jutranja Izdaja. 159. Min. V LlaNjiBi. t petek, de L umi 1911. Ceaa 4 vl*ar|e. Letnik XUII Jutranja izdaja v Ljubljani: vse leio...............K 12— pol leta...............„ 6'— četrt leta................, 3 — na mesec...............„ 110 Dopisi naj se frankirajo Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5. (v pritličja levo), telefon št. J4. Izhaja vsak dan zjutraj. ieui številka 4 vinarje. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni insercijt po do govoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutranja izdaja po posti xa Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18"— pol leta................, 9*— četrt leta...............„ 450 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........„ 28'— Upravoištvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. Brzojavna in telefonska poročila »Slov. Narodu". Zveza Jugoslovanov. Tmnaj, 7. julija. Zveza Jugoslovanov je imela danes popoldne ob 4. . kjer se je razpravljalo o sedanjem političnem položaju ter določila bodoča taktika kluba. Vsebina razpravljanj je bila proglašena za tajno. Nemška narodna zveza. Dunaj. 7. julija. Nemški »Natio-nalverband« je imel danes dolgotrajno sejo. v kateri je izdal komunike, v katerem mora priznati, da je vlada doživela s svojim sistemom obč en poraz, toda vso krivdo na žal« stnih avstrijskih razmerah pripisuje v prvi vrsti Cehom, ki se baje z N mei na Češkem nočejo poravnali, .alje Poljakom, ki izrabljajo po-san *»zne neugodne politične situacije viade v svojo korist, dalje socialnim demokratom, ki od vlade vse zahtevajo, sami pa nikomur ničesar ne dovolijo in končno Slovencem, ki v svojo odurno obstrukcijo provzro-čajo Tt*i)otrebne reči. Končno si daje Natn -talverband« spričevalo, da so v njem za narod delujoči in državo varujoči možje, kateri se ne boje stopiti pred volilce in jim dati odgovora glede njih delovanja v državnem zboru — Iz komunikeja, katerega duševni oče je poslanec Steinwender, je zajtipiivo posneti zlasti to. da se obrača« najbolj proti kanalnim zakonom za Galicijo in pa proti raznim nameravanim socijalno - zavarovalnim zakonskim predlogam. Iz nemškega krščansko - soeijalnega tabora. Dunaj, 7. julija. Krščansko-soci-jalni klub je imel danes jako burno debato, v kateri so se močno obsojala nasprotja v straki sami, dalje taktika stranke in se končno ostro napadlo vodjo krščanskih socijalcev, bivšega ministra dr. Gessmanna. Sklenilo se je, da se izda na ljudstvo obširen manifest, v katerem se sicer slovensko obstrukcijo obsoja, toda obenem vendarle obžaluje, da ni prišlo potom dobrohotnega uvaževanja slovenskih zahtev s strani vlade med strankami do sporazumljenja in da je torej vlada sama s svojim postopanjem onemogočila nadaljno delovanje državnega zbora. Zanimive izjave. Dunaj, 7. julija. Vodja čeških klerikalcev, dr. Hruban, se je izjavil, da je postopanje Bienerthove-ga ministrstva popolnoma nekonsti-tucijonalno, ker je vlada odgodila parlament ravno v tistem trenotku, ko se je pokazalo, da vladne večine nič več ni. Na jesen vlada s tako majhno večino, kakor jo je imela do--i» j. pač ne bo več mogla izhajati-Poljski profesor dr. H u z e k poudarja, da vlada sedaj nima večine in bode* Poljaki na jesen nastopili pot opozicije, če se vlada glede kanalov ne uda. — Dunajska »Zeit« je priobčila obširen pogovor z načelnikom poljskega kluba dr. Glombinskim. Izjava je bila prav zanimiva, a dr. Glombin-ski je v drugih listih izjavil, da tega sploh ni z nikomur govoril, kar je Zt >it pisala in da so dotične izjave njemu podtaknjene. Iva j bo s štajerskim deželnim zborom? Celje, 7. julija. Kakor se sliši z Dunaja, bodo v drugi polovici meseca septembra sklicani deželni zbori. Iz poročil se sicer ne da natančno razbrati ali tudi štajerski in češki, katera sedaj vseled obstrukcije ne moreta delovati. Na Štajerskem imamo sedaj ex - lex stanje, ker ni dovoljen proračun za letošnje leto, provizorij je pa s 1. julijem potekel. Ne da se tajiti, da vsied nerednega gospodarstva v deželi trpimo zlasti Sloven-(i, katerim se sedaj za časa absolutnega gospodarstva dež. odbora reže kruh v deželi še bolj tanko nego poprej. Mirujejo vsa regulacijska dela, ustavljene so podj>ore za vinograd nike. Zategadelj smo jako radovedni, kaj ukrenejo klerikalni deželnozbor-ski poslanci s svojo obstrukcijo v jeseni. Na eni strani je namreč ta opstrukcija zaradi tajnih klerikalnih mahinacij v Gradcu z vlado in nemškimi nacijoiialci zgubila vso popularnost, na drugi pa hi bilo vendar nedosledno obstruirati na Dunaju in popuščati v Gradcu! Saj sistem in krivice so iste tu in tam. Pričakujemo, da bodo klerikalci na shodih čez poletje in začetkom jeseni govorili odločno besedo; dvorezna njihova politika nam le škoduje, ne približa nas izpolnitvi naših narodnih zahtev na Štajerskem niti za korak. Podaljšana pred koncesija za tehnična dela nameravane železniške proge Rogatec - Novo mesto. Brežice, 7. julija. Pred kratkim je imel tu nemški žele/nični odbor za progo Rogatec - Novo mesto svoj letni občni zbor, na katerem se je podalo obširno poročilo o ielovanju in se je obenem pokazalo, da imajo Nemci že popolnoma izdelan generalni načrt. Danes smo baš zvedeli, da se jim je tudi podaljšala predkonce-sija za tehnična dela na imenovani progi za eno leto. ( udno je to — zategadelj namreč, ker imamo tudi po \ečini slov. klerikalni Jankovič-Ben-kovič - Hočevarjev železniški odbor, ki baje tudi izvršuje nekaka tehnična preddela. Ali se tega odbora ne smatra resnim ali pa nič ne dela? Sanacija parobrod ne družbe »Dalmacija«. Dunaj, 7. julija. Danes je vodil dalmatinski deželni glavar in državni poslanec dr. I v š e v i č deputacijo, obstoječo iz Perica, Vukovića in njega, k finančnemu ministru Bi-linskemu v znani zadevi radi sanacije parobrodne družbe »Dalmacija«. Finančnemu ministru je deputacija natančno obrazložila kritični položaj, v katerem se nahaja parobrodna družba »Dalmacija«. Glavni vzrok tega kritičnega položaja je, da državne podpore niso v nobenem razmerju z zahtevami, katere se stavi do družbe. Zlasti je obrat pri mnogih lokalnih progah, pri katerih je malo tovornega prometa, še manj pa potnikov, združen z velikanskimi izgubami. Finančni minister je deputaciji zagotovil, da hoče uvaževati in premotriti izražene želje. Dijaški nemiri v Lvovu. Lvov, 7. julija. Tukajšno državno pravdnistvo je tukajšnim listom za-pretilo, da vstavi takoj izdajanje vsakega lista, ki bi kaj poročal o zasliševanju prič in obtoženih rusinskih dijakih. Proti rusinskim dijakom bo dvignilo državno pravdnistvo obtožbo deloma radi poskuše-nega, deloma radi izvršenega umora, radi javnega nasilstva in radi zlobne poškodbe tuje lastnine. Krščanske* socijalna korupcija. Dunaj, 7. julija. Krščansko-soei-jalni »Deutsches Volksblatt« je danes razkril novo zanimivost. Antisemitski dr. Gessmann je spravil nekega Žida Gartnerja, ki ima samo heidelberski doktorat in še ta ni t.ostrificiran, v ministrsko predsedstvo. Zid Giirtner in Gessmannov sin imata menda nečedne kupčije. Gospodarska organizacija državnih uradnikov. Dunaj, 7. julija. Centralno društvo avstrijskih državnih uradnikov na Dunaju namerava osnovati poseben gosiM>darski odsek, čigar namen naj bi bil, da se doseže direktni stik med konzumenti državnega uradni-štva in prvotnimi producenti. Vseslovanski kongres v Sofiji. Sofija, 7. julija. Danes dopoldne se je otvoril svečanostno v »Narodnem gledališču« slovanski kongres. Gledališče je bilo natlačeno polno. Pred otvoritvijo je prednašal na odru mešan zbor nalašč v ta namen zloženo in uglasbeno kanta to. v kateri se udeležence pozdravlja kot dobrodošle goste. Za tem se je intonirala slovanska himna: »Hej Slovani!«, katero so vsi navzoči poslušali stoje. Češki poslanec, dr. Kramar, predlaga, naj se izvoli za predsednika kongresu vseučiliški profesor S. S. B o b č e v. Bobčev s svoje strani predlaga za predsednika drja. Kramafa. Oba predloga se sprejmeta od udeležencev z navdušenjem in se izvolita predsednikom Bobčev in dr. Kramaf. Nato pozdravi Bobčev udeležence kongresa kot dobrodošle goste in se jim zahvali za njih pozornost za dobro slovansko stvar. Bobčevov govor je sprejet z velikanskim navdušenjem, odobravanjem in pritrjevanjem. Nato se vrši volitev članov predsedništva. Za podpredsednike so izvoljeni: praški župan dr. Groš, Gučkov, Stoja-n o v i č , P a s i č in L u k a n o v ; za zapisnikarje: Černy, Hejret, Verenbič in M i 1 j u t i n. Kralju Ferdinandu se odpošlje pozdravna brzojavka. Župan sofijski K i r k o v pozdravi v imenu mesta zborovalce in želi, da bi Slovani opustili vse medsebojne prepire. Shodu samemu želi najboljiih in trajnih uspehov. Gučkov pozdravi zborovalce v imenu Rusov. Za njim govore vsi pod- predsedniki, vsak v imenu naroda, ki ga zastopa. Srb 1* a s ič omenja v svojem govoru razmerje med Srbi in Bolgari in poživlja, da naj si gredo roko v roki, enako tudi Srbi in Hrvatje. Ko zapuste udeleženci gledališče, jih na trgu pred gledališčem navdušeno pozdravlja tisočera množica. Dr. Kramar, Gučkov in Bobčev so morali govoriti množici. Ko se otvori razprava, se izroči drju. Kramaru venec. Španska in Vatikan. Madrid, 7. julija. Republikanci, ki imajo za sabo mogočno stranko, so po svojem zastopniku v senatu podali načelno izjavo, da bodo vlado z vso odločnostjo podpirali, dokler bo pobijala cerkveno }>olitiko. Karlisti se v zvezi z duhovščino organizirajo, a če bi prišlo do vstaje, bi bila hitro in brez težav zadušena. Trgovinska pogodba s Srbijo. Dunaj, 7. julija. Avstrijski poslanik v Belgrarlu Forgaeh je danes odpotoval v Belgrad. S seboj ima navodila glede pogajanj radi sklenitve trgovinske ix)godbe Avstrije s Srbijo. Pogajanje radi sklepa te pogodbe se bodo pričela že jutri. Kretsko vprašanje. London, 7. julija. Reuterjev biro poroča: V diplomatskih krogih se izraža bojazen, da pride pri otvoritvi narodne skupščine do resnih nemirov. Signaturne velesile so se odločile, da izkrcajo, če treba, tudi čete. Angleška je za slučaj, če ne bi prišlo do ureditve vprašanja, in če bi se pojavili kaki sumljivi nemiri, pripravljena nastopati tudi z oboroženo silo. Atene, 7. julija. Grški kralj Jurij je sporočil Krečanom, da naj se pokorijo odredbam signatarnih velesil. Hofrichterjeva afera. Dunaj, 7. julija. Višje vojno sodišče je znižalo kazen izza Hofrich-terjeve afere prosi u lega prof osa Tuttmanna od treh let na dve leti. Nova poneverjenja na Ruskem. Petrograd, 7. julija. Prišlo se je na sled velikim poneverjeiijem, ki so se vršila pri dobavljanju premoga za flotilo v Črnem morju. Poneverjenja segajo že več let nazaj. V to najnovejšo rusko škandalozno afero so zapleteni en admiral, številni višji mornarski Častniki in višji carinski uradniki. Štrajk železničarjev na Francoskem. Pariz, 7. julija. Nek uradnik v delavskem ministrstvu je izjavil, da vlada uvideva, da izbruhne koncem prihodnjega tedna ali pa v začetku avgusta štrajk železničarjev, o katerem se sodi, da se raztegne na generalni štrajk. Vlada pokliče sicer železničarje v rezervo k permanentnim vajam, toda železničarji izjavljajo, da se pozivu ne bodo odzvali. Žetev na Ogrskem. Budimpešta, 7. julija. Žetev na Ogrskem se je naravnost sijajno obnesla. Posamezne preskusnje so pokazale, da pride 14 do 17 stotov pšenice na en oral. Najnovejše junaštvo nemške šparkase v Ljubljani. Ljubljanska realka je nastanjena v poslopju, katero je pred mnogi -mi leti zgradila nemška šparkasa iz dobičkov, ki jih je napravila s slovenskim denarjem. Po postavi morata dežela Kranjska in pa mestna občina ljubljanska skrbeti za prostore za realko, kakor tudi za učne potrebščine. »Kranjska šparkasa« je samo izpolnila dolžnost, ki jo ima po svojih pravilih, da je postavila re-alčno poslopje in je dala državi na uporabo. Kakor čujemo, je ravnateljstvo nemške šparkase v svoji zadnji seji sklenilo, odpovedati porabo poslopja v Vegovih ulicah in bo realko postavilo na cesto, kakor je že storilo z umetno - obrtno šolo. Ta sklep izvira iz tiste strupene hudobije, ki je sploh bistvo v značaju kranjske nemškutarije. Ti ljudje so že pred več leti grozili z odpovedjo tega poslopja, namreč že v časih koj po potresu, ko je poslanec Lenarčič sprožil v deželnem zboru zahtevo, naj se na realki za slovenske dijake ustanove slovenske paralelkc. Ncmškutarji so se temu z vso močjo uprli in tudi izsilili, da Slovenci te stvari niso tirali do skrajnosti. Dežela in mesto namreč po potresu že celo nista bili v položaju, postaviti za realko novo poslopje, zato sta pustili, da je ostalo vse pri starem. Od tedaj so se pa razmere izdatno spremenile. Kakor znano, so klerikalci sami v deželnem zboru podali predlog, naj se sklene nov realčni zakon. Iz ljubezni do stvari tega klerikalci sicer niso storili, pač pa da bi si pridobili nekoliko popularnosti pri Slovencih. Potoni realčnega zakona >e dajo t url i na realki zagotovit i za slovenske dijake slovenske paralelke, oziroma se da zavod sploh posloveniti, kar bi bilo pač najpripravneje. Nemškutarji računajo s popolno gotovostjo, da postane realka v doslednem času utrakvistična ali popolnoma slovenska in zato so sklenili, da jo bodo vrgli že prej na cesto, da nakojdjejo deželi in pa mestni občini, ki jo imajo posebno v želodcu, novih stroškov in pripravijo tla popolnoma taki realki, kakršno imajo sedaj že gimnazijo. K nadomestnim driavnozborskim vid it vam na Štajerskem. (Dopis iz Štajerske.) Nekdanji »liberalec«, prepričan svobodomislec in svoječasni največji in morda takrat na Štajerskem celo najodkritejši nasprotnik dr. Koro-ščeve razdiralne politike, prof dr. LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. IV. Zadovoljnega srca in veselih upanj polno, sta šla Angelik in Adel-gunda, držeč se jmhI pazduho skozi Nunsko ulico in sta prišla na Kongresni trg. Vse mesto je že spalo in nikjer ni hilo videti nobenega človeka. Angelik se je najprej skrbno ozrl, potem jo je naravnost zavil proti vratom kapucinskega samostana. »Kaj me mar pelješ h kapucinom ?« je vprašala Adelgunda. »Saj n imava na tej strani nič iskati in ti bi bil pač lahko vesel, da nimaš tod r.ič več opraviti.« »H kapucinom te že peljem, a pustil te tam ne 1k)iu, dasi bi se te noben kapucin ne branil« je odgovoril Angelik. »Nič se ne boj! Raje te privoščim vsakemu drugemu, kakor pa kapucinom. Ampak malo šalo si hočem privoščiti, da se bodo ljudje malo smejali, kapucini pa mnogo jezili.« Prišedši pred porto kapucinskega samostana, je Angelik |H>tegnil izpod pazduhe na nunskem vrtu vzeto srajco in jo razgrnil. Ve rs to v še k, je od pondeljka naprej državni poslanec. Zmagal je s prilično 1400 glasov večine nad naprednim kandidatom, županom I. Kacom iz Šinartnega pri Slovenjem gradcu. To je v kratkih besedah rezultat pettedenske volilne borbe v gornjegraj-skem, šoštanjskem, slovenjegraškem in marnberškem sodnem okraju. Rezultat, kakor so ga pričakovali ne le podučeni krogi, temveč tudi večina zavednih volilcev, katera se je po zadnjih dveh volilnih borbah na Štajerskem že navadila na spoznanje, da klerikalcem nobeno sredstvo za dosego političnega uspeha ni preslabo in da bode duhovščina napela zadnje sile na zmago svojega kandidata. A vkljub temu spoznanju so šli ne le vodje narodne stranke, temveč tudi njeni kmečki pristaši z navdušenjem, požrtvovalnostjo in občudovanja vredno vztrajnostjo v volilni l>oj; videlo se je že, da se bojuje prepričanje proti duhovniškemu nasilju, videlo se je, da mora pri nas obveljati načelo: ničesar pustiti klerikalcem brez l>oja, porabiti vsako priliko, da se volilcem znova in znova naslika vse posledice pogubne in protinarodne klerikalne politike; edino na ta način se utrjuje napredne vrste za boj, širi se politična izobrazba, katere nam je v našem teškem boju proti klerikalizmu tako krvavo treba ne le med kmečkim ljudstvom, temveč tudi med inteligenco. Napačno bi bilo primerjati položaj, v katerem smo se podali štajerski na prednjak i sedaj v volilni boj, z onim v letu 1907. Takrat duhovni-štvo ni bilo pripravljeno na skrajni volilni boj, ni imelo s posojilnicami in »izobraževalnimi« društvi toliko zaslombe in podpore med ljudstvom, kakor ga ima dandanes. Povrh tega mora triletna obrekovalna kampanja roditi svoje sadove. Vendar bi se dalo še pri primerni tesnejši strankini organizaciji naprednjakov premagati tudi te ovire. Rezultati kažejo, da je bila volilna udeležba v marnl>erškem, slovenjegraškem in šoštanjskem okraju skrajno slaba, po nekod celo sramotno slaba. In to baš v okrajih, kjer je imela narodna stranka računati na večino ter je to taktično tudi dosegla! Mnogo, mnogo tudi — naprednjakov in oportunistov je ostalo doma; ako bi bili zmagali s Kacem. bi streljali, ker smo pa propadli, so veseli, da se niso nikomur zamerili in »da zmaga itak ni bila mogoča . . .« No, s takimi ljudmi ne moremo računati na bodočnost. Ti so duševni bratje Ver-stovškovi in danes ali jutri bodo postali branitelji verskih svetinj in veliki katoličani iz komodnosti ali zavoljo korita. Klerikalci bodo sedaj naravno da vpili: Štajer. liberalcev »Vzemi srajco, ki je tako prostorna, da bi še kak prelat vanjo šel«, je rekel svoji spremijevalki. >.)az te vzdignem, ti pa pričvrsti srajco z mojim kuhinjskim nožem na vrata, da bo srajca dobro visela in j° \eter ne ho odnesel.« Krohota je sta izvršila to |>ored-r»ost. Nunska srajca je visela na vratih in veter jo je napihoval in obračal sem in tja. > Kar valili se bodo smeha, ko bodo videli žensko srajco na vratih kapucinskega samostana. Ce mi da bog zdravje in priložnost, obesim o priložnosti še ženske hlače na porto. Ljudi zabavati in kapucine dražiti je vender dobro delo. Kar vidim jih moje ljube sobrate, kako se bodo po večerji v refektorijn bičali. Vsak udarec naj zapeče, kakor razbeljeno železo.« Z veselim smehom je Angelik opazoval srajco na porti in nekako težko se je pripravljal, da nadaljuje svojo pot. A komaj je bil storil nekaj korakov, je že obstal. Zadržalo ga je vpitje, ki je prihajalo iz hiše, stoječe na vogalu Vegove ulice in Kongres nega trga. »V tej hiši je slavna gostilna, ki je po celi deželi znana,« je Angelik razlagal svoji spremljevalki. »Znamenita, izvrstna gostilna je to; noben jK>šten človek se ne upa notri. Le francoski in laški vojaki, tihotapci, malopridneži in gotove ženske se tu je konec! Da temu ni tako, dokazujejo baš te volitve. Stranka, ki razvije tako živ in trd volilni boj po enem letu v okraju, v katerem je doživela pri lanskih deželnozborskih volitvah po mnenju klerikalcev, uničevalen poraz, ni obsojena na smrt, temveč za življenje in razvoj. Teh 18.000 glasov, ki je bilo odanih proti vsemu pritisku in tiraniziranju fajmostrov ter zvečine klerikalnih županov, je trden temelj, na katerem se bode dalo uspešno graditi naprej. Samo trdne, neomajane volje, odločnosti in delavnosti je treba. Zato nam bodo te volitve neprestan memento, da bodemo dopolnili svojo politično in nepolitično, gospodarsko in mladinsko organizacijo. In pri tem apeliramo znova na vse slovenske naprednjake: edinosti in medsebojne podpore nam bo treba pri tem delu, ki je neizogibna ne le pri nas, temveč na celem Slovenskem. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Poškodovan in povrh še kaznovan. Hlapec J. Jernič je zadnjič vozil iz Trnovega po Enion&ki cesti v Ljubljano. Ker se ga .je bil malo preveč nasrkal, je na vozu prav sladko zadremal. V tem so se mu splaši-li konji, Jernič je padel z voza in kolo mu je zlomilo levo nogo. Za svojo neprevidnost je bil že s tem kaznovan, okrajni sodnik pa mu je vrh tega naložil še *J4 ur zapora. Vnet razširjevaleč biblije je gotovo A. Klas. On je tega mnenja, da je biblija začetek in konec vse modrosti in jo mora zato poznati vsak pošten človek. V svoji biblijski gorečnosti pa gre včasih tako daleč, da pride v konflikt s tiskovnim zakonom, posebno z določbami o nedovoljeni kolportaži. Že dvakrat je bil zaradi nedovoljene kolportaže obsojen. Včeraj je stal zaradi tega prestopka že tretjič pred okrajnim sodnikom. Klas odkrito priznava, da je po Vodmatu prodajal po hišah > Novi testament«, in sicer z uspehom. Okrajni sodnik ga je obsodil na 40 K globe. Obdolžnec izjavi, da kazen akceptira z veseljem in upa, da si bo z njo pridobil novo zasluže-nje za nebesa. — Takih ljudi, kakor je Klas. ne pride menda veliko pred sodišče: drugi godrnjajo, če so obsojeni. Klas je bil pa še vesel. Kazen bo seveda pri njem imela ravno nasprotne učinke kakor jih namerava, in Klas bo odslej najbrže še z večjo vnemo razširjal biblijo nego doslej. Po krivici obdolžen. Na vse zgodaj zjutraj je nahrulil na Karlovski cesti mestni ubogi Tomaž B r i c e 1 j stražnika in povedal, da mu je de- zbirajo in razsajajo ti cele noči. kakor bi bili obsedeni. Ko bi ti vedela kolikrat sem v kloštru stal pri oknu svoje celice in se jezil nad tem vpitjem in nad grdobijami, ki se tu gode in si mislil: oh. zakaj ne morem .laz zraven biti.« Gostilni se je reklo »v peklu«. Pritlični lokal, namenjen za bolje goste, je bil skoro vedno prazen, toliko živahnejše pa je bilo vsako noč \ globoki podzemski dvorani, posebno, ker je bilo tu policijsko dovoljeno zbirališče malopridnih žensk, katerih je bilo tedaj mnogo v Ljubljani, največ tujk. ki so prišle za vojaki, a tudi dovolj domačink. Angelik je svojo spremljevalko peljal proti tej gostilni. »Dobro se skrij pod kapuco,« ji je na roče val spotoma, »da ti ne bodo videli v obraz. In nič ne govori in nič se ne boj. Krčmar me dobro pozna in kuharica me spoštuje, ker sem enkrat, ko je bila obsedena iz rje hudiča izgnal.« »Cemu pa siliš v gostilno?« je vpraševala Adelgunda. »Mislim, da bi bilo bolje, da poskusiva dobiti druge obleke.« »Lačen sem! Tako sem lačen, da bi še prekajene kapucina rske parklje obiral, če bi jih dobil. Le mene se drži in nič ne govori, pa bo vse dobro. Dokler nisem sit in malo pijan, ne morem nič pametnega mis-Mti.« lavec Ivan K u r n i k , ki je baje po noči ž njim spal v nekem skladišču pri Štiberniku na Karlovski cesti, ukradel 6 kron — svojo trditev je pred sodiščem izpremenil v toliko, da mu je bilo ukradenih 17 K. Pravi, da je čisto dobro čutil, ko mu je Kur-nik jemal denar — vkljub temu se pa ni ganil, ni prijel Kurnika za roko in je kar mirno spet zaspal. Izpovedne Tomaža Briclja, ki je znan pi-janček, so sploh zelo zmedene: enkrat izpove tako, drugič spet drugače. Kurnika tisto noč ni nikdo videl pri Štiberniku, dokazano pa je, da je spal nekaj časa v travi ob Gruberjevem kanalu. Sodnik je seveda Kurnika oprostil. Gospodar in najemnik. Hišni posestnik M e z e v Metelkovi ulici št. 17 je oddal svoje dvorišče v najem Kugi. Vkljub temu pa si je Meze še vedno lastil neke pravice na tisto dvorišče. Kuga bi ne bil nič rekel, ko bi Meze, ki najbrže ni velik prijatelj snage, ne delal nesnage po dvorišču. Posebno s perilom je napravil večkrat dosti nesnage, in včasih je bila na dvorišču kar cela barjanska povodenj. To pa seveda Kugi ni bilo prav, in ko si je spet enkrat Meze ravno pripravil na dvorišče veliko kad vode, mu jo je Kuga prevrnil. Mezeta je to tako raztogotilo, da je pograbil škaf in ga vrgel v Kugo ter ga s tem na roki precej poškodoval. Sodnik je seveda vroče-krvenega Mezeta obsodil. Pokvarjena pljuča. Zadnjič je mestni tržni komisar obiskal mesnico mesarja Clementza v Kresiji. Pri reviziji mesnice je našel v nekem skrivnem kotu za blagajnico kos pljuč, ki so bila že zelo pokvarjena in so močno smrdela; bila so torej na vsak način zdravju škodljiva. Gospod Ribnikar je pljuča — bilo jih je nekaj nad en kilogram — seveda zaplenil in napravil ovadbo. Včeraj se je moral mesar Clementz zagovarjati pred okrajnim sodiščem. Izgovarjal se je s tem, da pljuča niso bila namenjena za prodajo in je v podkrepitev svoje trditve pripeljal več prič, med drugimi svojo sestrično, ki je blagajničarka v mesnici in »gre vsak teden k obhajilu ter vsled tega gotovo ne laže«. Sodnik pa se je postavil na stališče, da je popolnoma nedopustno shranjevati v mesnici pokvarjeno meso; kajti vsak mesar, pri katerem bi tržni komisar zaplenil slabo meso, bi se lahko naknadno izgovarjal s tem, da ono meso ni bilo namenjeno za prodajo. Clementza, ki je bil zaradi podobnih de-liktov že predkaznovan, je sodnik obsodil na 20 K globe. Clementz je prijavil pritožbo. Hišna vrata so bila odprta in pogumno je stopil Angelik v vežo in s krščanskim pozdravom prekoračil kuhinjski prag. Za mizo je sedela priletna kuharica vsa razgreta in potna in pila vino iz precejšnjega lončka. »Oh gospod pater Angelik.« je vzkliknila kuharica veselo presenečena, ko je zagledala svojega znanca. Hitro si je s predpasnikom obrisala usta in spoštljivo poljubila Angeliku roko. »Ne zamerite mi, ljuba sestra v Gospodu, da vas ob tej pozni uri motim. S tem najmlajšim svojim sobra-tom sva namenjena na Vič izpove-dat nekaj bolnikov. Pa sva oba lačna. Prišli so hudi časi za nas služabnike božje. V kloštru smo danes opoldne imeli samo posušene kebre na juhi, za večerjo pa sploh nič. O vi ne veste, kako revni smo kapucini. Fra-mazoni nas preganjajo in nazadnje bomo morali Še bolhe na limanice loviti, da bomo sploh kaj mesnega užili.« Kuharica se je usmiljenja in gi-njenosti kar topila in vzdihuje je štorkljala po kuhinji. »Oh, ubogi gospodje! Kakšno zaslužen je si bodete pridobili. Na zlatih stoleh bodete v nebesah sedeli . . . Oh, oh, kebre na juhi!« (Dalje prihodnjič.) i • • »T* Razne stvari« *Bokserski mač in njegove posledice. V Reno v Ameriki je premagal zamorski bokser Johnson belega Jeffreisa. Vsled tega je prišlo po vsej Ameriki do velikih izgredov. Mnogo zamorcev so ubili. V Novem Yorku so enega zamorca ubili ter zažgali hišo, kjer so stanovali zamorci. A' Mouna Dupy so ubili zamorskega policaja, drugega težko ranili. Začelo se je prav bestialično preganjanje zamorcev. V več mestih so zamorce zaprli v ječe, ker jih niso mogli drugače braniti. Pri teh ekscesih je bilo 10 ljudi ubitih, 251 težko ranjenih. Cez 5000 oseb je bilo pa aretiranih. * Divjaki so le boljši ljudje. V lično, v državi Nevada v Severni Ameriki sta se te dni borila za prvenstvo najznamenitejša borilca, Anglež Jefferson in zamorce Johnson. Impresarij Riccardo je določil boril-rcina 1120.000 dolarjev nagrade in si-cer tako, da dobi zmagovalec 00' '< , premaganec pa 40' . Ljudje so stavili na enega ali drugega borilca ogromne svote. Ameriški listi ]m>ro-čajo, da je bilo stavijenih900.000 dolarjev. Dasi šteje mesto Reno le par tisoč prebivalcev, je bilo ob času borbe v mestu in okrog mesta do 300.000 ljudi. Prostor za gledalce je bil mnogo premajhen, kajti notri j3 slo samo 30.000 ljudi. Vstopnine je hilo vplačane 275.000 dolarjev. Tega velikanskega zanimanja pa ni pro-vzročalo toliko dejstvo, da si stojita nasproti borilca svetovnega imena, ampak veliko bolj še to, da sta horilca pripadnika dveh različnih plemen in da je belokožec poleg tega -e Anglež. Če bi ta ne bil slučajno Anglež, potem bi prav gotovo ne bilo prišlo do škandaloznih kravalov in izgredov, ki so se te dni odigravali po ameriških mestih. Borba se je torej pričela ob napeti pozornosti 30.000 /hranili gledalcev. Sprva je kazalo, da Anglež nadkriljuje zamorca. Kmalu pa je začel Anglež pesa ti. in zamorec je pridobival vedno več tal. Končno je Anglež obležal na iKvjišču, premagan od zamorca, pripadnika onega naroda, za katerega ima Anglež samo zaničevanje. In vest je šla po širni Ameriki od mesta do mesta kakor blisk. Anglež pa se je čutil v svojem prirojenem Donosu smrtno zadetega. Vstal je ter šel na ulico in po hišah iskat zamorcev, rla sc maščuje nad njimi, nad nedolžnimi. Po vseh ameriških mestih. kodf*r bivajo zamorci, je vprizorilo belo prebivalstvo divjo gonjo za zamorci. P niče val i «> njihovo imetje, zažigali jim hiše, pretep«veli jih. streljali in obešali. Kakor se poroča, je bilo ubitih 30, težko ranjenih pa več tisoč. Ti barbarski dogodki mečejo čudno luč na kulturo onega naroda, ki se smatra za najbolj kultur-r « ga. Divjaki so pač boljši ljudje! * Velika tatvina na parniku. »Dailv Mail« ima iz Novega Jorka brzojavko, v kateri se sporoča, da je bil med vožnjo parnika »Amerika«, ki je last »Hamburg - Amerika-proge«, na hulji izvršena velika tatvina. Dvema ameriškima potnikoma sc ukradli za 20.000 dolarjev zlatnine. Oficirji so takoj u peljal i strogo preiskavo, pa je bila brezuspešna. Sumijo, da je treba iskati tata med pomožnim ooobjem ladje. * Grozovit požar. Iz Bergama na Laškem se poroča: V torek je izbruhnil v Almenno, 12 km od Bergama, v pristavi nekega Cavaliere Malviani velik ogenj. V enem izmed poslopij, kjer je v drugem nadstropju stanovala rodbina, obstoječa iz očeta, matere in šestih otrok, so začele goreti stopnjice. Rodbina sf> ni mogla rešiti. Hiša se je podrla. Nihče se ni mogel rešiti — razven matere, ki j«- skočila skozi okno ter se pri tem smrtno poškodovala. * Kdor hoče v nebesa priti, naj s< naroči! V \Vurzbergu izhaja list, ki se imenuje »Armenseelenbote«. V veliko žalost izdajatelja ima pa le malo naročnikov. V tem oziru se je moralo torej nekaj storiti. In tako priobčil ta list pred kratkem valu 1 o na naroćbo, v katerem je stalo: -Nadalje opozarjamo svoje naročnike, da homo od tretjega letnika naprej dali letno 72 sv. maš brati v korist naročnikov in v tolažbo ubo- gih duš; nadalje, kdor plača naročnino naprej, bo sprejet v »spokorno društvo za zapuščene duše v vicah«, v katerem se bere vsak teden več nego štiritisoč svetih maš.« Več pa vendar ne more že časopis nuditi. Priporočamo v posnemanje! * Ruski vojak ustrelil r u mlinskega kmeta. Na ruski meji v okraju Dorohoi je ruski vojak, ki je stražil na besarabskem bregu reke Prut, ustrelil nekega rumunskega kmeta, ki je na rumunski strani reke ribaril. * Noree — morilec. Grozen dogodek se je dogodil v norišnici v Eldi na Španskem. Tam je po noči iz svoje celice ušla 371etna blazna Marija Gina, pridrvela v skupno spalnico ter zadavila tri tam speče ženske. Vsled upitja ostalih so prihiteli stre-žaji ter jo ukrotili. * Senzacionalna oderuška afera v Florenci. Iz Rima poročajo: Znani športnik grof Bastogi je pred tremi tedni zapustil Florenco, da se izogne oderuhom. Njegovi advokati so plačali za dva milijona lir menic. 12 milijonov bi moral dobiti iz falio-menta nekega tobačnega sindikata, katerega je vodil Bastogi. Ker se je pa dokazalo, da so grofa za to velikansko svoto njegovi »prijatelji« ogoljufali, je zoper več oseb vložena ovadita zaradi goljufije. Med temi j3 tudi nek državni poslanec, nek odvetnik in nek višji državni uradnik. * »Crna roka«. Italijanski banditi, ki so v Ameriki organ izo van i v tajni družbi »La mano nera«, so te dni odvedli nevvvorškemu zdravniku dr. Se i meci njegovega triletnega sina. Dr. Seimeca je nato dobil pismo, v katerem se zahteva, tla plača 8000 dolarjev »nekemu svojemu prijatelju«. Splošno se sodi, da dr. Seimeca dobro ve. ko so izsiljevalci, da jih pa neče izdati. Rajši bo plača i 8000 dol., kakor da bi izdal svoje rojak**. * Gimnazijec — tat. Trgovec z /eleznino Oskar Schaffer v Balazs-falvi je slišal pred par dnevi ponoči iz svoje prodajalne nek sumljiv ropot. S pomočjo domačinov je dohitel tatove, ki so se ravnokar plazili s plenom iz njegove prodajalne. Tatovi so začeli streljati na zasledovalce, pa niso nikogar zadeli. Eden od tatov je |K)begTiil, ostala dva so v jeli. Pri zaslišanju se je izkazalo, da so vsi trije dijaki rumunske gimnazije v Bala>zu. Vodja, ki je v preteklem letu napravil zrelostni izpit, je sin rumunskega dekana v Balaszfalvi, ostala dva sta sedmošolca. Priznali so, da je bila to že osma tatvina. * Zdravilo proti kačjemu piku. V pariški akademiji znanosti je zdravnik dr. Arthus sporočil, da se tu u je posrečilo dobiti serum proti ! ačjemu piku in da je imel s prvimi poskusi dobre uspehe. Razvoj in delovanje »Zagorskega Sokola". (Povodom dvajsetletnice in otvoritve Sokolskega doma«.) (Dalje.) Tako so zopet vse stare ideje oživele in sedaj s podvojeno silo, kar izpričuje to, da se je do meseca oktobra 1908 nabralo po zaslugi brata Poljšaka in drugih okroglo 4500 kron. Dne 28., 29., 30. junija 1907 je bila odposlana deputacija k V. vse-sokolskemu zletu v Prago. Dne 12. julija je priredil skupno z drugimi sokolskim i društvi Savinske doline javno telovadbo na Vranskem, o priliki Ciril - Metodove narodne veselice. Kmalu na to je pohitel v Hrastnik, in sicer dne 26. julija, katerega izleta se je udeležil tudi »Celjski Sokol«, seme, katero je zase jal ta dan, je obrodilo obilen sad v tem, da se je že 10. avgusta ustanovil odsek »Zagorskega Sokola« v Hrastnika. Dne 30. avgusta se je udeležil slavnostne otvoritve prvega »Sokolskega doma« v Žireh, kjer je pa dobil zagotovilo, da tudi oni vrnejo udeležbo pri otvoritvi »Sokolskega doma« v Zagorju. Končno moramo v letu 1908. zabeležiti tudi tužno vest, da nam je nemila smrt ugrabila kar 5 članov našega društva. Dne 22. septembra je pohi- tel tudi k pogrebu narodnih žrtev v Ljubljano, in sicer korporativno z zastavo, da na dostojen način posled-njikrat pozdravi narodne mučenike. Na izvanrednem obenem zboru, dne 18. oktobra, kateri je izključno razpravljal o zgradbi »Sokolskega doma«, volil se je stavbni odsek, kateri je imel nalogo, da ukrene vse potrebno in se prične z zgradbo takoj spomladi prihodnjega leta. Brat Poljšak je predložil občnemuu zboru popoln načrt bodočega »Sokolskega doma«, katerega je s pomočjo Firma ml. izdelal sam. Predloženi načrt je bil z malimi izpremembami odobren. Javno zahvalo je pač treba izreči na tem mestu »Zagorski posojilnici«, katera je popolnoma brezplačno dala stavbišče in s tem omogočila delo odseku v toliko, da je v istini lahko spomladi 1. 1909. pričel z zgradbo. Dne 12. junija 1909. je bil položen temeljni kamen. V jeseni je bila stavba že pod streho in urejena v toliko, da so se mogli vaditi v telovadbi. Medtem, ko je stavbni odsek neumorno deloval, pa »Sokol« tudi ni spal spanje pravičnega. Dne 1. avgusta se je udeležil korporativno z zastavo zleta v Krško, kjer je tudi sodeloval pri javni telovadbi. Dne 12. avgusta je pohitel v Hrastnik in tam priredil javno telovadbo, ter s tem pomogel sokolskemu odseku v toliko, da je dne 31. oktobra odsek postal samostojno društvo. Dne 19. avgusta se je udeležil z moškim in ženskim naraščajem javne telovadbe v Trbovljah. Dne 11. oktobra se je udeležil korporativno z zastavo osnovalnega občnega zbora v Litiji, kjer se je ustanovil »Litijsko - Šmartinski Sokol«. Dne 29. avgusta je priredil doma v Zagorju večjo veselico, združeno z javno telovadbo, katere se je udeležil tudi »Trboveljski Sokol« in odsek iz Hrastnika, kakor tudi pevsko društvo »Vranska Vila« z Vranskega v prid »Sokolskemu domu«. »Vranska Vila« je pri tej priliki pomirila društvu krasen trak za zastavo in 50 K za temeljni kamen. (Dalje prihodnjič.) Za kratek čas. Ravnatelj hotelskega podjetja na telefonu: »Prosim, pošljite mi nemudoma en ducat namiznega orodja za polže.« Trgovec: »Kaj?« Ravnatelj: »Namizno orodje za IH)lže!« Trgovec: »Ga nimamo! Ce hočete, s svedri vam lahko postrežem.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Borzna poročila. LfvMluska. „Kreditna banka v Ljubljani44. Uradni knni dunajske borze S. julija 1910. MtiM peplrii. Dea.rai 4° „ majeva renta .... 94 20 94-40 4 2° n srebrna renta .... 97-80 98*— 4° o avstr. kronska renta . . 94 15 94 35 4°U ogr. „ . . 9220 92 40 4°/0 kranjsko deželno posojilo 96-50 — 4°/0 k. o. češke dež. banke 94 40 95 40 IfgJIia. Srečke iz 1. 1860 ■/« ... 474 — 486-— 99 »» »» 1864 ..... : tiske...... 324 - 330*— 311 — 323 — zemeljske I. izdaje .. 296 50 302 50 it t» 11 »» 27650 28250 „ ogrske hipotečne . 248 — 254 — „ dun. komunalne . . 533- 543 - avstr. kreditne . . . 530*— 540- „ ljubljanske .... 79*50 83 50 „ avstr. rdeč. križa . . 64 5*) 68 50 ogr. „ . . 38-30 42 30 „ bazilika..... 2850 32 50 258 — 259*— Ljubljanske kreditne banke . 446 — 448 50 Avstr. kreditnega zavoda . . 667-50 668-50 Dunajske bančne družbe . . 542-— 543 — 110-25 11125 Državne železnice .... 741 50 742 50 741 — 742 — Češke sladkorne družbe . . 231 — 233 80 Živnostenske banke.... 261 — 262 — Cekini........ 11 38 11-42 117 45 117-65 Franki........ 9522, 9545 9475 94*96 253-25 254*25 ŽHnm cene v Budimpešti. Dne 7. jufifa 1910. T a r m I n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 11 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 6 92 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 5 40 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 7 20 E f o k 11 v. Mirneje. Pomočnike za kleparsko obrt h nimbi imtalanjo sprejme lakoj i traja delo 29 Fraac Lratar . Spodnji Sliki 68. Vajenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 22 Kje, pove upravo. »SI- Naroda«. v izmeri približno 100 kvadratnih sež. njev v bližini drž. kolodvora. Izve se- Spodnja slika, fcibertova nI. 144: Zahvala. Za mnogobrojne ustmene in pismene dokaze iskrenega sožalja in sočutja povodom smrti našega srčno ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda Milana Pelana blagajnika pri tvrdki F. Ks. Souvan prisrčneje zahva pa preblagorod šefoma Souvan se seb don emo, po-ia gospo- gg- gom rajnika za mnogoštevilne darovane vence in vsem, ki so spremili dragega rajnika k zadnjemu počitku. Ljubljana, 5. julija 1910. 27 Žalujoči ostali. Samo 10 dni! Cirkus Berg Poslovodja L. Marti. Ravnatelj Fr. Berg. Kapelnik T. Mysak. la 2000 ljudi Zavarovan proti prostora. vsakemu vremenu. Danes, i petek, i julija t. L otvoritvena predstava Scizacionatei felikomestii športi! Mi Marojareta Los 3 Meroau s svojimi konji v fenomenalna akrobatska svobodi in šoli. ekvilibristična novost. iVSmi T** 3 Cleores }yy,đ, najboljši komični telovadci na drogu v treh. ■g. B«lcHses Las Anini s svojimi narodnimi gvmnast serieujt et plesovi. comiques. M. MO 28 voltižerka na žici. Measloar Mellovoot Avgust s svojim klovnom Julesom. (Velekom.) Tte Jooiuoi kiairji luffjenfci iriiz v pariški restavraciji, ■ere! Prrikrat tukaj I Novo! Zaničevale! amrti aH: * — --------—— . .——— R oottpo l pooiiliiL Zitttkoil ibtnpottnal14 Cene prostorom: reservtran prostor 2 K, 1. prostor K 1*20, 2. prostor 80 vin., 3. prostor 40 vin. D+.50+B z 12 stanovanji in vrtom, v hiši se nahaja gostilna in trafika se tak#| proda. — Natančneje se izve pri g l. ietina, dimnikarju na Krakovskem nasipa it 4. 26 (sistOal BSltatjt—) z vidno pisavo, se takoj proda ma E 3M. Prijazne ponudbe pod wHsalad StrO|<< na upravn. »SI. Naroaa«. 24 Ustanovljena leta 1882. 23 posoiilnica regiatrovana zadruga m neomejeno zavezo v lastnem zadraUem doma ¥ Ljubljani na Dunajski cesti št. 18 je imela koncem leta 19o9 denarnega prometa.......K 83,116.121-11 upravnega premoženja................K 20,775-510-50 obrestuje hranilne vloge po 4'20|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama ta vložnike. Sprejema tudi vlogo na tekoči račun v zvozi s čekovnim prometom in Jih obrestuje od dne vloge do dno dviga. Stanje hranilnih vlosc nad...............K 20,000.000 Posojuje na zemljišča po 5',°, z 1' ," . na amortizacijo ali pa po 5 /',. brez amortizacije; na menice po 6",. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon st. 185. Postne hranilnice račun št. 82S.405. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel K pa* 3*« X 39£ e^C 3^C 38C 39C ^9C 39£ j)9(j 3d£ 3d£ 38£ 3dC 38£ X X X X X X Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno X X X X vsakovrstna posojila in kredite x A kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. J Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. -J XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ! 44 registrovana zadruga z omejenim jamstvom Uradni prostori: Selnhuiiva ulica št. /, nasproti glavne pošte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4l./ ; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12.. popoldne od 3. do 5. i Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki .S LITIJI*. Pidpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo j* stavil, izpolniti v najširšem obsegu. I Banko Banko Banko ajemno zavarovali! je največji slovanski zavarovalni Ogromni rezervni fondi K 40,812.797-— jamčijo i banka v zavod v Avstriji. Pragi ima posebno ugodne in prikladne načine zavarovanje življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. SLAUIJA" r , SLAVIJA" .SiAvIJA jim članom. Banka Banka Banka J^j|y|JJ|4t je res slovanska popolno varnost. je res slovanska z: skozi slovansko - narodno upravo. Cl AIIIIA1' gmutno podpira narodna društva, •f*LflwlJfl organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. Cl ADI I A11 stremi za izboljšanjem in osamo-IfijLMVlJH svojitvijo narodnega gospodarstva. dale drage volje generalni zastop banke JlBUF v Ljubliani. Slovenci! Oklen:mo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!44 Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju ! Ne podcer jujmo se ! Bodimo odločui, mlar-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma ! Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Prešernova ulica itev. 3. LJUBLJANA Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. — Denarni promet do 3L dec. 1909 nad 918 milijonov kron. — Bezervni zaklad nad 1 milijon kron. brez odbitka ; nevzdidnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posoja na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaliji po najmanj V4% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnika § v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno druStVOi Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega Zaklada Še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vao davčne močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni viadi. izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem. — Vloge >e sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 1 O 4 O A. ŽABKAR, v , Dunajska cesta štev. 42. i Železollvarna, tovarna za stroje in ključavničarska dola. Q Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: strojev, priprti za mline in lage, moderne Frnn-cia*turbine za vsak padec in množino vode, kakor tudi trn n» mio i j za vsako industrijo Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega žHeza. in sicer krile, kotle, peti, klopi, otebt-e, t rombe mm VOClO itd.; dalje najrazno- vrstoejše železne konetmnkeije, kakor Strešne Stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavfcinaka in klju&ov- ničartka delo I železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike, tično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vse poTprimernih rvorniških cenah. 4 9905 78 QX 9A 30 4884 23 56