) »Reuter c javlja iz Carnarbora dne 10. t. m. : Semkaj je dospel polkovnik Parson sfc svojim štabom. V severozapadnem delu Rapske naselbine je ustaja popolnoma zadušena. V Kenhardtu in Upingtonu se nahajajo angležke čete. Pravijo, da so voditelji ustašev v Gordoniji ujeti.
Poraz Angležev pri Glencoe.
LONDON 12. (K. B.) »Reuter c javlja iz taborišča pri Gleneoe dne 11. t. m.: Včeraj ob zori so marširali Boerci proti višavi v
bližini angležkega tabora ter so začeli streljati s svojimi topi v tabor, kar je trajalo ves dan z ugodnim uspehom. Zgube Angležev so velike. Nekoliko metkov je razletelo sredi med angležkim vojaštvom. Boerci so zgubili le dva konja in 3 mezge.
0 bitki pri Wepeneru. ALIWALNORTH 11. (K. B.) Lord Kitchener je prispel dopoludne semkaj, nadzorovat vojaštvo. Od tod je poslal četam v Wepenern tolažilno vest ter izrazil nado, da se položaj kmalu spremeni. Zvečer je Kitchener zopet zapustil Alivvalnorth. V bitki, ki je bila v ponedeljek pri AVepeneru, so imeli Boerci velike zgube. Njih veliki top je bil razstreljen. Včeraj je streljanje nekaj poleglo. Danes je bil ogenj zopet hujši. Angleži so obdržali svojo pozicijo. Videli smo majhen oddelek Boereev, ki se je pomikal proti reki Orauje.
Boerci pri Elandslaagte-11.
LADYSM1TH 11. (K. B.) »Reuter« javlja : Tukaj mislijo, da včerajšnje demonstracije Boereev pri Elandslaagte ne bodo imele nadaljnih posledic. Angleži imajo most čez reko Sundav še vedno v svoji oblasti. Boerci so menda združili svoje čete na holmih nasproti angležki poziciji. Danes je bilo več manjših spopadov. Stališče Boereev se razteza, kolikor je bilo videti včeraj, na vrsti holmov v dolžini kakih 15 milj.
45/lo°/o- V Berolinu jeznašal privatni diskont zadnje dni 4%°/0.
Parižka razstava in avstrijska trgovinska mornarica.
Parižke razstave se udeleži mej drugimi avstrijski Llovd z grafičnimi izkazi in modeli novejših parnikov, tehnični zavod tržaški (Stabilimento tecnieo) z načrti svojega ladi-jišča in delavnic za stroje. Državni pomorski urad razstavi slike tržaškega pristanišča in zbirko raznih iznajdb na polju kompasov itd. Vsi ti predmeti so že odposlani, da se pravočasno postavijo v avstrijskem oddelku za trgovinsko mornarico.
Novi karteli na Angležkem.
Te dni je stopilo 40 angležkih barvar-jev volne (društva in tvrdke posameznikov) v kartel. Glavnica tega kartela znaša 2 milijona Lst. Kakor je slišati, se hočejo združiti tudi velike ladijedelnice z glavnico 4 milijonov Lst.
Pisem c. in kr. konzulatom ni smeti naslovljati na ime konzula, nego na urad, ker nastanejo lahko o spremembah oseb zamude in škoda za dotienika. O vprašanjih glede kredita treba navesti ime, stroko in bivališče dotične osebe ter priložiti vsaj poštno znamko 25 st. za odgovor, če biva dotična oseba v mestu, kjer se nahaja konzulat. O poizvedovanju glede oseb na deželi treba priložiti znamk za 55 st. Ako so priložene pismu kake listine (menice itd.), naj se priloži za priporočeni odgovor 1 do 1.50 kron v znamkah.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 13. Pšenica za april K. 7.79 do 7 80 Pšenica za oktober K. 7.93 do 7.94. Rž za april K. 6*47 do 6*50 Rž za oktober K. 6*85 do 6*86. Koruza za maj K. 5-88 do 5*89. Koruza za juli K 5.50 do 5.51 Oves za april K. 517 do 5t18 Oves za oktober K, 5*45 do 5*46.
Pienica : ponudbe zadostne, povpraševanje zmerno, mirno. Prodaja: 35 000 met. stot 5 stot. ceneje. Vreme: lepo.
Dunajska borza dne 13. marca.
danes	včeraj.
Državni dolg v papirju —.—	99*25
v srebru 9 —.—	99*—
Avstrijska renta v zlatu •—.—	98*40 .. kronah 4°/0 —98*95
Kreditne akcije ... —.—	228*70
| London 10 Lsr. . . r —.—	242*75
i 20 mark.....—23*69
: Napoleoni.....—.— l9*2o
i 100 italijanskih lir . . —.—	90*30
1 f!flk-mi ......—.-	11-38

Trgovina in promet.
Ogerski promet z blagom.
Glasom izkaza de/, osrednjega statističnega urada je v mesecu februarju t. 1. uvoz znatno padel, dočim se je pomnožil izvoz.
Uvoz je znašal 2,140.926 q proti 2,940.564 <1 v isti dobi minolega, izvoz pa 5,229.009q, t. j. za 1,637,378 q več nego lani. Znižanje uvoza je pripisati manjšim pošilja t vam premoga in žita, zvišanje izvoza pa se je pojavilo zlasti glede premoga, žita, sladkorja in železa. Vrednost uvoza znaša 87.238 milijonov kron (več za 4.002 milj. vrednost izvoza 111.170 milijonov kron (27.865 milijonov več nego lani). Višek izvoza se razdeljuje na žito in moko v znesku 17.6 milijonov kron, sladkor 1.4 milj., vprežuo in glavno živino z 2 milijonoma kron, na živalske produkte z 1.2 mil. kron, na les in premog z 1 milijonom in na železnino z 1.6 milj. kron.
Pridelek olja na Italijanskem.
Letošnji pridelek olj k i nega olja na Italijanskem cenijo, glasom poročila italijanskega ministerstva za poljedelstvo, na 920.000 hI., v primeri z drugimi leti j:-ko nepovoljen rezultat.
Odprarljenje' pereentualne notacije.
Dunajska borzna komora je sklenila v včerajšnji seji, da se z 26. aprilom odpravi percentualna notacija. Od tega dne se bodo delnice notirale v kronah od komadov. Železnični promet t Trstu v marcu mesecu 1900.
Prošli mesec je bilo v Trstu uvoženega in izvoženega blaga 1,416.467 q. proti 1,437.623 q. v isti dobi lanskega leta, torej letos 21.126 q. manj nego lani. Ta primanj-kljaj je pri pisati edino le dovozu, ki je bil za 41.844 q. manjši nego istodobni lanski. Izvoza je bilo za 20.718 q. več nego meseca marca 1899.
Denarni trg.
Da dunajskem javnem trgu je obrestna mera zopet nekoliko poskočila ter so znašali stavki za bančne akcepte prve vrste 4l/4 do
Osmica v Barkovljah.
Naznanjam si. občinstvu, da odprem v nedeljo dne 15. t. m. osmico. Točil bom črno po 44 nč., belo po 40 nč. liter.
Mihael Vodopivec. ;_
Zanesljivega
itrgovskega uradnika,
in zastopnika, kateri zna deželne jezike, išče tvrdka gchivitz e C.i v Trstu, ulica Zonta o.
Zaloga in tovarna
W pohištva vsake vrste
Alrandni Levi Mlnzi v Trste
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bograt izbor v tapctarijali. zrcalili iu slikali. Ilustriran cenik jrratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
Proti kašlju,
grloMu. bripavosti, npadaiun £lasn, kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v >katljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Tržaška posojilnica in hranilnic
ieiisirorana zadruga z omsienm poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska ( italuicaj.
Hranilne iiloire »e sprejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°fl. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje
zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51 sor#? na menjico po 6°„ na zastave po 5",%.
I'radne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 1<I—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Ker nI bil zadnji ob 'ni zbor redno sklican sklicuje nadzor ni41 vo KonSU-
mnega in posojilnega društva v Sv. Križu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom« v zmislti 4$ 40. zadnižnih j pravil
izredni otočni zbor,
na belo nedeljo dne 22. aprila 1900.
ob 11. uri pred p. v društvene prostore.
Dnevni red-:
1- Volitev ravnateljstva, 2. Volitev nadzormštva. V >v. KRIŽfJ, dne 13, aprilu 1900.
Nadzorništ ni.
F I L I J A L K A
Poštno hranilnični račun 816.004.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDU
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zalog-a pohištva zrn jedilnice, spalnice in spre-jemniee. žimttie in peresnicT ogledal in železnih blagajn, po eenali. da se ui bati konkureaer.
>000000000000000č
ff Važno za vsakega !!
Kazprotlaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samrt
2 gld. 95 kr.
Binnlone Airiatica 4i Sicnrta v Trstn
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen; društva dne 31. derecbr 1892.:
Plavnica društva..........gld. -1.000.000-—
Gremijna reserva zavarovanja na
življenje..............13.320.346 98
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju................„ 1,632.248*22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju.........._ 49.465-07
Reserva na razpolaganje . .	_ 500.000'— Reserva zavarovanja proti preiui-
njanju kurzov. bilanca (A) .	333.822-42 Reserva zavarovanja proti premi-
•njanju kurzov, bilanca (B)	243.331 *83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	500.000*— Občna reserva dobičkov . .	1,187.164-86
Urad ravnateljstva : VU Valdirivo it. 2, (v lastni hlfti;.
c. Rr. m avstr. Kreinee zavoda
za trgovino in obrt r Trstu.
Novci za vplačila*
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21' '	30-dnevni odkaz 2°,'0o(0
30- 3» o	3-mesečni 2V/o
""i	1 ° 4 .0	li-	.>1 o
i	i	- 2 o
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stouijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
OkroSnl oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti. Nakaznice
na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb, Anld. Hielitz, Gabi on/.. Gradec. Sibinj, InomostuT Czovčc. Ljubljano, Line. Olomcu, Reichenberg, Saaz ih Solnogriid, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°0„ provizije. Inkaso vseh vrst pod najtimestnejšimi pogoji. Pr e duj mL
Jamčevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano.
Nasa blagajna izplačuje mikažnice narodne banke italijanske v italijanskih fraiikih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Mana in slabi1
JOSIPA PAHORJA
v ulici Miu&jtfiroiiinj 5t. 25 priporoča, j1 slavnemu obeuti&rn za praznike kruli vsake vrste, pin^e in potiec. moke vseh vrst in shidčiee. Sprejem I je tadi kruli r peko.
Gostilna
Andemo de Fran z
Via della Geppa U.
loči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in lalmatinsko črno vino. DoLra kuhinja, domače kloLase. Gostilna ie odprtji vedno do L tire popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča 1
Jožef Furlan.
Pekarna in sladcičarna
rRST — ulica Istituto št v. 18. — TRST
Podpisana priporneata. sltiVb»>uiu občinstvu vsakovrstno navadno in	pecivo; proda-
jata moko iz	in ogerskih mlinov,
ter sprejemata krttH v pecivo po najnižjih cenah.
Postrežba točna, ecne nizke.
Bizjak & Pozru.
Agricol
patentevan v Avstriji-Ogerski in Italiji
ki je mehko kalijskomilo rastopljivo v mrzli vodi je najusj>e.šuejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseli trt»i h mrčesov in nšij, vseh Žll/clk na sadnih in drugih drevesih, ze-
lenfiadi in cvetljicali. Navodilo za ralx* A.A^rieola" pošilja franko
Tovarna mila F. Feoderl & c.o
tRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
£,V»T/>,P £AJvOlJA na Goriite.ni pri g. Frideriku VilMS v Gorici, .Traynik 16 (v dvorifi&v,} in na Opčinah
vrri j ffiiteriku Cumar,
Assicurazioni generali
y TRSTU.
(Društvo udianovljeno leta 1831.) 'o druStvo je raztegnejo svoje delovanje na vse veje avnrovanja, pofrtfbu«	na zavarovanje preti pC-
aru 2ava""vafli® W f^rju in po kopnem odposlanega blaga in :*v*rpvan|e življenip.
društvena glavnica in reserva dne*
31. decembra	* • i . gld. 58,071.673-84 !
Vrnije ZA potttfjilti v naslednjih
letih..................30,541.700-64 ;
klavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1894. ..... 169,929.625-03 Plačana povračila:
a) v letu 1894........ 9.737.614-48
1 > > od začetka društva do 31.
decembra 1894......292,401.70651
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, :arife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa nataujč-aeja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: \ ia i della Stazione št. 8S 1 v lastnei hiši.
Švagelj Andrej ,kž:z"1::;:;:
poroča slavnemu občinstvu.
Vabilo
1 krasna žepna ura iz ni- ] kija Sidro-Remontoir, s pokri- 1 valom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno ! izdelan stroj. (Ni primerjati onim.- katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.)
1 verižica za uro. sestava 'na zahtevo iz niklja
ali B8ftf£bFfti?«l»l'
1 triu^ im za gospode iz jyiter. doulde-zlata s kameni, ^.odobninvi bn- <
iantom-	.	, !
1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra
i.riznane^a od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave iz amenkan- =,
>kega double zlata.	.	1
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. ;
double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomaujse-valno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, rjizpošiljam teh 12 ko- j madov proti povzetju ali proti posiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2 95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Hemontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 duij radovoljno nazaj
E. Hoizer
zalagate!j zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov 1 in zaloga ur in zlaten'ne na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceuiki yratis in franko.
M. AITE
Trgovina niaiilfakturnega blaga Trat. — Via Nuova — Trat.
vogal Via S. Jjazz&ro 5t. 8.	i
tH-t nii je ja%-iti slavil, občinstvu in ceni. odjemalcem. da sem prejel l>ogat izlior raznovrstnega , blaga za spomlad io poletje in sicer: črne in barvane snovii za mo-ke obleke; velik izl»or snovij za ženske kakor saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih ribanjih. Bo-ata zaloga raznovrstnega perda na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni l*li in barvani prti: l*le in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo.
Velik Izbor blaira za zastave in narodnih trakov za <lri stvenc znake.
-jf Vse po naj nitjih cenah.
Nade jaje se tudi v prihodnje podpore cene ( odjemalcev ' in -d oVičinstva, tieležim se najuljudnej ;
M. Aite.
k II. rednemu letnemu občnemu zboru
„hranilnice in posojilnice v Tomaji reg. zadruge z neomejeno zavezo". -Zborovanje se bode vršilo dne 22 iijirila 190Q ob o uri popoludne v prostorih ,.Eliza|)£tišča" po sledečem vsjioredu : 1. P« ^pril o uačelstva. -2. PotF]§!lj§ letnih računov.
o. Izvolitev načelstva. 4, Volitev nadzorstva, o. Razni predlogi. Toma j, dne 10. aprila
1900.
Načelstvo Milice in posojilnice.
,Viktorija" moderci
Slovenci pozor i
Zahtevajte povsod
nogaviee, rokaviee,
jopiče in vse vrste

pletenin iz
............................
D. Hribar jeve tovarne
.............
Najboljše berilo in darilo e°o o°o o°o o°c ©°c je vsestransko jako pohvaljena
lim ia omita ali izvir mt(
fueobhrulno jiotrebna knjiga za vsakega človeka, ka- i teri se hoče sani lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sel»e in drugt blažiti in prav olikatij , ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po po>ti 14» kr. več, ali proti po štuemu povzetju pri Jolefa Valenčiču na Dunaju m., Steingaase V. 9 I. St., Th. 10.
Založnik ozir- prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo *e nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Ona je skrajuo znižana, kujiir je malu več.
Jo domaČe blago je trpežno, eeno in se kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurence.
Slovenski trgovee.
Samo 1 krono za 3 srečkanja | Zadnji mesec
Giadi MIM 60.000 1 15.000 11» m L
Prizna.i" ii*jln>lj*i x niainii p»u*utimiiiui novmtnii lastna izDajillif irhDKim diivrVili
glasovirj i
j0l„- i,ajl«.ijf in	.lirvbtuo pri tovmnuurju
Henrihu Bremitz
e. kr. dvornmi z«la^at«ljn.
Trst _ Borzni trs številka !> — Trst
Ilustrirani katalogi na zah««vaiije franko.
T-
v denarju s 20% odbitkom.
Srečke „Invalidendank" po 1 krono
priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-
I.	srečkanje: 19. maja 1900.
II.	srečkanje: 7. julija 1900.
III.	srečkanje: 10. novem. 1900.
stino, Ign. Me uman n, Henrik ^Schiffmann.
i za gospe in gospice
po 50. 70 li ve., 1 sld., 1-25. 1 '30, 1-50. 1-80. 5-20, 3-—, i n 4 -20
Velik izbor
Tseb predmetov za Domlafl in leto,
volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke iu kinčanje. velik izbor čipek, trakov, zavratnikov. modnih , specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože. dežnikov.
Velik izbor
perila dobiva se v manafaktrnej zalogi
JAKOBA KLEMENCA
T TRSTI*. — ul. Sv. Antona št. 1. — V TRSTI .
Na zahtevanj e doposljejo se uzorci z dotičnimi cenami po>t. prosto.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapcarii
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Oiovauni UŠt. 5. (hiša Dlana). W Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo i