ft ^Vvtlluittp: '
it. m. i. »«i.ir (..•
** ■■ raa,»illja«ja lista}. .
M	vaakarlaa
iYrn>k«aa jaiika lfl< «lilo i i* m krat '»»-fr.ptifaH* trikrat,
'w«Kltp io »»»k
za domaČe, slovenske
/sAn/ti moA petek.
Velja pu ji o i ti pailljan* aa celo leto 3 pU., aa pollata I foli. SO m.; m
. x	, .	.blat teta jo a. av«/- i«m vi*-*iu po-
obone potrebo. il(/(I, pu, . Ooi« i«<» ...ol,.*«
(	!	n., aa 1/2 I. I g. 311 » . aa detrl 1.10 «
____________ . I...	11 Naročila« piaaia ia rclamaoije aaj
. ;	I	ae puiiljajo vredalilvii n
V Gorici, v petek Žftavgusla I8C8
Inlfcborl.
Uoriakl.
Po alovešnum cerkvenem opravilu (polt »u sv. mašo prevzv. nadškof Humi) jo začol g, dežolui glav ur grof Pacj) prvo sojo in II. sejno dobo dež. zborov tint le ogdfprom:
i , .^tfcaslila gospfrlal Ko itom prvikrat imol čast, visokemu tomu shoritfrrodsedovali, bili tirno sklioipii, da bi ko^AupnikiglMpripoiuagali k tloln politiškega ktoro dolo jo bilo blagovoli -o pJriftti^HK-j|MiffSin«|*o z uajvišim sklepom od 4 fo bruarja'18«7.<f	\
Vzeli smo mi ip^aarski reskript za znamenje ugodnega prevrata, kterVjo impl vdahniti po mnogih nadlogah potrli državi zofičt bor O Življenje, otlpreti ua r-Kjosi avstrijskim pot dfd bratovskoga porazumenju,ter labj^i jih, tla naj bi atoljlvo Ih z združenimi močmi »Stregli žolji oosarjovi^Jtnanujoči mir in svobodo — •11- am'6 dobro poznali Kako težavno jo to početje ; tresli smo uo. Toda stč dvombo premagalo ljubezen dt> nafto domovine in Želja, povzdigniti jo zopet k mogočnosti in časti, tudi t zatajevanjem samih sebe, .čo bi bilo treba. Naša nada naa ni goljufala.
Državni »bor je skrbel, du ab jo tlogual porazu mek » Ogerakim .in aMtpnul*ao je svobodna ustava.
Načelo, da "o^Nl^ ljudstva enakopravna, združeno z razširjeno antijjgmijo kraljestev io dežel bode pripoinagavalo, da so^Rsi eumljivost In vladoljulmost, ki ljudstva muči." Nadalje našteva šo vso drugo pridobitve novo dobe in sodanjoga nBtnvuOga sistema, češ, da so to v Avstriji image, ki spadajo k naj sijajnišim dobam ujene zgodovine. — „ Zanašam so—pravi daljo— da bole vedeli ceniti visoko nalogo, ktera vas Čaka ;... nadjati smeta se, da bote razpravljali vse lopo mirno in dostojno, ter da vam bodo vodilo : razumnost, pravičnost in domoljubje, da v tem važnoh pu težavnem Času žeJostito vašim volivcem, kteri tega od vas pričakujejo! otr enem pa da ustrežete 'tadi interesom vse državjf; /
"Savdttšcu po Bladki tej nadi izrekam, ^a bodi začeta druga sejna doba tega vis. zbora ter vabim slavno skupščino, naj bi posvetila začetek s slovesnim „ živin" Nj- vel., prcljubljenemn našemu cesarju Francu Jožefu '. JI. (Vsi poslanci so zagnali Devviva" iu „živio".j
Na to predstavi glavar novega vladinega komisarja, gosp. -7barona Pino-ta Friedenthal-skega, kteri zdajci ppvzamo oesedo. Narpopred pozdravlja ves zbor akno. voščuje mu srečo iu dob,cr vspeh njegovemu delo-povdarja, da vslcd prenarejone državne ustave je lomijii deželnih zborov bistveno razširjena, torej pod-l^njihovo važnejše,—zbor da ima torej dovolj pro-s^ za svojo delovanje. „ Pooblaščen sem"—pravi — fsnicm zatrditi, da bode vU^la natančno spoštovala l meje med posta vodajstvonT državnim in pnsamnili p po duhu in Črki tistih načel, ktera je usta-*vua. ustava. Prizadeval si bom, da opravičim \ ga stavi ua me vis. vladu, ali zadovoljen Eklcr si no pridobim tudi Vašoga zaupanja, ^	zaupanja ljudstev, kterih sto Vi vredni za-
stopniki. Ako bom tako srečen, da kot cesarski konti- . ' sar in kot politični glavar enega naj važnejših delov te deželo kaj pripom^ni k njega sreči, bodo to moje naj lepše plačilo?",,
Po slovenski je gpvbril tako-lc: _ Ker me je došla velika *ast, da bom vladal lepi okraj Goriftki in da fT tem visokem zboru vlado
-1 ................; —'-; ■——
hiumcalujein, naj tudi Viih prisrčno poztlravjiii, poslanci jkl d venski, iu izrečem Vam gorečo željo, da bi vsa /vu-Ziiu zboroyn opravila dob«! vspeh imtdu. -• (loruvuo uisem še popoliiouiu kos sloveiiHkeinu jeziku, bode moja jskrlj, t|u ho gu v knitkoiii naučim, siti st-m se gn žo nc Jiuj času učil in /.iijim žo tntli en drugi slovanski je-,r.i k. Itodiln' picpričauii du dobi o Volje in potrebne podporo nc bole, kar so mene tiče, niktlnr pogrevali. Ali pogluvttuo drlo je Vam samim zuiipnuo, in, ker «<> VttAe doscduilje pravico ztluj mnogolerti r«/,Air)cne, •ne zanumurjtijlo |ep«> priložuoad, ozirati sn ua v^e deželno polt obo; i n tnga jaz iz eelega sica želim " *) l II koncu jo izročil glavarju tc-Jo vltidine predloge: »{i.) načrt postavo /.aHlraii pojnavo ucktnrih dblnČ^ v Volilnem redil z u deželni zbor poku. grolijo go^ške, ,iu fpudtAlui, kdo d n i/.gubi, iianuoč, pravico za /.bor voliti in izvoUen biti. 2.) načrt iioiilavc obsegajoč določbo za takrat, ko bi s.o primerili«, <l,a bi bil kteri, deželni nonlanee v kako kazen obsojen , jfli .ko hi .zapadel fta/.eitski prtpskuyi. 3.),mfČrt postave, s ktero se popravlja občinska ustava za mesto Goriovojl iioVi .1860. 4.) Načrt zastran proijaredb« {j. 7. občnega , občinskega retla za kmečke občine, na Goriškem. [>.) Načrt po-Hlt&ve znstrau realnih šo). V kratkem dojne tudi na^t postavo zastran ogledstva javnega/šolst^ in zastran jiupravo novih, šolskih uvetovavstuv, domačih, okrajnih ^»u deželnih. S tem je bila končana $o ,pred poldpo kučelna seje. **) Drugo sejo je uapovcdpl glavar za ob .1 uri popoldne.	, , ....
. U. soja 22. t. ut. ob I. popoldper Potrdila se-jo k^trpoprej volitev poslauca. AJLeks. Hoemaiui.(sodanjega okrajnega stidpika v Bovcu, izvoljenega lani namesto predst. g. Francu Gr^sijui.nniju). Volili so s^j 3 odbori }ca nuprejšnjo pretresanjo raznih reči,' k j, jih ima, z)ior Obravnavati. Za liitančiio zadevo (preudarke, in račune^ so odbrani: Hitler (predsednik), Caudussi, WiukIor, Abram, Kožnimi iu Štrussoldo/ za ceste (eno naj važ-tiejših reči v sedanji sejni dobi) Dottori, Del Torre, |lr. Žigon, Polaj, Pagharuzzi, Čorne, dr. Dcperis; ta vladiuo (iredlogo (u. pr. tudi za realno šoloj: dr. |>oliak, dr. Pajer, dr. Tonkli, dr. Višini, Murušič. Dež.- odborova puročevavea . dr. Pajer in. dr. Deporis
2ta izročala preudarek za I. 18ti8," rakune zji II. I8(il> n G7 io načrt posluVe zastran razvrstitve in' vzdržavanja cest. Načrt zastran uccesurskih cest je |»revzel odbor ta ceste, preudarek in račune pa finančni odbor.
111. seja 25. t. nt. ob 5. u- popoldue. Na dnev-Aoui redu so bili zgorej omenjeni vladini predlogi inspau popravkov v voljtuih redih deželnem, občinskem iu me-ta Gorice V«o mitrj•_-■)•>, kakor jn <I<.&1m t^tl vlade, ker so te prcnaredlie lo dtisledki druzib v državnem zboru sprejetih p oslav. Samo v posebni u-navi mesta Gorice seje nekaj dodalo: Kdor je s
, • | Nekomu ilopinatku ii Oorine v nN.-ue freio l'reMo"-i n< |»» »Ip ji, il.i J« g. c.HMi-aki koiriimr pi> Klnvcuaki govoril, črk, (Ia Ao Jitzika <lbl.il> nn iri». Mi Slovenci čualiUun* goipoilu korniaarjn iloliro Jo vbril Sluvonakemu obf.ii.atvu jalio dobro da »ir nai Je/ik na ukrin linald tn n uki priliki apoitu)«--tim»ec nai lo veseli, ker Je g. baron P|n<i pi vi r.. knminar, ki jo v mirni Jenku »prrgovonL Sicer pa sliiimo, <><J vfč nlrnni, da ac hoče g. »krapu glavar rinvcuilino Uko nauifiti, <ln »t bn k kratkom bilko z ljudmi v um.lnih rečrli pogovarjal. Vr.
'•J 1'roviv. kneza-nidikofa m bilo v z»<\e(M <eji in larii v aa-aji .li.jili d vrli no. Tudi hc dveb ilrimb p.ialanccv do aedaj manjka: Gg Sinil.Ija Drprrlm-» (»rkcijakoga »vot. pri inin«ler»lvu ta kupcijtlvo) iu A)i'k«andr» itozuiana, klvn Jn bil izvolj. ii pu I. »ejni dobi. — Nazorih),.< tfl.laj v (buru IU poslancu v (z glavar/um j. Na len aod/ Corjup (dri. od-liprin«,', dr. 1'ajcr, dr.. Dcpcria, Hitler, .Dollori, Dol Torre. dr. Viami Candua.i, grof Stra»*oIdo; na iletni: dr. Doliak, VVinkler, ftlaruii«, Ab • rj«, Pa^liaruui, 1'olaj, Čeme, dr. /igon, dr. Tonkli.

'plačevanjem davkov ua dolgu, no izgubi zavoljo, toga volitveue pravice. — Predlog dež- odbora zastran povišanja zavoda gluhonemih na deželni zavod goriški (ali goriško-iaterki) jo izročen v pretres tistemu odboru, kteri pretresa poatavo zastran realk. ,
l'red obravnavo jo sprožil MarttSid (po slovenski) iutefppllacijo zastran uravuauju služnosti na Ollici in v Dolu (okr. Ajdovskem), kteri vasi imate veliko trpeti od gozdhogu urada; urad jim nektere pašnike propo-' ved nje, drv premalo in na takih mestih odkazuje, kamor šo priti ne morejo; ker so siljoui krasti, ako nočejo-v' gozdu —brez drvi ostati, jih gozdni uriid loži; vsi, ob Činarji žo so bili zapiti, ali pa bi morah plačati gfoho. Vsa globa skup, ktero slo ali hi morali tu 2 vasici plačati, znaša že Ii) Uhiič goldinarjev. Iuterpellacija meri ua to, da bi se vse kazi.i ljudem odpustilo in razprava zastran služnosti brž ko mogočo dognala. Dr. Tonkli (ludi po slovoiiHki) je iutcrpellal zastran Slovencev, kteri tudi po novi vredhi vkljub sklopu dcželn. zbora od I. 18(1(1 pod luško okrnjnu gosposke spadajo, Iuterpellacija razkazuje vse razmere po štirjaških miljah in številu stanovaveev. —(Za uuslednjo sejo ul Ae Ivarinn, dau torej in dnovni rod no še odločen.)
DrugI.
Kakor naša goriAka, tako sc jo odprlo it2. t. in. Ao 10 družili dcŽulnih zboruic v (/islajtahiji. iu sicer v teh-le mestih; V Is.mvu (za Galicijo j, v (Jrnovicu (za Ituknviuo), v (Jpnvi [ (Troppau) za Slozijoj, v J trnu (za Moravsko) v IS-ugi (za ftesko), na DuuaJi (za spodnjo Avstrijo), v Iahcm (za zgornjo), v tfalcburtju (za tfale-hurško), v Inepruku (za Tiroljsko), v Feldkirchenu (za Vorarlhurško), v Celovcu (za KoroAko), v Gradcu (za StsJarsknV v Ijuhljani (za Kranjsko), v 'IVetu (za mesto Trst in okolico tržaško), v Poretu (za Islro), v Za-drti (za Dalmaoljo). Nar imonitucjša izmed vseli sta zbora češki iu galicQski. V Pragi so podali vsi narodni čeaki poslanci (81) že pred prvo sejo predacdniAlvu zborr iii£ueuiu dolgo ra*ložbo vzrokov, zakaj da no morejo pfl-ti v zbor. V tej razložbi se opirajo podpisniki na staro pravice krono Češke. Sedanje državno ustave, zlasti, kar se tičo vredbe cislajtsuakih dežel, ne priznavajo, torej, tudi niti državnega niti deželnegu zbora. Ttrjajo, naj bi se Ccsko blizo tako postavilo, kakor Ogcrsko; na Dunaj naj bi iinelo pošiljati samo delegacijo kakor Ogri. V zboru so ostali samo ustavoljubni noinAki poslanci, vseh akupsj 122. Ker jih jc ravno postavno Atovilo, da lahko zborujejo, bodo tudi v imenu vse dežele zborovali, ali prav za prav no zastopajo ko samo eno tretjino kraljostva češkega, izostali poslanci so zastopniki dveh tretjin. !
Da ae v Pragi kaj taccga zgodi, bilo jc providc-ti, tako tudi ae je že nap roj vedelo, da ne bodo v Brnu slov. narodnjaki po Čeških ravnali, iu res so vsi iz ^ ostali (26), tako da ni mogel prvi dan zbor moravski Ao ceI6 Zborovati ne.*) Ali jako osupnilo je liberalne uata-voljube nepričakovano vedenje zbora IvovBkega. Gla-soviti poslanec Smolka je nasvetoval, naj bi se preklical tisti lanski .zborov sklep, vsled ktorega je poklala Galicija svdjc poslance v državni zbor, ter naj bi sc državni poslanci svojega poslanstva odpovedali. Pa tudi čo ta nasvet ne obvelja, je že drugi Ziblvkievičev predlog ustavi nevaren, kteri meri na to, da bi galicij-ski zbor deccmberno ustavo pregledal in i oziroin. na Galicijo poprav naavetovnl. Z eno besedo pražki in le-vovski zbor prizadevata vladi in njenim podpornikom msege^ skrbi. Z« ,vlauo in sedanji sistem je le manjšina I7tib deželnih zborov; izmed'čisto nemških j» ti-roljski opposicionalen. Kako se bodo drugi vedli, no moremo šo povedati; '
Skoti se nikjer ue vdeležujojo obravnav.
-T W
Ogled po svetli.
V Avalr\ji gleda zdaj vse na deželne zbore; druzih posebnih dOgodcb ni. Galicija bi se neki rada z ogerskim kraljestvom nekako tako združila, kakor Uro vaška. S tim pa bi bil izdrt iz čislajtanskega poslopja ogclni kamen.
■Uric
•) Tudi nsdikar bdomurki in iVof hruški *t» mrd tialimi po-
i, ki io «• piireeno opravičili, tikaj da ae grrjo v »bor. Vr.
Osnovalni odbor drdfftra za „hrambo narodnih pravic" v Ljubljani razglaša vabilo V pristop«; Priobčiipo ga a pravili vred drugi pot.
Drugi alovenski tabor ho 6. tnptcmhra t:d■ v Za-
««c-u (na spodnjem Štajerskem, v ukroji Celjskem) Ousuiki razglas .jo vabilo, ktero je podpisalo f>8 stajar-skik rodoljubov.
OopiMi.
I*. Ourlakc ok<»ll«>4» — 2fcdailVguidu t.;!. je bil za nas priniprsko Slovence juko važ\}jtfičeravi>o so ui moglo dovršiti, kar aiuo ao bili uaniBiflll, nam-roč posvetovanje zarad slovenskega tannra ua Priuior-skem. Važen jo Iii f listi dan zato, ker s^Jfc videlo, da ho tudi primorski Slovenci« pripravljeni, potegniti so za svoje ml vlado jim zagotovljeno (ffkvieo. Vsi pnvabljeti-ei so prišli na poziv nekterib rodoljubov »• velikim veseljem v Gorico.	j " • ¥
0« ravno sc.lo pOHvelovanje zarad nekterib uepri-ličuosti i* drugi dim odložilo, nima sc zato' nihče žaliti, aaj nas, kmete, sknluja nN, da, ko nas vrcino zadrži. da ne moremo sejati tisti diln, ko smo ao bili iia-mohili, val nomimi komaj Čakamo za setav primernega du«. Upati jo torej, da, kn se zopet povabila razpošljejo in sc vnovič dan odloči, hod« se ravllb t«ko. navdušenje videlo, in tako ae pride' pomankljlvoštiin 21. avgnsta v okotu. • •	/. > ^^jhn ™ ■ * .
Eden undanjih oenotatoljeo.
tt. okolice fJorlikc. 26.. avg. - Slišimo, dit mislijo nokteri naših rojakov, ki ao bili prišli na sv. Jcrunj zaalrau tabora v Gorico, da, potem ko ni moglo biti rednega posvetovanj«* tisti dan, ad«J vsa reč zaspi. To ni tako. Tabor bo\1 program in odbor so bo soslavljal drugi krat. 0 svojorn času kaj več.
; Eden osnouatcljrv.
I m. Vertojkf 27. avg. Tisti Mrmolja, o ktercm se je mislilo, da ae je na Tom^nskem vtiipil, je priJ^I to dni Zdrav domu; delal je qa Kraau.
H Prlinorakvfa K.* sa. Čudno se bo zdelo bravccm. ako jim povoou da sc zdsj—poloti—takaj po golcin Krasu volkovi potepajo. V'kratkem času ao mnogim gospodarjem že 24 ovac raztrgali: Mislite p«, d« se za to kdo zmeni V Nič, kakor da ue bi bilo .nobenega občinskega poglavarja. Kaj, ko bi dežolnizbor, ki ravno zboruje, županstvom zapoved«], da se napravi splošen lov na volke?— ,C'e "o kje sliši, da je lisic« kakega zajčka napadla, napravijo hitro lov gospodje, kteri imajo lov v najemu. Zuk«j sc volkovom pnzanZr ft«? Klatijo sc p« ti gostjo navadno v vasuli: Lokvah, Gorenjah, Povirji iu Plesivici. Te občiue naj bfcstopile toroj krepko na noge.	Ovčar.
Domači novinar.
(Petarda v viliki cerkvi), V saboto 22. avgust«, kakih 20 minut pred 10. uro dopoldne, ob kteri se je imela začeti slovesna muša 7« deželni %bor,- jc počila v neki spoveduici pri levili stranskih vratih ena bomba. Ko smo prišli ob tO. v cerkev je še Vsa po smodniku dišala. Petard zunsj cerkve amo že davno vajeni, j^ u cerkvi—to je nar novejši znane baže napredek. Mam* kaj smo že doživeli, kar je nekaj časa; pa že davno ni nikak dogodek naših ljudi, sosebno slovcnakih, -daleč krog Gorice, tako pobujfial, kakor kar je preteklo salioto predrzna rokaSv častitljivi naši prvoatolniei storila. — Sicer pa ima gosposka junaka žo v | * ' " Tiskarski stavec IJ. je (ki jc nekdaj tudi v Lji delal); bil je dalj Časa v Vidmu kot nrksla Iflfainjs —pravijo—ondašnje goriške emigracije; AmMeseca januarja je bil pomiloSčcn in prišel naz^v gorico. Ko so ga zasačili, so našli pri njem mnoge • ovajavno liste. — Tista petarda, ki so jo našli 18. t. m. v mestnem vrtu še celo, jc napolnjena z italijanskim smodnikom.
(So. Jerneja dan) jo v marsikakem oziru za Gorico in Goriško in za vso Slovensko pomenljiv. Imelo jc biti, kakor jo znano, Y plesni dvorani gostilnice pri
Catlarini-n posvetovanje zastran' slov. tabora na Oorifksns. Volili »ta ae imata dva odbora, eden r« vodstvo, drugi ia vzdrževanje redi med skupščino ter' imelo no določiti: ali, kje^ in~fc4d*j 11 a ima bili mcčfing. Začnem' odbor jo bil razposlal vabilo ŽUpuostvuiA, čitalnicam iil mnogim zasebnikom. Marsikaj lii bilo roči o marsičem v vabilu, pa uaj bo; samo to sc nam jo uu prvi pogled čudno zdelo, da so je IIU pri/iravfjavni shod, k ustanovitvi odbora žo vas svet valiil In res so mnogi mislili, da bo žo 24. avgusta v Gorici pravi tabor. Tako ao- menda tudi uekteri laški meščani u euili. Dusiruvno pa le bilo očitno, da bo sliod pri C. javen in da pride teliko ljudi skupaj, ni bilo vendar nikomur pripravljavcev prišlo v misel, da bi bili la zbor uradu /.a javno varnost naznanili. Urad Haui od sobe je moral še lo euega podpisnika opomnili, naj bi zuč. odbor no zamudil tri dni |«»-pred <Iau, uro m kraj piiHlnvuo naznaniti. To mo brž stoiili, dovoljenje je bilo dauo iu ludi kuiuisar za zbor ie odločen, /e v nedeljo \ečor pa je bila dvorana pri G. z žaklji ječmena (1J napolnjen«. Pivurin gostilničar It., kleri je bil popred dvorano obcčal, ni iuiel iav-uo listi dan kam spraviti svojega jermenu, nego vplea-no dvorano. Družeča primernega prostora v goslil-uici m bilo; na vrtu (pod milini nebom) no sme niku-ku politična skupščina zijaj zborovali, dokler dctolui zbor zboruje, in lako ni moglo bili pri C. nič. Vso lo jo pu gola—na k(/učita! liri v nedeljo večer je bila naprošona čitalnica, uaj bi svoje prostore tuboritoin prcpuHtilu. 1'redseduik je v to privolil, in Iu ui iiili zo por postavo, niti zoper čilavuičiia pravila Giluvuioa kol društvo res ue sine polit iških sfiodov iuieti, ali prosto ro h v oje kakemu druzemu jioliličnoinu zboru prepusti ti, to ni nikjer prepovedano. Hodi si pa. kakor koli, io ludi ni bilo vzrok, da je splaval pripravljava! aliod zu tabor po Soči, ampak ta okolnost, da jo iuiol bili sliod na <lruijem kraji, a uo pri Galturini-u, toga ilruzcga kraja (čilaluice) pa niso bili vabivoi tri dui popred policiji naznanili. Na to se je oprla gosposka, ko je sliod prepovedala, l*o črki postave jo ta ravnava korroklna. Kavi vzrok pa je ucki bil la, ker se jo bilo bati od razdražene laško strani nevarno demonstracijo, cuako undanji tržaški. Mi sicer tega »c. moremo verjeti, zato kor si no moremo misliti, da bi ivobodoljubni Lilbi ne boteli nam privoščiti tiste svobodo, ktero oni aa —se po pravici zahtevajo.. Dokler vam mi, dragi sosedje, vaSih pravic nc kratimo, ]>iiHlitn nas, naj delamo, kar jo nam koriBtno Sicer pa I o dobro veste, da mocling ni postavodujaven zbor, da vas tedaj njegovi sklepi niti ne vežejo niti no režejo. Svobodo todaj vsem, cuiquo suum! - Zduj pa še nekaj podpisnikom taborskega vu-bila. Vaše vabilo jo dalano od dne 9. avg., to je dan ljutomerskega tabora. Zakaj niste počakali pur dni, da bi bili izvedeli, kaj iu kako je tam bilo, da bi bc bili po Stajarcih Vavnali V Ali ne bi bili mogli zatrdili odbor, ki bi imel labor voditi, ravno tako privatno BOBta-viti, kakor Bte sestavili začasni odbor V Ne bi bili lahko ludi zatrdni program brez Bhoda ustanovili, kakor ste ga žc tudi začasno v vabilo sprejeli? Karkoli po cnete, delujte previdno in ozirajte sc vselej na oilj iu konec.—Ali jo bil tubor poprej nujen ali no, nočemo razsojati, po tem pa, kar ste na bv. Jerneja videli, zdi ae nam, da je zdaj skoraj potreben. Kje in s kakinim programom? to prendarile sami.—II koncu moramo še povedati, da take fisiogu«mije ui naše mesto ntenda še nikoli imelo, ko na sv. Jernej. Na vsakem jeziku jo bii „iuceiing", — nckierim jc ueiai vciiko skrbi. Kogar si srečal po ulicah, vsak to je vprašal: No, kje, kedaj bo shod? Odpoved pri G. je bila vse zmešala.— Popoldne bo se ros prišli glodal nekteri Lahi k G., ker niso vedeli, da je pripravljavni zbor UHtavljen. Tudi nekaj Slovencev je tam kosilo in se pogovarjalo. Kar hi imela „Dom." šo reči, jo- molk.
(C. k. tjimnazi v Gorici) ju sklenil šolsko leto v sredo 26. t- m. Letno sporočilo fl8.^ obsega obširen, jako zanimiv spis. „ Pflanzonphitnologischc Reobachtuu-gon ftlr Gttrz," sp. naš rojak Franc Kraian, in navadno šolsko vcBti, iz kterih posnamemo to le reči. Učencev jo bilo od začetka sprojetih 404, ostalo jih konce leta .'174, izostalo 30, odličnikov je 42, prvi red 24'l, med-časno fintorimno) , sjiričcvalo jih je prejelo 41). -Sprejcmnioa znaša 138 gold. GO s.; šolnina v X. tečaji
1196 gld: 70 s, v II. 957 gld. GO s. ikon 2048 £14. 80 a. —Učiteljev jc bilo z vodjem vred I«, med njjtaii 7 supplcptov; straiiBklh učiteljev raznn S' izmed omenjenih se 2. — Slovenščina za Ncslovonce se jo"nčil» v dveh, italijanščiua za Neltalijnne v III razredih kot nezupovodan predmet.
(Na čelu ft. letnika o. k. vite realke) je sostiiVek n Priuio svolgimciilo dellu liugua italiuna. " Saggio storieo - letterario spis. Jak. Filippi. Profesorjev jo zatrdilih 10,'sujiploiila 2, UHHiBlont I. — llčonccV Jo je bilo sprejetih 211, ostalo do konca leta 18^.
(Vika realka) bodn končala šolsko letu julre 29. t. m. — Dauas, 28., ju bila zahvalna maša v boyosL semen itti.
^OMpodarnkc ntvori.
Ipavtlia vina.
Že v čitalnicah ae jo prašalo, kaj jo Htorili, da bi bila vina jm IpavKkciu bolj iilauovilna. Toda inoijč, ki a<> »»prožili to misel, bili no večidel tujci, ki ga svoj živi dan uiao kapljico napravili uiij napravili videli; zalo iuho dali Ipufei vero njih bunodam. Ipavoo no poniju za puhlo besedo; pokali mu v djanji njegovo ko rini, polom ui bo uoč in dan glavo belil, da bi te v vodiioali dolekoh Zatorej rečem:
Tu ulvar na| ne zaspi, marveč nuj jo v preudarek vzamejo razumni možaki, ki so so pod trto rodili, u no kaki gorski krompirjevoi, ki ga šo piti ne znajo. Očita ae nam, da jo našo vlnoo že v svojem bitju no-kako nestanovitno, ter da jo malo upanja, du pridoino kodaj n« boljo. Kdorkoli jo našo dolino prehodil, lahko vč, kako lužujive so to beso<lo. Koliko vina jo v n:iši doliui, ki ho ga čez leto pije, in koliko ga Kranjci in Primorci iz doline izpeljejo, ki voč kot ono leto obstoji; ho vč du, no vsako vino, no v vsakem lirathu, tudi no pri vsakem kmetu; vso prido na to, pri kukom vinorojou si vino vkupil. Ni moj namen tfr vinorojo prorešotavati, marveč menim vam lo pokazati noktore glavno in bolj očitne napaka, ki atanovinost našega vina overajo. — Prva napaka je lega mnogih vindgradov. Vinograd, ki v Oaven gleda, ne daja nikdar takoga vinu, kakor nni, ki naravnost' v sonoe preži. To polrdujc skušnja; lo so pa tudi samo ob ao-bi raz urno. Sonca škodi nlasti in trdnobi. Mnogo jo v narholjših vinskih krajih zlasti mod Ribcubergom in Siuarjami za nogrnde prav pripravnih puščav, kisopro-li ROlncu obrnjene, ali 'naš kmet pravi, da so mu nekako od rok. Kjer gre za lep dobiček, se ne sme glodati na priročnoBt. Tržanom ni pre od rok, nad Slapom notri pod sv.. Pavlom vinograde izdelovati. Ni ga vinograda, kjer vRe grozdje Ti krati dozori. To, ki jO r sonci, no dozori tako hitro, kakor -ono, ki je na javnem. Kdor pa ob trgatvi vso h kratu tfžc ter zclono in dozorelo v isto posodo tlači, nc bo imel nikdar stanovitnega .vina. Ločili jc treba. Polrži najprej dozorelo, potem pa čakaj nekoliko, da to, kar jo zelenega, dozori in bode kakor uno prvo; potem boš videl, kakšno bo vino. Dvojna bo trgatev, toda eno bo vinee, dobro, trdno in stanovitno.
Karkoli zmešnjava zida, ima le kratok obstanek. To ti jo postava narave: ona velja v dušnem In materialnem življenju, in tudi v vinoreji; narava si jo do-fdedua. V naši uolini uo nahaja v istem vinogradu to-likovrstuih trt, da je kaj: Garganija, gleria, usipka, znedica, pinjolec, korbijan, rifošk, mar bi jena trta, per-gulin, misklirjeva trta, movtonova trta in Bog vč, kaj še vse. Oo ena ne rodi, si misli kmet, bo rodila druga. Ali ravno ta zmes, ta različnost ti t mnogo pripomore, da vino ui stanovitno. Za naše vinograde jo narbolji trta garganija; ona drži Ipavca po koncu ; kdor Bi jo po nogradih skoz in skoz zasadi, vr^la mu bo gotovo več dobička kot pa taka zmes, ki vinu lo ccno jemlje. Teh misli jo ludi B. Babo.
Sc trdoglavniši jo naš kmet pri kuhanju vina. ITrvatjc kuhajo vino po H dni in šo več, zato jim po l.r> let zdravo osLane. Naš kmet pa so drži lo alarcga kopita Toliko ur, jo rekel ranik oče, in nič več; to mu jc nauk »v. pisma. Pri kuhanji vina ni treba gledati na uro, marveč pokuševati viuo; ni treba glodati, da
bode mehko, marveč, da bodo trduo in stanovitno, čo (ndi nekoliko v rože. Trdo vino; kakor skušnjfi^i, »P «o lož« proda, kakor mehko, ker je bo|j stanovitno belila nesreča v tej zadevi je zunikcriiost v preanama-»y'i vina. Ipavee no proHiiame vina do veliko sil« ; pra->i d» HO ga h premiemanjem preveč pozgnbi j rovež, dostikrat 1»» dob. v BVojo škotio odnaša. Vineo je Irlni aad; ono »o drži iste postave, kakor trta. Kedar trta razodeva avojo /.lv!junje v vinogradu, tiikral fja razo deva tudi vino v aodu, ker vro in ho peni, m b lun liliji; kmeta, da nnj k« presiiamn. Po toin bikom je troba vino trikrat presneli. Ko trta poganja, ko cveto in ko guieca ali ko grozdje mehko poHUija.
Kar omenjene napako vina ne kvarijo, pospešil jejo Ae h bilo lirami njegovo nestanovitnost. Nikjer ni i,jih kmet tako varčen, kakor pil zidanji. Za košček ■/.uiti meni, da bo ob vse. Zato ho nnši Hrami večidel »1i7.l11, povišni, zatulili, včasih celn ula/ni. Ni čuda, da v takih hrumi b vino nima olmlanKa. Poseben nopokoj dela v mu tudi veter, ki po naši dolini iiaviuliio razsa ju. Ne da «11 nnnliti, koliko moči ima volor do vina. kjor koli brizga prod brimiom, jo kmnl nvino mogle uo. Hočete imeti stanov 1i1111 vina, -/.idajlo oblokanO (vol-buno) hramom na hiiIiiIi, pred volrotu zavarovanih kra jih, v klere ludi solneo 110 hožis ; iv.kopajlo jih v nem I ju pu nei.nja globoko, poskrbita jim okmea na na nprolnih straiieli, da no bo manjkalo'čistega Kraka v limoni, polom ni! bo dolgo resnica, kar jo nekdaj It. Ilabo rekel: blagor drugim vinskim krajem, dokler i pu v«*i vina delali no '/.najo.
('Drugikrat o tem kuj vtd).
O
prvi arbtl«««! daritvi ■
novega innšnikn, Joirfa Ju2lc>a()'
v Cirkvi Sv. Jakopa ApouL v Ažli 2.1. Velikega Harpuna 1808
. Zares »i častita -. Ncdižka dolina!' Ju, vredna spomina Ki slnvnogn li.
Med lnšk'oii Slovonci Lo hod' ponositn, In d o nas slavita Je vredno dn si.
Si lepa in velika, In tnd' fli modrica, Z;ito si kraljica Slovenskih dolin.
MarH'kicrcga sina
Nivin v zgled si zredila,-111 v lovor povila Modrosti spomin.
Spet doiiRH Slovenom < Si Mažnika dalsy. In zgled si postala Okrog'in okrog.
Nu, bodi vesela 1 Ned/žkn dolina Ki takega sina' -Jc šcnknl ti liog;
In v Ažli lo glasno • Ziipojfce zvon 6 v r,; Prijazni glasovi » Naj glasijo so.
Vesela'novica /i • 1 Naj gre čer. Iireščine, Slovenske družino "Vcserte sc vse- •
ln radosti inifle
Naj-bode vsak priča, Gospoda Noviča'*0) Pozdravi naj vsak. Naj ni za hvaliti Nnviea in družino, ln uašo dolino • Naš jezik težak. ! zaklič'mo,
I11 take na Alta rje Si iiii 111 pripeljala, — i)a tebi jc hvala V okolici vsi.
Zalo si častita Ncdižka dolina I Ju, vredna »poinina Si slavnega li.
Vsi Ži>i
En Zioia veselo, Novica in deželo Pozdravimo vsi.
Ofi rčs si časti bi, Ncdižaa dolina! J a, vredna spomina Si slavnega ti. ®<»0)
V upom i u radoMti U*. I*u4rl(lka.
1 V Kar »•> iN ki »•) ven
.'»■' ^ik^biMSttllie^ - •>^ ••
Riffl P6 bar novejših preštotvah stanuje vRimu
Ž 17.378 ljudi, ttfdaj 90,000' več kot 'i: 1858. - Vseh iitanovavcov v deželah, kar jib je Šo papežu ostalo, jo 720 lisuč. Med 217.37H stanovavci mesta Itima je : 29 kardinalov, 28 patriarhov, nadškofov in škofov; 1372'prolatnv in duhovnov, 799 bogoslbvccv ali seme-nTščanov, 2947 menihov iu gltfl nun. Po lom 2394 ju-dov in 2200 judinj in -188 ločencev ali razkolnikov in krlvovorcev, kteri hodijo k službi Iložji v rusko, prusko, angložko in amcriknnsko (poročnikovo ?) kapelo. Kar jc M. I'o razkužili dotičnih fujmoštrov obiskuje razne šole r<l.<X'j7 otrok.
Upliv fibel na obrodovitonje rafltliji. An
glciki natiiroznančc Darvvin je dobil od 100 stebel bo le deteljo, ktero ao ohlctalslo čbele, 22!K) kaljivlh sc Ribnikih
zorne, v le.m ko ni od 20 družili - Hlebci, od ktorfli ho čbele odganjali, ni enega samega zarodnega zrnCu dobil. Pri rudeči detelji so jc pokazalo ravno ta|(o 1000 ste bel j, do kterih ao dohajale čbolo je dalo 27<K) HOincuskih zrncc; ravno toliko družili stebel pa, do kterih niso mogle Čbelo, noboboga zrnca. — Po tem takem bi so dalo mlHliti, du lire/, čhcl hi bilo ob rodovitonjo detelje cel A nemogočo, kar pa vendar ni vbHjotno. Hodi si pu, kakor koli, gotovo jo, da imajo čbclo veliko up|iva pri toni, ker pronašigo semenski jjirab tia cvet (cvolno dele). Pri nekterih rastllnuh jo že cvetje tako ustvarjeno, da ni n.ogoče, da bi obrodilo l^njz1 kukih mrčesov.
Itenr£aiiakjh
iardja >iU.
■!...!. _ , umrii v Gorici
, ,	o<l df> 26. fivtjušta
' 'li. Afig&ja Hpalignrv, «10 T v-—"- ■ r ('aiitr Ranc/ujai, m I.-, urai)<v
kirtriika Mi, u plufaieo: AJek*an-
1 Jalta* Ijavanu 1» l»ol. * mol^antii .
<l3.'Kart|l Iffi, t ti, aadarja cilr«k. u »uiico, AaUnt* UerMrdii. 1 I. |4 i«i, uraiu||ka ,a|><|k, m buiU^I|9; .t,t. A)e|u»iyj»r /|«ffo, 30'I,-, n»«ka-^ik^r. ^a auiicu. 16. Marija Sa»"rif5, t t. H u»., Jninaja otr*k, ta ayii
\na Ucale, 8 ot., naj.lip/ii<r, ti grilo; AnU>n Claii, 'IS 1., vrtoar (a f/,i6:- Ih. KlUrini ■/»l04,i u ».. tinioarj* h^i. t. vraatfao U>l.; R«r«u Nraa;>1 .bjSiaa^ U|iŽJir. <>U«k. ai liol^atj«; K«r»l hnl, fl J, hr«-,1«. M	T .Wllf»»vl»;. |t*' AI«W»a»d*r tlkraarlll, 1 I. 4 ar, »r-
.VfrjB|0l«ok. »ij<i;( Joicfa V^u|a, t I, dmnaija «|n.k^ <a gr loj »0. KMarina' Miaeri, 5? L uiaUA|)aliey* aluga vit^va, u rartudom; ZI.Knn-Aak»' K..l/at; i,l.: rtir«arjk olrok.'** grilot tS, Ana Brci»n, I I, i m.. |it«'lra »Irok. aa a(Wico; Sirf«u Cuiit, 43 l„ kaMl, ta matico	;
»'r>ii^UVa MpoifM. I h ifipuja oiruk, ii grilo.
. UOMiii liar* 26. avg. Metali. 58:—/ narodno po-sijilo 02; 20; London 11-4 :55; adžjo, srebra 112: 50; cekini 5t44. : ■	_
Uh''.' I.'.,!•';.'li-
11 o '»t	i; Kalivsls.
i Po-nasvetu, gosp. Filipa. G. Grignsscbi - a, kteri je za Gorico opravilnik dunajsko zavarovavno banke taiživinoki imenovane „ Apis," sem si bil dal zavarovati *ravb. £»<mi je ni davno edna poginila, mi je tava-royavnica -hitro škodo povrnila. Y tem tedaj, ko. se omenjenemu društvu javno zahvalujem, štejem si v dolžnoat, tudi druge, kteri iqiajo govejo živino, .opomniti, naj bi tudi oni. svoja goveda zavarovali. V Gorici 20. jnliia 18(18
Jožef Palilt, i i	hiŠn štev. 18 na Cingrofo.
Kastllmltl obllž (fl.~žicr>.
icmiel ga V.. Token, dober za rane, ulfta (ime) in ozebline.
Ta flašter ima med vsemi, enakimi mir veči zdravilno moč iu jc vreden, da hc šteje za prvega med domačimi zdravili; nobena hiša bi ne smela biti brez njega.— Poskušajo, ki so so delale s tim obližoiu. po bolnišnicah,_ so poku zale, da ro dajo ž njim v kratkem času 'za dobro In 'brez Škodljivih nasledkov ozdraviti ne lo vsakorflne rane, temuč tndi občasna ulčsa (kro nični turi), čo jib kdo'žo tadl'10 do Io let ima.-Kavno tako sc je izkazala posebna moč tega obliža tmli pri nar hujših ozeblinah. Turi, kukoršni koli, amo-lika (žlezni otčk^) in tako imcnovnni črv ne potrebujejo. čo so ta ftbšter rabi, kot mulo dni, da dozorč in da človek ozdravi. — (ilavna zaloga-za naše kraje jo v gosp. Lu/Lovik KUrnerjeoi lekarnici (apoteki) v Gorici na Travniku. — En vef.i kou velja 50 aoldovt en niauj-li 25 nohtov. — V Cervinjanu sc dobiva pri g. Lovi»oni-u.