Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXIV„ št. 32 Ljubljana, torek 10. februarja 19)1 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a. Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. BOLGARIJA IN BALKANSKA UNIJA Zanimive informacije uglednega francoskega lista — Bolgarija proti konsolidaciji Balkana — Temeljne osnove balkanskega pakta Pariz, 10. februarja, r. »Echo de Pariš* se bavi na uvodnem mestu z akcijo za ustvarjanje balkanske unije ter objavlja zanimive in značilne informacije o trenutnem stanju te akcije. Uvodoma naglasa diplomatski sotrud-nik omenjenega lista, da akcija za balkansko unijo ni nič manjše važnosti, kakor je Briandova akcija za evropsko unijo. Saj gre za pacifikacijo in ureditev razmer na Balkanu, kjer je položaj še vedno tak, da bi mogla vsaka iskra izzvati nov požar. List naglasa, da si je zlasti Jugoslavija s svojo dosledno miroljubno politiko pridobila mnogo zaslug za to, da je akcija za ustvaritev balkanske unije krenila z mrtve točke. Konferenc, ki so se o tem vršile v zadnji dobi, se sicer ne udeležujejo oficijelni zastopniki zainteresiranih vlad balkanskih držav, kljub temu imajo konference nekak oficijelen značaj. Postavljajoč paralelo med akcijama za evropsko in balkansko unijo naglasa pisec, da je akcija za balkansko unijo baš zaradi tega dosegla že mnogo večje uspehe in konkretnejše rezultate, kakor pa evropska konferenca, ker sodelujejo na balkanskih konferencah zastopniki, ki nimajo vezanih rok. kakor pa jih imajo zunanji ministri na evropski konferenci. Izmenjava misli na dosedanjih balkanskih konferencah je izkristalizirala idejo balkanske unije tako daleč, da se sedaj že razpravlja konkretno o balkanskem paktu. Ta pakt naj bi vseboval dogovor balkanskih držav, da složno nastopijo proti vsaki državi, ki bi napadla katerokoli balkansko državo, prav tako pa bi balkanske države predstavljale strnjeno fronto proti vsakemu vmešavanju s strani držav, ki ne pripadajo tej balkanski zvezi. Do sem so potekala posvetovanja v najlepši slogi, pri tem vprašanju pa se je pokazala enaka razdvojenost, kakor na evropski konferenci. Eno skupino tvorijo I one države, ki žele konsolidacijo obstoječega stanja, to so Jugoslavija, Grčija in Rumunija, proti njim pa nastopa Bolgarija, ki je vezala svoj pristanek na tako formulacijo balkankega pakta na zahtevo, da Jugoslavija, Grčija in Rumunija službeno priznajo obstoj bolgarskih narodnih manjšin na svojem ozemlju ter da priznajo tem manjšinam večje pravice in ugodnosti, kakor pa so jih dolžne po mirovnih pogodbah. Jasno je, kam meri ta taktika Bolgarije, ki je tako na mah zavrla razveseljiv napredek balkanske nniie. Rol^ariia if tudi to miroljubno akcijo izkoristila prav brez potrebe za svojo revizijonistično akcijo. Bilo bi napačno misliti, da je akcija za ustvaritev balkanske unije s tem že padla v vodo. Bolgarija more delo s svojim postopanjem sicer ovirati, ustaviti ga ne bo mogla. Henderson o grozotah bodoče vojne Razorožitev ali uničenje človeške civilizacije — Bodoča vojna bi pomenila klanje na debelo — Razorožitev edina rešitev za človeštvo London, 10. febr. AA. V snočnjem govoru o razorožitvi je tajnik za zunanje zadeve Henderson dejal, da bi pomen jal mednarodni sporazum o razorožitvi kon-čnoveljavno priznanje s strani vseh narodov, da so njihove armade, brodovja in letalske sile zadeve, ki se ne tičejo samo njih, temveč tudi drugih narodov. Vojaške priprave naj se vrše edino le v mednarodnem sporazumu. Henderson je nadaljeval, da Je vse odvisno od načina, kako bodo dopolnile vlade osnutek razorožitve, ki ga je izdelala pripravljalna razorožitvena komisija, će bodo narodi zahtevali razorožitev, jo bodo imeli. Prijatelji miru imajo 12 mesecev časa, da pripravijo javno mnenje za to veliko priliko, ki se morda ne bo več ponovila. Druga vojna bi bila neprimerno hujša kakor zadnja svetovna vojna. V prihodnji vojni bi ubijali, kakor pravijo vojaški strokovnjaki, ne več na drobno, temveč na debelo. Cim bi se pričela, bi je ne mogel nihče več obvladati. Edina možnost, da se napravi konec temu barbarstvu, je v tem, da se odpravi vojna sama. Ali smo lahko gotovi, da bo prihodnja vojna tako uničevalna, kakor ni bila še nobena in da bo uničila najbrž celokupno človeško civilizacijo. Nato je govoril Henderson o gospodarskih razlogih, ki govore za mirovno politiko ter omenil veliko gospodarsko krizo in brezposelnost, ki sta zavladali na svetu. Henderson je nadaljeval, da so zaščitne carine in razne gospodarske utesnitve škodljive narodnim interesom in da so bile uvedene zaradi vojne bojazni. Evropa je danes polna težkih političnih problemov, kakor pred 5 leti Kot zunanji minister velike države, je končal Henderson, izjavljam, da je razorožitev ključ k mirni rešitvi vseh teh problemov. Bolgarija odklanja angleško posredovanje v sporu z Grčije Grške ugotovitve o incidentu na meji — Bolgari se iztnotavajo Anglija in pomorsko oboroževanjeKomunistični nemiri v Budimpešti Atene, 10 febr. č. Grški zunanji minister Mihalakopulos se je danes brzojavno obrnil na angleško in bolgarsko vlado, da bi dosegel tudi pri sofijski vladi sprejem angleškega predloga ar bj traže v zadevi poslednjega bolgarsko - grškega spora, ki ga pa bolgarska vlada odklanja Atene, 10. febr. č. Zunanji minister Mihalakopulos je dal izročiti danes preko grškega poslanika v Sofiji bolgarski vladi noto, v kateri poudarja, da je dosedanja preiskava pokazala, da bi mogla bolgarska straža enostavno zapreti grškega vojaka. ki je prišel preko meje sporočit, da so utekli preko granice mezgi in da zbog tega mi bilo nobenega povoda streljati na grškega vojaka in ga usmrtiti Sofija, 10. februarja. AA. Današnji dnevnik komentira demaršo velikih sil v Ateni in pravi, da je korak Anglije in Italije, ki želita, da se sporazumno rešijo vsi spori med Grčijo in Bolgarsko, mogoče tolmačiti le kot skromno željo in da ta želja še ne odločuje, komu pripada pravica in kdo je krivec. Sneg ovira železniški promet Na IrSki progi leži ponekod do 8 m visok sneg — Vlaki obtičali v snegu — Prometne ovire v drugih pokrajinah — V dravski banovini je promet normalen Zagreb, 10. febr. Dočim smo bili skoro vso zimo brez snega, ga je v preteklem tednu zapadlo po vsej dr* žavi toliko, da je prišlo v posameznih pokrajinah do velikih prometnih ovir. Najhuiše je zopet prizadeta Lika, ki je najbolj izpostavljena viharjem Dočim sneg sam še ni povzročal za* stoja v železniškem prometu, so nastali v noči od nedelje na ponedeljek ob vsej liški progi, ki veže Dalmacijo z zaledjem, tako hudi snežni meteži, da je nasulo snega po nekod do 8 me* t rov visoko. Med postajama Zrmanja in Pribudić je obtičal v snegu tovorni vlak. ki ga doslej še niso mogli spra* viti na varno Motorni snežni plugi so zaradi ogromnih snežnih mas odpo-vedah, zaradi hude bore pa delavci niso mogli več vzdržati Vsi drugi vlas ki, ki so bili na progi, so bili ustavlje-ni na najbližjih nostaiah Promet med Gračacom in Kninom je popolnoma nemogoč, dočim so očistili doslej progo toliko, da lahko vozijo vlaki iz Gračaca in iz Splita do Knina. Iz Zagreba in Splita so bili odpo* slani na progo delavski oddelki, ki pa so skoraj brez moči, ker veter sproti zamede že očiščeno progo. Zagrebška železniška direkcija je izdala objavo, v kateri sporoča, da je redni promet na liški progi začasno ustavljen. Na ostalih progah na področju zagrebške železniške direkcije se vrši promet normalno. Položaj v južnih pokrajinah Beograd, 10. febr. Po poročilih, ki jih je prejelo prometno ministrstvo, povzročajo snežni meteži na nekaterih progah motnje v železniškem prome* tu. Najhujše je prizadeta Hška proga, kjer ie promet deloma popolnoma ne* mogoč Tudi v Bosni ter v predelih Južne Srbije Je zapadel tako debel sneg, da se železniški promet vzdržu-je le s težavo in imajo vlaki večje za= mude. Avtomobilski promet je skoraj povsod ustavljen, ker ni mogoče oči* stiti cest. V Sloveniji ni ovir Ljubljana, 10. febr. Dočim poro« čajo iz drugih pokrajin naše države o zastoju v železniškem prometu zaradi snežnih žametov in nastopajočega mraza, se vrši ves železniški promet v Sloveniji popolnoma normalno. Via* ki prihajajo redno, zamude znašajo kvečjemu 5 do 10 minut. Zopet požig? Snoči okrog pol 11. je začelo na Razdrtem pri Šmarju pri posestniku Kasteli-cu Jakobu (po domače se pravi »pri Pir-čevem Jakatu«) nenadoma goreti. Najprej se je pojavil ogenj na hlevu, takoj nato pa tudi na podu, ki se drži hleva. Ogenj se je zelo hitro razširil, saj je bil pod založen z mrvo. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Šmarja in Škofljice, a je bilo radi pomanjkanja vode delo zelo otežko-čeno in so požar samo lokalizirali, da se ni razširil na bližnja gospodarska poslopja. Zelo verjetno je, da je bil požar podtaknjen ,ker je pričelo goreti kar na dveh krajih naenkrat. Neznani zlikovec bo najbrž isti, ki je pred mesecem dvakrat vznemiril bližnjo vasico Pleše, kjer so sedaj vaščani postavili stražo. Zlikovca išče orožništvo. Kakor pripovedujejo ljudje, je na Grosupljem pri žitniku in pa v Ponovi vasi pripel neznanec na gospodarsko poslopje listek z napisom »Primite in držite, da ne pade!« Tudi v tem primeru je najverjetneje, da je požigalec identičen z neznanim zlikovcem. Ljudstvo je zelo vznemirjeno in so posestniki svoje nizke zavarovalnine znatno povišali. Za zlikovcem pa zaenkrat še ni nobenega sledu. Iz policijske kronike Ljubljana, 10. februarja. Večja tatvina je bila včeraj izvršena v Hrastju občina Moste. V stanovanje posestnika Ludvika Dolničarja v Hrastju št. 7, se je splazil neznan tat, odprl omaro in mu o kradel železno ročno blagajno, v kateri je bilo 3000 Din. 260 Din je bilo last gasilnega društva Šmartno, katerega blagajnik je Dolničar, drugo pa Dolničar-jevo. Blagajna je rjavo pleskan a, 40 cm dolga, 20 široka in 10 visoka. O tatvini je bila obveščena policija, ki sedaj poizveduje za podjetnim tatom. V Ljubljani se je pojavil tat, ki krade samo ročne vozičke. Pretekli teden sta bila ukradena dva vozička, davi pa sta bili na policiji prijavi o dveh ukradenih vozičkih Eden je bil odpeljan pleskarskemu mojstru Franca Strojanu izpred hiše na sv. Petra nasipu 66. Voziček je 4-kolesni, zeleno pleskan, vreden 600 Din. — Drugi voziček je bil ukraden sragi Alojziju Ka-8telicu izpred hiše št. 15 na Kongresnem trgu. Voziček je bil last tvrdke Franc Novak s Kongresnega trga in vreden 800 Din. Tudi ta voziček je zeleno pleskan. Včeraj opoldne je nekdo iz veže hiše št. 8 na Bregu ukradel perici Ceciliji Ha bič iz Bizovika sveženj perila v vrednosti 300 Din Otvoritev podružnice Državne obrtne banke v Ljubljani Danes popoldne se bo vršil sestanek delničarjev, da izvolijo podružnično upravo Ljubljana, 10. februarja. V Ljubljano sta prispela danes generalni direktor Državne obrtne banke g. Dragic in predsednik beograjske obrtne zbornice g. Milan Stojanović, da se udeležita prvega sestanka delničarjev Državne obrtne banke iz dravske banovine. Sestanek se bo vršil danes ob 15. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice. Na dnevnem redu je med drugim izvolitev 8 delničarjev, od katerih bo uprava imenovala 4 v poslovni odbor matične podružnice Državne obrtne banke v Ljubljani. Čim bodo prostori pripravljeni, bo podružnica otvorjena. Kakor čujemo, pride podružnica Državne obrtne banke v Zidarjevo hišo na Dunajski cesti. Zaščitni ukrepi proti sovjetskemu žitnemu dumpingu Povišanje uvozne carine za lOO odstotkov — Znižanj Beograd, 10. februarja. Današnje »Službene Novine« objavljajo na čelu lista zakon o povišanju uvoznih carin na pšenico, žito, koruzo in mlevske izdelke. Z merodajnega mesta je bilo izdano k temu pojasnilo, ki pravi, da obstoja vsled porasta cen pšenice v naši državi, k! so višje kakor cene tia drugih svetovnih tržiščih nevarnost, da se prične tudi pri nas uvažati rusko in madžarsko žito. Zaradi tega je vlada na predlog ministra za trgovino v pšenico, koruzo in moko za e izvoznih železniških tarif zaščito domačega poljedelstva sklenila povišati uvozne carine in sicer za pšenico od s na 10, za koruzo od 2.50 na 5, in za pšenično moko od 8 na 16 zlatih dinarjev za 100 kg. Da bi se na drugi strani omogočil in olajšal izvoz naše koruze v inozemstvo, je prometno ministrstvo znižalo prevozne tarife pri izvozu po železnici za 20%, preko pristanišč pa za 25% se? danje tarife. Ruski žitni dumping v Avstriji in Madžarski Velike pošiljke ruskega žita za Avstrijo in Madžarsko so prispele v Rumunijo — Ruska konkurenca v Franciji Bukarešta, 10. febr. Včeraj je prh stal v pristanišču Sulini grški parnik, ki je pripeljal na račun bavarskega Lloyda iz Rusije 1200 ton ovsa in 200 ton koruze. Ta pošiljka je baje name; njena za Avstrijo ter jo bodo z vlas čilcem spravili na Dunaj. Razen tega je pripeljal italijanski parnik »Cappo Pinto« večje množine žita iz Rusije, Gospodarski krogi in socialno zavarovanje Beograd, 10. februarja. AA. Davi so zastopniki gospodarskih zbornic izročili ministru za socialno politiko in narodno zdravje in ministru za trgovino in industrijo elaborat o zakonu o socialnem zavarovanju. Oba ministra sta obljubila zastopnikom gospodarskih zbornic, da bosta elaborat proučila in da bosta imenovala tripartetno komisijo, v kateri bodo zastopniki obeh ministrstev in predstavniki gospodarskih zbornic. Komisija bo proučila vsa vprašanja novega socialnega zakona. Premestitve v monopolski službi Beograd, 10. febr. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni od ljubljanske tobačne tovarne k tobačni tovarni v Sarajevo monopolski kontrolor Anton šlaj-pah, k tobačni tovarni v Niš monopolski kontrolor Pavle Grčar, k ljubljanski tobačni tovarni pa je premeščen iz Širokega Brega monopolski inspektor Lujo Nadali. Minister, Id ie obupal nad Avstrijo Dunaj, 10. februarja. AA. Ker je minister za kmetijstvo Thaller obupal nad gospodarsko bodočnostjo Avstrije, je odstopil ter se izselil v inozemstvo. Vodil bo neko skupino tirolskih kmetov v Para-guay v Južni Ameriki, kjer namerava ž njimi osnovati kolonijo avstrijskih izseljencev. Nemški poslanci ne smejo biti odgovorni uredniki Berlin, 10. febr. AA. Nemški državni zbor je po dolgotrajni debati sprejel zakonski načrt, ki določa, da poslanci, ki uživajo poslansko imuniteto, ne smejo biti odgovorni uredniki dnevnikov in perijo-dičnih listov. Ekstremistične stranke so izrabljale poslansko imuniteto v propagandne svrhe proti sedanji vladi. ki je baje namenjeno za Madžarsko. Rumunski tisk beleži oba primera in izjavlja, da gre brez dvoma za rusko žito iz dumpinga. Razen tega poroča »Dimineata«, da je Rusija preprečila večji izvoz rumunskega žita v Francijo s tem, da je vrgla na francoski trg žito skoraj zastonj in tako onemogočila vsako konkurenco. Hud mraz v zapadni Evropi Berlin, 10. febr. AA. Po nenavadno milem vremenu je nastopila v vsej Nem* čiji posebno pa na jugu izredno ostra zi* ma. V Kemptenu na Bavarskem je bilo 30 stopinj mraza. V Monakovem je bilo 21 stopinj pod ničlo, v Augsburgu 25 sto« pinj, dočim je bilo na vrhu Zugspitze sa« mo 18 stopinj pod ničlo. Najbolj mrzlo je bilo v bližini Neuchatela v Švici, kjer so imeli 33 stopinj pod ničlo. Več gorskih jezer je popolnoma zamrznilo. Strašna družinska tragedija Berlin, 10. februarja. AA. Danes se je pripetila v mestu strahovita družinska tragedija. Delavec feriedrich Falder je ustrelil svojo ženo, taščo, dva mala otročiča in težko ranil polubrata. Ko je policija vdrla v stanovanje, se je morilec ustrelil. Kakor se govori, je Falder storil ta strašni zločin v hipni zmedenosti in iz obupa zaradi težkega finančnega položaja. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize : Amsterdam 22.79, Berlin 13.475—13.505 (13.49), Bruselj 7.919, Budimpešta 9.9014, Curih 1095.9, Dunaj 795.49—798.49 (796.99), London 275.85, Newyork 56.62. Pariz 221.51, Praga 167.44 do 168.24 (167.84), Trst 296.90 povpraševanje, 297.07 ponudba. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1334, Pariz 20.30, London 25.1725, Newyork 517.60, Bruselj 72.24, Milan 27.1075, Madrid 52.5, Amsterdam 207.90, Berlin 123.08, Dnnaj 73.725. Sofija 3.75, Praga 15.315, Varšava 58.—, Budimpešta 90.35, Bukarešta 3.077S. Stran 2 »SC'OVEKSCT V A T? O P . dne 10. MmiaHa 1031 Stev. 32 ^Besede tmaio naši čitatelji Strassbourg in Ljubljana Poročali ste o čudni ustanovi v St.'ass-bourgu. Tam da je kolonija lepo opremljenih, komfortnih vil. v katere se sprejemajo kot stanovalci samo oni zakonski pari, ki imajo mnogo otrok, ali pa vsaj taki. ki se zavežejo spraviti na svet toliko otrok, koli kor jih le morejo. Vse drugačni tiči smo v Ljubljani. Tudi pri nas raste kolonija vil in hišic, druga za drugo, tudi pri nas je navada, spravljati na svet otroke, torej vse tako ali vsaj skoraj tako kot v Strassbourgu. Kot rečeno, smo v Ljubljani tiči bolj moderno misleči kot v Strassbourgu. ki je menda že prav blizu divjega zapada. Zato nam res ni zameriti takih zablod kot n. pr. vzeti pod streho rodbino s številnim potomstvom ali sploh s potomstvom in pa taki. ki ji ne dežuje zlato v naročje. temveč ima samo skromne dohodke. Jaz imam tudi neka i otrok, tri namreč, torej ne preveč in ne premalo, imam tudi skromne prejemke in sicer celo prejemke državnega uradnika. Otožno — hišni gospodar mi je odpovedal, kar ?e sedaj vsakdanja reč v beli Ljubljani — otožno torej hodim okrog hišnih kolonij, ki so najbrž f.nlm v Strassboumu na zunaj popolnoma podobne, in iščem ono izmed mnocrih kolorvj. ki bi stavila isto pogoje kot štrasburška — imeti otroke. Da celo mnogo manj iščem. Tščem namreč samo eno hiso v mnogih kolonijah, ki bi hotela vz izšolajo* nesolani delovodje, ker jim potem sploh ne bo treba niti misliti, da bi morali kdaj zaposliti šolane polirje — ali pa jim dado sestradanim košček kruha pod sramotnimi pogoji . . . Pri tem pa je treba naglasiti v prvi vrsti, da prof. Kasala ne zadene nobena krivda, ker se otvori tečaj na njegovo inicijativo, saj ga poznamo kot nesebičnega delavca, ki mu je pri srcu le razvoj železobe-tona in ima z otvoritvijo tečaja najplemeni-tejše namene, predavati pa je pripravljen celo brezplačno. Apeliramo pa nanj, da upo- i števa pri tem res pol irske težnje ter uaj predava le za absolvente Gradbene rokodelske šole! Tistih >80% polirjev<, če že ne morejo podjetja izhajati brez njih, pa naj vodi same gradnje, pri katerih njih nesposobni ne more škodovati!! Železobeton-ske zgradbe, ki so se pričele graditi pri nas šele nedavno, so navadno le večje zgradbe, katere morajo voditi itak strokovno izšolani polirji poleg celega kadra inženjer lev. zc*o pa je neumestno in nepotrebno, da bi se zaradi teh zgradb morali šolati nesposobni, nesolani polirji, ko je vendar spe-sobnejsHi, Šo'anih že preveč in ko se lahko nešohie vštuli za druge posle; sicer se pa polirsko vpraša?.je še bolj komplicira — na škodo ;avi;f.st\ države in polirjev in le podit tn ikoni bi se morda zdelo, da je to koristno za nje. Država vendar vzdržuje omejeno šoio, z*wto mora imeti od nje posredne koristi, sola mora služiti svojemu namenu, ne pa da producira polirje, ki ne morejo dobiti zaposlitve zaradi nešolanih polirjev. /ato bi bilo tudi nujno potrebno, da bi poln ii dobili vsaj primitivno zakonsko zaščito. Vsi pa. ki odločajo več ali manj v polir-skem vprašanju, bi morali vsaj stremeti, da bi se kolikor mogoče poenostavilo, ne pa, da se še bolj komplicira, Polirski poklic je vendar priznan in za vsak poklic je potrebna neka izvestna strokovna vzposobljenost ali pa celo izpiti, n pr. brivski pomočnik ne sme izvrševati svojih poslov, če nima predpisane strokovne izobrazbe — le polir sme, katerega služba pa je vendar neprimerno težja in zvezana z veliko odgovornostjo. Tripomniti je še treba, da se v Ljubljani gradi največ manjših hiš ali vil. in S'cer ur v železobetonu. ter se lahko le pri teh zgradbah v/drže nešolani polirji, če že m o* ramo z njimi računati, zato pa zaradi njih ni potrebn« ustanavljati tečaja za železobr ton. Če je tečaj sploh potreben, tedaj bi naj bil le za absolvente Gradbene rokodelske šole. ki se niso mogli dovolj izvežbati v železobetonu. Upamo, da bo vse to uvidel prof. Kasal ter upošteval naše upravičene zahteve. Ne nasprotujemo pa otvoritvi tečaja za nešola-ne polirje'. če je za te polirje: kljub navedenim argumentom bolj potreben kot za omenjene absolvente in če so ga »polir j:« zahtevali korporativno kot mi. Morda tudi ni nihče pomislil — ali pa je morda baš v tem kakšna skrivnost — da bo potem tak*>m za polirje tudi vnaprej nepotrebna vsaka druga šola. ker bo zadostoval tečaj, to se pravi, da se bodo polirji: vekrutirali na isti način, kot se je doslej listih 80%. Tz tega sledi, da se razmere n-j bodo v tem pogledu nikdar zboljšale. Ni potrebno potegovati se za eksistenco 8095 zaposlenih Topolirjevc, če se nam ne zdi vredno za 20095 nezaposlenih polirjev. Organizacija absolventom gradbene rokodelske šole v Ljubljani. Višek kulture Višek naše kulture sta gotovo dva Dtala oglasa v nedeljskem Jutru . V prvem razpisuje SLD službo urednika Lovca . kje*" zahteva akademsko izobrazbo in strokovno vsposouljeuost. Strokovna vsposobljenost je umljiva. ker jo imajo namreč edino šumarji. ampak doktorski klobuk pa menda še ni bistven del nimrodskega kroia Tako bi namreč sodil človek z vsakdanjo sodobno inteligenco, ampak, kakopak in takorekoč. sedaj ko imamo vseučilišče, se akademiki gotovo uče tam tudi lova na najrazličnejšo divjad, saj smo tudi že čitali, naj bi Marenkov Fronc dobil kot ciparski strokovnjak vsaj privatno docenturo. Toda na isti strani čitamo še lepši izliv naših akademsko kulturnih stremljenj. Takole se glasi dokument našega diplomskega kulta: ^Urednico sprejmemo za kuharski list Ker je mesto že rezervirano, sprejmemo samo akademsko na-obraženo kuharico, najmanj filozof ko. — Ponudbe na oglasni oddelek . Jutrac pod >Zelena veja*.« Zares, le tako pridemo na zeleno vejo, odkoder se odkriva silno obzorje čez vse naše strokovno špisarstvo. Na tisto zeleno vejico, kjer se krega in napihuje mala zelena žabica z diplomo za prerokbe, da bo dež. Kulturonosec Drugi družabni večer ruskih oficirjev Zveza ruskih oficirjev je priredila t soboto v prostorih Oficirskega doma na Taboru II. družabni večer, ki je privabil navzlic mnogim predpustnim prireditvam toliko gostov, da je bilo za vse še premalo prostora. Koncertni in kabaretni del večera so odlično izpolnili člani Narodnega gledališča Nablocka in g. Grba ter baletni morjster Goloviin z balerinama Brno Moho-ričevo m Silvo Adamičevo. Vsi so bili deležni prisrčnega aplavza. Publika je bila seveda elitna. Med dru-srimi so se udeležili večera dvorna dama ga Pranja Tavčarjema, ban dr. Marneič, pomočnik bana dr. Pir.kmajer s soprogo, komandant dravske divizije divizijski general B. Ilič, žnpan dr. Dinko Puc s soprogo, podžupan prof. J are, direktorji tukajšnjih bank, mnogo višjih in nižjih ofi-elrjeiv itd. Prireditev je bila zelo dobro aranžirana in udeleženci so se ves večer imenitno zabavali. Družabni večeri, ki so jih začeli prirejati niski oficrji v Ljubljani, so pokazali, da se jih bo udeleževalo vedno toliko prijateljev ruske emigracije, da prireditelji lahko brez skrbi nadaljujejo svoje delo. Mnoga udelženci sobotnega večera so izrazili željo, da bi se vršila prihodnja prireditev v večjih prostorih, ker so bili prostori Oficirskega doma na Taboru premajhni. Nekaj gostov je bilo celo iz Celja, Maribora, Kranja. Jesenic in Zagreba, večinoma seveda ruski oficirji. „Prenorodova" maškerada Groza! Sodni dan! Antikrist v Ljublja* ni! Že to je sramota in škandal, da mla* dina pleše, kaj je pa šele to, ko so v so* boto zvečer v areni za Narodnim domom plesale srednješolke s srednješolci in celo našemljene in namaskarane prod očmi svojih mater in teta. Prav taki so stari kot njih otroci. Seveda, saj jabolko . . Obup* no za razsodnega, modrega m moralnega človeka, da je to pohujšanje vprlzorila starešinska organizacija »Preporoda«'. O jerum, jerum, organizacija, ki so tudi vzgojitelji in profesorji vmes ... In raa« nire se uči mladina, joj! Gotovo najlepši ples sezone, saj je plesala sama vesela in zdriva nuadina, olikana, dobro vzgojena in za dober na» men. S čistim dobičkom namreč pošlje »Preporod« svoje bolehne m slabotne rev; ne člane na morje. Naj bi to lepo kolegi; jalno akcijo srednješolcev občinstvo tudi čimbolj podprlo! Maškerada je vsestransko sij ijno uspe la. Arena jc bila polna gardeulam in njih varovank in varovancev, pa tud1, mnogo pametnih očetov je bilo vmes, svetohlin« ca pa gotovo nobenega, ker bi bil vsak od zgražanja omedlel. Prireditev jc bila prav; zaprav izpit, kaj se je mladina naučila pr: plesnih vajah, ki jih z največjim znanjem in ^kt»raj pedantno pazljivostjo vodi q. Jenko. »Odlično« je bila soglasna sodba starejših in nad vse zadovoljne so bile tudi pokroviteljice gospa poslanika dr. Kramerja, gospa županja dr. L'ueova, ga. direktorja Krofte in gospe konzula Hien* ga, .lerueeva. BizhovCcva. dr. Lcvičnikova, dr. Mmafcva. šegova i. dr. Največjo hvaležnost pa zaslutijo te ugledne dame sa» me. ker že od jeseni z vso požrtvovalnostjo nadzorujejo »Preporodove« plesne vaje. Koliko in kakšen oku^ ima naša mla; dina. jc pokazalo nad -sto prav elegantnih in originalnih mask. Res prav lepe so bile in vse tudi po ceni. To je pa /opet razve* seljivo znamenje takta staršev, ker se tudi najpremožnejši niso hoteli bahati s poni* poznimi toaletami, da ne bi manj premož« ni mladini zagrenili veselja. Tudi to jc vzgojno, gospoda, ki se zgražaš. Živahna skupina domin, ki jo vidimo na naši sliki, je odnesla prvo nagrado, prav lepe so bile pa tudi Turkinja in dve odal'-ski. elegantni koraček, nagajivi hudi* ček, ^rčkani lift-boy, junaški cowboy, apartna fantazija s številko 31., krasni apaš, preteča črna roka, zagonetni vpra= šaj, zbadljivi komarček in ubogi dojen* ček, ki je ves večer premilo jokal in iskal mamice. Dekoracija je kazala izvrsten okus, godba je bila prav pridna, gmotni dobi* ček je pa tudi prav lep. Kaj hočete še več! Gospem pokroviteljicam in starešinski or* ganizaciji, a tudi odboru »Pjeporoda« pa odkritosrčno hvalo! Razveseljivo znamenje O samem materijalizmu stokamo in tarnamo, pa bi bili snoči v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi pri predavanju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ko je naš sloviti strokovnjak nadzornik štrekelj govoril o vrtnicah, in videli bi bili to največjo ljubljansko predavalnico polno idealistov. Vse klopi so bile natlačene, da so uslužni odborniki nosili z vseh strani stole in vendar je bilo tudi stojišče« polno. Le težko je bilo priti v dvorano in obzirni ljubljanski trgovec — celo dvorni dobavitelj je — ni hotel motiti, ker je malo zamudil, pa je poslušal predavanje kar skromno na hodniku za zaprtimi vrati. In o pokvarjenosti se povsod govori. Ali lump sploh more ljubiti cvetlice in občudovati prirodo? Ne, če bi bila Ljubljana pokvarjena, bi ne imela Glasbene Matice in polno drugih pevskih društev, ne imela bi tudi Slov. planinskega društva, niti Skale, še manj pa natlačenih dvoran pri predavanjih o cvetlicah. Dvorana pa ni bila samo snoči polna, vsa predavanja o vrtnarstvu so tako dobro obiskana, da je največja učilnica šentjakobske šole postala premajhna in je bila podružnica prisiljena prositi vodjo mineraloškega instituta, dekana g. univ. prof. dr. Hinterlechnerja, in rektorat za največjo predavalnico vseučilišča. Snoči je bila pa tudi ta dvorana premajhna in bo tudi d revi in pri vsakem predavanju. Razveseljiva je pa tudi požrtvovalnost podružnice, ki dovoljuje vsakemu brezplačen vstop, čeprav ima s prirejanjem predavanj tudi znatne žrtve. Tudi tega še nismo slišali pri nobeni ljubljanski prireditvi, da bi bilo po predavanju občinstvo samo zahtevalo od odbora, naj pobira vsaj prostovoljne prispevke za kritje stroškov, kakor se je zgodilo snoči. Predvsem je pa vzgledna požrtvoval- nost :lomila najuglednejših in najbolj izkušenih strokovnjakov, ki predavajo teden za tednom, ta teden pa že drugič po ves teden in bodo tudi še marca meseca po ves teden ter do velike noči vsako sredo — brez honorarja le iz ljubezni do stvari, da bi pridobili čimveč vernih ljubiteljev vrtnarstva, ki blaži srce in duha ter krepi zdravje. Ta nesebičnost in najčistejši idealizem sta najmočnejše vzgojno sredstvo k praktičnemu udejstvovar.^u v smeri, ki jo narekuje estetiki. Vzgoja k lepoti, vzgoja k idealom prave moralo. Po tej poti hodijo pravi reformatorji človeške družbe. Ko se je snoči pred predavanjem predsednik podružnice zahvalil g. univ. prof. dr. Hinterlechnerju kot vodji mineraloškega instituta in dekanu za naklonjenost in dobroto, ker je dovolil uporabo predavalnice za predavanja, je s tem tudi hvaležno konstatiral dejstvo, kako je s tem svojim dobrohotnim dovoljenjem in naklonjenostjo naša univerza dokazala, da je tudi skrbna pospeševateljica splošne narodne kulture in resnična alma mater naroda. Iz gledališke pisarne Bavarska gledališka družina Die Tegernseer gostuje zadnjič v letošnji sezoni v sredo dne 11. t. m. na našem odru. Uprizori komični vaški dogodek Zakonska stavka. Posamezne vloge so zasedene po najboljših igralcih te skupine, ki je znana po vsej Evropi, saj prireja stalna gostovanja in potovanja po vseh odrih vse Evrope. Tegernseerji sami pravijo, da je ta komedija ena najboljših iger njihovega letošnjega repertoarja. Predstava je izven abonmana. Predprodaja v operi. Predstava se vrši v opernem gledališču. A' četrtevk, to je zadnji predpustni četrtek, se bo uprizorila v ljubljanski drami vaška šala Trije vaški svetniki v režiji g. Lipaha in znani izvrstni zasedbi, četrtkova predstava bo ljudska po znižanih cenah, na kar še prav posebej opozarjamo. Isti večer se poje v operi Puceinijeva večno lepa opera Madame Butterflv z gospo Gjungjenac v glavni in naslovni vlogi, za abonma reda D. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto dne 14. t. m. bo v ljubljanski diami dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Začetek točno ob 16. Uprizori se francoska komedija Mercadet, ki jo ena najboljših predstav letošnje dramske sezone. Na to opozarjamo predvsem naše dijaštvo, pa tudi one, ki se žele okoristiti z izredno znižanimi cenami za vstopnice. Konec predstave je ob pol 7. zvečer. Simfonični koncert Na kratko sem že poročal o iziedno lepem uspehu petkovega simfoničnega koncerta, ki ga je priredilo kr. Narodno gledališče, izvajala pa sta ga operni orkester in Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta, skladatelja g. prof. L. M. š k e r j a n c a. — Danes še o izvajanih delih, skladateljih in o izvajanju samem. Izbira skladb za spored tega že pred časom nameravanega, pa iz raznih vzrokov na februar preloženega koncerta, je očitovala klasiko. romantiko in končno skladbe impresijonizma. Morda namenoma je dirigent dal Mozartovo simfonijo št. 39 v E-duru, baš v proslavo 175-letni-ce rojstva skladatelja, ki jo praznuje ves glasbeni svet, najbolj pa njegovo rojstno mesto Salzburg. — V trozvezdju slavnih skladateljev (Haydn. Mozart. Beethoven) je bil Mozart gotovo VVunderkind«. štiri leta star je že zaradi svoje izredne glasbene nadarjenosti vzbujal občudovanje, kot šestleten deček je s svojo igro na klavirju očaral najbolj razvajena ušesa, v sedmem letu so se že splošno čudili njegovim skladbam, kot enajstleten fantiček je napisal prvo opero Kot otrok je ustvaril več kot zmore mladenič, kot mladenič več kot vsak zrel umetnik v poznejših letih ,ko je umrl komaj 35 let star, pa je zapustil na vseh področjih glasbene umetnosti dela, ki se jim še danes divi ves glasbeni svet. Mozart je živel le za svojo umetnost, boriti se je moral vse življenje z materijelnimi skrbmi, šele po velikem uspehu Don Juana ga je Jožef II. imenoval svojim komornim skladateljem z letno plačo 800 goldinarjev. Uspehov svojih del ni urael izkoristiti, dobiček so vlekli drugi in ravno v letu 1788 je bil v največjih denarnih stiskah. V tem času. poleti je komponiral tri simfonije Es-dur, G-mol in C-dur (Jupitrova simfonija). Es-dur simfonija, ki smo jo poslušali v petek zvečer, ima vse odlike, ki jih očitujejo Mozartove simfonične skladbe. Pisana je v preprostem, simetrično natančno premišljenem slogu, s prijetno, ljubko melo-dijoznostjo in za tiste čase naravnost presenetljivo instrumentacijo. Mozartova čuvstvenost je kot bi čul besede: lepota in ljubezen. Duhoviti andante s tremi temami, popularni Menuet in gracijozni motiv zadnjega stavka so zagotovili delu, ki ravno s svojo preprostostjo ugodno upliva na poslušalce, mesto na koncertnih sporedih vseh simfoničnih udružen j. — Franc L i s z t, največji klavirski virtuoz vseh dob, pristaš Berlioza in programske glasbe, je bil na koncertu zastopan s simfonično pesnitvijo tTasso«. Simfoničnih pesnitev je Liszt napisal 15, Tassa« je komponiral za vveimarsko proslavo 100-letnice Goethe jevega rojstva. Skladba je zamišljena na italijanski ljudski napev, ki ga skladatelj variira na mojstrski način. Zgradba je fundamentalna, orkestracija blesteča, konec pompozen in silno učinkovit. — In še dvoje del Francozov smo poslušali: Cl. Debussvjev »Pre-lude a T apres — midi d' un faune, znamenita impresijonistična skladba, ki je ob svojem rojstvu zaradi novih, za tedanje čase nezaslišanih sredstev v obliki, ritmi- ki, zlasti pa harmoniki in instrumentaciji, vzbudila mnogo prahu. Flavtin k roma* Id-ni motiv je ženijalno obdelan, orkestracija frapantna. Zaključna skladba M. Ravela, vrednega naslednika Debussvia. La Valsc, je malce zafrkljiva parodija na dunajska valčke ritmično neugnana. mojstrsko orkestrirana. ■— Z izvajanjem teh po vsebini in docela različnih simfoničnih tvorb >■ imel predvsem orkester dokaj težko nalo^r Morda še težjo pa dirigent Oba sta jo pa izvršila sijajno. Orkester jc kazal v posameznih grupah inst rumentov popolno razumevanje inU-iicij dirigenta: fino je prci-našal Mozarta, orjaško Liszta. oba Francoza adekvatno vsebini del. Prof. Ij. M. škerjanc je bil kot dirigent smelejši in temperament nejši ko! smo ga od prej poznali. Obvladoval je orkester sigurno in ga vodil brez partiture kar vsekakor dosti pomeni. — Koncert je bil za tekočo sezono uprav razveseljiv dogodek ,ki ga je tud: glasbo ljubeče občinstvo znalo ceniti, saj Jc dvorano zasedlo tako kot je koncert res :unaj uprizorili njegovo ljudsko rgro *iDivf? !o» vec«. Od krstne predftave 1. 1902 dalje i* bil »Divji lovec« zmerom močno privlačen, radi so ga gledali ljudski in meščanski sloji v Ljubljani, po vseh naših mestih, trgih in vaseh ter so ga igrali neštetokrat. In ugajal je tudi sinoči in žel po vsakem dejanju brezkončne aplavze. I "prava je poskrbela za prav lepe nove dekoracije s pristno gorenjskimi hišami, tipično vaško cerkvijo itd., osobje je nastopalo v gorenj* ski narodni nosi. v ozadju pa »o kipeli k modremu nebu prekrasni gorenjski snež* ntki Jubilejno predstavo je otvoril ^ orke> stralno točko g. višji kapelnik dr. Ocrin, na kar jc nastopil g. prof. Fr. Kobler ter govoril zelo simpatično im toplo o kultur« nem delovanju Fr. S. Finžgarja med ljudstvom, v leposlovju in dramatiki. »Tc/n-ško delo. pionirstvo jubilarja na vseh literarnih, zlasti pa še dramaNkem polju za* služi priznanje in posebno hvaležnost vsega naroda. G. upravnik Oton Župančič je j ubila r-ju čestital v imenu društva lepos^ cf\. g. režiser prof. O. šest kot predsednik L druženja igralcev. zastopnik ljudskega odra za svoj oder, zastopnka /cnsUa. cerkveni pevski zbor trnovski, trnovski fa« rani. koroški fantje in končno g. Danilo . .. so vsi izražali iskreno in prisrčno, naj se gosp. Fr. S. Finžgar zaveda, da mu je na: rod hvaležen in da mu želi še mnogo zdravih in plodonosnih let. Najlepše je govoril pjosp. jubilur sani, ki je naglašal: kar smo storili pred 30 leti je bila podlaga sedanjosti. Naj bi bil Cc/ bodočih 30 let napredek naše umetnosti in dramatike vsaj tako velik, kakor jc da = nes po trudoljubnosti tistih, ki so v vsej skromnosti opravljal: težaška dela pred ><> leti! Potem bo jubilar srečen, bodisi živ, bodisi zroč iz večnosti na naš narod! Na odruzbrani dclcgutjc so izročili j; jubilarju celo vrsto vencev, šopkov. di = plom, slik, zavojev i. dr., občinstvo pa jc prirejalo gosp. pisatelju prisrčne in iskreno tople ovacije. Zares bil je večer, ki |c moral s svojimi izrazi zahvalnosti pro dreti do dna dttšc tudi najbolj grčavemu človeku. Nato se je začela predstava. V:det sem mogel v megli solz in nahoda lc d\c dejanji. Žal, da mc jc prehudi prehlad nato vrgel iz gledališča v posteljo, tako da ne morem poročati več in si prihranim torej kritiko po reprizi. Fr. G, PRI IZPITU. — Kako pravimo v primeru, ko ima mož več žen? — Poligamija. — Dobro. Kako se pa imenuje pri* mer, ko ima mož samo eno ženo? Vprašani premišljuje, pa nc zna odgovoriti — No, le pomisli malo. saj ni nič težkega. No . . . mono . . . — Monotonija. Stev. 32 .Stran S Dnevne vesti — Z naše univerze. Na dekanatu tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani se odda mesto sekretarja. Prosilci morajo imeti fakultetno izobrazbo in morajo ztnati poleg- nemščine še kak tuj jezik. Prednost imajo oni, ki znajo več jezikov. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. — Zbornik I. kongresa slovanskih filo-logov v Pragi. Predsedstvo I. kongresa slovanskih filologov v Pragi leta 1929 i»zda v T.aložnistivu knjigarne Orbis« kongresni zbornik v dveh delih, v katerem bodo vsa predavanja. t«ze z diskusijam: in »ploh vse. kar se nanaša na kongres. Prvi dol s predavanji izide v marcu in bo obsegal !>60 strani. Objavljenih bo 10 literarno zgodovinskih predavanj, t:j lingvističnih in 3 pedagoško-didaktična. — Znižanje najemnin v Zagrebu. S. 1. februar jem je znižala uprava nevih hiš beneficij*- zagrebške nadškofije najemnino za ?.-sohna stanovanja za 10>'«, za 4 in o-sobna pa za Zagrebški listi so pohvalno, zabeležili znižanje najemnine in pravijo, da bi morale sleduti temu primeru tudi razno zadruge Ln hišni posestniki, ker jo v Zagrebu nujjio potrebno znižanje najemnino za manjša stanovanja. — Vre93. na železne mostove 783, na poslopja 1135, na položene tračnice 1345, na kretnice 243. na signalne naprave 85. na položene prage 309 in na drugi materijal 4SI milijonov Urin. — Obdavčenje avtobusnih podjetij. V nedoVio «c je vršila v Za. letu starosti. Pokojni je bil doma iz Poljanske doline. V Ameriki je živel že 40 lot. Zapustil jo ženo, dva sina in hčerko. A" -"\Iilawukeo je 8. januarja umrla Marija Ka/uoj-. stara 65 let. Pokojna je bila iz Bele Krajine. — Kmetijska kemija je naslov knjige, Ko jo je napisal ing. agr. Ivo Zohac, prof. real. giimriaziie. namenjena je pa vsem, !« se pečajo s kmetijstvom, mnogo zanimivega bo pa v njej našel tudi obrtnik ali trgovec in sploh vsaik gospodar. Zelo je pa poučna in koristna rudi vsakemu človeku, ki si s pravilno hrano hoče ohraniti zdravje in podaljšati življenje. Knjiga namreč ni tako hudo učena, kakor bi človek sodil po naslovu, in je pisana v tudi širšim slojem razumljivem slogu. Pomenljiva je pa kuji-s:a v prvi vrsti zvito in tudi razveseljiva, ker nam priča, da se naše kmetijstvo razvija in napreduje. Če bi namreč avtor ne bil pričakoval citate!jev. bi knjige gotovo tudi ne bil napisal. Knjiga je razdeljena v anorgansko tri organsko kemijo, ki nas razen z osnovnimi pojim med drugim seznanjate z elementi, vodo, zrakom, kislinami, apnencem in apnom, kremenjakom, glino, alkoholom, toiščanii, sladkorjem, škrobom, celulozo, beljakovinami in čreslovino, v kmetijski kemijski tehnologiji pa spoznamo proizvajanje sladkorja, vina, piva, Špirita, d rož in kruha. Agrikulturna kemija govori predvsem o prehrani rastlin, o vrstah zemlje in hranilnih snoveh v zemlji, o gnojilih in gnojenju, silno važno je pa poglavje o prehrani živali in človeka, kjer nas avtor pouči o biokemiji živali in človeka, prehrani, presuavljanju, o krmilih, senu, paši, pr-steninah. mleku, o močnih krmilih, ensilaži, o produkcijski vrednosti krmil in o splošnih načelih raci.ionalnega krmljenja ter o krmljenju posameznih domačih živali. Prav podrobno so pa opisana živila in splošna načela glede na prehrano človeka. Knjiga je opremljena s slikami m preglednicami, ki so Honssonove znamenite tabele o kronskih enotah in škrobni vrednosti prvič objavljene v slovenskem jeziku. VeHka vezana knjiga stane le 46 Din m se dobi v Knji- gami Tiskovne Zadruge v Sclenburgovi ulici v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po megli lepo vreme. Včeraj je bilo po večtini krajev države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Skop-Iju 5, v Mariboru 2.4, v Ljubljani in Zagrebu 2, v Beogradu —1, v Sarajevu —1.2. Davi je kaza! barometer v Ljubljani 775.8 mm. temperatura je znašala —10.4. — Dve smrtni nesreči. V Dizm-u pri Splitu se je včeraj pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal SOletui starček, Nikola Krajiško vio. Iz Krajiekovea se je peljal z vozom domov, mod potjo ga je pa zalotil hud snežni metež, konj je zašel v močvirje in se z vozom in starčkom vred pogreznil. — V Cačincu pri Osijeku je te dni lokomotiva podrla kmeta Ivana Božiča iz Orahovice, ki je hotel čez progo. Z zlomljeno hrbtenico so ga prepeljali v bolnico, kjer je pa težki poškodbi podlegel. Nesreča se je pripetila, ker jc Božič slabo slišal, polog tega je pa divjal hud vihar. — Krvav konec maškerade. V noči od nedelje na ponedeljek se je v Starem Be-čejju odrigrala krvava tragedija. Zaradi dekleta se je po maškeradi sprlo in »teplo 14 vaških fantov, med pretepom je pa stopil v akcijo tudi nož. Na bojišču je obležal mrtev IS letni Jovo Sokole v sk i, katerega jc nekdo sunil naravnost v srce. Drugo žrtev, nekega 201etnega fanta, so morali prepeljati v bolnico. Nesrečnež je dobil osem sunkov z nožem in se bori b smrtjo. Orožniki so vseh 12 pretepačev aretirali in izročili sodišču. — Aretacija občinskega beležnika. Na zahtevo državnega pravdnistva v Subotioi je bil aretiran občinski beležnik v Bački Topoli Nebojša čošić bivši okrajni predstojnik, ker je obdolžen izsiljevanja, zlorabe uradne oblasti in poneverbe. Mož je pa imel pajdaše. V ponedeljek je bil aretiran tudi podžupan Aleksander Hurdes. — Obsojeni ubijalci. Pred sodiščem v Subotici so se te dni zagovarjali štirje fantje iz čantanrira zaradi dvojnega uboja Lani v septembru je nastal med fanti po veselici hud prepir, kateremu je sledil pretep. V spopadu je bil ubit Juraj Kemaveš, dočim je bil Lajoš Vig tako težko ranjen, da je čez dva dni poškodbam podlegel. Obtoženci so se izgovarjali, da je Vig ubil Kemiveša, česar jim pa sodišče ni verjelo. Antun Nemet je bil obsojen na 2, Jakob Rehor na 1 leto ječe, Miha Greguš ln Imre Kovač pa vsak na 4 mesece zapora. 14. FEBRUAR a. -so. *cV črno - belic odločali, katera maska je najlepša. To težko in odgovorno službo je odbor poveril senatu, ki so v njem ga. Vida dr. Novakova, kipar Lojze Dol i nar. novinar Ante Gaber, arhitekt ing. Herman Hus, slikar prof. G. A. Kos, slikar prof. Saša San-tel in najbolj izkušeni strokovnjak v takih zadevšeinah, slikar prof. Ivan Vavpotič. Ampak že naprej je treba povedati, da potem zopet ne bo sto zamer, da bo razsodišče ocenilo le one maske in skupine, ki bodo pri sprevodu mask, zamudnice in zamudniki naj si pa sami pripišejo, če ne dobe krasnih in dragocenih nagrad. Letos mora biti namreč tekma naglo končana, da bodo srečni dve zmagovalki in nagrajena skupina znane in slavnostno proklamirane že pred demaskiranjem. Nagrade dobe prva in druga najlepše maskirana dama in pa najlepša in najoriginalnejŠa skupina ne glede, če so v skupini dame ali gospodje ali pa tudi pomešani med seboj. Sodba bo tudi letos težka, saj bo najlepših mask menda na stotine. —Ij O enoletnih cvetlicah predava dre-▼1 ob 19. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi g. nadsvetnik Bukovec, kd bo vse cvetlice pokazal v lepih barvastih skioptionih slikah. Ker se je sinoči preda vanje o vrtnicah zavleklo, nam g. nadzornik štrekelj pokaže .drevi tudi najmodernejše vrtnice. Ciklus predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva nadaljuje jutri g. ravnatelj Lap s poukom o trajnicah, v četrtek pa govori o isti snovi g. nadsvetnik Bukovec, a v petek zvečer zaključi serijo g. ravnatelj Lap s poukom, kako rastHae sejemo in razmnožujemo ter kako si lahko vsak sam napravi •toplo gredo. Vstopnine za člane in nečlane ni. Opozarjamo, da je začetek točno ob 19! Opozarjamo pa tudi obiskovalce, da brez skrbi puste svojo garderobo na hodniku, ker je univerza med predavanjem zaprta in na garderobo še ves čas pazi v to določen uslužbenec. —Ij Pr*v« lelikomesitna revija, kakršne poznamo le iz kino. z najlepšimi ženskami v najelegantnejših in najbolj fantastičnih kostumih, z nagajivimi girlsd in najpredrz-nejsimi pa tudi naizabavnejšinii kavalirji v uajpestrejših in najoriginalnpiših maskah, no letos maskarada Sokola I. na Taboru. Ta fantazija iz sanj ali Tisoč in ene noči pa ne bo le hladna slika na platnu, temveč prava živa in topla ter okrogla resnica, da se 5e gledalcem zavrti v glavah in bo tudi njim — vse okroglo. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo zvečer važna vaja mešanega zbora ! Predsednik. —lj Pripravljalnemu odboru za otroško maškarado Atene je javljenih že več skupin in posameznih mask. Zanimanje po mestu vsepovsodi. Priprave so v polnem teku. Postavljen bo lutkovni oder, urejena proga za otroška vozila, kolesa, avtomobile itd., zbirajo se darila za ribolov, da bo veselja za vse dovolj. 89/n _Ij žrtev poledice. Ko je odšla davi 331etna delavka Ivana Lukec, zaposlena v papirnici v Vevčah, z doma, ji je na gladki cesti spodrsnilo -in padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Prepeljali 30 jo v bolnico. — Do danes jc bolnica sprejela 1900 bolnikov. b Celja —c Krajevna profitubcrkulozna /iga bo imela svoj prvi občni zbor v četrtek 12. t. m. ob 3b\ v posvetovalnici na mestnem magistratu. Vabljeni so vsi prijatelji lige. —c Nalezljive bolezni v Celju so v zadnjem času zelo pojenjale. Po uradnem izkazu za čas od 15. do 21. januarja so bili v Celju samo trije primeri škrlatinke. Dva bolnika sta ozdravela, tretji pa je ostal še v oskrbi. —c Pregled motornih vozil. V četrtek 12. t. m. ob 11. dopoldne se bo vršil pred mestno garažo na Sp. Lanovžu za mesto Celje redni pregled osebnih in tovornih avtomobilov. Izvzeti so avtomobili ki slu* žijo javnemu prometu. Pregled motornih koles bo pozneje. Pri pregledu v četrtek bodo tudi plombirali nove evidenčne tab* lice. Pri pregledu je treba plačati takso v znesku 60 Dm in okrog 20 Din za stroške komisije. —c Poročil se je v nedeljo pri Sv. Pe* tru pod Sv. gorami celjski trgovec g. Josip Jelovšek z veleposestnikovo hčerko gdč. Pavlo Gabronovo. Čestitamo! — Novo sokolsko društvo. V nedeljo 8. t. m. se je ustanovila v Stari cerkivi pri Kočevju sokolska četa. Ustanovni občni zbor v nar. šoli je otvoril in vodil bivši župan g. J. Povše st., ki je po opravljenih formalnostih dal pročitati listo odbora, ki bo predložena župi t odobrenje in odločitev. Zastopniki matičnega društva v Kočevju (starosta, prosvetar, tajnik i. dr. člani) so v splošnem obrazložili idejo in naloge sokolstva in bodrili k smotrenemu delu. Nato so se domači funkcijonarji, ki so predlagani v upravo, konstituirali in posvetovali o bližnj>ih nalogah in delu za utrditev in širjenje Sokola v okolišu. četrtek, 12. februarja. 12.15: Plošče (operetna glasba in šlager ji iz zvočnih filmov); 12.45: Dnevne vesti; 13: cas, plošče, borza; 17.30: Otroška ura, Manca Komanova; 18: Plošče; 18.30: Drago TJlaga: Gimnastične vaje; 19: Doktor Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Pero Horn: Duševna vzgoja otroka; 20: Koncert delavske godbe »Zarja«; 21: Kuplete poje Danijel Bučar; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, IS. februarja. 12.15: Plošče (ruska glasba, ouverture); 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: P. dr. R. To-minec: Samostanske naselbine kot kulturni faktor; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 19.30: Gospodinjska ura: Sadje (Krekova gospodinjska ura); 20: Vseuč. prof. dr. Fr. Grivec, Ob 50 letnici Fjodora Dostojevskega; 20.30: Samospevi Milana Juga; 21.15: Hawai-jazz; 22: Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 14. februarja. 12.15: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče; 17.30: Radio orkester; 18.30: Šahovska ura, predava Bogo Pleničar; 19: Fr. Fran Veber: Filozofija evangelijev; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Operetni večer: I. Lehariana: Odlomke iz različnih Leharjevib operet izvaja Radio orkester, vmesne soloapeve pojeta gdč. Mezetova in g. M. Jela čin; n. Schu-bert: Pri treh mladenkah. Iz spevoigre pojeta solistične partije gdč. Mezetova in g. M. Jelačin; 21: Radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. DOSLOVNO. — Gospod šef, kako naj vpišem denar, s katerim je blagajnik pobeg« nil? — Vpišite ga pod »tekoče izdatke«. Težka bolezen. — Če že morate piti konjak, vam svetujem, da ^ojeste po vsakem kozarč-ko vsaj eno jabolko. — Ntkar se ne norčujte iz mene, gospod doktor. Ali mislite, da morem pojesti na dan 20 jabolk? Vse hoče fotografirati Dva podjetna možakarja, ki sta znala razgibati drugače zaspane h «a. Ljubljančane klopni!' v Tivoliju, ali ktfer je že bilo, =e- Ljubljana, 10. februarja. Javni dogodki so prav za prav senza« oije, vendar pa ne samo senzacije, ker so največkrat senzacije tajni dogodki. To je treba takoj pripomniti, da ne bo kdo mislil, da gre za kakšno predpustno potegavščino ali sploh za kakršenkoli dogodek, ki ni vreden zanimanja ter ni aktualen. Te javne dogodke je treba opisati, katr je prav tako potrebno kot če bi jih fotografirali. No, pa smo že pni stvari. Ljubljana ima zopet originalno novost, senzacijo, kajpada: neki fotograf se jo zaklel, da bo ovc-kovečil vse Ljubljančane zastonj, ki se klatijo po eefitah aLi kjerkoli javno prodajajo zijala in dolgčas. Govori se vsepovsod o slabih časih, zato je kajpada ta originalna ideja senzacijonalna. Saj veste, tako je: Ljubljančani ne hodijo več mnogo okoli fotografov — kriza, seveda. Fotografi so pa iznajdljivi, zato so začela hoditi okoli Ljubljančanov. Zakaj in čemu? Zato vendar, ker eo Ljubljančani tako imenitni in si gotovo "rsak šteje v čast, če jih more ovekovečiti. Torej stoji, stoji Ljubljana, sredi nje pa leži prelepa promenada Ln tam stoje palače — slava naša in ponos — pomislite — ^Slon«, pošta. Pa kaj bi to. Vse skupaj bi nič ne pomenilo, če bi promeiiajda ne bila središče našega življenja, zaspanosti -in torišče Benoacij. Ljubljančani vse leto zdehajo in preganjajo dolgčas po promenadi, to je znano, zato jrh je Uicli pozimi dovolj pred pošto in sploh povsod, kjer bi jih nihče ne pogrešal, ker so vedno v napotje. Včeraj so delavci hresčali z lopatami v šelenburgovi ulica, strgali so strjeno brozgo, ker pri nas je že tako, da vneti za lepe ceste, jih čistimo vso zimo, četudi zapade sneg le enkrat, zaradi tega pa nikakor še niso čiste. To sicer ni važ-no. Pač pa je bila zaradi tega pred posto strahovita gneča. Da, zaradi tega, v napotje so bili delavci našim lepim damam in sploh meščanstvu — potem so se pa tam okoli brenčali avtobusi, hm, to je .pa že kot v Parizu! Pred pošto na vogalu je knjigarna. Te dni je bila baje 50. letnica smrti Dostojevskega, zato je razumljiva takšna gneča pred knjigarno, ker ljudje t išče za knjigami, morda so izšle nove izdaje. In naše dame so povsod prve. Moških sicer tudi ni manjkalo — toda zaradi važnega vzroka... Pobliže pa je bila stvar precej dragačna. V izložbi o knjigah Dostojevskega ni bilo duha ne sluha, temveč nekaj tisoč slavnih Ljubljančanov, ki jih je ovekovečil požrtvovalni fotograf. Pred fotografijami pa ni bilo nič majij občudovalcev. Pa imamo zopet kar čez noč nepopisno senzacijo. In to ni kar tako, če človek le malo pomisli. NS brez pomena tista množica nežnega spola. Kajti na fotografiji se ne more nihče skriti in ne zatajiti svojega greha. Prišle so zakonske žene, vnete za zakonsko čast in zvestobo. Pa jih je bilo nekaj strašno presenečenih. Na -sbi.kah so prepoznale svoje izveste« polovičarje, ki jih je fotograf veda v spremstvu zastopnic krepostnega spola. Ves dan so se včeraj odigravale pred pošto pretresljive, grozovite dramo, a »o se očitovale večinoma le z ,ohi'! in drugimi vzkliki raztrganih src. Naval aa knjigarno še traja in bo še gotovo vse dotlej, dokler ne bodo ovekovečeni slavljene: pot-kuipili svojih slik. Predvsem je tudi mnogim damam mnogo na tem ležeče, da niso izpostavi j ene javno v različnih nič kaj pri-kupljivih pozah, saj veste, dama se mora za fotografiranje temeljito pripra-viti, od-rušilo popravita. Nekater«— večina — bi pa vseeno bile rade fotografirane iz veV. razlogov — predvsem pa, da bi jih fotografiji« .odkrile* strmeči javnosti in kdov<». če bi jih navsezadnje še ne angažiralo kakšno filmsko podjetje, ali pa bi *e ce!* našel možakar, ki bi se zagledal, žensk« imajo pač bujno fantazijo. Le tako naprej, in Ljubljaua bo dala v koš celo Američane. Sploh Ljubljana vsestransko napreduje, česar se menda vsi zavedajo, če ne, je treba to ponovno naglasiti. Po širnem svetu zdaj nore, časte pusta, velikopotezno, z velikim pompom, no, m1 smo pa tako zgledno pametni, kot vidimo same pametne stvarc se gode in skoraj pred žalostne kot vesele. Neki ju'žni brat pa jr najbrž mtsflPl. *a je z nami popolnoma pri kraju ter da bi se dalo zdaj .^zaraditi«. Včeraj je prodajal pri frančiškanskom mostu na C an k ar je v oni nabrežju >kerte zrn vic«, kot je dejal. Jezik je imel namazan in nasukan, kot da je doma v Jeruzalemu. Seveda je bila tudi to senzacija — ljudi jo bilo tam okori kot včasih na volilnem shodu. Blago je ponujal v izbrani jngoslo-venščini ter demonstriral čarovnije. Dejal je, da je zdaj bas pravi čas za nakup teh kart, češ, predpusft je, plesi, zabave in če umre n. pr. tata, stric ali ta&ča, pa je dolgčas, ki ga je najlažjo pregnati s takimi kartami, kajti, kad nas briga, če vat po-niro, glavno je, da mi živimo, saj imamo čas magari 2000 let. ^>Zato pa, brate, kupi, volja tvoja, kesa moja!« In je res ta ali oni bratec bil prrd-pustno razpoložen, da si je nabavil čudežn* karte, se pravi, kdor je še zmogel kljub devetemu 2 dinarja. Tako vidimo, da Ljubljana nri nikdar brez dogodkov. Marsikaj bi se še dalo poročati, le verjemite, zato pa za primer še to: Včeraj popoldne je bilo še precej mrzlo kjer ni bilo soLnca. V senci v Šolskem drevoredu na Ljubijaničinem bregu pa je starejši možak svojemu tovarišu kar tako javino — bril glavo. Ljudje imajo pač zelo čudne bolečine, skrbi ald muhe. Ome njeni revež pa je imel najbrž uši. ki niso hotele zmrzniti na pleši kljub mrazu, zato mu je moral tovariš obriti puh. To seveda ni nič posebnega, javen dogodek pa je le. In morate biti zadovoljni z javnim: dogodki, kajti, Če bi se pero »podtaknilo ob zakulisne — bi bili še mnogo manj. Ekspedicija na tečaj ZiKX) nas preseneti jutri s premie-ro »enzacijonalnega zvočnega filma ameriške družbe Paramounth »Z Byr-dom na južni tečaj«. Na to veledekt filmske kamere opozarjamo že danes. Skoro dve leti smo bili odrezani od sveta. Tisoče milj nas je ločilo od civiliziranih ljudi. Dve leti nismo videli ne zemlje, ne traive, zelenja, ves ta čas nismo čuli nobenih glasov razen svojih lastnih. Konč- no smo se vrnili in naša dolžnost je, da se zahvalimo vsem onim, ki so istotako doprinesli k našemu uspehu bodisi s simpatijami, s katerimi so nas spremljali, bodisi % materijalnim) in finančnimi žrtvami. Velika je bila vera in upanje v nas in naš uspeh onih, ki so nas podprli in nam omogočila ekspedicijo. V interesu znanosti smo prodrli na najužnejši del zemeljske oble, da prinesemo po&itivne podatke g neznanih predelih naše zemlje. Dežela okoli južnega tečaja je velika kakor Ze dinjene države ln Mehika skupaj in večji del tega prostranega teritorija je še ne raziskan te nepoznan Toda človeški duh ne bo miroval, dokler ne bo tud! tu dvigali zavese tajanstvenosti in dokler ne bo po- znan ves a vet. Ves antarktični kontinent je nem, bel in mrtev. To mrtvilo so oživljali ljudje moje ekspedicijo s svojim humorjem. Vsako nevarnost, vsak dogodek so sprejeli s stoičnim mirom in ravnoduš-nostjo. Mnogo naših naporov je končalo z neuspehom, toda tovariši niso klonili glav, temveč so s tihim razumevanjem trpeli, dokler nismo zmagali. V položaju, v kakršnem smo bili dve leti, ne pomemi ničesar ne slava, ne bogastvo, vsak je moral biti na svojem mestu in- izpolniti svojo dolžnost. Jaz sam sem bil sicer vodja ekspedicije, toda bil sem avojim tovarišem enak in na (to sem bil ve.s čas ponosen. Prejšnje ekspedicije so morale isrtotako zelo mnogo pretrpeti v teh krajih iz njihovih muk smo se marsičesa naučili, kar nam je prišlo prav in zato se moramo svojim predhodnikom za vse prestano najtopleje zahvaliti. Zlasti gre naša zahvala velikim pijonirjem znanosti in napredka: Scottu, Shakletonu in Amundsenu! Zadovoljen sem, da se je naša ekspedicija tako lepo posrečila, najbolj pa me veseli, da smo se vrnili v domovino prav vsi brez vsakršnih žrtev, ki so pri taktih okspedicijah običajno. In zato hvala tudi usodi, ki mi je bila naklonjena. PIJANEC. — Gospod šofer, nc moreni se spomniti številke hiše, v kateri stanu* jem. Vozite počasi po tejle ulici, do* kler ne prispete do hiše, pred katero bo stala ženska z burkljami v rokah. Tam stanujem Dobra duša. — Stara mi je dejala, da sem star norec. — To pa že ni res. — Hvala ti, prijatelj! — Star namreč Še nisi. Stran 4' SLOVENSKI N A R O D«, dne 10 februarja 1981 a a 50 IDtoča k%i — Kdaj se bova zopet videla, srček? Jutri? Prosim, jutri popoldne. Vem za nov lokal, kamor bi te rad popeljal, za italijansko vilo na hribu za mestom, kakršne se vidijo v Amalfi ali Sorrentu. Navdušena boš za njo, o tem sem prepričan. Ah, Zelda. dušica, najsrečnejši človek sem na svetu, najsrečnejši med srečnimi. Ti me začenjaš imeti rada in prepričan sem, da me boš kmalu resnično ljubila. Saj me moraš ljubiti in ljubila me boš! Ti si najlepša in najza-peljivejša ženska, kar jih je bilo kdaj na svetu. — Meša se ti... znorel si!... Izstopiti moram. — Jutri? Jutri ob eni? — §e ne vem točno. Malo strah me je jutrišnjega dne. Morda se jutri zbudim s trdnim sklepom, da se ne bova nikoli več videla. — Tako ne smeš govoriti, saj sama dobro veš, da ne misliš tega resno. — In vendar bi utegnila misliti resno. Zdaj moram v hotel. George lahko pride vsak hip mimo, pa bi me videl v avtomobilu s teboj. Zbogom. — Zbogom, dušica moja. Obožavam te. Izstopila je, mu pomahala z roko v slovo in krenila v hotel. Takoj se je oglasil v nji čut odgovornosti. Zgorai je bil njen mož, morda celo bolan — to se ni smelo nadaljevati; napraviti je treba konec; proč s to zablodo, Gerrv Page mora iz njenih misli; George ji mora pomagati iz te zagate... Ena misel je gonila drugo, ko je stala v dvigalu. Vrata njene sobe so bila zaklenjena in njen ključ ni šel v ključavnico. Poskušala je in ga obrača na vse strani. Končno je opazila, da tiči ključ v ključavnici od znotraj. Najbrž je George spal. Potrkala je previdno na vrata in ga tiho poklicala po imenu. Kar jo je obšla groza. Poduhala je, če diši po plinu, potem je pa na vso moč pritisnila na zvonec dvigala. Sledili so mučni, blazni trenutki, prestrašeno beganje po stopnicah in hodnikih. In novi trenutki strašne napetosti, dokler ni prišel mehanik iz kleti in vtaknil žice skozi ključavnico. Kelly, hišni detektiv, in O* Shaughnessv, pisar iz pisarne, sta stala na desni in levi strani drhteče Zelde, ona je pa stiskala pesti in se naslanjala na zid. Nekaj je zaropotalo in padlo v sobi na tla, Zel-din ključ so naglo potisnili v ključavnico in vrata so se odprla, še preden je O'Shaugnessv odgrnil zastore, je opazil na postelji nepremično postavo. George. v ponošenem jutranjem suknjiču, g »as/o potisnjeno nazaj, skuštranih las in mrtvaško bledega obraza, tako tih, MU tako miren! Kelly se je sklonil in mu nastavil uho na prsa. ^ Še diha. Kelly ga je hotel dvigniti; pri tem je pa zadel z nogo ob stekleničico na tleh. — Hallo! — je vzkliknil in jo pobral. Z drobnimi črkami je bilo razločno napisano na nji: PAREGORIC. — Hm... Mislim, da še ni prepozno. Pojdite brž po doktorja Thompso-na — le urno! Divje beganje sem in tja. Vrata so zunaj loputala, ženske z razpuščenimi lasmi ki napol oblečene so se radovedno smukale po hodniku. Kelly je zaprl vrata. Prišel je zdravnik z veliko črno aktovko pod pazduho. Ozrl se je na stekleničico, potem je pa odpri nepremično ležečemu Georgu oči in mu potipa' žilo. — Menda je popi' vse, a? Nastavil mu je uho na prsa. — Še je živ; to je vse. kar se da trenutno reči. Takoj ga je treba prepeljati v bolnico, potem bomo pa že videli kako in kaj .. Vi ste njegova žena? Torej, le nikar obupati, draga moja dama. Ce hočete z nami — Tu je pismo, gospa Selby. Najbrž piše on. Ležalo je na pisalni mizi. — Morem še kaj stonti za vas, gospa Selby? Hočete malo konjaka? ... Prosim, Thompson, gospa Selby ... — Ne, ne; vse je v redu, — je odgovorila Zelda in se vzravnala. — Nikar ne skrbite zame... Ali se ne da... ali se ne da opraviti to zelo hitro? Ona in zdravnik sta sledila rešilnemu vozu z izvoščkom. Topo je gledala, kako so položili onesveščenega Geor-ga na nosilnice in odnesli. Postavili so ga počez v dvigalo, vrata so se tiho zaprla in dvigalo z bremenom se je začelo naglo spuščati. Tako odvažajo trupla samomorilcev, je pomislila Zelda podzavestno. Čakalnica v bolnici je bila skoraj prazna in nezakurjena; samo siva železna pečica je stala sredi nje. Na obeh straneh so stale klopi iz polirane hra-stovine. Dvoja vrata m okno. Doktor Thompson je pustil tu Zeldo samo in izginil. Med potjo jo je tolažil in bodril. Paregoric je sicer nevaren strup. Štiri unče zadostujejo, da človek umre. toda njen mož je močan in velik, a strupa gotovo še nima dolgo v sebi. Njegove besede niso napravile nobenega vtisa nanjo. Slišala ga je kakor iz daljave in v mislih je neprestano ponavljala: »Zdaj ne sme umreti, zdaj ne sme umreti, dokler ne bom . dokler ne bom ... Ni prišla naprej s stavkom, toda bilo je jasno, da jo je mučila misel na Ger-rvja. Svojo napako je morala popraviti, izkupiti greh, preden izgubi Georga; saj ni bila ... Ah, te misli, te misli, te blazne misli1 George ni mogel, ni smel zdaj umreti!__ T flor o©"ls**niA fra nanrA#!iif*l Rumiinski dezerter francoski milijonar V Rumimlfl na smrt obsojeni Žid je postal v Parizu kot verižnik milijonar Komisija, ki jo je odredil francoski parlament, da preišče znano finančno afero Oustric & Co., posluje pridno in zaslišala je že mnogo prič, med katerimi je nekaj prav zanimivih tipov. Največje zanimanje pa vzbuja večkratni milijonar Sarović. Guallino in Oustric sta se seznanila baš po Saro-vićevi zaslugi. Sarovića, ki je zdaj naturaliziran Francoz, sta oba poznala. Prvo, kar je zanimalo preiskovalno komisijo, je bilo vprašanje, če je poznal nekega Mojzesa Salzmanna. Sarović je odgovoril, da Salzmanna prav dobro pozna, ker se piše tako on sam. In sledila je odkrita izpoved Sarović alias Salzmann je v Rumuniji obsojen na smrt. ker je med vojno de-zertiral, pa je imel srečo, da je prispel do Odese, čeprav ni imel niti belica v žepu V Odesi je prodajal nogavice, dokler ni prišla ruska revolucija, ki je njegove kupčije ustavila. Iz Rusije je odpotoval v Italijo in nadaljeval krošnjarstvo Kot trgovsko nadarjeni žid je pa kmalu zavohal, da bi se dalo zaslužiti mnogo več. če bi začel špekulirati z nepremičninami, tn lotil se je nove kupčije. Nekaj časa je špekuliral v Italiji, potem se je pa napotil v Nemčijo, kjer je začel špekulirati z markami. Bilo je leta 1919 Toda v Nemčiji so šle njegove špekulacije tako slabo, da je bil zopet brez beliča v žepu, ko je krenil v Francijo. V Parizu se je iznova lotil špekulacij z nepremičninami in leta 1925 je v trgovskem svetu že nekaj pomenil. Položaj si je utrdil že tako, da se je lahko približal Guallinu, s katerim sta bila kmalu najboljša prijatelja. Slučajno se je seznanil v neki igralnici tudi z Oustricom. Guallino mu je zaupal svojo namero prenesti svoje podjetje iz Italije v Francijo Sarović se je tako imenitno držal obeh verižni-kov, da je imel okrog 100 milijonov frankov, ko je napovedal Oustric kon-kurz. Ko je že sedel na milijonih, je začelo njegovo srce biti za Francijo. Rad bi se bil dal naturalizirati, seveda ne iz golega patrijotizma, temveč da bi bili njegovi milijoni na varnem. Toda za hrbtom mu je bila neprestano smrtna obsodba, v rokah pa ni imel nobenega poštenega dokaza, kdo je. Toda to ga ni motilo. Na priporočilo nekega poslanca, čigar pismo se je po čudnem naključju iz uradnih aktov izgubilo, je šla naturalizacija podjetnega žida skrajšanim potom in na smrt obsojeni rumunski dezerter je dobil po- trdilo, da je gospod Sarović v V. pariškem okraju znan. Na vprašanje, zakaj si ni preskr-bel iz Bukarešte izpisa iz matrike, je Sarović ali Salzmann odgovoril, da so njegovi papirji zgoreli med požarom na bukareškem magistratu, ki pa v resnici nikoli ni gorel. Zanimivo je, da so taki tipi sploh mogoči, in značilno za našo dobo, da jih ne vtaknejo tja, kamor po pravici spadajo. Nov tnednar m T« n problem V zvezi z lepotnimi konkurencami in volitvami kraljic lepote za letošnje leto je nastal nov mednarodni problem, ki je po mnenju prizadetih strank zelo važen. Gre za vprašanje, kdo naj ima odločilno besedo v drugi in kdo v tretji instanci, če se je zgodila tej ali oni lepotici na lepotni konkurenci krivica. Pretežna večina prizadetih kandidatk in njihovih mamic se je izrekla za Pariz kot drugo, vzklicno instanco. S tem je bilo vprašanje druge instance zadovoljivo rešeno. Težje pojde z določitvijo tretje instance, ker se ne morejo odločiti, kje naj bi imeli zadnjo besedo, v Haagu ali Ženevi. O tem bo najbrž odločevala Mednarodna liga kandidatk na kraljico lepote in njihovih mater, ki bo v kratkem ustanovljena. Splošno prevladuje mnenje, da bi bila za tretjo instanco najprimernejša Ženeva, kajti gospodje zunanji ministri bi imeli za lepotice več razumevanja, kakor mednarodni sodniki, ki so vajeni presojati samo po suhoparnih določbah za take prireditve. Zaroka švedskega princa Romantična zaroka švedskega princa Lennarta s hčerko trgovca Niss-vandta spominja na sličen primer v švedski kraljevski rodbini. Ko se je brat sedanjega švedskega kralja princ Oskar Bernadotte pred 40 leti odrekel pravi do prestola, da bi se mogel poročiti s švedsko grofico Munckaf Ful-kila, so bili člani kraljevske rodbine zelo ogorčeni. Od takrat so se pa časi zelo izpremenili in zaroka princa Lennarta s hčerko stockholmskega trgovca Karin Nissvandtovo smatrajo za znak zbližanja švedskega kraljevskega rodu z ljudstvom. Princ Lennart je edini sin mlajše- ga sina švedskega kralja Viljema in ruske kneginje Marije Pavlovne. Star je 22 let, nevesta pa 20 Seznanila sta se že v zgodnji mladosti in združiti se hočeta za vse življenje. Ker princ Lennart nikoli ni mislil na švedski prestol, mu ni bilo težko odreči se pre-stolonasledstvu Po maturi je vstopil v armado in postal je konjeniški častnik. Njegova babica, švedska kraljica Viktorija, ki je umrla lani. mu io zapustila otok Mainau na Bodenskera jezeru. Tu se hoče princ Lennart po poroki naseliti Njegova nevesta je iz stare holandske rodbine, ki se je naselila na Švedskem pred 300 leti. Otroci se uče telefonirati Dokler nismo imeli avtomatične telefonske centrale, je bil s telefoniranjem često križ. ker se je rado pripetilo, da je dobil človek napačno zvezo. Napačne zveze v telefonskem prometu gredo večinoma na račun ner-voznosti in malomarnosti onih, ki telefonirajo. Uprava švicarskega telefonskega omrežja se tega dobro zaveda in zato je izposlovala pri prosvetni upravi dovoljenje, da se sme poučevati v vseh šolah v Lucernu in A ara u telefoniranje Če se torej poskus obnese, bo uveden pouk telefoniranja na vseh švicarskih šolah. Pouk ne traja dolgo V vsakem razredu se uče otroci telefonirati vsako leto samo pet o? Najprej se seznanijo temeljito s principi telefona. Potem jim pokažejo kako se rabi telefonski aparat in kako se previdno telefonira. Končno mora stopiti otrok k telefonu in zahtevati zvezo s tem ali onim telefonskim naročnikom. Jasno je, da vzbuja ta pouk često mnogo smeha, kajti pretežna večina otrok celo v Švici poprej nikoli ni imela prilike telefonirati Nekateri otroci se pri telefonu tako razburijo, da začno plakati, drugi pa ne spravijo iz sebe niti besedice. Ko je telefoniranje končano, omeni in pojasni učitelj sistematično vse napake in pove, kako jih je treba odpraviti. Otrokom prigovarja zlasti, naj se ne razburjajo, če ne dobe takoj prave zveze Največjo, važnost polagajo na to, da se otroci nauče pri telefonu jasno in razločno govoriti, kar je tudi za odrasle zelo važno. Dober svet Učenjaki si belijo glave, kako bi razbili atom. Naj bi ga kar položili v škat-ljico, napisali na njo: »Pozor, krhko!« in ga poslali po pošti. V šoli. — Janezek, imenuj mi kakšno prozorno tek>. — Ementalski sir, gospod učitelj. V šolL — Ni vse zlato, kar se sveti. Ali mi lahko navedeš kak primer za to, Mihec? — Vaše hlače, gospod učitelj. sete vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna 6 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega predobrega očka, dedka, brata in strica, gospoda Jakoba Keržana policijskega nadzornika ▼ pokoja kakor za številne poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Misu, vodstvu Elitnega kina Matice za vso podporo in pomoč ob času bolezni pokojnega, Društvu policijskih nameščencev in vpokojencev, gg. stanovskim kolegom ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 12. t. m. ob ^ 7. uri zjutraj v Križanski cerkvi. LJubljana, 10. februarja 1931. Dora Keržan, h«, in ostali sorodniki Najcenejše oglaša. Kdor se poslužuje naših mafih oglasov, ker smo in jih lahko plačate po poŠti Za dečke •o najzanimivejše erjvo potopisne povesti Karla Pravkar J« Isals •Malt o&asU OLD SUPEHAND Vsaka ta odeomm Plača so lahko tudi m Na mm mšmtmm »ra ZA STAVBE vsakovrsten sob tesan tn ta gaa les, BsO jska tla, oenrf od dajo — FRAN sfJftTAR, Do teajska cesta, LJubljana. — Telefon 241«. 13/JL MLAD LOČENEC Seli resnega znanja s preprostim dekletom, vdovo ali ločenko, staro 18—26 let. Le resne ponudbe poslati s polnim naslovom na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Samotar 778« »PUTNIK« V BEOGRADU namerava nastaviti več mladih moči, predvsem praktlkantov, ki bi se izvežbali za službo v potniSkih uradih. V obzir bi prišli samo kandidati s najboljšimi spričevali, s znanjem jezikov in dobrimi referencami. Re-flektanti naj se ▼ svrho podrobnejših informacij javijo prt »Zvezi za tujski promet v Sloveniji«, Dunajska cesta l/m. bro ohranjen ročni štiri' kolesni voz ceni. Na* „Slov. po ugodni *Ior v i*4 788 SODAB pošten, trezen, priden, vesten in zanesljiv, ki se razume tudi na kleti, dobi takoj službo, proti placi po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: Žemljic Fric, Ljutomer. 777 Ako hočete delati, da s lahko domačo obrtjo služite na lastnem domu po i Din na uro. pristopite naši zadrugi Pouk brezplačen — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno. ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L NATAKARICO mlado, vestno, lepo in pošteno Iščem. Dobro postopanje; zaslužek primeren, poleti dober. — Ponudbe s sliko na naslov: Ma-roevič, restavrater, Makarska, Dalmacija. 784 OMARA ZA OBLEKO ceno naprodaj. Gorupova ulica St. 3, pritličje, desno, prva vrata. Ogleda se od pol 2. do pol s. ure. 787 KRHLJKOVO LUBJE česminovo lubje od korenin, sladke koreninice in srčna moč korenine kupi Ant. Stergar, Kamnik. — Blago mora biti čisto in suho. 786 v dveh zvezkih oa 620 straneh Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128. .Knjiep sta najzanimivejše darilo Knjigarni« tiskovne zadruge v LJubljani, ftelenhurjjova ulica St. S R5 Zahvala Za številne dokaze toplega sožalja in iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob prerani izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda Alojzija Ahlina mesarja in posestnika se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, čč. duhovščini, sestri usmiljenki, mesarski zadrugi, gg. pevcem za krasno žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako mnogobrojnem številu počastili pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 10. februarja 1931. MARIJA A HI, IN, soproga. Urejuje Josip Sajpnatfc — Za »N dol Usta: Oton — Vsi v izubijani.