Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Li pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6, Telefoni oredniStva la »prave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Človek Sn njegova usoda v današnjem času Kar danes doživlja in mora trpeti človeštvo, bi mogli z eno besedo označiti kot izdajstvo nad človekom. Poglejmo 6amo nekaj posebno vidnih značilnosti: Predvsem ni nikogar več med nami, ki hi mogel mirnega srca reči, da je njegov obstanek zavarovan. Čut negotovosti se je vseh polastil in noben stan, noben poklic in nobena družabna plast ni popolnoma mirna ob vprašanju, kaj utegne jutri priti. Včasih je bila negotova usoda le politikov, morda še gospodarskih ljudi, trgovcev, bankirjev in po drugi strani' proletariata, ki živi iz rok v usta, — toda danee so si prav tako malo gotovi svoje varne in preskrbljene bodočnosti uradniki, kmetje, obrtniki ali kapitalisti. Vsakdo •čuti, da nas je razvoj pripeljal v položaj, ki je podoben tankemu ledu, ki se vsak čas lahko pod nogami udere. Čudno je le, da se je v takih razmerah boj za obstanek še bolj poostril in da se vsakdo poskuša navezati na kar moč veliko vrvi v varljivem upanju, češ ena bo že držala. Toda ta liberalna, prav res liberalna — čeprav jako naravna miselnost nima več pravega temelja: Kajti vsakdo, ki globlje gleda razmere, mora čutiti, da slehernega poedinca v svetu tirajo razmere bolj in bolj v naročje neodgovornih kolektivov, ki neizprosno zahtevajo popolno podreditev in priličenje celotne osebnosti, ali pa pohodijo človeka in ga stro kakor mravljo. Človek kot oseba je temu toku predan in izdan skoraj brez osebne bratnbe. Kot naravna, tudi že vsem vidna posledica lega stanja je splošno naziranje, da človek ni več prva in poglavitna vrednota v svetu. Kakšen škandal in pohujšanje za vsa stoletja, ker je bilo v davnem srednjem veku morda nekaj sto ljudi po nespaineti in trdoti tiste dobe sežganih na grmadi! A danes? Skoraj v nevarnosti ste, da boste osramočeni in da se vam bodo prezirljivo nasmihali, če napeljete pogovor na tisoče in milijone človeških žrtev, ki so padle zaradi svojega prepričanja v Rusiji, v Mehiki, v Španiji in po vseh delih sveta! Kdo se še razburja nad tem, če tu in tam eden nenadno izgine ali tudi če jib več izgine, ki so bili komu, ki je močnejši, na poti? Kdo si še dela težke misli zaradi načina, kako se enega in drugega na hladno postavi ali moralno ubije;" činiafeihu Treftutnemu parVenajtt ali brezobzirnemu stremuhu ni po volji — pa čeprav je mnogo ,let pošteno in zvesto opravljal svojo službo! Vse to so danes malenkosti, zaradi katerih nihče niti z rameni ne skomigne. Toda vse te male in velike »malenkosti« z vso zgovornostjo dokazujejo, da človek in njegova vrednost in čast ni več v družbi spoštovana. Človek ni več prva vrednota, temveč je le še sredstvo za dosego drugih vrednot, ki jih človeški kolektiv višrje ceni kakor človeško blaginjo. Zanesla je to podivjanost v ljudsko mišljenje že svetovna vojna, ki je prvič zgrabila človeštvo kot en sam neznanski kolektiv in mu dopovedovala, čemu je prav za prav na svetu. Potem je šlo dalje v boljševizem in v drugih totalitarnostih, ki drže človeka v stalni mobiliziranosti in neprestani mrzlici in napetosti za neke »ideale«, ki ga v resnici ponižujejo v osebnem dostojanstvu, ga vrednotijo kot mrtvo številko in blago. Pri tem je človek otopel v svojih nraveh, zaveda se, da je zapreden v mrežo silno izpopolnjenih tehničnih organizacij, katerim ne more več uiti. Njegovo osebnostno življenje zamira. Namesto »Hoje za Kristusom« postaja »hoja za strojem« njegov delež, kajti stroj, tehnika je bog in najvišji ideal našega časa. Chesterton v eifem svojih duhovitih spisov pripoveduje, da človeštvu ne grozi največja nevarnost zaradi njegovih zablod, ampak ker so njegove kreposti — ponorele. One kreposti in na-njenja v človeku, ki jih ima od Stvarnika, da bi z njimi Njega častil in slavil in da bi ustvarjal blaginjo na zemlji, ta nagnjenja si iščejo drugih, manj vrednih objektov kakor je Bog. Namesto vere v živega, osebnega in večnega Boga je dobil nadomestek v verovanju v neke mythose, v raso, v državo, v kolektiv, v družabni razred, v nacijo ... kar ga seveda v globini duše ne more zadovoljiti. Modem človek je izgubil orientacijo in kakor je sam izgubil vrednost in dostojanstvo, tako tudi ne pozna reda, po katerem naj bi vrednotil stvari okrog sebe. To, kar je v njem najboljšega in kar naj bi podaril Bogu, daje stvarem. Zato je njih oblast nad človekom vedno hujša, oblast materije nad njim, ki je odločen, da gospoduje nad stvarstvom. Mislimo, da je najgloblji vzrok temu stanju treba iskati pri človeku samem, ki ne zna več odgovoriti na prvo vprašanje katekizma. Prvo vprašanje katekizma, ki je odločilno vprašanje za vsakega človeka, se glasi: Čemu sem na svetu? Za to vprašanje ima sodobni svet prav tako malo razumevanja, kakor za znano Kristusovo vprašanje, kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi. Temu vprašanju postavlja danes svet nasproti popolnoma drugo vprašanje: Kaj koristi človeku, če svojo dušo pridobi, trpi pa škodo na svojem imetju in na položaju, ki 6i ga je s tolikim trudom, pošteno ali nepošteno pridobil? Tu je jedro problema, ki tare sodobni svet. Kakor ga rešuje posameznik ali kakor ga rešujejo narodi in države, takšna je njih usoda. Drin Dunajska vremenska napoved: Znatno povečanje oblačnosti. Delno padavine. Temperatura po narasla, Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z zmernim severnim vetrom, hladno po vsej državi. Pretežno oblačno na vzhodu, jasneje na zahodu Sneg na skrajnem vzhodu in jugu. Na Primorju bo veter popustil. Zdravice v Londonu Angleški kralj Jurij VI. in predsednik francoske republike poveličujeta trdno povezanost Anglije in Francije v borbi za svobodo in mir London, 22. marca. AA. Reuter: Snoči se je vršila velika slavnostna večerja v Beli in Zlati dvorani bučkinghamskega dvorca na čast predsednika francoske republike Lebruna in njegove gospe. Večerji so prisostvovali: angleški kralj in kraljica, predsednik Lebrun z gosjx>, ter 105 najuglednejših osebnosti, med njimi kraljica Mary z vsemi člani kraljevskega doma. Večerji 60 prisostvovali med drugim predsednik vlade z ministri, veliko število jioslanikov ter canterburyški nadškof. Pri večerji so se posluževali znamenitih zlatih krožnikov in drugih posod iz bogate državne zbirke. Angleški kralj je nosil modro admiralsko uniformo. Pri večerji je angleški kralj imel na-pitnico, v kateri je med drugim dejal: Pozdrav Jurija VI. »Za svobodo in pravico, ki ju oba naroda enako ljubita...« Naš narod pozdravlja v vaši osebi, gospod predsednik, upoštevanega šefa velikega naroda, s katerim nas veže prijateljstvo. Francosko-angleški odnošaji so mnogokrat predmet proslave t izbranimi in svečanimi besedami, toda nikoli niso imeli tako velikega pomena kakor danes. Naša dva narnda lahko vržeta pogled na niz stoletij zgodovine, ki niso izpolnjena sam« z junaštvom, temveč tudi velikimi uspehi na znanstvenem in umetniškem polju. Demokratične vlade so omogočile našima narodoma ustanove, ki najbolj 'zgovorno izražajo svobodo in pravico, ki ju naša dva naroda enako ljubita. Naša dva naroda se zavedata tudi skupnosti interesov, ki ju vežejo. Naši državniki so zaradi tega lahko v ozračju popolnega medsebojnega zaupanja mogli delovati ter sem prepričan, da se bo to sodelovanje naših dveh vlad nadaljevalo, da bi se tako napravila največja usluga glede miru. Naši dve vladi sta odločeni v tem, da napravita vse, kar je v rrjuhi moči, da bi se številna resna vprašanja in problemi, na katere naletimo danes na svetu, rešili na prijateljski način. Naši dve vladi ne bosta sodelovali pri nobeni ureditvi s kršitvijo onih načel, ki morajo vladati v odno-šajili med poedinimi državami. Mi popolnoma uvidevamo težave, ki nam ležijo na potu, toda isto tako jc v nas prepričanje, da lahko gledamo v bodočnost z zaupanjem, zavedajoč se svoje sile, svojih intelektualnih kreposti in drugih vrlin, s katerimi se odlikujeta oba naša naroda, posebno v trenutkih nevarnosti. Lebrunov odgovor »Medsebojno razumevanje postaja vedno bolj globoko...« Predsednik francoske republike Lebrun je odgovoril na kraljevo zdravico s sledečimi besedami: Prijateljstvo naših dveh držav je zakoreninjeno v moralni zavesti ter se danes pojavlja kot naraven in nujen pogoj njihovega obstoja. Medselnijno razumevanje postaja vedno bolj globoko, ter se jafa na vseh poljih, tako da vidimo, da sta se oba naša naroda izjavila za skupna načela, ki dajeta tako življenju poedinca kakor za celotnih narodov najvišjo vrednoto, vredno da zanj žive. Kajti svojo načelnost in svnjn moč črpamo prav iz tega ideala, kar nam daje vedno več hrabrosti, da se ga tudi v naprej držimo. Naš občutek časti, pravice človeškega dostojanstva, spoštovanja sporazuma in dane besede, naša udanost svobodi govora in mišljenja ter tiska, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, ljubezni do miru, to vse so naša načela, ki se jih držimo. Vedno, kadar so naša načela nekje na svetu doživela neuspeh, se jo naše javno mnenje dvignil« ter zahtevalo od vlade, da jM>jača oborožitev, da bi se okrepila varnost države ter s tem podprlo splošni mir. Na ta način se potrjuje naša želja, da delamo za obnovitev mednarodnega zaupa-nja, ker sicer za noben narod ne bi obstojal niti mir niti pravo blagostanje. Prepričan sem. da delajo francoski in angleški državniki za ves svet, ako podpiraj« ta načela ter se trudijo, da bi svet prišel iz današnjih motnih dni. Pri županu Londona »Naše vezi niso bile nikdar tako trdne ko danes...« London, 22. marca. AA. Havas: Predsednik francoske republike Lebrun in njegova soproga sta s spremstvom odšla z buckinghaniskega dvorca in se odpeljala v Ouildhall, kjer se bosta udeležila banketa, ki ga jima na čast prireja lon-"lonski župan Pred buckinghatnskim dvorcem se je zbralo okoli 10.000 ljudi, prav toliko pa jih je bilo na Trafalgarskem skveru. Na vseh javnih poslopjih vise francoske in angleške zastave, |>ray tako pa tudi na številnih zasebnih hišah. Ob vsej poli je ogromna množica ljudstva navdušeno vzklikala visokim francoskim gostom. Pariz, 22. marca. AA. Na banketu jc londonski župan pozdravil predsednika francoske republike s temile besedami: Gospod predsednik! Nenavadno nas veseli, ko vemo, da obstoji med vašo veliko državo in med vašo medsebojno razumevanje in da obstoje prijateljske vezi, ki niso bile nikdar tako trdne, kot danes. Mi želimo od vsega srca, da obe naši državi, lako čvrsto povezani nadaljujeta s svojimi dosedanjimi napori za ohranitev miru. Na pozdravni govor londonskega župana ja predsednik francoske republike odgovoril: V tem zgodovinskem hramu ustvarjajoče energije Angležev, predstavlja moj obisk po nepozabnem obisku, ki sta ga preteklo lelo naredili v Parizu Njihovi Veličanstvi kralj Jurij in kraljica Elizabeta, nov dokaz prijateljstva, ki spaja dve državi in ki ga ni mogoče z ničemer pretrgati. Litva je Memel izročila Nemčiji Nemčija je s tem pridobila 150.000 prebivalcev Ta najnovejša pridobitev brez odmeva po Evropi Memel, 22. marca. TG. Memelski guverner G a 1 i u s je snoči časnikarjem izjavil, da je litvan-ska vlada od nemške vlade sprejela ultiinativno zahtevo (kar pa Nemčija odločno zanika), da se mora memelsko ozemlje nemudoma izročiti Nemčiji, ker tako zahteva načelo o samoodločbi narodov. Vlada se je nato sestala k seji ter je vse vprašanje v prisotnosti zunanjega ministra Urbsisa, ki se je pravkar vrnil iz Berlina, proučila. Zunanji minister je točno obrazložil stališče nemške vlade. Litvanska vlada sc je nato odločila, da nemške zahteve brezpogojno sprejme. Tozadevni sklep je bil sjioročen v Berlin. O poteku seje j>a je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Po svoji vrnitvi v Kovno dne 21. marca t. m. je minister za zunanje zadev Urbsis obvestil ministrski svet, ki je zasedal od 14 do 10 ure, o uspehih svojih pogajanj z nemškim ministrom za zunanje zadeve v. Ribbentropom. Na osnovi tega |>oročila so uvideli, da je nemški minister za zunanje zadeve v imenu nemške vlade jx>slal litvan-ski vladi predlog, da se memelsko ozemlje vrne Nemčiji, ter doda!, da je to edino primerna rešitev, da bi prišlo do pomiritve. Dalje je v. Ribbentrop dodal, da se bo Nemčija v primeru, ako se memelsko ozemlje vrne na osnovi mirnega sporazuma, v največji meri ozirala na gosj>odarske interese Litve v memelski luki. Nemški minister za zunanje zadevo je naglasi! posebno lo, da taka rešitev ustreza jasno izraženi želji nemškega prebivalstva Metnela. Prav tako bo taka rešitev koristna za obe državi. Razpoloženje v memelski pokrajini je takšno, da je ureditev tega vprašanja na osnovi, kakor jo predlaga Nemčija, nujno potrehna, da bi se preprečili sjiori. Potem, ko je litvanski minister za zunanje zadeve Urbsis končal svoje poročilo, je ministrski svet dolgo razpravljal o položaju, ki je na ta način nastal. Ministrski svet jc z ozirom na stališče Nemčije dal svoj pristanek, da se memelska pokrajina vrne Nemčiji. Vlada je o tem takoj obvestila parlament. Na proslavi Kola srbskih sester: Kneginja Olga (v slovenski narodni noši) pleše kolo. Desno od nje je vojni niini6ier generai N e d i ž, Posebna litvanska delegacija odpotuje še danes \ Berlin, da začne z Nemčijo jiogajanja o vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Berlin, 12. marca. AA. DNB. Z obveščene strani izjavljajo, da vesti, ki krožijo v inozemstvu, de je Nemčija j>oslala Litvanski ultimat, ne odgovar jajo resnici. Kaj je memelsko ozemlje Memel (po litvansko Klajpeda) je stara li fvanska zemlja, koder so se pa v teku zgodovini naselili nemški trgovci. LeJii na istoku reke Nje men v Baltsko morje, na meji med Litvo in nem ško Vzhodno Prusijo. Na mirovni konferenci v Pa rizu !. 1919 je bilo pristanišče 7. ozkim pasom kot samoupravno ozemlje dodeljeno litvanski državi, da je imela svoj izhod na morje. L. 1924 je bilo memelsko ozemlje postavljeno pod oblast litvanske države in je samoupravni značaj skoraj popolnoma izplahnil. Pristaniško mesto Memel s zaledjem meri skupaj 2.848 kvadr. km. in prebiva na njem okroglo 150.000 prebivalcev. V mestu samem je okrog 70.000 prebivalcev, ostali so v zaledju ob reki Njemen in ob morski obali. Po prebivalstvu je Nemcev okroglo 100.000, ostali 50.000 pa so Li-tvanci. (Memelsko ozemlje je tako veliko ko naš kranjski, škofjeloški, radovljiški in kamniški okraji, to je vsa Gorenjska, ali na Štajerskem: pre-valjski, slovenjgraški, oba mariborska in ljutomerski okraji.) Hitler pojde v Memel Berlin, 22. marca. AA. DNB: Izvedeli smo, da je Fiihrer danes odpotoval v Memel. V Swine-miindu sc bo vkrcal na križarko »Deutschland« in se z njo odpeljal v Memel. Berlin, 22. marca. AA. Reuter. Zadnje vesti iz Klajpede so izzvale veliko iznenadenje v vsej Nemčiji, ki ni bila nanje pripravljena. Ljudstvo je takoj začelo ponovno razobešati zastave, ki so jih bili že odstranili po včerajšnji proslavi priključitve Češke in Moravske k Nemčiji. Nemški uradni krogi ne pričakujejo nobenih protestov glede klajped-skega vprašanja, ker je bila Klajpeda vrnjena Nemčiji s svobodnim pristankom litvanske vlade. Po prejšnjem običaju bo državni kancler Hitler spremljal nemške čete v klajpedsko pokrajino. V Litvi obsedno stanje Kovno, 22. marca. AA. DNB. Opoldne je bilo v Litvi proglašeno obsedno stanje. Vlada je objavila proglas, s katerim |x>ziva prebivalstvo, naj bo mirno. Ministrski svet se je sestal na sejo ob devetih. Opoldne seja šo ni bila končana. Nemške čete bodo zvečer po proglasitvi priključitve Memela vkorakale v ozemlje. Klajpeda, 22. marca. AA. DNB. Izročitev vseh poslov v uradih, ki so bili do zdaj pod litvansko upravo, je bila izvedena brez vsakega incidenta« Te urade je prevzela klajpedska policija. Vse potrebno jo bilo izvedeno že opoldne. V Londonu — roke v zrak London, 22. marca. AA. DNB. Londonski listi komentirajo najnovejše dogodke v zvezi z nemško zahtevo, naj se ji vrne memelska jKikrajina. Z ozi-liom nn to, da litvanska vlada sama smatra vrnitev Memela Nemčiji kot »najugodnejšo rešitev*:, pišejo listi, da je vsak odpor drugih držav nemogoč. Tudi Švico skrbi Bern, 22. marca. AA. Havas: Narodni svet je razpravljal danes dopoldne o načrtu za organizacijo vojske. Pri razprav: je šef vojaškega oddelka Minger poudaril, da so izvršene že vse priprave za vojaško mobilizacijo računajoč pri tem na nenadni napad. Odredbe o zaščiti meja bodo stopile avtomatsko v veljavo. Minger je zatem nastopi! proti temu, da bi bil v mirni dobi kdo imenovan za generala. Po tej intervenciji 'e svet zavrnil predlog o imenovanju enega samega vrhovnega poveljnika. Le en glas je bil podan a. ta predlog. Dr. Maček izjavlja, da bi stopil v vlado Dr. Maček je 21. marca sprejel dopisnika ameriške agencije »Associated Press« iz Belgrada, kateremu je razložil svoje naziranje o perečih političnih vprašanjih v Jugoslaviji. Dr. Maček je razložil vzroke nezadovoljnosti ter je med drugim tole izjavil: »Zahteve Hrvatov so sprejemljive ne le za Srhe in za državo Jugoslavijo, temveč tudi za zahodne demokracije. Hrvati so pripravljeni iskreno sprejeti skupne meje in srbsko dinastijo, zahtevajo pa v teh mejah in pod to dinastijo brezpogojno svojo svobodo. 'Po vprašanje se mora naglo rešiti. Jaz bi bil pripravljen poslati svoje predstavnike v tako vlado, ki bi obsegala vse politične sile državo, torej v koncentracijsko vlado, nikakor pa ne v kako vlado, ki bi imela nalogo dosedanje stanje nadaljevati v brezkončnost, pač pa v vlado, ki bi ukrenila najvažnejše ukrepe, ki vodijo h končni rešitvi hrvatskega vprašanja. Po mojem mnenju je v sedanjem mednarodnem položaju odbila zadnja ura, da se uresniči sporazum med Srhi in Hrvati, tem bolj, ker danes niti en važen politični činitelj v Srbiji ni zoper rešitev tega vprašanja. Zanj je vsa srbska o|>ozicija, celo bivši najodločnejši nasprotniki zadovoljitve hrvatskih zahtev, nosilci svoječasnegn režima kralja Aleksandra, ki so se pri zadnjih volitvah dali kandidirati na mojih listah. Čeprav niso z menoj sklenili nikakega političnega dogovora, vendnr iz razgovorov ž njimi vem, da so sedaj celo oni prepričani, da je rešitev hrvatskega vprašanja velika potreba. Zaradi tega ne morem uvideti, kdo naj bi imel interes, da bi se to vprašanje razvleklo v brezkončnost.t Dr. Mačkova izjava ni točna Zagreb, 22. marca. b. Jutranji »Hrvatski dnevnike objavlja sledeče beležke zaradi poročil, ki so izšle včeraj v »Jutarnjem listu«: »Današnji Jutarnji list« |>nroča, da je včeraj dopoldne dr. Maček sprejel v Belgradu dopisnika »Associated Pressa«, ki mu je pri tej priliki obrazložil svoje poglede do aktualnih jiolitičnih vprašanj. Ta razgovor je bil nevezan, izjave predsednika dr. Mačka pa so bile namenjen ameriškemu tisku. Predlio pa so ameriški listi prinesli ta razgovor, je izšlo o njeni poročilo v »Jutarnjem listu« v obliki izjave, in to tako, kakor da bi bi! predsednik dr. Maček izjavil vso ono, kar piše »Jutarnji list«. Ta izjava je nepopolna in netočna in predno je bila tiskana, ui bila poslana na vpogled dr. Marku. V izjavi ni onega, kar je najglavncjšo in kar je bilo izhodišče, predsednikovih razlaganj. Kdor pozna stil dr. Mačka, ta na prvi pogled vidi, da gre za svobodno reprodukcijo razgovora, ne pa za izjavo, ki hi jn dr. Maček diktiral. Hrvaški časopisi vendar ne hi smeli prinesti tak« okrnjene in netočne izjavo hrvaškega voditelja, posebno o tako važnih vprašanjih in v tako važnih časih.« Tako je glasilo dr. Mačka demantiralo gornjo izjavo,, t L .1 , Odgovor na pisanje zunanjega tiska Zadnje čase so razni zunanji listi prinesli o hrvatskem vprašanju več poročil, o katerih sedaj piše zagrebški »Obzor«. V zvezi s tem pravi ta list med drugim tudi tole: »Da se mimo in celo zoper legitimne zastopnike hrvatskega naroda ne more pričeti reševanje hrvatskega vprašanja, je predvčerajšnjim priznal tudi »Slovenec«, ki je izjavil, da je hrvatski narod dni legitimacijo dr. Mačku, da ga zastopa pri pogajanjih.« — K tej »Obzorovi« opazki moramo dodali, da tako »Slovenec« ves čas piše. »Obzor« končuje svoj članek z besedami: »Sicer pa bo položaj v pogledu reševanja hrvatskega vprašanja kmalu jasen. Dollej pa je treba z največjo previdnostjo sprejemati nepotrjene glasove o stališč'] dr. Mačka in o ponudbah, ki mu prihajajo. Hrvatsko vprašanje ni taktika, marveč je življenje hrvatskega naroda v vseh njegovih panogah.« Tolažljivo znamenje ».Tugoslovenski Lloyd« piše med drugim: »Z ozirom na novi položaj, ki je nastal v državi, odkar je prišla vlada g. Cvetkoviča, in z ozirom na razpoloženje, ki se vsak dan bolj jasno kaže, ki pa nastaja iz splošne uvidevnosti, naj bi se notranje razmere čim prej uredile ter s tem omogočilo urejeno skupno življenje v skupni državi, je tolažljivo, ker se v tem smislu oglašajo vedno resnejši glasovi, ki v narodne vrste prinašajo jasnost in psihološko pripravljenost, ki je tako potreben pogoj dobremu sporazumu. Te glasove redno prinaša tudi »Hrvatski Dnevnik«, ki s tem kaže, da tudi on iskreno želi ustvariti ozračje 6loge v teh težavnih časih. »Jugoslovenski Lloyd« o žaloigri češkega naroda V 6voji številki od 21. marca »Jugoslovenski Lloydt piše o tragediji češkega naroda, ko je bila češka država zbrisana z zemljevida ter nato pravi: »Vsa svetovna javnost še vedno stoji vsa pretresena pred dejstvom, da se je to brisanje izvršilo ob nezapaniteni pasivnosti vseh tistih odgovornih činilcev na Češkem, ki so po položaju in prisegi bili v neodklonljivt dolžnosti, da branijo — najsi bo tudi z največjimi žrtvami — neodvisnost svoje zemlje. To je v zgodovini vsega človeštva edini in edinstveni slučaj, da predstavniki naroda, vojske in državne oblasti svojevoljno iščejo varstva velike sile, in sicer prav tiste, pred katero bi bili logično mogli iskati varstva kjer koli na drugi strani. Postavljen nI bil nasproti niti najmanjši odpor, marveč je brez enega samega strela in brez krvavega ugovora bila izvršena kapitulacija, ki ji ni primera v svetovni zgodovini. Najtežje pa je to, da se je in taka kapitulacija zgodila v klasični deželi sokolstva. To je dogodek, ki se bodo brez dvoma nad njim zgražali vsi prihodnji rodovi bodisi na Češkem, bodisi zunaj nje. Obenem pa je to dogodek, ki se zaradi svoje nezaslišane značilnosti prav gotovo nikjer več ne bo ponovil. Junaški ukrajinski Sičevci, ki so se vendar borili, so edina svetla točka v tej žaloigri.« — Omenjamo, da je »Jugoslovenski Lloyd«, ki tako piše, usmerjen v duhu jugosloven=kega nacionalizma. Njegov urednik je g. Ivan Malinar, ki je bil vedno ugleden član Narodne odbrane ter je Sokol. Hrvatski klub v Belgradu Te dni je v Belgradu imel svoj letni občni zbor Hrvatski klub, kjer so bila podana poročila o delovanju v lanskem letu, nakar so bili odposlani brzojavni pozdravi kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. Soglasno je bil za predsednika Wvnii«.n dosedanji Dredsednik e. Peter Blaškovič. Predsednik senata dr. Korošec pričenja sejo # Senat obravnava preračun Kako govore jnsarski senatorji o Slovencih Belgrad, 22. marca. b. V senatu se je danes nadaljevala načelna preračunska razprava, v kateri so govorili v glavnem člani senatnega kluba JNS. Na dopoldanski seji je govoril senalor dr. Stevčič, za njim pa senator JNS dr. Kramer, dalje Živanovič in dr. Andjelinovič. Seja se je pričela ob pol 10. Navzočni so bili vsi člani vlade s predsednikom CvetkoviČem na čelu. Po prečitanem zapisniku včerajšnje seje je predsednik senata dr. Korošec takoj sj>oročil program ter podal za nadaljevanje načelne preračunske raz|>rave kot prvemu govorniku besedo bivšemu demokratu, se-natoriu dr. S t e v č i č u. Nasledn ji govornik Jeronim Živanovič' je svoj govor posvetil rešitvi uradniškega vprašanja. Dr. Kramer — jugoslovanski nacionalist slovenskega imena Za njim je govoril senator dr. A. Kramer (JNS). Uvodoma je poudarjal potrebo čimprejšnje rešitve vseli notranjepolitičnih problemov. Med drugim se je nekoliko pritožil zaradi poraza, ki ga je doživel v Ljubljani pri decembrskih volitvah. Obširno je govoril o posameznih določbah v finančnem zakonu. Med drugim je omenjal do-ložbo o prenosu verskega fonda na katoliško Cerkev. Dr. Kramer je proti sodelovanju narodnega predstavništva pri izdelavi političnih zakonov., K a-- daljnja izvajanja je posvetil določbi v finančnem zakonu, ki govori o podpori Zvezi fantovskih odsekov, ter o določbi, s katero se Fantovski odseki poleg Sokola in Jadranske straže uvajajo na srednjo šolo kot dovoljena mladinska organizacija. Za Fantovske odseka pravi senator dr. Kramer, da so čisto gotovo organizacija za telesno vzgojo, da pa so čisto slovenska organizacija in nesporno tudi verska organizacija, v kateri ni prostora za nekatolike. Gradbeni minister dr. Krek mu vpade v besedo: »To ni točno!«, nakar dr. Kramer nadaljuje: »Jaz sem za plemenito tekmovanje med Sokolom in drugimi organizacijami na polju telesne in narodne vzgoje in nočem kritizirati in se tudi ne razburjam zaradi take odredbe. Kako so fantovski odseki dobili dovoljenje, da lahko lako delajo?« Poročevalec finančnega odbora, senator Smodej; »Enkrat se zahteva enakost. Namesto komunistične akcije se uvaja nacionalna.« Dr. Kramer nadaljuje: »Dobro, nimam nič proti temu ter govorim iz načelnih razlogov.« Senator Smodej: »Čemu se potem razburjate?« V nadaljnjih izvajanjih je dr. Kramer govoril o hrvatskem vprašanju ter o volilnem sporazumu med JNS in dr. Mačkom. Omenjal je tudi dr. Bičani-čevo knjigo o zapostavljanju Hrvatov v državi ter pravi, da bi nanjo morala vlada odgovoriti. Prometni minister vpade v besedo: »In vi z nami!« Pr. Kramer je dejal tudi, da misel narodnega edinstva, ki je ustvarila to državo, ostane osnovna ideja našega skupnega življenja in da ne bo nikdar izgubil te vere. Pravi, da se ta misel danes lahko potisne v ozadje, toda gotovo bo spet enkrat z vso silo vstala, in to čistejša in krepostnejša kakor doslej. Dr. Kramer se je izdajal v govoru za velikega demokrata ter izjavljal, da bo ostalo nesporno dejstvo, da je duša naše nacije neomajno. »slobodarska«, ter je demokracija edina trajna osnova našega političnega razvoja. Hrvatsko vprašanje se brez Slovencev ne more reševati. Pri tem dr. Kramer zagovarja potrebo, da je treba temeljito revidirati odnose naših pokrajin nasproti centralni upravi v smislu daljnosežna samouprave v vseh panogah državnega življenja, posebno še na finančnem polju. S tem je dr. Kramer sprejel vse, kar je stalno zahtevala večina slovenskega ljudstva, organiziranega v bivši SLS in zdaj v JRZ, ki je bilo stalno od dr. Kramer-jevega tabora napadano kot separatistično. Pri tem dr. Kramer še dobesedno izjavljaq »Mi jugoslovanski nacionalisti slovenskega imena, v imenu katerega govorim, bomo vedno podpirali! vse narode, da povezanost med posameznimi delt naroda in države postane čim večja.« Nazadnje se dr. Kramer zavzema za zno=no življenje :n razmerje med političnimi strankami v Sloveniji ter omenja enoten nastop slovenske akademske mladine na ljubljanski univerzi. Skupno z zakonom o volitvah narodnih poslancev bi bilo treba po mnenju dr Kramerja spremeniti tudi volivni za« kon za kmečke in mestne občine, ker normalizacija našega političnega življenja zahteva tudi normalizacijo razmer v naših samoupravnih enotah. Senator Dragovič vpade: »Pa to je vaš zakoni« Na ta medklic odgovarja senator JNS dr. Nemec: »Naš zakon se je preživel in ga je treba spremeniti.« Dragovič je znova zaklical: »Tudi vi ste se preživeli!« Za dr. Kramerjem je govoril senator dr. Grga Andjelinovič. V svojem govoru je obravnaval večinoma notranjepolitična vprašanja. Med drugim je dejal, da sta v vrstah jugoslovanskih nacionalistov od prvega začetka bili dve stališči glede hrvatskega vprašanja in njegove rešitve. Eni so zanikali njegov obstoj ter smatrali, da se vsi naši notranjepolitični problemi lahko rešijo e potiliko močne roke. Drugi pa so idejo jugoslovanstva smatrali kot idejo zedinjevanja Srbov, Hrvatov in Slo* vencev. Pozdravlja deklaracijo kr. vlade, ki stav* lja rešitev hrvatskega vprašanja na dnevni red, ter poudarja, da je treba pri tem odstraniti vsa ovire. Po govoru dr. Andjelinoviča je bila dopoldanska seja zaključena ter se je nadaljevala popoldne ob petih. Belgrad, 22. marca. m. Popoldanska seja se je pričela ob 5. Zaradi osebnega pojasnila je govoril senator Gluiac. Za njim je dobil besedo senator Pucelj, ki je govoril v stilu svojih znanih govorov. Primerjal je razne ljudi s konji ter govoril o slovenskih »valih« med volitvami in še o drugih rečeh. Govoril je 6ploh tako, kakor ima navado g.. Pucelj govoriti. Nekateri senatorji so ga prekinjali. Tako mu je senator Joksimovič zaklical: »Lepa razprava!« Prometni minister dr, Spaho je dostavil: »In v tako resnih časih!« Za Pucljem je govoril senator dr. Nemec, nato pa senator Dunjič, vsi člani kluba JNS, nakar ja bila seja zaključena. Prihodnja 6eja bo jutri ob 9, na kateri bo govoril zadnji govornik Dragoslav Djordjevič, nakar bo glasovanje. Po izglasovanem preračunu v načelu bo senat takoj prešel na razpravo v podrobnostih. ««41 (S, . Zvezda, ki K državnozborskim Bruselj, marca 1939. V Belgiji bodo 2. aprila državne volitve. Pri teh volitvah padejo važne odločitve. Odločala se bo tudi usoda reksizma. Vse tako kaže, da bo po teh volitvah končnoveljavno izginil iz belgijskega političnega življenja. Osnovna misel reksizma gotovo ni bila slaba. Hotel je državno preosnovo, gospodarsko obnovo, socialno pravičnost, verski mir, edinost naroda — vse samo stvari, ki jih vsak idealni človek želi in je za nje pripravljen tudi kaj žrtvovati. Vsi, kateri so mislili, da je strankarsko življenje in torej demokracija nevarnost in nesreča za deželo in vsi, kateri so zrli v avtoritarni državni obliki ono silo, katera gradi novo družabno življenje, vsi ti so se priglašali k reksistoin, V nekaj mesecih so nad vso Belgijo plapolali rdeči prapori z modro reksistično krono. Duša vsega pa jc bil mladi šef Valonec Leo Degrelle, ki je znal z očarujočim govorniškim darom navdušiti desettisoče. Brezobzirno je razkrinkava! nekatere finančne politične škandale, v katere so bili zapleteni vodilni politični možje in finančniki. Čudovito je znal vse očitke proti obstoječim političnim in gospodarskim razmeram izrabiti v volivno propagandistične namene. Žel je nezaslišane uspehe. Kljub visoki vstopnini se jo število obiskovalcev reksističnih shodov bolj in bolj dvigalo in šlo v stotisoče. Degrelle je bU prepričan, da ima za seboj množice in v tem prepričanju je stavil vse na eno karto. Izzval je katoliškega ministrskega predsednika van Zeelanda iu se postavil proti njemu kot edini protikandidat — ter bil strahovito poražen. V zadnjem trenutku je golovo bilo odločilno pismo kardinala nadškofa in vsega belgijskega episko-pata, ki je posvaril katoličane pred reksizmom. Degrelle je zelo nemodro sam izzval svojo obsodbo, ko je nekaj dni pred volitvami na nekem shodu izjavil: »Kardinal ne govori proti nam, torej je kardinal za nas.« Nato pa je episkopat spregovoril in Degrelle je bil poražen. , „ ( Belgijskim škofom so celo od katoliške strani zamerili njihov korak proti Degrellu, češ, da se vtikajo v politiko, da so proti delavstvu in da drže z visoko financo proti papeškim okrožnicam ild. Toda zakaj so škofje imeli prav? Kje je zmota reksizma? Kje so sploh vzroki, da je mogočno reksistično gibanje tako hitro splahnelo? Predvsem so bojne metode reksizma bile skrajno nemoralne. Tudi za politično življenje velja osma zapoved o laži, o natolcevanju, o obrekovanju. Degrelle je bil zaradi svojega govorenja na shodih dvakrat tožen in obsojen na sedem, tednov zapora. Reksizem je zgrajen na zmotnem nauku o absolutni državi in o popolni ločitvi vere in politike. Degrelle je v svojem listu »Pays r<5el< branil nauk o absolutni diktaturi poedinca kot normalni obliki vladavine. Zagovarjal je Čisto diktaturo brez parlamenta in senata. Rek9izmu je manjkala osnovna doktrina, ki bi dajala pokretu neko etično vrednost in mu narekovala smer. Ako smo zgoraj rekli, da je Degrelle zagovarjal nauk o najbolj brezobzirni diktaturi, je treba razumeti to tako, da s« ta miselnost vleče skozi vse letnike je zašla... volitvam v Belgiji njegovega »Pays reelr, ako izluščite vse, kar je propagandističnega v njegovih člankih. Toda to je bila njegova vodilna ideja. Kake filozofske svetovno nazorne podlage Degrelle v svojem listu in v svojih govorih svojemu gibanju ni podal. Le od 1. januarja do 31. decembra sami ostri, hujskajoči članki, sramotilni govori in brezkončna natezovanja, skratka, neprestana volivna agitacija, to je bila vsebina njegovega glasila. Manjkal pa je jasen in ostro začrtan program, ki bi se ga vodstvo držalo. Kdor se je zaupal rekstistični ladji, je krmaril v negotovost. Pa tudi osebnost voditelja je precej problematična. Ni dvoma, da ima odlične govorniške darove, izvrsten čut, za ljudsko razpoloženje in dober nos za politične potrebe. Toda istočasno je možakar čez mero častihlepen in nepreračun-l.jivo muhast. Danes je bil za čakanje, jutri ravno nasprotno, danes je ustanavljal liste, jutri jih je ukinjal, danes je ustanavljal strokovne organizacije in pomožne blagajne, jutri jih je razpuščal. Bil je brez enotne linije, brez stalnosti, brez trdnega načrta. Končno je bil reksizem sam kriv strastnega strankarskega življenja, ker je katoliško enotnost, ki je edina za belgijske katoličane rešilna, trgal in jo neprestano smešil. In če so socialisti tu pa tam se tudi borili proti Degrellu, so tajno imeli nad njim veliko veselje. Njih nerazpoloženje zaradi razpada reksizma ni majhno. Socialistični borec Buset je te dni zapisal v socialističnem dnevniku »Peuple«. »Reksistične demisije nam nudijo priliko, da se nekoliko ponorčujemo iz »debelega Leona«, vendar pa kažejo, da je za katoličane nastopila možnost, da bodo posrkali reksi-ste. Ako pa se ti zopet vrnejo v katoliški strankarski krog, je pričakovati močnega sunka na desno?« Da ta sunek ni že preje prišel, je politični greh reksizma. Reksizem je hotel najprvo vse razbiti, ne da bi vedel, kaj naj postavi potem na prejšnje mesto. Držal se je reka: »Sčasoma bo že prišla kaka dobra misel.« Belgija in belgijski episkopat je zmaju odsekal glavo, ko je bil še Čas, kajti Belgija ni bila zrela za fašistične pustolovščine. D. L. En milijon mož nad Madrid Napovedi v italijanskem tisku o bližnji ofenzivi Franca Rim, 22. marca. Tukajšnji politični krogi opozarjajo, da se spričo mednarodnega položaja, po dogodkih v Srednji Evropi označenega, ne sme Amnestija Belgrad, 22. marca. m. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji, naroda kralj Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog predsednika vlade in notranjega ministra na podlagi čl. 30 sklenili in odločajo: Čl. 1. Da podeli splošno amnestijo za vsa kazenska dejanja (prestopke), zagre-šene do vštetega 5. februarja t. 1., za katerih preiskavo in sodbo so pristojna oblastva splošne uprave, ne glede na to, ali se je postopek že zalel ali še tele, ali je sodba poslala pravomolna ali ne. Denarne globe, v kolikor so že izterjane, se ne bodo vrnile. Čl. 2. 0 vseh spornih vprašanjih, nastalih na podlagi tega ukaza, bo razsodil notranji minister. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister naj izvrši ta ukaz. Pavle, 1. r. Radenko Stankovič, 1. r. Ivo Perovilt 1. r. pozabiti Španija, kjer stojimo pred Francovo ofenzivo na Madrid in Valencijo, ker bo ta ofenziva imela odločilen vpliv na evropski politični sistem. Anglija in Francija — pravijo v Rimu — sta poizkusili vse, da bi se ta ofenziva preprečila po premirju med rdečo republiko in nacionalno vlada v Burgosu. Toda general Franco se ni dal pregovoriti in v nekaj dneh se bodo začele njegov« kolone pomikati proti rdečim pozicijam. Rdeči razpolagajo v osrednji Španiji s 400.000 mož močno vojsko in z dobro utrjeno obrambno črto ter z veliko rezervo orožja in municije. General Franco pa razpolaga z armado, ki iteje skoraj 1 milijon moi in more tudi računati na prebivalstvo, kf je odločno proti rdečim in trpi veliko pomanjkanje. Rdeči tudi nimajo več vojne industrije. Njihova borba bo samo borba za to, da bodo lahko vsi rdeči voditelji In vsi oni, ki se imajo zaradi svojih zločinov bati generala Franca, pobegnili r. inozemstvo. Zmaga generala Franca na madridski fronti ba imela, kakor v Rimu zelo podčrlujejo, velik vpliv za razčiščenje sedanjega mednarodnega položaja. Sueški prekop dobi tekmeca Kairo, 22. marca. b. Končali so pogajanja za zgraditev novega kanala, ki bi vezal Sredozemsko morje s Rdečim morjem. Ta novi kanal se bi pričel v nekem palestinskem mestu in bi vodil do Akabe na Rdečem morju. Ustanovljena je delniška družba s kapitalom 65 milijonov funtov za gradnjo tega kanala, ki bi bil lahko že končan v petih letih. Angleška vlada »i je pridržala pravico, da sme odkupit večino delnic te družbe. t Kakšna bo slovaška samostojnost Tuka in Durčanski v Berlinu, kjer bo padla odločitev Bratislava, 22. marca. TG. Oblika odnošajev slovaške država do Nemčije, ki je, kakor znano, prevzela zaščito nad Slovaško, še ni znana. Pred nekaj .dnevi, ko ee je nahajala nemški kancler na Dunaju na svojem povratku iz Prage, 8ta bila predsednik slovaške vlade dr Tiso in zunanji minister D u r č a n -s k i poklicana na Dunaj, kjer pa nista bilasprcjeta od Hitlerja ampak sta bila pripuščena samo k Rib-bentropu, ki jima je predložil osnutek pravilnika za zaščito nad slovaško državo. Slovaškima državnikoma je bilo nasvetovano, naj ta osnutek sprejmeta in naj ga sama v imenu Slovaške predložita nemški vladi. Slovaška državnika sta se več ur razgovarjaia, toda končno sta se odločila, da se vrneta nazaj v Bratislavo na posvet z ostalimi člani vlade. Takoj po povratku jc bila sklicana tajna seja vlade, ki je zelo dolgo trajala in na kateri so verjetno proučevali načrt o samostojnosti slovaške države v okviru nemške zaščite. Po vladni seji se je razneslo po Bratislavi, da sta se odpravila na pot v Berlin podpredsednik vlade prof. Tuka in zunanji minister Durčanski, da tamkaj nadaljujeta razgovore. Zelo verjetno je, da sta nemški predlog osvojila in da ga bosta sedaj kot izvirajočega od slovaške vlade predložila Nemčiji, ki ga bo sprejela. Nato bo zaščitni pravilnik objavljen in se bo slovaška država temu primerno notranje in zunanje uredila. Hlinkina garda je zaprla v Bratislavi bivšega ministra Teplanskega, ki je bil po ostavki vlade imenovan za ministrskega predsednika. Teplanški je bil višji častnik v Hlinkovi gardi. Bratislava, 22. marca. AA. Štefani. Novi slovaški denar se bo imenoval »Orel«. Imel bo isto vrednost kakor nemška marka na Češkem in Mo-ravskem. Sedanji denar na Slovaškem bodo žigosali, nato ga bodo pa zamenjali za »Orle«. Podloga novega slovaškega denarja ne bo zlato, temveč bo imel isto kritje kakor Nemčija. Manistra prof. Tuka in Durčanski sta v Berlinu že celih 24 ur in doslej še nista bila sprejeta od kompetentnih nemških državnikov, temveč se razgovarjata s podrejenimi činitelji nemške vlade. V Pragi Praga, 22. marca. AA. Štefani: Dr. Hacha je poslal predsedniku vlade Beranu pismo, v katerem ga obvešča o razpustu skupščine in senata. Istočasno je Hacha povabil na sejo okoli 100 čeških politikov, s katerimi se bo pogajal o ustanovitvi nove koncentracijske stranke. skrivnost 11 letal... X » ■ London, 22. marca. »Da1ly Ekspres« odkriva tajnostni prihod 11 aeroplanov, ki 60 en dan pred nemško zasedbo prileteli 'v London iz Prage. V aeroplanu sta bila dva inženirja Skodovih tovarn v Plznu, ki sta prinesla s seboj risbo novega lipa strojnice, ki sta ga ona iznašla. 1000 letal pobegnilo London, 22. marca b. »Daily Express« je dobil obvestilo od svojega sotrudnika iz Srednje Evrope, da je nad 1000 češkoslovaških pilotov odklonilo izročitev letal Nemčiji. Večina teh pilotov je z letali pobegnilo v sovjetsko Rusijo, na Poljsko in v Romunijo. Kaj je dobila Nemčija s češko, Moravsko in Slovaško >Frankfurter Zeitung* z dne 21. marca objavlja zelo poučen članek o naravnih bogastvih Češke in Moravske, ki sta prišli pod Nemčijo v obliki protektorala, ter Slovaške, nad katero je Nemčija tudi prevzela zaščitne pravice. Iz članka ponatiskujemo najbolj važne podatke. Češka in Moravska Češka in moravska dežela, ki se sedaj imenujeta »protektorat« in sta popolnoma priključeni Nemčiji, merita 49.360 kms. Prebivalcev štejeta 6,773.(XX>, med njimi 234.000 Nemcev. Na en kvadratni kilometer pride 137 prebivalcev (v Nemčiji 6amo 135). Prestolnica Praga šteje sko- raj en milijon prebivalcev, Brno jih ima 275.0000, Moravska Ostrava 140.000, Plzen 120.(XX). Češka dežela sama meri 32.441 km2 in ima 4,770.000 prebivalcev. Je torej še enkrat tako velika kakor Moravska. Po veroizpovedi so katoličani v veliki večini. Po poklicih je na Češkem 38% prebivalstva zaposlenega v industriji, 27% v poljedelstvu, na Moravskem pa 38% v industriji in 30% v poljedestvu. Razmerje je torej podobno razmerju v stari Nemčiji. Češka in Moravska, kjer ležijo najbolj rodovitna žitna polja na obeh bregovih Labe in na desnem bregu Morave, sla vsako leto pridelali 3,380.000 ton raznih vrst žita. Visok in gospodarsko pomemben je pridelek hmelja. Goveje živine je na Češkem in Moravskem skupno 4,300.000 (od tega 1,200.000 krav), svinj nad dva milijona, koz nad en milijon, ovac en milijon. Gozdov je na Češkem in Moravskem 4 milij. 800.000 ha, od katerih so tri četrtine 6inrečnati gozdovi. Industrija se je na Češkem in Moravskem naselila okrog naravnih bogastev. Železarska industrija na primer se je razvila okrog pre- Bukarešta, 22. marca. b. V diplomatskih krogih romunske preslolice se širijo poročila, da je že prišlo do manjših vojaških spopadov med romunskimi in madžarskimi četami, na meji Transilvanije. Ponoven vpoklic nekaterih letnikov pod orožje spravljajo v zvezo z omenjenimi poročili, čeprav uradno trdijo, da so bili rezervisti vpoklicani le za izenačenje vojne sile in zaradi sličnih ukrepov v sosednih državah. Budimpešta, 22. marca. t. Madžarska vlada odločno zanikuje vest Reuterja, češ da je madžarsko prebivalstvo v romunskih mestih Marma-rossziget, Arad in Temešvar manifestiralo za to, da bi se ti kraji zedinili z Madžarsko. Madžarsko uradno sporočilo pravi, da so te vesti od gotove strani nalašč izmišljene, rla bi se zastrupili korektni odnošaji, ki vladajo med Romunijo in Madžarsko v delikatnem trenutku mednarodnega položaja. Izjava Turčije Carigrad, 22. marca b. Zaradi raznih poročil o nekih novih obveznostih Turčije do Romunije izjavljajo turški meroda.jni krogi na željo Anglije, da je Turčija vezana do Romunije samo z balkanskih paktom in da ni prevzela prav nobenih novih obveznosti. London, 22. marca. TG. Na merodajnih mestih potrjujejo vest, da je sovjetski veleposlanik Majski predložil angleški vladi, naj v zvezi z zadnjimi dogodki v Srednji Evropi skliče konferenco deveterih držav, in sicer: Anglije, Francije, sovjetske Rusije, Romunije, Poljske, Turčije, Grčije, Bolgarije in Jugoslavije. Namen te konference naj bi bil, da sklenejo trdno medsebojno zvezo, da bodo druga drugo podpirale, ako bi bila ena izmed njih ogrožena od totalitarnih držav (Nemčija in Italija). Angleška vlada je sovjetskemu poslaniku odgovorila, da sovjetski zamisli ni nenaklonjena in da bi bilo najbolj pametno, če bi se konferenca zbrala v Bukarešti. V političnih krogih pa se je takoj ta vest v toliko popravila, da bi Bolgarija, Grčija in Jugoslavija na konferenco ne bile povabljene, marveč da bi se zbrale samo ostale šestere države na tej konferenci. V dopoldanskih urah je prišlo iz Varšave obvestilo, da se Poljska takšne konference zaradi znanih načel svoje zunanje politike in zaradi 6vo.jega posebnega zemljepisnega položaja ne bi mogla udeležiti. V večernih urah so razglasili, da sovjetški predlog ne gre tako daleč, da bi ustvaril vojaško zvezo tned zgoraj navedenimi šestcriini državami, marveč, da gre le za skupno izjavo v smislu skupnega odpora proti napadalcu. niogovnih in železnih rudnikov pri Hladnem, Be-tounki in Plznu. Isto velja za Moravsko, kjer so premogovniki v tje&inskem okraju omogočili veliko železarsko industrijo v Moravski Ostravi. — živežna industrija pa se je razvila okrog velikih naselij in v posebno rodovitnih pokrajinah (okolica Prage, Oloinuca, 1'lzna), kjer je cvetela posebno industrija piva in sladkorne pese. Predilna industrija v Brnu, lhlavi in Nachodu se oslanja na zgodovinska izročila. Modernega izvora je čevljarska industrija, ki jo je v Zlinu ustanovil Bata. Češka in Moravska sla bogati na naravnih zakladih. Tako so na Češkem pridelali 2 milijona 300.000 ton črnega premoga, 745. gozdovih in samo 30% jih je zaposlenih v industriji. Največje bogastv« slovaške države so njeni gozdovi. Slovaški gozdovi, j>o načrtih, ki co bili še od praške vlade izdelani leta 1936, z lahkoto, ne da bi trpeli kakšne škode, dajo vsako leto 460.000 kubičnih metrov lesa. Lesna industrija je potemtakem dobro razvita. Žage, ogljarstvo, tovarne za celulozo, tovarne za papir dajejo značaj tej industriji. Žila pridelajo na Slovaškem 1.200.000 ton. Goveje živine so lela l!)il8 na Slovaškem našteli skoraj en milijon, od tega 400,000 krav. Svinj je v vsej državi bilo 529.000 glav. Naravna bogastva so izredno dragocena. Toda vss slovaško podzemlje še ni znanstveno in načrtno preiskano. Na llandlovl, kjer so bogati železni in premogovni rudniki, se je razvila precejšnja rudarska in topilniška industrija. Rujav°ga premoga zmore Slovaška vsako lelo 730.0<>0 ton, železne rude 770.000 ton, manganske rude 63.(XX) ton, svinčene rude 60.0000 ton, zlate rude 40.000 ton, antimonske rude 5000 ton. Tudi petrolej izvira na Slovaškem in ga pridobivajo lelno 13.000 ton, zemeljskih plinov pa 118.000 kubičnih metrov. Slovaška je zelo bogata na raznih mineralnih vodah, okrog katerih so se razvila svetovno znana zdravilišča. prvi povod v versajski pogodbi in (la potrjuje udanost politiki osi Rim — Berlin. Časopisje razlaga resolucijo, sprejeto na seji velikega fašističnega svela ter pravi, da tn izjave pojasnjujejo pred svetovnim javnim mnenjem in zgodovino tri glavne točke: 1. da nevarnost ustanovitve enotne fronte demokratičnih držav, skupno z boljševizmom proti totalitarnim državam pomeni, da demokratično države pripravljajo vojno; 2. da so sedanji dogodki neizbežna posledica vseh napak, ki jih vsebuje versajska mirovna pogodba in da so odveč vsake trditve od strani demokratičnih držav, ki v 20 letih niso storile ničesar, da bi te napake popravile; 3. da Italija ponovno potrjuje na jasen način .svojo popolno privrženost politiki osi z Berlinom. Ni možno nobeno dvnumje glede pomena te ponovne potrditve privrženosti k politiki osi. Ona priča na eni strani, da obstoji absolutna volja zoperstaviti se boljševizmu, ker bi vsaka zveza med demokratičnimi državami in boljševizmom pomenila zmago komunizma, na drugi strani pa ta politika skuša postaviti močan branik, ki bi so zoperstavil vsakemu poizkusu vojne. Šepajoči katoliki Glasilo narodnosocialističnih bojevnih oddelkov »Das schtvarze Korps« se je nedavno kruto norčevalo iz tako zvanih šepajočih katoličanov. Prav je imelo. Sodobni pogani hočejo biti pogani do cela. Boga ne priznavajo in iz tega izvajajo vse posledice. Zato tudi ne priznavajo deset božjih zapovedi in pravijo, da je vse dobro in prav, kar služi njihovim namenom. Oni imajo lastne zakone, ki so si jih sami dali. Ni jim mar greh, da le služi njihovemu nazoru in pojmovanju javnega življenja. Šepajoči katoličani pa, kakor jim pravijo v Nemčiji, Boga izpovedujejo z ustmi, pa z obiskovanjem svete daritve ter mogoče tudi z izpolnjevanjem drugih cerkvenih zapovedi, ga pa s svojimi deli tajijo. Zgledov za to je na pretek. V osrednjem glasilu marjanskih kongrega-cij v Rimu beremo o materi, ki ni imela nič proti temu, da je njena hčerka sprejela mesto, ki bi ga nikakor ne smela sprejeti zaradi neposredne nevarnosti za svojo poštenost. »Tam zaslužijo veliko denarja« — tako se je izgovarjala. Dala pa je brati sveto mašo z namenom, da bi Bog njenega otroka obvaroval vsega hudega. Šepajoč katolicizem — vzklika list — ki doprinaša dar Luciferju in obenem prosi Boga, da bi preprečil naravne posledice takega ravnanja. Šepajoči katoličani so tudi tisti, ki imajo doma v svoji spalni sobi vedno pred očmi razpelo, na katerem je božji Sin umrl, da bi se ljudje med seboj ljubili in odpuščali ter si med seboj pomagali — sami pa ne pozabijo nobene krivice ,ampak jo še sami drugim prizadevajo, ne da bi jim vest kaj očitala, ter niti ne mislijo na to, da bi sami voljno prenašali svoj križ ter se za druge žrtvovali z dobrimi deli in pravičnim ravnanjem. In kaj naj rečemo o tistih katoličanih, ki so pobožni in verni v družini ali pa v božjem hramu ter tam, kjer jih svet ne vidi, dočim se v javnosti klanjajo brezbožnim naukom in sili ter poizkušajo vse mogoče kompromise z nasprotniki evangelija v zatajevanju krščanstva, z dvoumnim obnašanjem ali celo z odkritim izdajstvom. Potem pa mogoče skušajo zaradi tega potolažiti Boga in svojo vest s kakšnimi pobožnimi vzdihi in molitvami ali s čem drugim ... Ali delajo novi pogani tudi tako? Ne — oni se ne klanjajo krščanstvu, ki so ga zavrgli, ampak ga dosledno pobijajo in z njim ne sklepajo nobenih kompromisov ter se tudi katoličanom osebno ne dobrikajo. Pač pa imajo gotovo tiho spoštovanje do doslednih katoličanov, ki ostanejo Kristusu zvesti tudi v najhujšem preganjanju ter ne pustijo svojega krščanstva izpačiti z lažnimi kompromisi ne v besedah ne v dejanjih. Šepajoči katoliki so pa tisti, ki jim veljajo besede skrivnega razodetja: »Poznam tvoja dela, da nisi ne mrzel ne go-rak. O da bi bil mrzel ali gorakl Tako pa, ker si mlačen in ne gorak ne mrzel, te hočem pljuniti iz svojih ust.« Bog, ki sovraži polovičarstvo, se poslužuje celih poganov, da uniči šepajoči katolicizem. V tem je globoki smisel sedanjega dogajanja na svetu v boju med vero in nevero. Praske med Romuni in Madžari Predlog Sovjetske Rusije: Konferenca šestih držav v Bukarešti Izredno oster odpor Italije T NfllfellCastnefSl velefflm vseh časov!! fl/mr*!« RrwchMw£>wr N«tl 40.00« sodclaloCIlif Najdražji m . Grandiozna epopeja krščanstva o življenju, trpljenju ■■ ■ ŠM I H Ml ^lllfl V monumentalneiši film vseh časov! — Največ e delo in smrti ZvelICarla IU (IU ■■ ■ llllllV režiserja CCClI B. de MlllelO. — Pri Izdelavi tega KillA ClAfSA ti ia Predstave danes ob 9 ^^ W *ilma ie sodelovala newyorska filharmonijal I1IIIU JlUgfl ICl. 27-30 16., 19. in 21. uri! Film, ki si ga mora ogledati vsak kulturen človek! Nftbtiflte TSfOpnlCC * predprOdfltl! Plenarna seja zbornice TOI Ljubljana, 22. marca. Danes dopoldne je bila prva plenarna seja Zbornice za trgovino, o.brt in industrijo v letošnjem letu. Sejo je vodil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin in se je udeležilo seje veliko število zborničnih svetnikov. Prisostvoval pa je tudi v imenu banske uprave načelnik g. dr. Fran Ratej. Predsedstvena naznanila Na seji so bila podana najprej predsedstvena naznanila. Iz teh je posneti, da je ban dr. Natlačen odobril preračun zbo.rnice za 1939, nato tudi izpremembe zborničnega taksnega pristojbenika. Zbornično predsedstvo je nakazalo tudi nekaterim uradnikom višje draginjske doklade. Za porabo zborničnega 6veta za regulacijske svrhe bo Zbornica zahtevala odškodnino od mestne občine. Zbornično predsedstvo je imenovalo razne gg. v zastope kot n. pr. v posvetovalni odbor za organiziranje in pospeševanje avtobusnega prometa, reklamacijski odbor za pridobnino v Novem mestu, za častne sodnike na področju apelacijskcga sodišča v Ljubljani, prisednike za obrtno sodišče v Ljubljani, za ravnateljstvo in nadzorstvo Osr. urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Nameslo umrlega zborničnega svetnika g. Vezirja Geze je bil poklican v Zbornico njegov namestnik g. Ludvik Vukan iz Dolnje Lendave. Naš gospodarski položaj Iz obsežnega poslovnega poročila posnemamo, da jc pričakovati po vključitvi Češkoslovaške v nemški gospodarski sistem znatnih izprememb in posledic tudi pri na6. Slovenija jc bila gospodarsko vedno vezana z velikimi vezmi na češko gospodarstvo. Pred vojno je bila gospodarska borba Čehov in Slovencev vzajemna. Pretežen del industrijske iniciative je prišel tudi šc po vojni iz Češkoslovaške. V naši zunanji trgovini je imela Češka važno vlogo, pa tudi v tujskem prometu nam je dajala posebno v Slovenijo znaten dotok tujcev; na polju narodnogospodarskega obrambnega dela so bili Čehi naš vzor. Uredba o hranilnicah Uredba o občinskih hranilnicah, ki je bila lani izdana, pomeni za naše razmere znatne ovire v bodočem delu teh zavodov. Ti zavodi so bili izredne važnosti za naše gospodarstvo ter so bili tudi dober kreditni vir za vse naše gospodarstvo. Hranilnice se imajo zdaj v letu dni prilagoditi zakonitim predpsom, vendar pa je potrebno, da se zakoniti predpisi v marsičem revid rajo, ker bo drugače obstoj in delo občinskih hranilnic izredno težavno. Tako je pomisliti, da znašajo rezerve hranilnic samo 38.3 milij, din in bi po uredbi mogle sprejeti samo 383 milij. din, danes pa jih imajo dejansko 958.6 milij. din. Tudi uredba o invalidih je prinesla gospodarstvu nove težave. Invalidski sklad po novi uredbi pomeni novo obremenitev gospodarstva in daje uredba brez ozira na predpise obrtnega zakona zaščitenim osebam predpravice, katerih ob- in učinkovitost se nc dajo oceniti v naprej. Naš devizni položaj Iz-številk o naši zunanji trgovini se-vidi, da i« enostranska odvisnost od gospodarske in finančne politike klirinških držav zelo nevarna stvar. Primamljiv referencialni sistem držav s pro-bibitovno zaščito domače kmetijske proizvodnje je pritegnil nase skoraj ves izvoz naših važnih proizvodov, s tem povzročil dvig cen v tuzemstvu (cene so prešle svetovno pariteto) in nam je tako onemogočen vsak izvoz v države s svobodnim deviznim prometom. Ako želimo, da se naš izvoz v devizne države zopet razmahne, je predvsem potrebno, da ministrstvo financ odstopi od 6voje zahteve po odkupu deviz po nižjem tečaju. Naša na kapitalu revna država je postala zahvaljujoč kliringom upnik inozemstva v blagovnem prometu. Naprava kliringa nas sili k nakupom v državah, ki niso konkurenčne in kjer nam samo blago ne konvenira. Uvozna kontrola je bila ponovno prav znatno razširjena, tako da smo vedno bolj prisiljeni kupovati v klirinških državah. Nemožnost nabave surovin iz prckooceanskih držav predstavlja resno nevarnost za velik del naše industrije. V notranji trgovini je sicer promet narastel za okoli 10%, povečale pa so sc javne dajatve, oziroma se bodo šc povečale. V naši industriji pa so se pojavile številne težkoče. Dobili smo nadalje lani železniško zvezo St. Janž—Sevnica, na progi Zidani most—Zagreb pa so izvršena znatna dela za drugi tir. Mnogo se je Zbornica trudila za izboljšanje poštnih, brzojavnih in telefonskih razmer. Zlasti se jc zavzemala za povečanje radia za telefonske loko-razgovore na deželi o,d sedanjih 6 na 15 km. V teku so predpriprave za zgradbo telefonske zveze Ljubljana—Kranj. Povišati jc tudi treba število osebja. Davčne dajatve Povečanje drž. preračuna bo imelo za posledico uvedbe pavšalne doklade, ki sc bo plačevala od globalnega zneska vseh neposrednih drž. davščin. Višina te pavšalne doklade se giblje med 15 do 35%. Učinek nove davščine sc ceni letno na 450 milij. din, od katerih bo 150 milij. din porabljenih za kritje obrestovanja in doplačila 4 mili-jardnega notranjega posojila. Povišuje sc nadalje železniške tarife, kar bo posebno prizadelo konkurenčno sposobnost slovenske industrije. V trgovinskem registru 6e je število novih vpisov zmanjšalo, povečalo pa število izbrisov od 1937 na 1938. Število poravnav sc je lani zmanjšalo od 55 na 41, konkurzov pa od 44 na 24. Slovenija je lani plačala na direktnih državnih davkih 315.4 milij. din (1937 305.0 milij. din). Od tega je bilo plačanega davka na poslovni promet 132.5 (127.9) milij. din, uslužbenskega davka 48 1 (45.1) in ostalih neposrednih davkov 138.5 (133.3) milij. din. Pri slednjih davkih so se davčni zaostanki povišali od 42.0 na 47.0 milij. din. Tudi predpis socialnih dajatev se je lani znatno zvišal. Predpisani prispevki pri UOZD so lani znašali 99.86 milij.. zaostanki na koncu leta pa 26.4 milij. din ali 26.42% predpisa. Pri bolniški blagajni Trg. boln. in podp. društva je znašal ves predpis prispevkov 9.9 milij. din, Delo zborničnega urada Med trgovskimi zadevami je omeniti uredbo o zapiranju in odpiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, po kateri se je delovni čas zmanjšal za 1 uro. Banska uprava bo kmalu izdelala načrt popolnoma nove uredbe. Narodna banka je zni- j žala skonto za odkup klirinških nakaznic za male : žage in izvoznike od 2 na 1%. Zbornica je pred- j ložila svoje mnenj* glede načrta uredbe o prodaji zaščitnih sredstev proti strupenim plinom. | JUKlalje jc predlagala, da naj se založnikom iz- virnih domačih del ali prevodov dovoli iskati naročila tudi pri zasebnikih. Dala je izjavo glede uredbe o ureditvi prostorov na živinskih sejmih. Posebno se je zanimala za boj proti krošnjarstvu in izvedla nestovilno akcij. Hanska uprava kakor tudi _ poveljstvo orožništva so izdali tozadevne okrožnice, da se naj izvaja najstrožja kontrola nad krošnjarji. Statistika izkazuje, da je v naši banovini 109 dovoljenj za krošnjarstvo z manu-fakturo, 400 pn z drugim blagom. Število kroš-njarjev se je od decembra 1937 do februarja 1939 znižalo za 175. V teh številkah pa niso všteti krošnjarji iz drugih banovin. Zbornica proučuje načrt zakona o hmelju. Tudi se je zbornica zavzemala za strožjo kontrolo nad tujimi trgovskimi potniki. (ilede uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen smatra zbornica, da so prestrogi pogoji za klasifikacijo. Tudi se je Zbornica zavzemala za sanacijo hotelirstva. Cene v hotelih in gostilnah naj se maksimirajo v isti višini kot lani. Ranska uprava je na pobudo zbornice izdala stroga navodila, da je strogo pre- sojati krajevno potrebo ne samo po ustanovitvi bifejev, ampak tudi ostalih gostinskih obratov. Vso pozornost zahteva banska uprava pri ureditvi prostorov za gostinske obrate, da bodo lepo in okusno urejeni in v vsakem oziru ustrezali pred-pisotn stavbnega zakona. Za pospeševanje tujskega prometa je povišana postavka v banovinskem preračunu na 920.000 din. Računski zaključek za (938 Iz poročila predsednika g. Ivana Jelačina o zbornični financah v preteklem letu posnemamo, da so znašali dohodki 2,801.108 din, izdatki pa 2,771.442 din, tako da je znašal presežek 29.665 dinarjev namesto pričakovanega presežka 11.442 dinarjev. Izvajanje preračuna je bilo zelo otežko-čeno v drugi polovici leta. Donos doklade je zaostal za preračunom, pač pa so zato dale več kot je bilo preračunano takse. Po odsekih so znašali izdatki (v oklepajih preračunske vsote): industrijski 180.098 (190.000), trgovski 290.971 (292,000), obrtni 580.141 (480.174) in gostinski 115.000 (115.000) din. Zbornično čisto premoženje se je povečalo za 47.165 na 2,717.743 din. Nato je podal še poročilo o posameznih skladih, od katerih je največji obračun Zavoda za pospeševanje obrti. Nato je prečital g. Zadravec v imenu nadzorstva poročilo o reviziji poslovanja zbornice, katerega je našel v redu in predlagal razrešnico. Edino pri Zavodu za pospeševanje obrti je ugotovil, da so bile nekatere preračunske postavke zaradi izrednih potreb prekoračene. Predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin je pojasnil, da je prišlo do povečanja izdatkov zaradi potreb za berlinsko obrtno razstavo, za kar pa je preskrbel lani tudi znatno podporo iz Belgrada, ki je znašala 65.000 din. Po kratki debati o izdatkih Zavoda za pospeševanje obrti je zbornični plenum soglasno sprejel računski zaključek zbornice in vseh skladov ter Zavoda za pospeševanje obrti za 1938. Avtonomija obrtnega odseka O tej točki dnevnega reda je poročal zopet predsednik g. Ivan Jelačin. Ugotovil je, da je inedodsekovni odbor v sporazumu s trgovskim, industrijskim in gostinskim odsekom izdelal načrt za sporazum glede avtonomije obrtnega odseka. Po sporazumu je na osnovi čl. 24. zborničnih pravil zagutovljumu avtonomija. Nadalje naj se Zavod za pospeševanje obrti izloči iz sestava zbornice in naj postane samostojna t>ravrrti oseba, katero bo zbornica subvencionirala. Pravne podlage za to, kakor tudi za sporazum sploh mora pa odobriti zbornični plenum. Končno naj zbornično predsedstvo v sporazumu s posameznimi odseki ugotovi, katere funkcije naj bi se dale od sedanjih predsedstve-nih funkcij predsedniku obrtnega odseka. Ta sporazum je odobrila večina trgovskega odseka včeraj s pripombo, da je to zadnja njegova beseda. Gostinski odsek je to tudi soglasno sprejel in želel preciziranja agend, ki naj se prepuste predsednikom odsekov. V obrtnem odseku pa je Izjavilo 10 članov željo za popolno avtonomijo obrtnega odseka, dočim jih je 8 hilo za sporazum. Nato je odgovoril podpredsednik zbornice in predsednik obrtnega odseka naslednje: Izjava g. Ogrina Včeraj smo na odsokovi seji glede avtonomije obrtnega odseka izglasovali sledeče: Sklenilo se je, da v tako važni zadevi morajo vsi svetniki podali svoje mnenje. Navzočnih je bilo 17 članov, 3 pa so bili zadržani, oziroma bolni. Od teh dveh odsotnih, t. j. g. Kavka in g. Zadravec, sta že podala svoja mnenja, za tretjega, t. j. g. Midofcrja, pa se je sklenilo, da naj v roku 3 dni poda svoje mnenje. Stavil se je pismeni predlog, da se da obrtnemu odseku popolna avtonomija, in sicer do I. junija t. I.. ako pa nc. pa se odločimo za samostojno zbornico. Za ta predlog je glasovalo 10 svetnikov, ter so ta predlog tifdi podpisali. Med njimi je bil tudi predsednik Ogrin in, ker je po zborničnem statutu predvideno, da kamor glasuje pri enakih glasovih predsednik, je smatran predlog za sprejel. Od ostalih članov je izjavil gosp. Zadravec tako. da se glasovanja abstinlra (njegovo izjavo je podal g. Urbas). Za nek sporazum, da ostane tako, kot je do sedaj, pa je glasovalo 8 svetnikov. Ker je tako prej omenjeni predlog dobil večino, zahtevam, da se lo respektira ter da se nadaljujejo pogajanja v smislu predloca. Ako pa zbornica to odkloni, pa v smislu predloga smatram, da se zbornica ne mara pogajati z obrtnim odsekom, in prosim, da se kot končni sklep v smislu tega predloga odda banu kot nadzorni oldasti. Razprava o avtonomiji in glasovanje Po govoru, odnosno izjavi g. Ogrina, se je razvila daljša debata, v kateri so govorili gg. zbornični svetniki Rebek, Jelačin, Litrjp, Iglič, Šimenc, Berlič, Čeč, Senčar, Ambrožič, Zadravec, Vidmar in Fazarinc. V debati so razpravljali govorniki o delegiranju posameznih članov zborničnega svela na skupščine obveznih združeni, o prodaji zborničnih hranilnih knjižic in nakupu nepremičnin. Gg. Ogrin in Šimenc sta 6e ponovno zavzemala za navjefjo avtonomijo obrtnega odseka, dočim je pri drugih govornikih prevladovala misel, naj se čimprej sklene predlagani sporazum. Po končani, deloma prav živahni debati, v katero so večkrat posegali z medklici tudi drugi zbornični svetniki, je dal predsednik g. Ivan Jelačin na g'asovanje predlog medodsekovega odbora o sporazumu z dodatki onih odsekov, ki smatrajo, da naj bo s tem položen trajen kamen za sodelovanje vseh odsekov v zbornici. Predlog za sporazum o avtonomiji obrtnega odseka je bil sprejet s 43 glasovi proti 4 obrtniškim glasovom. Nato je bila sprejeta izprememba v zborničnem pristojbeniku, po katerem se zaračunava za dajanje naslovov 25 par, za zbornične člane pa po 20 par za vsak naslov, Samostojni predlogi Sledili so številni predlogi zborničnih članov, med katerimi omenjamo naslednje: G,- Robnik Ivan opozarja na težavne razmere v poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu ter se zavzema za čimprejšnje popravilo nedostatkov. G. Pinter Ferdo opozarja, da so z uveljavljanjem uredbe o narodnem sanitetskecn skladu nastala za gospodarstvo nova bremena Zlasti bo občutna doklada na neposredne davke, ker ni nikjer nobenega določila, da se s tem ukineio dosedanje zdravstvene doklade. Zato je potrebno, da se ugotovi, da bodo dosedanje zdravstvene doklade odpravljene zaradi uvedbe novih doklad. G, Majcen Ciril opozarja, da določa novi narodni sanitetski sklad tudi nove obremenitve za gostinske obrate z uvedbo taks na bivanje tujcev v hotelih Pri tem opozarja na preobremenjenost hotelov z davščinami in na potrebe sanacije hotelirstva. Zato predlaga, naj se tozadevne določbe o narodnem sanitetskem skladu revidirajo, ker je že itak uredba o pospeševanju turizma predvidevala takšne takse. G. Senčar Milko smatra, da je davčna obremenitev že sedaj visoka in da se naj izvedba izvajanja določil o obrambnem skladu odloži. Skliče naj se konferenca zbomic, ki naj se zlasti zavzame za izpreme-nitev skale doklade, ki naj bo degresivna. G. Pinter Ferdo opozarja na slabo stanje ceste Maribor—Slovenska Bistrica—Celje ter apelira na Zbornico, naj se zavzame za takojšnji začetek del na tej cesti, — Ker ie na mariborskih poštah premalo osebja, naj se število osebja poveča, da bo lahko zmagovalo velik promet. Končno se zavzema za ustanovitev podružnice Poštne hranilnice v Mariboru. Na področju bivše mariborske oblasti jc sedaj že nad 2000 čekovnih računov z velikim prometom, ki bi se še bolj povečal v korist podružnice Poštne hranilnice. '' G. Ambrožič govori o glasovih, da se bo Bata z obrati preselil k nam iz Češkega. Opozarja že sedaj na to. Nadalje govori o zvezi z ukinitvijo banovinske trošarine na čevlje in povišanjem skupnega davka na poslovni promet, da je obremenitev za naše čevljarje narasla že na 11.2%, kar je pretežko breme. G. Albin Smrkolj smatra, da je sedanji način prevažanja žita, koruze in - mlevskih izdelkov z nakaznicami (uputnicami) škodljiv in da je treba preskrbo siromašnega prebivalstva s temi predmeti postaviti na solidnejšo podlago. Po njegovem mnenju je najboljše, če se tarifa za prevoz živil v pasivne kraje sploh stalno in splošno poceni, sistem nakaznic naj se končno likvidira. V pasivnih krajih naj se izvajajo javna dela. Pošiljanje brezplačne hrane v pasivne kraje naj se omeji samo na primer elementarnih nezgod in končno naj se trgovanje z žitom in mlevskimi proizvodi v bodoče prepusti samo legalni trgovini. G. Josip Čukala je obširno govoril o predlogu novega zakona o hmelju, ki odpravlja zasebno iniciativo v trgovini in uvaja zopet nove dajatve za nov sklad, 1% od vrednosti prodanega hmelja. Osnutek je v današnji obliki nesprejemljiv in smatra, da bi bilo potrebno izvajanje zakona od-goditi in zaslišati za mnenje predvsem ljubljansko in novosadsko zbornico, ki imata včlanjeno vso trgovino z hmeljem. Tozadevno naj se tudi čimprej skliče konferenca obeh zbornic, da sestavi primerne predloge pred uveljavljen jem novega zakonskega osnutka. Novi hmeljski zakon naj odreja samo provenience in možnost omejitve nasadov. G. Iglič Franc se zavzema za to, da bi dobili učenci obrtnih nadaljevalnih šol na koncu vsakega leta četitinsko vožnjo, da bi lahko potovali malo po državi in tako praktično izpopolnili svoj pouk v šoli. Ko je bil dnevni red izčrpan je bila ob tričetrt na eno popoldne seja zaključena. Kreditni zavod za trg. In industrijo V torek, dne 21. t. m. je bil občni zbor delničarjev Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki je odobril računski zaključek zavoda za lansko leto. o katerem smo že poročali. Občnemu zboru je bilo na razpolago s prenosom 2.8 (2 9) milij. din in znaša dividenda, kakor že od leta 1933 dalje, zopet 10%. Z letošnjo dotacijo so dosegli skladi zavoda že 20.4 milij. din, k temu (e prišteti še sklad za pokritje dvomljivih terjatev v znesku 2.36 milij. din. Glavnica znaša 12.5 milij. din, tako da lastna sredstva zavoda presegajo 35.23 milij. din. V upravni svet zavoda je bil izvoljen g. Josip Bahovec, v nadzorstvo pa g. inž. Jože Sodja, Tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. Minister trgovine in industrije je izdal naslednje tolmačenje odii. 1 čl. 19 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in pjih upnikov: Znižanje obrestne mere, odrejeno denarnim zavodom v odlokih o odobritvi odloga plačil se nanaša izključno na stare hranilne vloge in vloge v tek. računih, ne pa tudi na ostala posojila zavoda. Konkurz je uveden o imovini Teg. tvrdke Kle-menčič Berta & Co., Moiko, moda in konfekcija v Ljubljani, Šelenburgova 6; prvi zbor upnikov 7 aprila, terjatve je prijaviti do 22. aprila, ugotovitveni narok 28. aprila. Borze i VTPmlfi hrpT lAlfAHAV Film divje romantike in napetih pustolovščini — D'ek JXIIII|I III Zl £anUIIUV Foran, Palrie:a Walthall in čudežni konj »Smoke«. KINO SLOGA telefon 27 39 - Danes ln fulrl ob 14\«0 - Znižane cene I I Dne 22. marca 1939 Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. — Nadalje so beležili v Zagrebu za konec marca 13.80 denar, za sredo aprila pa 13.85 denar. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65—31.35, v Belgradu 31.50 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,092.636 dinarjev, v Belgradu 5,275.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,012.000 din. L|ubl)ana — Teiall t Amsterdam 100 h. gold. „ , . . Berlin 100 mark ....•• Bruselj 100 belg ...... Curih 100 frankov . • . . . * London 1 funt ........ Newyork 100 dolarjev .... Pariz 100 frankov ..•■>. Trst 100 lir........ prlmota 2311.00—2379.00 1773.62—1791.38 .742.25— 754.25 995.00—1005.00 206.70— 209.90 4395.50—4455.50 116.60— 118.90 232.45— 235.55 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7775, London 20.83, Newyork 444.875, Bruselj 74.885, Milan 23,40, Amsterdam 236, Berlin 178, Stockholm 107,25, Oslo 104.65, Kopenhagen 93, Varšava 540, Varšava 83 50, Budimpešta 87.25, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 337, Helsingfors 9.185, Buenos - Aires 102.875. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 465—467 v Zagrebu 460—464 v Belgradu 467—468 Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75—100.75, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 465—407, begi. obveznice 90—91, dalmatinski agrarji 89.75—90.25, 8% Bler. pos. 98.25— 101.25, 7% Bler. pos. 92 -94, 7% pos. Drž. hipotekarne banke 99.75—100.75, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Nar. banka 7.550—7.600, Trboveljska 185—195. Zagreb. Drž. papirji! 7% investicijsko posojilo 100.50 denar, agrarji 63 blago, vojna škoda promptna 460—464 (463, 460), bergluške obveznice 89.75—90 (90.50), dalm. agrarji 88.50—89.50 (88.50), 4% sev. agrarji 62.50 denar, 8% Blerovo posojilo 98 blago, 7% Blerovo posojilo 91—91.50 (93, 91.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Nar. banka 7.650—7,750 (7.700), Priv. agr. banka 228 denar, Trboveljska 185—200, Gutmann 35 denar, Osj. sladk. tov. 85 den., Jadr. plovba 350 denar. Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda pr. 467—468 (467.75, 465.50), begluške obveznice 89.75 -90.25 (89.75, 89.50), dalm. agrarji 89.50—90.25 (90, 89.25), 4% sev. agrarji 62 denar, 8% Blerovo posojilo 98.75—99.75 (98.50), 7% Blergovo posojilo 91.75—92.25 (91.50). — Delnice: Narodna banka (7.500). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju, dne 20 marca 1939. Dogon: 60 volov, 29 krav, 6 telet, 13 junic, 1 bik, 26 svinj in 34 prašičev. Prodanih: 45 volov, 12 krav, 6 telet, 10 junic 1 bik, 12 svinj in 16 praičev. Cene naslednje: Voli I. vrste 5.50, II. 5, III 4.75 din; telice I. 5.50, II. 5, III. 4.75; krave I. 5, II. 4.50, III. 3.75; teleta I. 7, II. 6; prašiči špeharji »—10 din, prašiči pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—88 tednov stari 190 do 260 din za glavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din. goveje mesto II. prednji del 10, zadnji del 12 din; svinjina 14—16, slanina suha 22—24, svinjska mast 19, čisti med 22 do 24, neoprana volna 24—26, oprana volna 34— 36, goveje surove kože 8—11, telečje surove kože 13, svinjske surove kože 6—9 din za 1 kg. — Pšenica 190 din, ječmen 200, rž 1858, oves 220, koruza 140, fižol 250—300 krompir 80—125, lucerna 1900, seno 75, slama 45, jabolka I. vrste 800, II. 700, III. 600; suhe čašplje od 1000—1200, pšenična moka 270—310 din, koruzna moka 225 din, ržena moka 300 din, ajdova moka 400 din in koruzni zdrob 275 din za 100 kg. Siamshi kralj pri slovenskih misijonarkah Ob obisku siamskega kralja ▼ zavoda slovenskih nršulink v Bangkoku. Od leve na desno sede! M. Rafaela Vurnik, kral>ica-mati, mladi kralj, kraljev bratec in katoliški škof t Bangkoku. V ozadju kraljevo spremstvo V glavnem mestu Siama Bangko-ku je uršulinski misijonski zavod, kjer delujeta dve slovenski misijonarki: m. Rafaela Vurnik, predstojnica vseh uršulinskih kitajskih in siamskih mi-sijonov, in m. Ksaverija Pire, ravnateljica tamkajšnjih uršulinskih šol. Ta uršulinski zavod je koncem decembra preteklega leta obiskal mladi siamski kralj Ananda Mahidola. O tem obisku poroča naša misijonarka m. Ksaverija Pire sledeče: Gotovo Vam je znano, da ima Siam prav mladega kralja, 13 letnega Ananda Mahidola. Ko se je leta 1935. prejšnji kralj Pračatipok zaradi revolucionarnih homatij odpovedal prestolu, je prešla kraljeva krona na njegovega najbližjega sorodnika, nečaka Anando. Ta je bil tedaj s svojo malerjo, bratom in sestro v Švici, kjer je študiral. Tudi potem, ko je postal siamski kralj, je ostal tam še nadaljna tri leta, čeprav bi Siam zelo rad videl in pozdravil svojega mladega vladarja. Na ponovne prošnje je kraljeva mati končno ie pristala na to, da s svojim sinom, mladim kraljem, obišče domovino. Mahidol je namreč zelo rahlega zdravja in zato se zanj boje, da ne bi prerano odšel za svojim očetom v grob. Veličasten sprejem 13 letnega kralja 15. novembra je bil ves Siam pokoncu, Po več-tedenskih pripravah je bil Baugkok reš Čudovito lepo okrašen. Povsod zastave in zastavice, reflektorji in žarnice. Ko je kraljeva ladja pristala na obali Menama in se je prikazala drobna postavica mladega kralja, je med narodom zavladalo toliko navdušenje, (ia se ne da popisati. Ker je Anando še kot princ dve leti obiskoval našo uršulinsko šolo, je imela ta s štirimi drugimi šolami, ki so v kaki zvezi s kraljevo družino, dragoceno prednost, da sme pozdraviti kralja na dvorišču kraljevega dvora. Seveda k temu niso bile pripuščene vse naše učenke (imamo jih skoro 400), ampak samo one, ki so bile rojene istega leta kot kralj, namreč leta 1925. Lepo v špalirju smo ga pričakovali z zastavicami v rokah in ga navdušeno pozdravljali s »ča—io« klici, ko so se dvorni avtomobili počasi pomikali mimo nas. Prva kraljeva pot je bila v dvorno pagodo, da se je tam poklonil Budi in zažgal kadilne paličice ter s tem izpovedal, da se med bivanjem v Evropi ni izneveril veri očetov. Med tem, ko se je kralj mudil v pagodi, so avtomobile zamenjali z dvornimi kočijami, in ko je potem drugič prišel mimo nas, ga je spremljala četa konjenikov na prekrasnih vrancih v slikovitih siamskih narodnih nošah, pri katerih prevladujeta cinobrova rdečina in zlato. Druga kraljeva pot je bila v palačo pradedov, kjer je v zlatih urnah shranjen prah siamskih kraljev. Ko se je poklonil tudi tem, se je umaknil navdušeni množici v palačo Cit-lada, ki je njegova zasebna last. ' € I S T E K Bršljanski: Rimski vtisi (Konec). Smo v salonu gospe, ki me je spremljala v grobnico papežev. Rimska noč. Zunaj se pinije ne ganejo, okno je odprto, tako je toplo. Ob prvi obletnici D'Annunzijeve smrti so vsi rimski časopisi polni spominov. Kako sodite o D'Annunziju, signo-ra? Pagan, je rekla gospa blesteče oblike, ubog na idejah. Ali ni visela, gospa, v njegovi sobi slika gobavca in ali ni veliki pesnik sam dejal, da mali-kuje njemu, to pa je slutnja kristjanstva. Menjal je močno ideje, če kdo moli sv. Frančiška, še ni kristjan, veste... Zares da rojena hčerka Fulvia, DVArinunzio je panteist, do smrti je ostal. Jurist iz Romunije, ki je mirno poslušal, je vzkipel: IVAnnunzio je obnovljen rimski duh., prav je, da ni veroval v Boga. Fulvia ga je ostro pogledala, da je umolknil in koj sklonil črnolaso glavo. Bil je to silno dober fant, ali za njega je pomenilo kristjanstvo dekadenco Bil je pristaš cesarja Ma-kserčija ... Tudi taki duhovi še žive ali osamljeni so in nihče jih ne posluša, neplodna teorija so. Mama pa se vendar motijo, povzame besedo Fulvia, v eni pesmi je IVAnnunzijev verz kristjanski, po obliki in ideji to je v poeziji »Doberdobska cerkev ... tam je duh irpljenja, duh »Ubožca asiškega, teizem — kaj fingiran«, Bog tolažnik mrtvih vojakov. Prav ali, fingiran, odgovori kratko gospa. Škoda pa vendar, signora, zelo škoda, da se lako velik umetnik ni povzpel do katoliških zarij. Bil bi postal ital. Claudel. Več, več, de nemirno gospa, a ni vsakemu danos no sreča >je iz bogu- Bilo je to prav okrog šestih in zahajajoče sonce se je v čudovitem blesku poigravalo po pozlačenih strehah kraljeve pagode, ki se je dvigala pred nami. Šilasta slemena so se v elegantnih črtah temno odražala od zlatega neba in metala dolge vijoličaste sence po zelenih preprogah skrbno po-strižene travice kraljevega parka. Kako so naše duše molile tu med samimi pogani in maliki Njega, ki je ustvaril vso to krasoto zase, a jo duh teme zlorablja sebi v čast. Kdaj, Gospod, kdaj bo zasijala Tvoja luč tem dobrim Siamcem, da bodo spoznali Tvoje edinstveno veličastvo in Ti pokorno in v ljubezni služili kot služijo svojemu zemskeinu vladarju? M. Rafaela Vurnik povabi kralja na obisk v uršulinski zavod V naslednjih dneh je Siam kar tekmoval v sijajnih prireditvah kralju na čast. Po siamskem pojmovanju je kralj božansko bitje in zato je vsak njegov javni nastop obdan od strogih predpisov in slovesnih obredov. Kljub temu se je naša modra predstojnica m. Rafaela Vurnik odločila, da ga povabi na obisk v naš zavod »Mater Dei«, saj je bila to prva šola mladega kralja in stik z njo mora biti le v prid njegovi mladi duši. Cez nekaj dni po povabilu smo prejeli pismo s kraljevim pečatom, v katerem nam je regentski svet nazhanil kraljev obisk za 21. december ob 11 dopoldne. To smo se pripravljali I Našo borno leseno šoio je bilo treba primerno okrasiti, napraviti smo morali nove kulise za naš oder, naštudirati smo morale igro in pevske točke, pripraviti darila, itd. itd. V tistih dneh luč ni ugasnila v Mater Dei, saj vsakdo ve, da je dan ob takih prilikah vse prekratek. Pa smo delale z veseljem, saj smo po naročilu naše predstojnice m. Rafaele Vurnik ves trud darovale Bogu kot prošnjo, da razlije nad mladega monarha bogastvo svoje milosti, v moči katere naj najde resnico in ji pripomore do zmage v svojem kral jestvu. Kralj Ananda pri naših misijonarkah Kako uro pred napovedanim časom je prišlo nekaj častnikov osebne kraljeve straže skupno s tajno policijo, da pregledajo, če je vse varno in primerno pripravljeno za sprejem kralja. Vse je bilo v najlepšem redu. Povsod preproge, ki smo si jih izposodili iz kitajske katoliške cerkve, povsod paime in zastave, naših 400 gojenk pa v najbolj slavnostnem razpoloženju, ki si ga morete misliti. Nekaj minut po enajstih so pridrseli žolti dvorni avtomobili in ob zvokih siamske narodne himne je mladi kralj stopal s svojim spremstvom po šolskem hodniku do slavnostno okrašene dvorane. Njegov sedež je bil po predpisih na malem odru, da je bil nekoliko vzvišen nad ostalimi. Na njegovi desni sta sedeli mati in sestra, na levi njegov bratec, princ Pumipon, tudi naš nekdanji učenec, in zraven tega prevzv. g. škof, ki je prišel k pri- vdanja, ne iz umetnikov in umetnosti. To so kristjani, zamrmra jurist, ali Roma je v dekadenci. Meni pa se zdi, da je večno tiniverzelna po Kristusu. Ne debatiram, se strese Romun, kaj je že beli dim v Vatikanu? O ne, ni ga še, ni še novega papeža... pa kaj, ta vas bi motil? »Kot Konstantini« Ali pojte, pojte, saj zgodovina ne pove nazaj, tovariš jurist, ga ironizira Fulvia, da zardi... Bolel me je poraženi jurist. Prisedel je k meni. Vi ste objektiven katolik, a oni so fanatiki, kako se imenuje oni vaš ruski pesnik, katerega balade sem brala. Slovenski, sem pograbil, Aškerc je to, avtor stare prave. Vidite, ona balada mi ugaja, tam je izražena moč, rimljanska ideja. Pogledal sem mu v oči, ki so bile globoko in dobre, prijateljske. Tudi Fulvia je prisedla k nam. Preštudirala je že slovnico Trinka in zdaj je hotela, da ji pokažem »Zaročence« v slovenskem prevodu. Prinesel sem ji Pastuškinov prevod. Ne vem, zakaj sem čakal, da ga prav v Rimu preberem. Prej je ležala knjiga doma na Krasu pri Mariji Devici Bršljanski vsa zaprašena, a v neki zi.n-ski noči sem jo pričel brati. Silno me je prevzel ta očarljiv prevod. Bral sem nemške prevode istega dela, slabe, a tu se mi je zdelo, kot da se prevajalec kosa z avtorjem. Tako lepe umerjene klasične slovenščine še nisem bral. Jutri odpotujem, Fulvia, sprejmete te slovenske »Zaročence« za spomin. Berite jih ob italijanskih in v enem letu boste znali slovensko. Hvala, ee je nasmehnila, »anehe io sono carsolina«. Zares, sem se začudil. Da, moja mali je s Krasa, moj papa Rimljan, seve mama ni nikoli znala slovenskega jezika . .. Tako, Fulvia, naj se sedaj v vas združita oba svetova: romanski in slovanski v eno simfonijo bralstva. Da, in onega ki ste ga imenovali »piccolo Petrarca slovenof. ste prinesli na to »soBrejo-t. Da Prešeren! Evo tu poezije in moj prevod. Kako ste torej preložili. Vrlo srečno, »res domače« iz »sonetov nesreče«... Berite najprvo slovenski! Izvolite, sem vprašal jurista? Razveselili me boste, prosim, to so meni neznani svetovi ... Tiho je bilo v salonu, ko sem bral. Menda se je prvič reditvi, da zastopa katoliški misijon. Med kraljem in kraljevo materjo pa je imela v posebni vrsti svoj prostor m. Rafaela kot predstojnica hiše in torej kraljeva gostiteljica. Tako se je v odmorih mogla razgovarjati z visokimi gosti, ki so kazali za našo šolo veliko zanimanje. Tako dovršeno je igrala svojo vlogo, kot bi bila zrasla na dvoru. — Spored je potekal brezhibno in po prisrčni zahvali je odkorakal kralj s svojim spremstvom med špalirjem naših skavtinj in ob zvokih narodno himne. S seboj pa je vzel ne le naše darove, ki smo mu jih poklonili v spomin, temveč tudi srca vseh naših gojenk. Kraljev dar uršulinskemu zavodu 13. januarja je kralj zopet zapustil Bangkok in se vrnil v Evropo, da tam nadaljuje svoje študije. Naša šola je bila povabljena k slovesu v palačo Čit-Lado. A slovo ni bilo tako veselo, kot je bil_ sprejem, saj bi ga vsi skupaj najraje kar zadržali tu. Toda čez nekaj dni smo že hvalili Boga, da je srečno in pravočasno odšel iz Siama, kajti odkrili so veliko, skrbno pripravljeno zaroto, ki naj bi kralja Anando pahnila s prestola in zopet vposlavila okskralja Pračatipoka. Kralji imajo danes pač težko stališče. Naš mladi kralj se je pa tudi izkazal hvaležnega za naš sprejem. Nekaj dni po njegovem odhodu smo prejele iz kraljeve pisarne nakaznico za 500 pikalov, to je 12.500 din. * Kraljev obisk, na katerega smo se pripravljale s toliko vnemo, že spada v preteklost in je otemnel v obilici novih doživljajev, ki dan za dnem polnijo dnevnike vseh jezikov kozmopolitskega velemesta Bangkoka. Na obzorju prihodnosti pa blesti upanje obiska drugega Kralja, Kralja večnosti, Vladarja narodov vsega sveta ... Trdo delo našega vsakdanjega življenja velja pripravi tega obiska. Z vsemi modernimi sredstvi vzgoje in pouka skušamo pritegniti v naš vpliv kar največje število mladine, tiste mladine, ki bo spoznala tega Kralja in zahrepenela po Njegovem obisku. Prijatelji misijonov, molite, da se čimprej približa dan, ko bo Siam priznal Kralja vesoljstva za svojega kralja. Pripis predstojnice m. Rafaele Vurnikove M. Ksaverija piše o kraljevem obisku, kar bo gotovo zanimalo rojake v domovini. Pa če sem po božjem pripuščanju jaz malenkostno sredstvo, da sem kot predstojnica smela povabiti našega kralja k nam na obisk, nam je m. Ksaverija s svojo umetniško dušo in roko prav mnogo pomagala, da je vse tako uspelo. Njen čopič je opremil oder z jonskimi stebri in škrlatnimi zavesami in vse darove, poklonjene kraljevi družini, je okrasila njena Še v teku letošnjega leta se bo nova turška filmska proizvodnja predstavila mednarodnemu občinstvu z novim, velikim filmom, ki bo izdelan skoraj izključno z zgolj turškimi močmi. Film bo predstavljal dobo sultana Selima III. in njegove ijubice Fatime in bo stopil v vrsto velikih filmov, ki so si pridobili svetoven sloves — vsaj tako upa družba, ki ga izdeluje. Zgodovinsko snov je za film obdelal znani turški časnikar Fuad Sami. Razen režiserja in tehničnega osebja sodelujejo samo turški igralci. Glavni vlogi Sultana Selima in Fatime igrata Rebfik Kemal in Feriha Tevfik, oba znana na turškem odru. Statistov sodeluje več tisoč, ki bodo vsi nastopili v oblekah Selimovega časa. V nekem prizoru nastopa n. pr. 500 janičarjev z izvirnim orožjem iz 18. stoletja. Pri filmu sodelujejo tudi turški zgodovinarji in kulturni delavci, ki se bodo potrudili, da mu dajo obeležje sultanovega dvora. Eno dejanje se odigrava na dvoru francoskega kralja Ludvika XVI. v Versaillesu pred francosko revolucijo. Videli bomo diplomatsko odposlanstvo Turčije, ki ga je sultan poslal k francoskemu kralju. tu oglasila ta pesem nesreče in domotožja po domači vasi ... To je muzika, zares muzika, me preseneti jurist. Zdaj pa moj prevod, Fulvia, nobenemu ga ne posvečam, ker je slab, a le da razumete. * »O Vila, dolce, caro paese natio ove si trova la časa del padre mio, o se il desiderio del sapere, serpe fallace non m'avesse allontanato dal tuo mondo. Non saprei come si cambria in veleno tutto cio che il cuore di dolcezze spera, non avrei per-duta Ia fede di me stesso, non sarei divernuto il trastullo delle mie passioni. La fanciulla elleta mi potrebbe in dote un cuor fedele e una mattina laboriosa, che non mi potrebbe dare alcuna milionaria ... E la mia navicella navigherebbe per acque tranquille . . Ii mio vilino accanto, San Marro mi protegerebhe la časa dalfincendio, il grano dalla grandine... Kako krasna ideja, se navduši Fulvia, veliko je moralo biti nesogiasje v Prešernu. Nesoglasje je bistvo Slovanov, modruje Romun. Zares ljubijo preveč probleme, mu pritrdim in kaosa ne znajo uglazbiti. Njegov fini romanski obraz je bil kot mramor miren, harmoničen, še Maksencij mu jo dajal harmonijo. Se bova srečala kdaj prijatelj, kaj ob križu, ne pred križem, mi je bilo žal zanj. Mogoče... Ali kaj jc padlo kristjanom v glavo, da so oprostili sužnje .. tako so oni sužnji začeli gospodariti v Rimu, od lakrat dekadenca. Videl sem, da je oni, »nujoče« se zelo daleč, zato sem začela debate o Arisiotelu tn Platonu... Zunaj pa so se srebrili mandeljni cvetovi, beli v rimskem mraku kot kristjanska srca! spretna roka: Doprsen portret mladega kralja za Njegovo Veličanstvo, poslikana blazina za njegovo mater, nežna pahljača in dehteče darilo za njegovo sestro, album s slikami iz otroškega vrtca (kamor sta nekoč prihajala kralj in njegov bral) za kraljevega brata, nadvojvodo Pumipona. Res ni bilo malo dela za drago sosestro one dni, kajti poleg vsega tega je še vsak izmed navzočih dostojanstvenikov prejel okusno poslikan spored vse slav-nosti. Vidite, tako čara m. Ksaverija s svojimi talenti in priča o večni Lepoti tudi pred velikaši tega sveta. Hvala Bogu! Pomagajmo našim misijonarkam! In kaj sicer delamo na tem nepreglednem polju, kjer je še tako malo delavcev? Predvsem skušamo in se trudimo, da po znanju in učnih metodah nadkrilimo državne šole, ki z vsemi silami poskušajo doseči višino modernih evropskih šol. Kar zadeva gmotna sredstva, jim to pač ni težko, saj imajo na razpolago državno blagajno, ki skrbi za poslopja, učila in učne moči. V tem oziru smo mi v primeri z njimi prave beračice, a vendar raste število učenk v Gospodovo slavo vedno bolj in bolj, in prostora zanje nam je že zdavnaj za-člo primanjkovati. Na vsak način bo treba zidati, pa imamo še zastarele dolgove ... Treba bo torej velikodušnih src, mnogo požrtvovalnih mošnjičkov, da z njih pomočjo naberemo vsoto, ki bo pokrila vsaj najnujnejše potrebe. Prepričana sem, da nam dragi rojaki v Sloveniji pomorejo. Res, ni bogata mila domovina. Funti in dolarji niso njena dediščina, gotovo pa je, da ljubi Gospoda in je pripravljena pomnoževati njegovo slavo s še večjimi žrtvami kot doslej. V toni upanju Vam bom v kratkem razložila svoj načrt. (Darove za slovensko misijonarke v Siamu sprejema Uredništvo »Kat. misijonov«, Ljubljana, Tabor 12.) V Turčiji si od tega filma obetajo zelo veliko. Z njim hoče turška filmska proizvodnja, ki se je že dobro razvila, dasi je doslej delala ie za domače potrebe, svetu pokazati, da je zmožna že tudi velikih del. Za tem podjetjem stoji več finančnikov, ki bodo nosili denarno stran tega dela. Doba Selima III. (1761—1808) je kakor nalašč za velikopotezno filmsko obdelavo. Pod njim jc namreč osmanska država utrpela najhujše poraze. Avstrijska vojna pod princem Evgenom je pregnala Turke iz Hrvatske in Slavonije in zavzela tudi Belgrad, najvažnejšo trdnjavo na Donavi. V miru s Porlo je morala Turčija odstopiti tudi obrežje Črnega morja do izliva Dnjeslra Rusiji, ki si je ustanovila novo trgovinsko središče v Odesi. V teh zunanjih porazih se je Selim trudil državo na znotraj urediti, reformiral je vojsko in upravo in z vsemi silami preganjal korupcijo. V tej državniški borbi ga je navdušeno podpirala njegova izvoljen-ka Fatima, ženska čudovite odločnosti in poguma. Po pripovedovanju je bila hči katoliških staršev z Ogrskega, ki so jo turški vojaki ugrabili in je bila vzgojena na sultanovem dvoru. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Poroka v Kairu. Iranski prestolonaslednik Mnhn Roza ftahpiir se jo poročil s kneginjo Favlio i cgiptskoKa kralja Fariika. Na sliki: krali k (levo) in oba novoporočonca, ko prisostvujejo velikim ljudskim slovesnostim. |;01ga Cehova. Wdly Fritsch MEH||J«J| Danes zadnjikrat. I in Jutta Freybe v napetem ■!■ §£■ |f ■ ■■ ■ MM Predstave ob 16. 19. in 21. uri I letalskem in pustolov. filmu ■ ~ ■■ W ■ ■ ■ ■ I^V KINO UNION, tel. 22 21' | Prvi turški film novica Koledar Četrtek, 23. marca: Jožef Oriol; Peladija, mu-čenica. Petek, 24. marca: Gabrijel, nadangel; Simon, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je v splošni bolnišnici mirno v Gospodu zaspal gospod Andrej Furlan, elektrotehnik in rezervni častnik. Pogreb bo v petek, dne 24. marca, ob pol 5 popoldno izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počival Osebne novice = Zlati jubilej redovniških obljub je obhajala 10. t. m. M. Jožefa Terezija Pogačnik v karmeli-čanskein samostanu na Selu. Pred petindvajsetimi ieti je naredila slovesne obljube v samostanu na Dunaju. Dne 12. julija leta 1889. — ob ustanovitvi karmeličanskega samostana na Selu — je prišla v domovino. Več let je bila prednica. Posebno težka in na[>oriia so bila za njenega vodstva leta svetovno vojne, ko je samostanska družina trpela veliko pomanjkanje. Zlatega jubileja M. Jožefe Terezije se hvaležno spominjamo posebno zaradi tega, ker nam karineličanke s svojimi žrtvami in molitvami izprosijo toliko milosti in blagoslova. Z velikim zaupanjem hodijo Ljubljančani molit v cerkev sv Jožefa na Selu, posebno pa v prekrasno kapelo sv. Terezije Deteta Jezusa v tej cerkvi, ker vedo, da njih prošnjo podpirajo bogo-Ijubne redovnice v tihem samostanu ob svetišču. Jubilantinji M. Jožefi Tereziji pa želimo, da bi dočakala tudi biserni jubilej redovniških obljubi velesejm. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska 3, tel. 22-50. — Cenj. čitatclje dravograjskega okraja opozarjamo na mali oglas prevaljsko hranilnice pod ruzdelkom »Denar«. — Grški potnik okraden. Ko so je te dni peljal grški potnik Mihael Cipros z vlakom z Jesenic v Ljubljano, mu je zmanjkala listnica, v kateri je imel devet čekov po 50 dolarjev, glasečih se na »Kuks Komp-Dreier Bank«. Poleg čekov je bil v listnici tudi bankovec za 10 dolarjev, dva bankovca po 1 dolar in zlat prstan z znakom ERLMDC. pO cblŽGVi ■)Kiw>*MnimitfnvuiBtfuaM0nnuitfna«tiutukradli veliko konj. Te silno zvito izvedene tatvine konj so takrat po Banatu povzročile veliko razburjenje. Ukradene konje so cigani spravili čez mejo v Romunijo in jih tam prodali. Ljubljana, 23. marca Gledališče Drama: Četrtek, 23. marca: »Kaj je resnicaP« Red A — Petek, 24. marca ob 3 pop.: »Upniki — na plan!« Dijaška predstava po globoko znižanih cenah — Sobota, 25 marca: »Koj je resnica?< Izven. Znižane cene — Nedelja, 26. marca ob 8 popoldne: »Pikica in Tonček.« Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol; ob 8 zvečer: »Upniki — na planU Izven. Znižane cene. Opera: Četrtek, 23. marca: »Jesenski manevriRed Četrtek. — Petek, 24. marca: »Roxy.< Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Sobota, 25. marca ob pol 5 pop.: »Materinska proslava Krščanskega ženskega druiiva.« — ob 8 zvečer: »WertherGostovanje Josipa Gostiča. Red B. — Nedelja, 26. marca ob 3 pop.: »Pod to goro zeleno.« Izven. Cene od 24 din navzdol. — ob 8 zvečer: »Madame ButterflyGostovanje Ro-sette Pampanini. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Četrtek, 28. marca; 12 Zbor mestne ženske realne gimnazije in Radijski orkester. Dirigira: D. M. Sijanec — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Obisk pri Wagnerju (plošče) — 14 Napovedi — 18 Kitara solo, g Stanko Prek — 18.40 Slovenščina za Slovence (g .dr R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19 30 Nac. ura: Ob 10-letnici Radia A. D. Belgrad (D Kalafatovlč) — 19.50 Violinski koncert, g. Taras Poljanec, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.30 Spominu pok. Zorka Prelovca. Sodelujeio: Slovenski vokalni kvintet, brata Tone in Raman Petrovčič, g. Ivo Peruzzi (predavanje) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Klavir in harmonij. t Drugi programi Četrtek, 23. marca: Belgrad-Zagreb: 20 Konc. kralj, garde. — Sofija: 18.45 Haydn-Bee-ohoven-Mozart. — Varšava; 19 Ork. konc. — 21 Zbor — 23.05 Poljska gl. — Budimpešta; 20 Igra — 22 Cig. ork. — 23 Operni ork — Trst-Milan: 21 Pihal in zbor. — Rim-Bari: 21 Vok. in instrumentalni konc. — Berlin: 20.10 Plesni večer. — Koln: 20.10 Schubertov večer. — Monakovo - Hamburg - Stutt-gart: 20.10 Pomladni šlagerji. — Vratislava-Konigs berg; 20.10 Ork. koncert. — Strasbourg: 20.15 Vesel koncert. Prireditve in zabave Materinska proslava krščanskega ženskega društva bo na praznik Marijinega Oznanjenja v opernem gledališču točno ob po'l 5 popoldne. Prosvetno društvo Trnovo priredi na praznik Marijinega Oznanjenja ob 8 zvečer s sodelovanjem Marijinega vrtca pod vodstvom gdč. Cegnar-jeve »Materinsko proslavo« s pestrim sporedom. Predprodaja vstopnic na praznik od 10 do 12 dopoldne. Javna produkcija ljubljanskega državnega konservatorija bo prihodnji ponedeljek, 27. t. m. ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci profesorjev: Marijana Lipov-ška, Toneta Ravnika, ravnatelja Betetta, Angele Trostove in Miillerja. Verdi je zložil svoj Requiem leta 1874, ko je bil po Aidi (1871) na vrhuncu svoje slave. Verdijev Requiem je najmočnejše, najveličastnejše delo te vrste. Rerjulem bo izvajal celotni ansambl Radia v Turinu in umetniške poti v našo državo se udeleži 160 sodelujočih. Prvi njihov nastop bo v Ljubljani v četrtek, dne 30. t. m. v veliki unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Ahila Consola Predprodaja v knjigarni Glasbene Matica na Kongresnem trgu. Predavanja škotska. »Zavora je odpovedala. Ne morem ustaviti voza«. »Odklopite vcaj števec!« Pomlad na Jadranu Abbazla La urana ELEGANTNO SPOMLADANSKO LETOVIŠČE VELIKI VELIKONOČNI TEDEN GOLF Bm S Mfe I Otok sonca — Polo, golf — Kopališče z ogreto V I W II I morsko vodol Grado, Lignano, Lussinpiccolo - Lusslngrande, Porfo-rose, SI St lana: Kopanje od maja do oktobra Izleti v čudovito GROTTE Dl POSTUMIA (Postojnska jama) 50 km od TRIESTE V društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v petek, dne 24. t. m. točno ob 6 zvečer v juridični seminarski dvorani na univerzi predaval prof Maklecov o temi »Osnovne smeri v kriminalni etiologiji«. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Drevi ob 20 predava pod okriljem Socialnoekonomskega instituta v dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova 10-1, uuiv docent dr. inž. Matija 2umer o Produktivnih silah našega gospodarstva. Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj IX. prosvetni večer v četrtek 23. marca ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen) na Tyrševi cesti. Predava urednik g. Ciril Kočevar a temi: »Vsemirje kakor ga gledamo«. Sestanki FO Šiška ima drevi ob 20.15 redni fantovski sestanek v samostanski dvorani. Važno zaradi bližajočih se tekem I FO Sv. Peter ima drevi ob 8 svoj redni sestanek 6 predavanjem kaplana Starca. Cerkveni vestnik Članice kongrecaje učiteljic pri sv. Jožefu so vljudno vabljene, da se udeleže pogreba očeta naše prednice, g Franca Lebarja v četrtek, dne 23. t. m. ob 2 popoldne. Jegličeva cesta 13. Naše dijaštvo Duhovne vaje za akademičarke bodo v uršu-linskem samostanu v Ljubljani v dneh od 24. do 27. marca Pričetek 24 t m. ob 5 popoldne. 25. in 26. marca bo ob 8 sv. maša, govori pa ob 9 in 11 dopoldne ter ob 5 popoldne. 27. marca ob 8 zjutraj sklep — K obilni udeležbi vljudno vabi Zveza katoliških dijakinj. Lekarne Nočno službo ima]o lekarne: dr. Piccoli. Tyr-ševa cesta 6, mr Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. Poizve1 yvanja Dolitna oseba, ki je v torek ob treh popoldne pomotoma vzela v frančiškanski cerkvi črno damsko ročno torbico z raznimi dokumenti, se naproša, da jo odda v zakristiji proti nagradi. Anekdota Vojvoda VVilliam Devonshire je bil najboljši zgled flegmatičnega Angleža Nekega večera Je sedel zelo kasno v klubu in bral časooise. Poleg njega je bil v klubu samo še neki stari gospod, ki je tudi bral časopise Ko je po polnoči prišel natakar, je opazil, da jo staremu gospodu padel časopis iz rok. sam pa je slonel na naslan hču. Natakar je mislil, da je gospod zaspal. Stopil je bližje in hotel pobrati časopis. Ko pa je pogledal starega gospoda, je ves preplašen krlknil: »Mo| Bog, ta gospod je mrtev!« »Seveda,« je odgovoril vojvoda, »umrl je fa pred pol ure.c Letošnji načrti Aerokluba ben užitek: najtežje akrobacije, ki jih je mogoče izvajati z modernimi letali. Ljubljanski meeting bo vzbudil mnogo zanimanja tudi drugod, saj namerava ljubljanski oblastni odbor v tistih dneh prirediti prvo krožno letenje po Jugoslaviji, katerega se bodo lahko udeležili letalci oblastnih odborov v vsej državi. Med zanimivostmi ljubljanskega meetinga moramo omeniti tudi skupinsko skakanje s padali. Borba za naslov državnega prvaka v umetnem letenju (akrobacijah) nam bo po,kazala, s kakšno sigurnostjo in drznostjo obvladajo piloti ozračje. Letalski dnevi Da bi bili tudi tisti ljudje, ki ne bodo mogli pohiteti v Ljubljano na meeting, deležni letalskega užitka, bo Aeroklub priredil po V6eh večjih mestih na svojem področju letalske dneve. Kakor smo zvedeli, so že začeli s pripravami: v Lescah za okraj Radovljica, v Kranju, v Jaršah za okraj Kamnik, v Litiji, v Brežicah za okraj Krško, v Cerknici, če ne bo nagajala voda, v Novem mestu, Logatcu in Metliki. V kolikor 6e bo po drugih krajih pokazala krajevna inicijativa, se bo Aeroklub z veseljem odzval povabilu in priredil podobne prireditve, če 6e bo le našel primeren prostor. Letenje za občinstvo Kakor do sedaj, bo imel tudi v bodoče ljubljanski Aeroklub pripravljena letala, ki bodo proti majhni odškodnini za bencin in olje na razpolago občinstvu za polete nad Ljubljano in okolico. Za tiste pa, ki bi se želeli tudi sami navaditi pilotira-nja, se bo priredil tečaj za pilotažo. Vse tiste, ki še ni60 odslužili vojaškega roka, poziva Aeroklub, da se priglasijo v motorno pilotsko šolo v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Podatke in navodila za predložitev pismenih prošenj, ki jih je treba predložiti ljubljanskemu oblastvenemu odboru Aerokluba, so na razpolago v klubovih prostorih v Ljubljani, Gledališka ulica 10, V6ak dan med uradnimi urami od 10 do 12 in od 15 do 18. c Podružnica Slomškove družbe v Celju bo imela v nedeljo 26. marca ob 11 dopoldne na drž. okoliški šoli zborovanje, na katerem bo govoril g prof. dr. Pavel Blaznik o metodi proučavanja kolonizacije na slovenskih tleh. c Seja celjskega mestnega sveta, na kateri bo prevzel posle župana novoimenovani župan, celjski odvetnik g. dr. Alojzij Voršič, bo najbrž prihodnji torek. c Gospejno društvo v Celju bo imelo v nedeljo 26. marca ob šliridesetletnici društva ob 7 zjutraj v opatijski cerkvi sv. mašo, popoldne po večernicah ob 4 pa v opatiji jubilejni občni zbor. c »Žrtev spovedne molčečnosti«. Salezijanski mladinski dom v Gaberjih priredi na praznik Marijinega Oznanjenja in v nedeljo ob pol 5 popoldne pretresljivo dramo v 5 dejanjih »Žrtev spovedne molčečnosti«. c + Pušnik Beti. V ccljski bolnišnici je umrla včeraj 46-letna trgovka in pletilja Pušnik Beti iz Vojnika pri Celju. Svojo trgo,vino jc imela tudi v Celju v Cankarjevi ulici. Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno sožaljel c Odsek frizerjev in brivcev v Celju sporoča, da bodo brivnicc v petek odprte samo do 8 zvečer, v soboto pa do 12 dopoldne. c Načrti za gradnjo nove ceste Gomilsko— Zatelj. Občina Gomilsko je sporazumno z občino Braslovče sklicala komisijo za ogled trase nove ceste Gomilsko—Zatelj. Dosežen jc sporazum, da se gradnja nove ceste, ki bo vezala vas Gomilsko z vasjo Zatelj, izvrši po trasi, ki je začrtana v ravni črti na terenu. Poleg tega sc rekonstruira obstoječa občinska cesta, ki vodi kot podaljšek novo zgrajene ceste do vasi Zatelj, Polčc, do Pa-riželj. Ko bo g. ban odobril traso novo projektirane ceste, bodo takoj začeli delali načrte nove ceste in nato takoj graditi. V netek 22. marca modna revija v Celju Velika dvorana kino Uniona ob 10.30 pop. in 20.30 zvečer. Predprodaja v kino Unionu ZARADI STALNO RAZPRODANIH VEČERNIH PREDSTAV MODNA REVIJA DANES ZVEČER OB 21. URI - KER MANEKENI NATO ODIDEJO NEPREKLICNO ZADNJIKRAT I Oglejte ti ob zadnji priliki odlične mpdele pomladne in poletne mode 1939 Ji , po vsej naši domovini: Po pravici vlada med aktivnimi jadralci že sedaj veliko zanimanje za nove tečaje, ki se bodo začeli na Blokah. V našem središču jadralnega letenja je država postavila lepe udobne stavbe, tako da so ustvarjeni vsi predpogoji za uspešno delo v 1. 1939-40. Novo letalo Največ skrbi je delala ljubljanskemu Oblastnemu odboru Aerokluba skrb za motorno letalo. Šolanje na dosedanjih šolskih letalih, ki se je začelo še v prvih zimskih mesecih je bilo prekinjeno, ker je Aeroklub moral dati avijon prenoviti. Popravljeni in prenovljeni avijon bo kmalu spet članstvu na razpolago. Obeta pa se nam tudi novo letalo, in sicer enosedežno, tipa SVEP-Minima, ki ga gradita brata Hribarja. Letalo bo julija gotovo. Poleg tega pa misli klub še na nabavo tretjega letala. Enosedežno letalo SVEP-Minima bo omogočilo mladim pilotom, da 6e bodo izpopolnjevali v dolgih poletih in v umetnem letenju. Ljubljanski meeting Neposredno korist od V6ega tega bodo imeli predvsem tisti poedinci, ki znajo pilotirati. Pa tudi občinstvu pripravlja Aeroklub v leto.šnjem letu nova presenečenja, ki obetajo mnogo letalskega užitka, namreč velik letalski meeting v Ljubljani. Ta prireditev bo vsekakor nekaj posebnega, daleč nad povprečno višino dosedanjih tovrstnih prireditev v Ljubljani. Prvič bomo v Ljubljani videli zbrana moderna bojna letala. Videli bomo več vrst modernih bombnikov, ki dosegajo hitrost 450 km na uro, videli bomo moderne lovce domače in tuje konstrukcije (Ika, Hawker), s hitrostjo nad 500 km na uro in poleg tega bo poskrbljeno tudi za prikazovanje edinstvene konstrukcije tipa »Storch«, ki porablja za vzlet in pristanek minimalni prostor, komaj 10 m. Lovska letala nam bodo nudila pose- "OS Stari ln novi žig memelskcga ozemlja. Na prvem žigu je imelo prvenstvo litavsko besedilo, upodobljen je tudi litavski junak Vjtantas (sv. Jurij). Uprava memelskega ozemlja je vpeljala nov žig, v katerem ima prvenstvo nemško besedilo, v sredi je upodobljen grb mesta Memel (Klajpeda) z jelenjimi rogovi. a Oznanjenja 1 Trgovine bodo na praznik zaprte. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča občinstvo, da bodo trgovine v soboto, 25. marca, na praznik Marijinega Oznanjenja zaprte. 1 Združenje brivcev vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivsko-frizerski saloni v Ljubljani odprti v petek do 20 zvečer, v soboto na praznik pa od pol 8 do 12 dopoldne. Uprava. I Predavanje za rezervne častnike ljubljanske garnizije, ki je bilo naznanjeno za 25. marca, je preloženo in bo dne 2. aprila ob 10 dopoldne v vojašnici artilerijskega polka na Dunajski cesti. 1 Veverice in ptički v Tivoliju so s pomladjo dobili spet najhujšega sovražnika, ker topli dnevi privabijo v park vsak dan polilo mladine. Razbrzdani dečki mečejo kamenje na veverice in ptičke, da so neko veverico prav težko ranili. Drugi spet ptiče in veverice streljajo s fračami, da večkrat na stezici najdeš ubitega ptiča. Poziv staršem, naj bi svoje otroke navajali k usmiljenju do živali, bi bil popolnoma odveč, ker 60 otroci pač laki, kakršni so starši. Če otroci doma ne dobe prave vzgoje, pa morajo naše šole skrbeti za čim večjo srčno kulturo mladine. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je že večkrat predlagalo, naj bi na šolah en dan v letu žrtvovali za vzgojo otrok v ljubezni do prirode. Imamo sicer polno izletov in prireditev, a za varstvo prirode menda ni dosti smisla. Občinstvo mora torej samo paziti na podivjane otro-čaje, da nam ne preženo ptičkov in ne pobijejo veveric po naših nasadih. 1 Sodna dražba ortopedičnih, bandažnih predmetov, šivalni stroji, pisalni stroji, en stroj za brušenje, železna Wertheim blaga;na, trgovsko opremo, tiilni pasovi, noži, škarje, kline, kirurgični instrumenti in razno drugo blago danes v četrtek v Prešernovi ul. 5. 1 Živilski trg. Ob sredah je navadno živahen tržni dan in je bil včerai trg prav dobro založen z vsemi potrebščinami. Iz Dalmacije se je sedaj uvoz cvetač nekoliko zmanjšal in takoj so se cene dvignile na 5—6 dinarjev kg. V Ljubl:ani še nikdar ni bilo toliko tega dobrega pridelka kakor letos in je videti, da so dalmatinski vrtnarji začeli sistematično gojiti zgodnje pridelke, ki jim več nesejo, kakor drugi poznejši. Kndi-vija je še vedno po 4—5 din, dalmatinska glavnata salata po 8—10 din. Na Sv. Petra nasipu :e bilo včeraj nekaj voz zgodnjega semenskega krompirja in tudi drugih vrst. Cene semenskemu krompirju so bile od 1 do 1.50 din, drugemu krompirju pa 0.90 do 1 din. 1 Nevaren pustolovec ušel. V policijskih seznamih ie že dolgo časa zapisan neki 26 letni Josio Vi-mer, ki je bil nazadnje zaposlen v Gornjem gradu kot šofer pri avtobusnem podjetju Časi. Ta Vimer je prišel pred časom na pogojni dopust iz kaznilnice v Stari Gradiški, kjer :e moral odsedeti zaradi raznih zločinov daljšo kazen. Toda v kaznilnici se je dobro obnašal in so ga zato spustili na prosto. Ko je prišel v svobodo, je takoj našel službo pri Časlu v Gornjem gradu, toda že 1. februaria ie od tam ušel. S seboj je vzel tudi razne važne dokumente, celo gospodareve, nato pa se je povsod predstavlial za Časla samega, ali pa za kakšnega njegovega uslužbenca Kradel je na debelo, obenem pa tudi spretno goljufal. Fant ima predrzen nastop. V tem navidez poštenem nedolžnem fantu, ki tako prikupno govori, res nihče nc sluti goljufa in tatu. Toda v nekem ljubljanskem prenočišču je okradel še celo svoie bedne sostanovalce. Še sedaj se spretno skriva pred polici:o in goljufa ljudi dalje. Občinstvo moramo opozoriti pred nevarnim sleparjem. Glavno njegovo znamenje pa je, da mu manjka kazalec na desni roki. Pozor pred nevarnim uzmovičem in goljufom! Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Karambol motornega ko!esa s tovornim avtomobilom Eden mrtev - drugi hudo ranjen Maribor, 22. marca. Danes popoldne ob četrt na 5 se je pripetila na križišču Meljske in Krempljeve uiice usodna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Ob navedenem času sta pripeljala po mestu dva težka tovorna avtomobila znamke »Saurer-Diesel«. Na vsakem avtomobilu je bilo za 1000 kg gramoza zaradi obtežbe. Avtomobila sta prispela z Dunaja in sta bila namenjena v Zagreb za tamkajšnjega zastopnika inž. Hieberja. Danes popoldne sta prišla čez mejo in so ju peljali na mariborsko carinarnico, da ju ocarinijo. Prvi avto je šofiral inž. Robert Klein z Dunaja, drugega pa neki tovarniški šofer. Vozila sta v razdalji 40 korakov. Ko je prvi avtomobil prispel do križišča Meljske ceste v Krempljevo ulico, je pri-vozil za njim na motornem kolesu znamke NSU visokošolec ljubljanske univerze Igor Kukovec iz Ljutomera. Ža njim je sedel na drugem sedežu ljutomerski trgovec Feliks čerček. Kukovec je prehitel zadnji avto, ko pa se je približal sprednjemu, je ta v tem hipu zavil v Krempljevo ulico proti carinarnici. Tako pa je prišlo do usodnega karam- bola, ki se je bliskovito naglo odigral. Ljudje so samo videli, kako je motorno kolo udarilo ob avto in kako je eden izmed voznikov priletel pod kolesa težkega tovornega avtomobila, ki so nesrečneža povozila. Bil je to Feliks Čerček, katerega jo vrglo preko Kukovca naprej pod avto, ki mu je zdrobil prsni koš. Nesrečnež je bil tako jmrtev. Kukovec je padel na cesto in dobil hude poškodbe. Zlomil si je več reber. Motorno kolo je zelo razbito, medtem ko se na tovornem avtomobilu ne poznajo poškodbe. Na kraju nesreče se je zbralo takoj veliko ljudi, prišli pa so tudi reševalci, ki so Kukovca odpeljali v bolnišnico. Dalje je prišla policijska komisija. Inž. Klein, ki je šofiral prvi avto, v katerega sta se ponesrečenca zaletela, je izjavil, da je dal pred zavojem v Krempljevo ulico predpisane znake. Sploh ni vedel, da se je pripetil karambol, ker je čutil samo majhen sunek, kljub temu pa je avtomobil ustavil in videl nesrečo. Ponesrečeni Kukovec se je pripeljal v Maribor na policijo zaradi pregleda motorja. Spremljevalec čerček se je šele pred nekaj meseci oženil ter z novim letom odprl trgovino. m Diaknnat bo podelil bogoslovcem prevz. škof dr. Ivan Tomažič v solioto na praznik Marijinega Oznanjenja ob 5.30 v cerkvi sv. Alojzija. m Veliko zanimanje vlada za vzgojni teden Slomškove družbe. Zato opozarjamo na zanimivo predavanje, ki bo drevi ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Predava prior p. V. Učak iz Ljubljane o krščanski karitas. Vstopnine ni. Vsem priporočamo obisk tega aktualnega predavanja. m Slomškova društva, podružnica v Mariboru, vabi svoje člane na obvezen sestanek v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9.30 v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Predava ban. šol. nadzornik g. F. Bobič._ POHIŠTVO spalne sobe, kuhinjske opreme, stolce in vse tapetniške izdelke dobavlja solidno in poceni »Obnova« F. Novak, Jurčičeva ulica 6. m Tiskovna pomota sc je vrinila včeraj v poročilo o smrti šolske sestre Marije Agneze Ši-žek. Pokojnica je dosegla starost 80 let, pogreb pa bo danes ob pol 15 (in ne ob 14) iz samostana. m Evharistična ura bo drevi ob pol 8 v cerkvi sv. Rešnjega Telesa za vse. Vabljeni! m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl v starosti 73 let delavec Leskovar Ludvik. Na Koroški cesti 56 je pokosila smrt 76 letno Matildo Kuralt. Naj počivala v mirul m Ljudski oder ima drevi ob 8 sestanek na odru. m SSK Maraton, šahovska sekcija. Danes ob 10 sestanek šahovske sekcije v klubovi sobi, Miklošičeva ulica 2. m Lepa tujskoprometna pridobitev. Staro-znana gostilna nfj Volfcetlu nad Mariborom, ki je bila nekaj časa zaprla, je dobila novega najem- nika v osebi znano strokovnjakinje Olilije Burja. Gostilna leži na eni izmed najlepših okoliških izletniških točk. m Razstava tržaških umetnikov. V soboto, 24. t. ni. bo v prvem nadstropju mestnega gradu otvoritev razstave dveh odličnih tržaških umetnikov kiparja Uga Cara in slikarja A. Černigoja. Vhod k razstavnim prostorom je z glavnega stopnišča v Grajski ulici. m Klub absolventov trgovske akademije priredi drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice predavanje o temi »Položaj žene v jugoslovanski zakonodaji«. Predava dr. Vito Kraigher iz Maribora. m Društvo »Dijaška kuhinja v Mariboru« bo imelo v ponedeljek, dne 27. marca ob 17 v Dijaškem domu občni zbor. Na sporedu so volitve novega odliora. m V Ljudski univerzi bo predavanje izjemoma že drevi. O delovanju naših naravnih mineralnih voda na človeški organizem bo govoril naš znani balneolog dr. Leo Trauner, šef-zdrav-nik Krapinskih toplic. m Nagla smrt na cesti. 652 letni cestni pome-tač Ivan 1'urgaj se je včeraj nn vse zgodaj, kot vsako jutro, podal na svoj posel. Pometal je s tovarišem Koroško cesto. Okrog sedme ure zjutraj pa mu je naenkrat postalo slabo, opolekel se je in padel ter začel hropeti. Njegov tovariš je naglo odhitel po reševalre, ko pa so ti prispeli, so našli Purgarja že mrtvega. Očividno je starega reveža zadela na cesti pri njegovem delu smrtna kap. m Sredi marca — zmrznil. V torek zjutraj so našli ljudje, ki so šli po občinski cesti iz Hoč proti Hompošu, v bližini Pivole mrtvega človeka. Bil je to 27 letni Vinko čurič iz Pivole. Mrtvec je ležal na trebuhu, usta in nos je imel v travi, okrog ust pa pene, kar je kazalo, da je nesreč- Dr. Alojzij Voršič, novi celjski župan. Foto I. Kvas, Celje. rrionzaia se je pomlad. £opet stopamo v novo letalsko sezono. Letalstvo 6e zadnja leta v velikem svetu krepko razvija in tudi mi moramo hočeš — nočeš vsaj v malem slediti njegovemu silnemu razmahu. Zato je razumljivo, da v času, ko angleške tovarne izdelajo po 400 bojnih avijonov na mesec in ko bo število pilotov v Angliji, kakor poročajo, kmalu doseglo 10.000, tudi naša javnost z razumljivo pozornostjo pričakuje od Aerokluba, organizacije, ki si je za 6vojo nalogo postavila širjenje letalskega športa med nami, kakšen program nam pripravlja v bodočem letu. Enosedežno civilno letalo, ki ga je v letošnji zimi zgradil član ljubljanskega Aerokluba g. Lavrič po načrtih univ. prof. dr. inž. Kuhlja Če so uspehi, ki jih Aeroklub dosega, najbolj vidni v sezonskih poletnih mesecih, ni s tem rečeno, da traja delo Aerokluba tisti kratek čas; uspehe pa pripravlja tiho in požrtvovalno delo članstva, ki mora vse leto pripravljati in skrbeti za material za letenje. Delo ljubljanskega Aerokluba je zadnja leta najbolj zaslovelo po jadralni šoli, ki je bila že pred leti ustanovljena na Blokah. Lansko leto so Bloke ob skromnih sredstvih utrdile temelj mlademu letalskemu naraščaju in pa svojih uspehih zaslovele v po vaej naši domovini: Po pravici vlada med aktivnimi jadralci že sedaj veliko zanimanje za nove tečaje, ki se bodo začeli na Blokah. V našem središču jadralnega letenja je država postavila lepe udobne stavbe, tako da so ustvarjeni vsi predpogoji za uspešno dela v 1. 1939-40. c V policijskem zaporu v Celju se je hotela obesili neka ciganka Inkulič. Pri dejanju pa jo jc zasačil stražnik, ki je pravkar prišel v zapor ter preprečil neprijeten dogodek. Policija, ki je zaslišala ciganko, kar nič ne verjame, da se je ciganka res hotela obesiti, temveč da je le simulirala, da bi na tak način prišla na svobo.do. c V veletrgovini Stermecki v Celju je nekdo smuknil 100 dinarski bankovec in zbežal. Ptuj Javna zahvala. Na:topleje se zahvaljujem prima-riju tukajšnje bolnišnice g. dr. Aleksandru Kuharju za njegovo požrtvovalnost ob priliki nevarne bolezni moje sestre Flore, ko jo je s spojim velikim znanjem in izredno zdravniško spretnostjo rešil gotove smrti Tumpe' Alojzij, žel. uradnik, Ptuj. Borovnica Neljuba božja poslanka smrt je letos na široko zamahnila s svojo koso in nam še ne v treh mesecih ugrabila šestnajst življen-. Najprei jc posegla med starejše, zdaj pa tudi med mlajše in celo v otroške vrste Rojstev imamo v istem času le sedem. Če bi šlo v tecn pravcu naprej, bo primanjkljaj na koncu leta občuten. V prosvetnem domu se pridno vežbaio fantje, dekleta in otroci za nastop, ki bo to soboto, na praznik Marijinega Oznanjenja. Nastop bo pester po vsebini in različnosti vaj, zato so vsi prijatelji mladine iskreno vabljeni. Začetek bo takoj po večernicah ob treh. neža na nočni poli prijela padavica ler jo pnrlnl v nezavest. Ker je bil zelo hud mraz, je revež v oniedlovici zmrznil ler je bilo truplo zjutraj, ko so ga našli, čisto trdo. in Svilene šale, nogavice, damsko in moško perilo v izbiri pri Brcčko, Aleksandrova 2:t. m 60.000 din škode od požara. Nn Breznici je izbruhnil požar pri posetniku Juriju Borgmanu. Uničil je hišo in gospodarsko poslopje ler živež, vso obleko in orodje. Škode je povzročil zn 60.000 din. zavarovano pa je bilo za 50.000 din. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika, m Mlada begunca. 12 letni Božo Kavčič z Vojašniškega trga je odšel v ponedeljek skupaj 7 enako starini Valdijem Krnjgorjem po Iravo za zajce. Od tedaj pa je za fantoma zmanjkala vsaka sled. Gledalce m Četrtek, 23. marca, ob 20: Pygmalion. Red C. KULTURNI OBZORNIK Miniaturna izdaja Prešerna Akademska založba v Ljubljani je bolela 90 letnico Prešerna počastiti na poseben način: izdala je njegovo edinstveno zbirko pesmi v miniaturni obliki (10 cm X 7 cm), v jezikovni priredbi Avgusta Pirjevca ter z vinjetami Miroslava O r a ž m a. 2e ko je pred nekaj leti izdala Jugoslovanska tiskarna svojega Prešerna, istotako v priredbi rlr. Pirjevca in dr. Glonarja, mu je dala priročno obliko, se bolj pa pred leti Aškerc. Toda dočim je Jugoslovanske izdaja pomembna predvsem zaradi tega, ker podaja avtentično besedilo Prešernovo, kakršnega bi — mimogrede povedano — pričakovali tudi od monumentalne Kidričeve izdaje v Tiskovni zadrugi—, pa je doslej Aškerc najbolj priredil Prešernovo besedilo za današnji čas ter ga tudi namenil po svoji zunanji obliki za vsakdanje berilo. Toda Aškerčeva v usnje vezana ročna izdaja je že davno |>ošla, zato je Akademska založba prišla na lepo in pomembno misel: vnovič izdati Prešerna v še manjši, miniaturni obliki, tenkem papirju in lepi usnjeni vezavi, tako, da bi ga mogel človek vedno in povsod vzeti s seboj kot vademecum slovenskega človeka. In res je 'daj oblika taka, da more človek nositi vsega Pre-"erna v zgornjem žepu svojega suknjiča ali pa ročni torbici najmanjšega formata. Po besedilu 1 je knjiga prirejena za naš čas, toda vendar tako, da tipičnih Prešernovih jezikoslovnih lastnosti (akcent, dvojina na -e itd.) ni zabrisal. Poleg Prešernovih Poezij v zaporednosti, kakor so izšle pred sto leti, jo prirejevalec dodal še druge njegove pesmi kot dodatek, toda izpustil pa je nemške in ponemčene njegove pesmi, vjiošteval pa Prešernove priredbe narodnih pesmi, kakor so Lepa Vida, Od kralja Matjaža, Od Hošlina in Verjankota ter prevod Byrona in Kornerja. Seveda se ni mogel ozirati tudi na Prešernova pisma, ki ne spadajo v tako poljudno praktično izdajo Prešerna pesnika, tistega, in takega, kakor naj spremlja slovenskega ljubitelja njegove poezijo. Knjiga je lepo opremljena z vinjetami, ki spominjajo na Prešernov čas. Morda moti pri vsem samo nekoliko previsoko segajoč tisk in nekaj malega tudi papir. Zato pa je priredba tudi tako poceni, da si knjižico lahko nabavi vsakdo, kajti v usnje vezana (obsegajoča 256 slrani) velja samo 20 dinarjev. Izdajatelj je hotel dati lako poceni izdajo pač zato, da hi si vsak kupil Prešerna ter da bi ga lahko nosil vedno pri sebi. Knjižica je primerna tudi za darila, kajti v bistvu je kljub gornjim pomislekom naravnost bibliofilsko izdana td. Koncert Glasbene Matice v Celju V ponedeljek je ljubljanska Glasbena Matica ..Tiredila vokalni kancert svojega mešanega zbora v veliki dvorani »Celjskega doma«. I. del programa je bil posvečen 60 letnici skladatelja Antona Lajovica, ki ga je zbor pokazal v 6 mešanih zborih in 3 samospevih. Zbori: Bolest ie kovač, Kro-parji in Zeleni Jurij so lažji, ne preširo.ko pisani in imajo bolj poudarjeno melodično plat; zbor jih je radi tega absolviral z lahkoto in za poslušalcc bolj sprejemljivo. Tega o ostalih pesmih, zlasti Večerni in Lanu, ne mo.remo trditi. Za zborom je nastopila gdč. Polajnarjeva, ki je zapela 3 samospeve istega skladatelja. Najbolj je vžgala pesem (Kaj bi le gledal), ker je kratka in jasna, dočim se pri Begunki pri zibeli in Veter veje poslušalci vsled prevelike razpredenosti niso mogli znajti. Pevka ima višino in nižino dobro izdelano, dočim srednjim tonam manjka sigurnosti in jasnost. Mogoče je temu precej kriva dvorana, ki sedaj ni več namenjena koncertom, temveč prirejena za kino (obloge), za pevske nastope pa pokvarjena, kajti isti občutek medlosLi smo imeli poslušalci pri zboru. Klavirsko spremljava je z vso dovršenostjo in pravilnim pojmovanjem podrejenosti spremljave oskrbel g. prof. Marjan Lipovšek. V drugem delu programa jc zbor odpel Foer-sterjevo Ljubico, za katero lahko trdima, da je skladateljev najboljši zbor in ga je tudi publika toplo sprejela. Adamič jc bil zastopan 6 priredbo slovaške narodne: Zabučalc gore. Ta pesem —- kakorkoli je že obdelana — o/stanc še vedno priredba. Zato je poslušalcu malo nerodno, če bere v uvodnih besedah k programu, da jc zbor želel pokazati tri najznačilnejše predstavnike starejše dobe, dobe Novih Akordav in moderne, pa nam Adamiča kot predstavnika pokaže z harmonizacijo. Saj je uprav doba Novih Akordov značilna po tem, da se fc tedaj ustvarjalo iz samega sebe, seganje p° narodnem blagu pa jc nasto.pilo pozneje. Adamič je naši glasbeni literaturi toliko prinesel, da zasluži več pozornosti in upoštevanja, saj ima vendar na stotine lastnih skladb. Kot tretja pesem j-sledila Koporčeva Ukrajinska. Skladatelj spada med naše najmodernejše — je pa toliko pred njimi, da zna v skladbah najti ravnovesje med melodična linijo in sredstvi, ki jih najmodernejši uporabljajo. Na ta način zadovolji vse, doseže pa, da pesem napravi tudi na povprečnega poslušalca ugoden vtis. Na koncertu smo imeli priliko slišati 3 samospeve celjske skladateljice ge. Mirce Sancinove: Trenotek, Mene ni požela kosa in Pomlad je pri- Poljska akademija znanosti in umetnosti Centralni tajnik Poljske akademije znanosti in umetnosti v Krakovu prof. dr. Stanislav Kutr-zeba je izdal knjigo pod naslovom »1'olska Aka-ilemia Umicjentnosci 1872-1938«. Prof. Kutrzeba podaja zgodovino te najvišje poljske znanstvene ustanove, ki je sicer nastala 1. 1872., toda katero početki so mnogo starejši. Že 1. 1815. je obstojalo društvo z naslovom »Znanstveno društvo, v zvezi z Jagielonsko univerzo'. To Znanstveno društvo se je pozneje spremenilo v Akademijo znanosti in umetnosti, ter se je. vedno smatralo za vse-poljsko kulturno institucijo in so jo od vsega začetka sestavljali najboljši in največji poljski učenjaki. Prva seja Akademije pa je bila 1. 1872. ob 400 letnici rojstva Kopernika. Po osvobojenju I. 1919. je Pilsudski znova odobril ta naslov ter so bili potrjeni vsi oddelki: zgodovinsko-filozotski, matematično-prirodoslovni ter medicinski, ki razpadajo na polno komisij itd. Ko govori o delovanju Akademije, podčrtava pisatelj, da je ta akademija imela že od vsega početka večji značaj kakor pa podobne institucije drugod. Priče delavnosti Akademije so informacijska poročila, periodične izdaje »Ročnika I'. A. U.*, mesečna iz-vestja sej in razprave ter cela vrsta monumen-talnih del iz vseh področij. S svojo delavnostjo zajema Akademija vsa polja kulturnega ustvarjanja, zlasti pa zgodovino, književnost, jezik in etnografijo, pa tudi probleme, ki niso važni samo s stališča poljske znanosti, temveč splošno svetovne, kakor se kaže v rezultatih matematikov in fizikov itd. Važno vlogo ima Akademija tudi v organiziranju poljske znanosti ter v vzdrževanju vezi med svetovno vedo. Za člane Akademije in tudi za znanstvenike, ki hočejo črpati iz nje, ima Akademija veliko knjižnico na razpolago ter mnogo rokopisov. Prav tako ima svaje znanstvene podružnice v Parizu in Rimu ter vzdržuje Arheološki in Fiziografični muzej ter zbirko bakro-tiskov. Vse te zavode opiše avtor v posebnih poglavjih. In Akademija se še vedno razširja ter izpopolnjuje. Posebno dolgo se zadržuje pisatelj pri opisu izdanih knjig, pri razdelitvi nagrad, štipendij, kar je mogla storiti le s pomočjo države ter poljskih mecenov, ki so vedno radi prihiteli na pomoč taki vsepoljski instituciji. Vso delo Poljske akademije znanosti in umetnosti v teh štiridesetih letih je v tej knjigi oprto na gradivo in številke ter tako daje natančen pregled te največje poljske znanstvene ustanove, katore redni in izredni člani so tudi Slovenci (Voj. Mole, Murko, Ramovš itd.). ' * Ignacij Paderewskl, znani poljski pianist in svetovni moj6ter, bivši predsednk poljske vlade, šla. Pesmi so razgibane, vse preprežene z motivi in domisleki in morama avtorici čestitati k delu in uspehu. Opaža se pa pri pesmih, da je avtorica pianistka in da vsled tega preveč pozornosti posveča klavirju, četudi ima ta podrejen pamen. Zaradi tega trpi solistični part, ki pri samospevih ne bi smel stopiti v ozadje, vsaj dosledno ne. Vse tri samospeve je zapela gdč. Polajnarjeva ob spremljevanje gospe avtorice. Sledila je Schwabova Zdrava Marija z lepim in toplim sopranskim solo,m gdč. Zupanove. Za zaključek je zbor zapel Tomčeve Svatske, Slavenskega Voda izvira in Mokianjčevo 10. rukovet, vse tri kot priredbe in obdelave narodnih motivov Bele Krajine, Prekmurja in naših južnih krajev. Tomčeve Svatske bi lahko imele malo efektnejši kanec, sedanji je preveč prazen. Ne bilo bi napačno, če bi se zadnji del pesmi (ti boš mene ...) vsaj v repeticiji spremenil v pošten 4 glasen stavek in zmanjšal tempo, ker tako konec čisto zmedli. Zbor je nastopil s skoraj sto pevci in je svojo nalo,go rešil dosti zadovoljivo. Manjka mu glasovne izenačenosti med ženskim in moškim zborom. Za tako številen ženski zbor manjka pri moškem zboru vsaj 20 basov. Tenorji so preostri za uravnovc-šenost zbora, basov, zlasti nizkih je pa o.dločno premalo in kličejo po nujni izpopolnitvi. Ta pomanjkljivost se je pokazala pri vseh pesmih, kjer je basov part malo nižji ali pa se basi dele. Marsikatera pesem bi čisto drugače izzvenela, če bi bila zasedba zbora izenačena. Od pesmi je bila najbolj učinkovito podana Adamičeva: Zabučale gore. Vzrok je v tem, da je zbor uporabil več dinamičnih možnosti kot pri drugih. Pri nekaterih pesmih sploh ni prišel preko p in mf, nekaj pesmi pa dosledno odpel"v'pp, d'a'sfi'r"avnd iriik'ln itid.ra imeti vsaka pesem nekje svoj višek. Zata so pešmi izzvenele medlo in niso. na . poslušalce napravile vtisa, kot bi ga morale. Mislil bi, da je to vsa moč, ki jo pevci premorejo. Nasprotno temu pa je zbor pri obeh pesmih s solom. (Zeleni Jurij in Zdrava Marija) šel predaleč stran od teh pp, ki bi bili tukaj povsem utemeljeni, in tako solistinjo potisnil v ozadje. Tako postopanje napram 6olistu kot nosilcu melodije ni lepa. Dovoljujem pa si opozoriti vse prizadete, da to poročilo ni pisano v namenu, da bi zboru negirali vrline, ki jih ima in za katere je treba leta in leta delati; imeti moramo na vidiku, da je zbor reprezentativen, da bo mogoče kmalu zopet panesel našo pesem drugam in da mora biti v interesu zbora in javnosti, da bo zato na temu primerni višini. A. C, in je zdaj star že 78 let, je prekinil svojo turnejo po Zedinjenih državh, ker je zbolel. Paderew^ki patujc s vojim lastnim vlakom, v katerem živi, ter ga v krajih, kjer konccrtira, da prepeljati na stranski tir, kjer sprejema svoje goste. V zadnjem času sc je veliko govorilo, da se bo povrnil na Poljsko, katero je zapustil iz političnih razlogov kot nasprotnik režima pokojnega Pilsudskcga. Novi češki kancional (pesmarica). Založba »Vclehrad« v Olomucu je izdal ta novi češki kon-cional z naslovom »Božja pot« (Boži cesta) na 220 straneh ter obsega 279 pesmi z notami za ljudska petje. Pesmi, ki se pojo po čeških cerkvah že stoletja, so izbrane iz vseh starejših čeških pesmaric ter dopolnjene z novimi in lako podane v moderni obliki današnjemu češkemu ljudstvu. Poleg pesmi ima ta lepi molitvenik, na katerega opozarjamo naše ljudske založbe k posnemanju, tudi molitve za vse cerkveno leto. Molitvenik, tako značilen za sedanje češke razmere, 6e dobi že od 16 kron dalje do 50. Nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost. Pri filmskih oglasili velikokrat beremo, da je to in ono, zlasti amerikansko delo, dobilo tam ali tam prvo nagrado. Včasih je to res, včasih je samo reklama. Uradnih in priznanih ustanov, ki bi dajale za dobre filme kake veljavne nagrade, ,jc v Ameriki zelo malo. Najvažnejša in po umetniški resnosti najbolj upoštevana je Akademija za filmsko umetnost, ki daje vsako loto nagrade za najboljše umetniške in tehnične stvaritve lia področju ameriškega filma. Uradno glasilo te usianove »Motion Pictures Herald« prinaša v eni zadnjih številk razdelitev letošnjih nagrad te filmske akademije. Razdanih je bilo vsega 26 nagrad. Posamezne velike filmske družbe so dobile od teh nagrad: Warner Bros 9, Metro-Gold-\vyii ti. Cnlumhia 2, Paramount 2, Fox 2, l{. K. 0. 2 itd. Zanimivo je dejstvo, da je tretjino vseh nagrad dobila Warnerjeva družba, ki si je utrdila umetniški sloves v svetovnem filmu z deli kakor »Sen kresne nočir, »1'asteur , »Vest človeštva«, •Juarez in Maksimilijan itd. Njen predsednik llarry M. VVarner je dobil še posebno plaketo v priznanje za državljanske zasluge, ki si jih je pridobil s svojimi pacifističnimi in umetniškimi filmi. — Nagrado za najboljšo igralko v letu 1938. jo dobila Bette Daviš za svoji kreaciji v »Demonski ženski« in »Usodi žene . Irving Thalberg je dobil nagrado kot producent, ki je izdelal v letu 1938. največ filmov trajne umetniške vrednosti. Igralka Fay Painter je dobila prvo nagrado za najboljšo postransko vlogo lani. Ralph Da\vson je bil nagrajen za najboljše filmsko montažo. K. VV. Korngold je dobil prvo nagrado za najboljšo spremno glasbo v lanskem filmskem lelu. Režiser Hollingshead jo bil odlikovan zn najboljši kratki film v lelu 1938. Byron Haskin je dobil nagrado za tehnično najdovršenejši film. Pogorišče velikega hotela »Queenc v Halifaxu V državi Nova Scotia (Kanada) v mestu Halifaxu je jiogorel velik hotel »Queen«. Ob tem požaru se je smrtno ponesrečilo 35 ljudi. Slika kaže gasilca, ki po pogorišču išče trupla pogrešanih ljudi. Največji most na svetu je bil doslej most čez Hudson v Ameriki. V Aziji j>a se mu že gradi tekmec, ki bo zasenčil njegovo slavo. Med Kalkuto v prednji Indiji in predmestjem Haura — vmes je široka reka Hugli — je bil pred 60 leti zgrajen pontonski most, sicer samo začasno, na se je ta »začasnost« raztegnila le na celih 60 let! Modernemu prometu ta most ne zadostuje več in angleško indijska vlada se je od- ločila na njegovem mestu zgraditi trajen most, ki bo največji na svetu. Most bo stal 1,750.000 šter-lingov (365,750.000 din). Bo to široka cesta, ki bo iz Kalkute držala v Hauro in bo imela posebne pasove za pešce, avtomobile, volovsko vprego in cestno železnico. Temelji v predmestju Haura so že skoraj končani, bolj počasi pa napredujejo dela na kalkutski strani. Na most bodo na vsaki strani reke Hugli peljali štirje stolpi, ki bodo segali v višino 100 m in tako dali temu svetovnemu mestu novo sliko. ŠPORT Smuški tek na 30 km Zvezno prvenstvo v vztra.jnostnem teku na 30 km bo dne 26. t. ni. na Pokljuki v izvedbi Smučarskega kluba Ljubljana. Start ob 8. uri pred Sporthotelom. Cilj istotam. Prvi štirje prejmejo spominsko darilo. Prijave do 24. marca opoldne na tehničnega referenta kluba gosp. Zupana Bogdana, Ljubljana, Finančna direkcija. Poznejše prijave vodstvu tekme v Sporthotelu na Pokljuki najpozneje do 25. t. m. Za prevoz prtljage tekmovalcev 1)0 dne 25. t. m. na postaji Bled-jezero pri vlaku, ki odhaja z Jesenic ob 13.17, pripravljen voz. V. pokalni turnir v table-tenisu za prvenstvo Ljubljane SK Korotan priredi V. pokalni table-tenis turnir pod pokroviteljstvom predsednika mesta Ljubljane g. dr. Jure Adlešiča v soboto in nedelja dne 25. in 26. marca t. 1. v dvorani Korotana na Rakovniku. Turnir se prične v sobota ob 16 in se nadaljuje v nedeljo ob 8 zjutraj. Tekmujejo moštva, juniorji in seniarji (single). Prijaviti sc je najkasneje do 24. marca na naslov: SK Korotan, Rakovnik-Ljubljana. Razpis in druga podrobna določila je dobiti pri omenjenem klubu. Po športnem svetu Naša vvaterpolo reprezentanca in tekme za Horthyjev pokal Jugoslavija je prav do zadnjega upala, da bo pozvanih šest najboljših evropskih waterpolo ekip h tekmovanju za Hortyjev pokal. Toda prireditelj je odločil, da bo namesto Nemčije (ki je odklonila sodelovanje zaradi odpovedi nogometne tekme Nemčija—Nizozemska) sodelovala Aglija. Cunningham je premagal Lasha Pred 16.000 gledalci ,je v Newyorku premagal Glenn Cunningham v teku na dve milji (3218 m) Danatea Lasha. Cunningham je potreboval za omenjeno progo 9:11,8 min. Meje za lahkoatlete na olimpijskih igrah I. 1940 Mednarodna lahkoatletska zveza je že sedaj odredila mere za kvalifikacijo tekmovalcev na olimpijskih igrah leta 1910. IAAF je zelo povečala meje, ki so veljale za igre 1. 1936. Da bo mogel tekmovalec sodelovati na popoldanskih tekmah, mora tekom dopoldanskih predtekmo-vanj doseči vsaj tele mere: Helsinki 19-10 Berlin 1936 Skok v višino Skok v daljavo Skok s palico Troskok Met diska Met kopja Met kladiva 1.87 m 7.20 ni 3.90 m 14.50 m 45.— ni 65.— m 49,— m 1.85 m 7.15 m 3.80 m 14,— m 44,— m 60.— lil 46.— m Za metanje krogle niso predvidene nobene mere, ker bodo predtekmovanja istočasno v treh krogih. V ostale tekme bo pripuščenih najmanj 12 tekmovalcev pri popoldanskih finalnih borbah, četudi ne bi vsi dosegli določene mere. Če jih več doseže predpisane mere, pridejo vsi v popoldansko finalno tekmovanje. Če bo na primer v metu kopja doseglo samo devet tekmovalcev predpisano mero 65 m, tedaj bo prišla v finale naslednja trojica po doseženih rezultatih, četudi ye vrgla kopje manj kot 65 m. Da skok v višino in skok s palico ne bi trajala predolgo (kol je bil na primer v Berlinu primer). je mednar. lahkoatletska zveza že sedaj odredila mere. na katere se bo postavila lestvica pri olimpijskih igrah leta 1940. In sicer je za fekok v višino začetna višina 170cm, potem pa sledi 180, 190. 195, 198, 201, 204cm itd. Za palico pa jo začetna višina: 360 cm, potom pa sledi: 380, 395, 410, 420, 430 cm itd. Madžarski rokoborci premagali Poljake V Katovicah so se spoprijeli madžarski in poljski rokoborci že v drugem meddržavnem dvoboju v grško-riinski rokoborbi in so z velikim naskokom zmagali Madžari z rfezultatom 6:1. Atletika S prvim aprilom bo začel izhajati nov lahko-atletski list »Atletika«, ki ga bo izdajala Jugoslovanska lahkoatletska zveza. List bo prinašal strokovne in informativne članke iz lahke atletike. Izhajal bo enkrat na mesec in bo stala posamezna številka 2 din. Letno stane 18 din, polletno 9 din, do konca leta 1939. pa 15 din. Naročnino je poslati na naslov: Jugoslovanska lahkoatletska zveza, Zagreb, Svačičev trg 8 ali na ček. račun št. 38.716 z označbo »Za Atletiko«. Rokoborba SSK Maraton v Mariboru priredi v soboto 25. man ca 1039 ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti fi, tekmovanje ia prvenstvo drav. ske banovine v rokoborbi Tekmovanje no bo vršilo pravilih JTAZ. Vsak klub, ki želi sode^vati na tekmovanju. "mora biti član JTAZ ter mora biti vsak' njegov atlet verificiran in mora predložiti verifika^ cijsko prijavnico. — Šlartarina za vsakega atleta zna. Sa 10 diti in se plača pred začetkom tekmovanja. —■ Klubi lahko nastopijo v vseh kategorijah z največ tremi člani v vsaki kategoriji Tehta,nje se bo vršilo eno uro pred pričetkom tekmovanja v zgoraj omenjeni dvorani. Tovarniški vestnik KID št. 6 z dne 15. marca je posvečen v glavnem smušjrim tekmam jeseniških kovinarjev v Kranjski gori. Nad 1300 udeležencev je bilo zraven in nad 500 tekmovalcev se je udeležila teh tekem. Prinaša točen pregled rezultatov tekem in številne slike s samega tekmovanja. Razpis Smuški klub Ljubljana razpisuje za svoje tekmovalce za časa šolskih velikonočnih počitnic tečaj v alpski kombinaciji na Lipanei pod vodstvom Voller Kristla. Po možnosti se sprejme tudi par neorganizira. nih tekmovalcev ki so že deloma izvežbani v smuku in slalomu. Podrobne informacije na sestankih tekmovalcev ob četrtkih ob 10 v damski sobi kavarne Emona, ali pismeno pri klubu. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih 2ttez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ 22. marca 1939 Ratcče-Planica S70 m: —4, sončno, osojno 15 em snega, sren, prisojno kopno. Planica-Slatna 950 m: —3 sončno, 20 cm snega, sren. Planica-Tamar nos m. —3, sončno, 40 cm snega, osojno pršič, prisojno osrenjen Peč-Petclinjek liiO m: —3, sončno, 40 em snega, > osojno pršič, prisojno osrenjen. Pokljuka 1300 m: —(i, sončno, 5 cm pršiča. 45 podlage. Dom na Komni 1520 m: —9, sončno, 5 em pršiča, 145 cm podlage. Dom na Voglu 1540 m: —7, sončno, 140 cm snega, pršič. Sedmera jezera 1683 m: —13, sončno. 5 cm -pršiča, IDO em podlage. Staniieva koča pod Triglavom: 2332 m: —10, sončno, 15 cm pršiča, 250 cm podlage. Dom na Krvavcu 1700 m: —8, sončno, 50 cm snega, osojno pršič, os. osrenjen. Senjorjev dom 1522 m: —10, delno oblačno, 11 cm prši. ča, 30 cm podlage. Koča pod Kopo 1377 m: —10, sončno, 55 cm snega, osren. Vesti športnih zvez, klubov in društev Smuški. klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev Je drevi ob 10 v kavarni Emona. Planinci — smučarji imajo v soboto tn nedeljo dva prosta dneva na razpolago, da morejo izrabiti sedanje sončno vreme v planinah za spomladansko smuko. Odločiti se je treba 7.a primerni smučišče ter izbrati: Komna ima najpro3tranejše smuške terene ter naji lepše smuške izlete v svoji okolici, snega je 150 cm. Enako je v dolini Triglavskih jezer, ki ima 200 cm snega; izborila jo smuka s sedla Hribarie, koča je redno oskrbovana. Nad Triglavskim ledenikom, ki ima dovolj snega za krepak razmah, jo oskrbovana Stani-čeva koča, kamor se najlažje pride skozi dolino Krmo; oglasite se predhodno pri gorskem vodniku Lahu Gre-! gorju v Mojstrani, da dobite ključ od koč« v Zgor. Krmi, ki vam nudi zasilno zavetišče, ako ga potrebujete. Na f'rni Prsti nad Bohinjem ho za ta dva praznika oskrbovana Orožnova koča, ki ima v svoji okolici lepa smučišča. Nn Vršiču je še nad pol metra «nc>;a. Erjavčeva koča je oskrbovana; lep je prehod preko Slemena v Tamar. Kamniške planine so visoko zasnžene ter je na Krvavcu še 70 cm na Veliki planini pa 40 em snega, ki je sieer na prisojnih straneh osrivi njen. dopoldne pn ga sotnee omehča v zrnat sneg. Kdor želi siccr napravili prijeten izlet, naj pohiti k Zlntorogp. ob Bohinjskem jezeru ali k vznožju Kam. niškib planin, v Dom v Kamniški Bistrici. Podrobno informacije o snežnih piiliknh, n spomladanskih sinu-skili lurah in vso ostale podatke o planinstvu dobite v pisarni SPIl, Ijjubljan. Aleksandrova cesta 4 1. Za Mlakarjeve planinske spise trnja čns prrdna-ročbe do 1. aprila 1. Do tegn termina veljajo cene v suhskrlpeiji, ki so izdatno nižje od kasnejših cen v knjigolrštvu. Za naročnike prve knjige jc nnjno, da imajo tudi drniri in tret.i! zvezek. Višina naklade sc bo ravnala po številu prednnročnikov. Podpišite nemudoma naročilo v pisarni SPD. LJubljana. Aleksan. drova cesta 4-1., odnosno pošljite tja naročnino. Po Londonu plapolajo zastave ¥ pozdrav kmečkemu sinu iz Francije Lebrun - sedem let predsednik Francije Kadar gre g. Lebrun v zgodnjih popoldanskih Urah po okraju, Faubourgs St. Honore na sprehod, ga vedno spremljata dva detektiva, ki hodita za njim v primerni razdalji. V vseh sedmih letih, odkar je predsednik republike, se še ni zgodilo, da bi bil nanj uprizorjen kakršenkoli napad. Več predsednikov ;predi. njim je bilo že nasilno odpravljenih s sveta. Lebrunu se kaj takega no zgodi, ker si }e s svojim ravnanjem znal okrog sebe splesti tako ozražje miroljubnosti in domačnosti, da nikomur ne pride na misel, da bi nad njim kaj takega poskušal — nasilje, to ni za pa ga je imenoval za vrhovnega komisarja novih pokrajin, ki si jih je Francija pridobila na svoji vzhodni meji. Versajski mir pa se mu nI zdel dosti varen, da ne daje dovolj jamstev za trdnost francoske meje, med njim in »tigrom« Cleinen-ceaujem je prišlo do uesporazumljenj in moža sta se ločila. L. 1926. je Poincare poklical svojega prijatelja in rojaka in ga postavil na čelo organizaciji za rešitev franka in pet let pozneje jo bil 60 letni Lebrun, ki si je s svojo ljubeznivostjo, pu tudi po jasnih pogledih pri vseh strankah in pri to- Elizejska palača v Parizu, kjer so prostori predsednika francosko republike. Lebruna! Detektiva ga spremljata, ker so pač tudi detektivi potrebni sprehoda. Ta prostodušnost, ki diha v okolici predsednika Lebruna, je vsekakor lepo znamenje. Na eni strani kaže njegovo absolutno miroljubnost, po drugi pa tudi, da v najhujše politično boje ne posega odločilno. Nikdar se še ni vmešal v kako borbo med strankami, nikdar še ni do velikih tokov časa javno zavzel stališča, ne za ne proti. Čeprav je po vsej svoji preteklosti nagnjen bolj na desno, se ni prav nič obotavljal poveriti sestavo vlade socialistu, ko so tako zahtevala pravila politične igre. In z Leonom Blumom se je razumel tako dobro, da ga je po govorih v kabinetu večkrat pridržal pri sebi tudi po pol ure, da sta se v vsej domačnosti in nemotenosti pogovorila o najnovejših knjigah, umetnosti in dogodkih v gledališču. Pri vsem tem pa Albert Lebrun ne izvira iz krogov izobražencev. Doma je iz Lotaringije, iz kmečke hišo in še danes ob vsaki priliki more pokazati, da. se na kmetovanje bolj razume kot pa tisti, ki kmečko življenje poznajo samo iz knjig in predavanj. Rodil se je 1. 1871., ki je bilo leto francoskega poraza in je v mladosti slišal govoriti samo o takratnih dogodkih. Ti spomini na vojno med Frfincijo in Nemčijo šo še iz njegove mladosti močno vplivali na oblikovanje nje-1 goVega političiiej+a nazbf-a. Ko je odlično končal politehnično šolo in višjo rudarsko šoloi je z 29 letom, v začetku našega stoletja, stopil prvič v parlament, Kmalu se je seznanil s svojim rojakom Raymondom Poincarojem, s katerim je Sozneje še večkrat sodeloval. Med vojno je bil ebrun v Caillauxevi vladi minister, Clemenceau variših pridobil veliko priljubljenost, izvoljen za predsednika senata. Ko je 1. 1932. takratni predsednik republike Paul Doumergue padel kot žrtev atentata, je na njegovo mesto v Elize.ju stopil Albert Lebrun, ki je bil izvoljen brez kakršnekoli opozicijo. Takrat je bil za širšo javnost še skoraj popolnoma neznana osebnost. V sedmih letih njegovega predsednikovanja pa so ga karikaturisti in duhoviti šaljivci med Parižani tako razglasili, da je bil malokdo pred njim tako na splošno znan in domač kot Lebrun, kvečjemu še njegov prednik sala Doumergue«. Razvpili so ga predvsem kot moškega, ki večkrat joka. V resnici ga domoljubje in gorečnost za Francijo v kakih nevarnih trenutkih ali ob posebno težkih notranjih krizah tako prevzame, da mu privro solze iz oči. Tvorci francoskega javnega mnenja pa si to globino domovinske ljubezni olajšajo s šalo, kakor se s šalo lotijo največje stiske, ob kateri bi marsikak drugi narod izgubil živce. Največ pa je k Lebrunovi veljavi pripomogel lanskoletni obisk angleškega kralja in pot njegovega javnega delovanja se ne bi mogla lepše zaključiti kot s sijajnim sprejemom, ki ga je bil deležen v Londonu, ko je s svojo soprogo angleški kraljevski dvojici vrnil lanskoletni obisk. Letos 5. aprila bodo spet volili predsednika republike. Slišijo se glasovi .z vseh strani, ki izražajo željo, da bi bil Lebrun izvoljen še za nadaljnjo dobo. Končna odločitev bi bila odvisna prav za prav samo od njega. On sam s svojimi 68 leti pa se čuti že utrujenega in čeprav je videti mnogo mlajši, ga jo v zadnjih sedmih letih vendarle tako izčrpalo, da bi najbrž le nerad še ostal v Elizeju., Sedem let odpirati razstave, poslušati marseljezo, večer za večerom mučiti želodec na uradnih bunketih, dan za dliein sprejemati in imeli nagovore na tuje diplomate in tako govoriti domačim zastopnikom, da bo vsem prav, pri vsem tem pa vedno biti kakor na odru, vsak korak je njegov »nastop«, ki ga vse vidi in vse željno čaka, da bi ga začelo razlagati — Lebrun kar upravičeno smatra, da je vse to v teh letih preveč. V tem mnenju ga podpira tudi njegova žena, ki se v Elizeju nikdar ni počutila bog ve kako dobro. Bolj domačo so počuti med svojimi šestimi vnuki v stanovanju svojih hčera, kot pa v elizejskih dvoranah, kjer so stene tako prepolne vseh dob zgodovine. Iz Toplic na Dolenjskem Zdravilišče Toplice na Dolenjskem, ki leži v prijetni dolini, četrt ure oddaljeno južnovzhodno od reke Krke, je okrog in okrog zavarovano pred vetrovi z lepimi iglIČastimi in listnatimi gozdovi. Žo dolgo let stremi za tem, da bi se izvršila regulacija [»otoka Sušice, ki teče skozi zdravilišče. Potok ima značaj hudournika. V |>oletni dobi se struga posuši in od tod tudi ime Sušica. Vendar v kotlinah ostaja mokrota in okrog nje raste neke vrste mahu podobna tančica, tako zvani krak, ki povzroča v vročini svojstven duh, v njem se pa goji razna golazen: kakor komarji, ki postajajo kopališkim gostom nadležni. Poleg tega kvari zunanje lice zdravilišča, kar močno škoduje tujskemu prometu. Po naklonjenosti kr. banske uprave so je stvar toliko premaknila iz mrtvo točke, da je bil dne 16. t. m. komisijski ogled in razprava na kraju samem za regulacijo potoka Sušice. Upamo, da bo načrt postal dejstvo. Vprašanje elektrike je uogdno rešeno in je upali, da l>o kmalu zagorela. Po občini je deloma pobran prispevek od interesentov, katerega je treba plačati pred graditvijo elektrike. Ko bo elektrika zasvetila, bo zdravilišče Toplice zaznamovalo lep napredek. Vsem, ki na tem delajo, da se Toplico zboljšajo, smo dolžni izreči zahvalo. Iz verodostojnega vira smo doznali, da bo avtobusno podjetje Vehovec iz Žužemberka otvo-rilo letošnjo spomlad avtobusno progo Ljubljana — Žužemberk—Toplice —Novo meslo ter obratno. S tem lio dobila Krška dolina, predvsem pa Toplice, ugodno zvezo med Ljubljano in Novim mestom. v Zdravilišče Toplice je ponovno vzela v zakup gdč. Anica Silar in je upravičeno pričakovali, da bo vso svojo strokovno sj>osobno3t porabila v prilog in zadovoljstvo kopaliških gostov. Kopališka uprava se pridno pripravlja za pomladansko sezono. čistijo parke in urejujejo pola. Lastnica kopališča, Ljubljanska Kmetska posojilnica, tudi doprinaša svoj delež k pripravi za prihodnjo sezono. Pretekle dni je poslala iz Ljubljane več pleskarjev, ki na kopališkem poslopju opravljajo pleskarska dola. Kopališče in restavracija sta odprti, tako da se posameznik poljubno koplje, v restavraciji pa za nizko ceno in dobro okrepča; je torej prilika, da bližajoče se velikonočne praznike lahko tu poceni preživi mo. Kranj IV, akademski večer bo drevi ob 8 v Ljudskem domu. O vprašanju »Narod ali pleme?« bo razmotrival g. Ciril Mumik iz Kranja. K zanimivemu predavanju vljudno vabljeni! Jesenice Kfno Krekovega prosvetnega društva predvaja v dvojnem sporedu I. film »Carjevi svečniki«, II. film »Vragi neba« v petek 24. marca, v soboto 25. in v ponedeljek 27, marca ob 8 zvečer. V nedeljo, 26. marca samo ob pol 3 popoldne, Dva problema: prhut izpadanje las Ena rešitev: Silvilrrin Lotion Silvikrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las; polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin. Neo-Silvikrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu prhutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri obolelih mestih in kadar preti plešavost. Shampoo Silvikrin. Blago sredstvo za pranje las, za snaženje in zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lasišča. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Y-40S-K Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«! Globoko potrti naznanjamo fužno vest, da nam je umrl sin, bral, stric in svak, gospod Anton Osterc bivši mag. uradnik in korektor Pogreb dragega bo v potek ob pni treh popoldne i/, splošne bolnišnice nu pokopališče k S.v. Križu. V Ljubl jani, dne 22. marca 1939. Žalujoča mati in ostalo sorodstvo. Obiščite BEOGRAJSKI VELESEJEM 8. aprila 1939 veliki mednarodni salon avtomobilov in motociklov z razstavo cest in turizma. 15.-24. aprila 1939 veliki mednarodni splošni vzorčni velesejem. Okoli 1000 razstavljalcev iz naše države in zamejstva. ^ Najhitrejša orientacija v izbiri blaga. — Razširjenje poslovnih zvez. — 50% popusta na železnicah in ladjah. — Obvestila: Beogradski sajam, pošt. pret. 538, Beograd Telefon št. 28-526 in 28-802. Skrivnost 15 amerikanskega jezera VIII. Ko 60 ti gospodje naslednji večer nekoliko pred deseto uro prišli v Victory-House, so se zelo bali. ,Kako žalosten kaj! Ta hodnik obdan s cipresami je bil prava mrtvašnica! Pravo kraljestvo smrti! Edina služkinja miss Mercurosove je Mr. Bru-cea prvega odvedla v malo čakalnico, ki je bila v pritličju vile. Bil je ves iz sebe. Vzdihoval je, da bi mu skoro srce počilo. Ob najmanjšem šumu je poskočil in neprestano šklepetal z zobmi. Po nekaj trenutkih je vtaknil desnico v žep velikega črnega površnika in zaradi varnosti prijel za petelina pri samokresu, ki ga je iz previdnosti vzel s seboj. Koniaj se je nekoliko osčrli, ko so eo odprla vrata; Neighbouru je dovolil vstopiti. »Smešna zgodba, a ne, sodnik«, mu je rekel časnikar. »Kaj mislite o tem?« »Jaz... ne vem,« je šepetal sodnik. »Sprašujem se, če je Farringdon prav storil, da je zasnoval ta. ... ta poiskus ...« Časnikar je poskočil. »Kaj! Farringdon je to stvar organiziral...« Nato je zažvižgal. »Oh! Sedaj razumem vse! Farringdon,... pro-kleti Farringdon! Dolgo sem to premišljal! Mislim, da bomo Monara čisto zbegali.« »Jaz... prav tako mislim... Povejte mi, Neighbour,... ali imate kaj novic od vaše zaročenke?« »Ne,< je suho odgovoril časnikar. »Niti najmanjšega sledu ni, kam je ta lopov, Devil Path, odnesel svojo žrtev.« »Vi... zdi se, da niste preveč nemirni, Neighbour?« Časnikar je skomizgnil z rameni. »Čemu mi bo nemirnost? Često si mislim, da sem optimist, ker ne gledam rad vseh izidov pod zagririjalom katastrof. O! poznani Emilijo. Zaročen sem z njo. Ta mladenka si bo znala pomagati in prevariti Devila Patha, tako olikano kakor bo le mogla!« Toda vrata so se znova odprla in časnikar je utihnil. Vstopil je Farringdon z bankirjem Marshom. Finančnik ni bil nikoli posebno pogumem, a nocoj je bil še posebno plah. Neumno je gledal, ustnice so mu trepetale od groze in vse telo je bilo vznemirjeno od strahu. »Končano je,« je rekel Neighbour. »Ne bom se mogel dolgo več ustavljali. Zblaznel bom, če bo še naprej šlo tako. Moram odpotovati.« »Kdo vas zadržuje?« je suhoparno pripomnil Farringdon. »Mislim, da vas nihče tu ne zadržuje?« »Da, da. Prav imate. Moram odpotovati. Danes popoldne sem šel v Cookovo pisarno. Jaz,,., šel bom v Evropo. Naročil sem kabino na imenitni francoski ladji ,Normandie'... Jutri zjutraj bom zapustil Chicago z brzovlakom .. .< »Mogoče je to najboljše, kar ste mogli storiti,« je rekel načelnik policije... »Zavidam vam. Srečo imate, da morete tako pluti v Evropo...« Ali bo prišel Monar?« jo vprašal 60(lnik vrhovnega načelnika. »Seveda,« je odgovoril Farringdon. »Toda mislim, da je sklenil, da lx> poskrbel za varnost. Ni hotel priti. Slutil jo, da bo ta soja goljufiva... Jasno, da sem šel, da ga prepričam ...« »Govorite o neki varnosti?« ga je vprašal Neighbour. »Da. Mislim, da bo policajem ukazal čuvati hišo.« »Kdaj bo tega konec,« je vzdihnil bankir. »Kaj čakamo tu?« »Dobro voljo miss. Mercurosove, brez dvoma,« je dejal Neighbour, Nadzornik Monar je prišel nekaj trenutkov kasneje. »Ali boste obkolili hišo?« ga jo vprašal načelnik policije. »Da, je odgovoril Monar. »Še več, dal sem zapreti služkinjo miss. Mercurosove.« »Aretirana je, toda . . .< »Hotel sem si le zagotoviti, da ne bo igrala vloge prikazni. Prepričan sem, da je ta poskus traparija. Zato sem poskrbel za varnost. Sicer se pa ne bojte, prišel bom k miss. Mercuros. Jasno, rekla mi je, da nimam prav, ker ne verjamem v njeno mogočnost.« »Ali ve, da sto aretirali njeno služkinjo?« »Da. Smehljala se je. Zdi se, da jo to nič ne ovira. Toliko bolje za ...« Toda nadzornik je prenehal. Predirljiv krik je pretrgal molk v hiši. Krik? Neke vrste pretresljivo rjovenje. Dolgo časa je pet mogočnikov molčalo. Vsi so bili prestrašeni. Sopihali so. »Krik, ki nima nič človeškega na sebi.« je zašepetal Neighbour. »Treba se je nekaj nadejati! Ali bo takoj?« »Kaj pa je to?« je zastokal bankir Marsh. »Začetek,« se je zadri glavni nadzornik. »Gotovo nas hoče zbegati.« Skoro takoj so se odprla vrata in miss. Mercuros je vstopila. Bila je čisto črna oblečena. Paj-čotan ji je zakrival obličje. »Blagovolite iti z menoj, gospodje?« jih je vprašala. Brez besede so ji sledili. Njena delavna soba, ki bi jo bolje imenovali z bolj klasičnim imenom laboratorij, je bila pod hišo v podzemlju. Bila je obširna pravokotna soba, dolga dvajset metrov, široka deset. Strop in stene so bile obdane z jeklenimi ploščami, ki so bile med_ seboj zvarjene. Za edinimi vrati je bilo pet stolov pritrjenih na steno. V sredi je bila kotanja iz zelenega porcelana, ki je razširjala zelo prijetno svetlobo. Miss. Mercuros je dala povabljenim znamenje, naj sedejo. »Preden začnem svoje opravilo,« je nalo rekla in se obrnila bolj vidno k nadzorniku. »Ali hočete iti z menoj okrog po sobi? Veni, da sle prepričani, da je moje delo samo spretna uprizoritev. Ko boste ugotovili, da so stene iz steklenih plošč in da tudi v parketu, niti v jeklenem stropu ni nobene razpoke, boste morda bolj verjeli, kar boste kmalu videli.« Nadzornik ni odgovoril. Počasi je korakal okrog po sobi. Od časa do časa je potrkal po jekleni steni. Ko je prišel do vrati je zmajal z rameni. »yidite.« je povzela ženska smehljaje se. »Ta soba ima samo eno odprtino: ta vrata ln rahlo jih zaklenete, če vani je prav.« »Zadovoljim se, da se naslonim na nje,« je odgovoril Monar. »V redu. Dalje vam boni pokazala, da se no poslužujem nikakih pripomočkov. Ta soba je čisto prazna. Pet stolov, ta kotanja za svetlobo: to je vse.« »Dobro je,« je godrnjal nadzornik. »Zafinite svoje opravilo. Pohitiino, da brž končamo,« je še dodal in zaničl.jivo pokazal na Mr. Marsha. »Dobro vidite, da temu imenitniku grozi živčna bolezen.« Počasi se je miss. Mercuros oddaljila profi drugemu koncu sobe. Korakala je s sklonjeno glavo, oči je imela zapičene v tla, roke prekrižane na prsih. Ko jo prišla na drugi konec sobe, je silno zakričala. »Uprizoritev!« je dejal Monar. Sedaj se jo ženska obrnila, padla na tla, stegnila roke pred se in enolično nalahno prepevala v nepoznanem jeziku. Skoraj tukoj je v kotanji ugasnila luč. »Razumljivo,« je godrnjal Monar. »Ženske no ljubijo svetlobe!« 1*5 Z VDELANO RUMENICO IN 2 BRILJANTNIMA ISKALCEMA ZELO OSTRI POSNETKI IDEALNA KAMERA ZA ZAČETNIKA Uporabljajte AGFA-ISOCHROM iilm miitz din i Di DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVINAH IZBIRA NI TE2KA kadar la treba doloCm časopis * Katerem na] oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tero upoSteva) list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik B najširšimi kupnomočnlml sloj) prebivalstva. In to je naS dnevnik »SLOVENEC«, kl ga bere — posebno ob nedeljah — e malo tzjo-i mami vsaka slovenska hiša. En poskus Vaa a uspehu prepriča. Olrom kotitek. Konči Ahačič: Nosan in Zalika (PREDGOVOR) Osebe se predstavijo: Poslušajte, otroci, kaj se je neke noči dogodilo igračkam, ki jih deklica TACI ni pospravila. Pošalila se je z njimi LUNA. Domišljavi punčki ZAL1KI je razbila nosek, da bi drugič Taci bolje, pazila na njo, in pajaca NOSAN A je spremenila v kraljeviča KRASA NA. KOMPLETNO SPALNICO dobro ohranjeno, 13 kosov, proda za 2800 din Franc l in k, mizar. Toplice. — Ogleda se pri Francu 1'rimc, Žmihel, Novo mesto. TAMBURICE vseh vr.st, najmodernejše, izdeluje ročna delavnica tamburic M. Dobranič Topolovac - Sisak Plsitetakol po brazplaCni cenlk št. 52 Naročajte »Slovenca«! Razdelili bomo med naše nove in stare naročnike 300 bogatih nagrad Ne zamudite! Še danes naročite »Slovcncac! Žrebanje bo pred komisijo naročnikov in javnim notarjem 29. aprila 1939 MALI O0EASI V malih oglasih velja vsaka beseda t din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se raiunajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe III Krojaškega pomočnika sprejme takoj Petrovič Avgust, Slomškova ul. 12, Ljubljana. (b) Obrt Dekle katera je */.o služila v dobri kmečki hiši, vešča vsega gospodinjstva in otrok, se sprejme. Trgovina Martine, Tyrševa 17 Krojaški pomočnik prvovrsten v damskem delu, se takoj sprejme pri Goričar, Sv. Petra c. št. 29. (b) Risarja sposobnega tudi fotografiranja ln retušlranja, z dobrim umetniškim okusom, sprejmemo za sestavljanje pohištvenih katalogov. Ponudbo v upr. »Slov.« pod št. 4231. (b) Zaslužek Vsakdo, moški ali ženska, v službi ali brezposeln, lahko zasluži tedensko 250 din. Za pojasnila poslati B din v znamkah, sicer ne odgovorim. Lindlč, Ljubljana 245-c. (z) I Objave Preklic Podpisana Tabor Ivanka, žena mestnega služltelja, prokllcujcm tem potom svojo ovadbo ln obdolžlt-ve, iznešene napram troš. pazniku Zalarju Antonu, kot povsem neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - Ljubljana, dne 22. marca 1939. Tabor Ivanka. (o) Čitajte »Slovenca«! + V neizmerni žalosti naznanjamo, da je danes, v starosti f>9 let, ob pol 5 zjutraj, po kratki bolezni, umrl naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, tast, gospod Matija Gerčar uradnik TPD v pokoju in posestnik Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 24. marca ob 4- pop. iz hiše žalosti, Loke 55 (Barbara), na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 27. marca ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi v Trbovljah. Trbovlje, dne 22. marca 1959. Žalujoči ostali Slikarstvo - pleskarstvo V. Zvegelj, Cojzova e. X. Novi vzorci I Cene vsem dostopno. (t) Naznanilo • Sporočam cenj. odjemalcem, da sem preselil dipl. krojaško delavnico za civilne in vojaške obleke v Gosposko ul. 16, poleg krlževntške cerkve. ■ Se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. — itodno krojaštvo Malls, Ljubljana — Sprejmem krojaškega vajenca. (o) Glasba Nov klavir (Stutz-FlOgel) Forster -poceni naprodaj. Stross-mayerjeva št. 28-1., levo. Maribor. (g) Denar Hranilne knjižice 3'/o obveznice ln druge vrednostne papirje fciipuje ln plača najbolje BANČNO -KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilne vlogo vsak čas takoj lzplačljiye — sprejema ln obrestuje do EVi ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah Hiše trgovske ln stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstavee Franjo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a Leseno enodružin. hišico za letoviščarje, na gorenjski strani ljubljanske okolice, z večjim vrtom, prodam. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Weackend« 4400. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na. obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra 8t. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. • Po. oblaščenl graditelj ln sod nI cenilec za nasvete brez plačno na razpolago. Zapustila nas je za vedno naša iskreno ljubljena soproga, dobra mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa Beli Pušnik lastnica tovarn pletenin in trgovka danes, dne 22. marra ob 0 dopoldne, previdena s tolažili svete vere, v 47. letu starosti. Pogreb naše drage mame bo v petpk, dne 2*. marca ob štirih popoldne iz mrtvašnice na okoliško pokopališče v Celju. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 27. marca ob sedmih zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, V o j n i k , dne 22. marca 1030. Žalujoči rodbini Pušnik, Pipan in ostalo serodstvo. Stanoianja IŠČEJO: Stanovanje tri- ali štirlsobno, z */sem komfortom, in pritiklinami, po možnosti v vili blizu centra, Išče mirna družina z junijem. Plača za celo leto naprej. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Sončno« št. 4479. ehhbb Cepljeno trsje sadno drevje, divjake — nudi žiher Franjo, Zamu-šanl, Sv. Marjeta, Moš-kanjcl. Zahtevajte ceniki Pisalni stroj »Smlth & Bros«, skoraj nov, poceni prodam zaradi odpotovanja. Na ogled »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. (1) Najboljša kolesa izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1) Semena prava erfurtska, uradno preizkušena dobite v trgovini pri * . . mr r,v»- f.^T(TlfO M. Widmayer LJubljana, Cankarjevo nabrežje št 3 Podružnica: Tyrševa El Stojnica: Nabrežje 20. septembra. Šivalni stroji po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini Splošna tro. družba z o.i Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem v račun. GOSPODJE! Halo I Halo I Ali ste si že ogledali krasno izbiro razstavljenega blaga za moške obleke in površnike v novih velikih izložbah tvrdke F. I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Lepi in moderni deseni, dobre kvalitete in — kar je važno — tako nizke cene v izložbah Vam jamčijo, da se odločite za nakup Vaše nove obleke pri nas! Oglejte si torej našo zalogo tudi v trgovini! Dober semenski oves prodaja mlin Rosenberg, Jezdarska ul., Maribor. Po nizki ceni prodam več močnih vrat, okna, heraklltne plošče, stekleno verando itd. Golesch, Aleksandrova c. 44, Ma- ribor, (I) »Preito« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarska zveze). KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl Za vsako družino oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r, Sv. Petra e. 14. LJubljana Pisalne mize veliko Werthetm blagajno, omaro za led, pločevinasto kopalno banjo In razne drugo predmete proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora Slška. (1) Svetovno znane nemške znamke »Brenabor« dvokolesa petkrat kromlrana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Namočeno polenovko dobite pri Buzzollni, Lln^ garjeva ullcat za škofijo,' iiN'il»iiiir»fj Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wollova ulica št. 3 Diesel ali plinski motor kupimo. - Ponudbe na Električno centralo Toržat V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl v 67. letu starosti naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Avgust Karlinger gostilničar, posestnik, bivši načelnik Gostilničarske zadruge danes, dne 22. marca, ob 5 zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 24. marca ob pol 10 iz hiše žalosti v Ivančni gorici pri Stični na farno pokopališče v Stično. Stična, dne 22. marca 1959. Marija, soproga; Gustelj in Rudolf, sinova: Mirni in Vera, hčerki; bratje in sestra ter ostalo sorodstvo. Umrla nam je v 92. letu svoje starosti, naša dobra teta, gospodična Uršula Turk trgovka in posestnica K večnemu počitku jo spremimo v petek, dne 24. marca 1939, ob štirih popoldne, iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta št. 9) na pokopališče k Sv. Križu V Ljubljani, dne 22. marca 1939 Viktorija Koban in ostalo sorodstvo Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiŽ Kakšna bo slovaška samostojnost Tuka in Durčanski v Berlinu, kjer bo padla odločitev Bratislava, 22. marca. TG. Oblika odnošajev slovaške države do Nemčije, ki je, kakor znano, prevzela zaščito nad Slovaško, še ni znana. Pred nekaj dnevi, ko se je nahajala nemški kancler na Dunaju na svojem povratku iz Prage, sta bila predsednik slovaško vlade dr Tiso in zunanji minister D u r č a n -s k i poklicana na Dunaj, kjer pa nista bila sprejeta od Hitlerja ampak sta bila pripuščena samo k Rib-bentropu, ki jima jo predložil osnutek pravilnika za zaščito nad slovaško državo. Slovaškima državnikoma jc bilo nasvetovano, naj ta osnutek sprejmeta in naj ga sama v imenu Slovaške predložita nemški vladi. Slovaška državnika sta se več ur razgovarjala, toda končno sta se odločila, da se vrneta nazaj v Bratislavo na posvet z ostalimi člani vlade. Takoj po povratku jc bila sklicana tajna seja vlade, ki jc zelo dolgo trajala in na kateri so verjetno proučevali načrt o samostojnosti slovaško državo v okviru nemške zaščite. Po vladni seji se je razneslo po Bratislavi, da sta se odpravila na pot v Berlin podpredsednik vlade prof. Tuka in zunanji minister Durčanski, da tamkaj nadaljujeta razgovore. Zelo verjetno je, da sta nemški predlog osvojila in da ga bosta sedaj kot izvirajočega od slovaške vlade predložila Nemčiji, ki ga bo sprejela. Nato bo zaščitni pravilnik objavljen in se bo slovaška država temu primerno notranje in zunanje uredila. Hlinkina garda je zaprla v Bratislavi bivšega ministra Teplanskega, ki je bil po ostavki vlade imenovan za ministrskega predsednika. Teplanski je bil višji častnik v Hlinkovi gardi. Bratislava, 22. marca. AA. Štefani. Novi slovaški denar se bo imenoval »Orel«. Imel bo isto vrednost kakor nemška marka na Češkem in Mo-ravskem. Sedanji denar na Slovaškem bodo žigosali, nato ga bodo pa zamenjali za »Orle«. Podloga novega slovaškega denarja ne bo zlato, temveč bo imel isto kritje kakor Nemčija. Manistra prof. Tuka in Durčanski sta v Berlinu že celih 24 ur in doslej še nista bila sprejeta od kompetentnih nemških državnikov, temveč se razgovarjata s podrejenimi činitelji nemške vlade. V Pragi Praga, 22. marca. AA. Štefani: Dr. Hacha je poslal predsedniku vlade Beranu pismo, v katerem ga obvešča o razpustu skupščine in senata. Istočasno je Hacha povabil na sejo okoli 100 čeških politikov, s katerimi se bo pogajal o ustanovitvi nove koncentracijske stranke. Skrivnost 11 letjd^^ London, 22. marca. »Daily Ekspres« odkriva tajnostni prihod 11 aeroplanov, Vi so en dan pred nemško zasedbo prileteli v London iz Prage. V aeroplanu sta bila dva inženirja Škodovih tovarn v Plznu, ki sta prinesla s 6cboj risbo novega tipa 6trojnice, ki sta ga ona iznašla. 4,770.000 prebivalcev. Je torej še enkrat tako velika kakor Moravska. Po veroizpovedi so katoličani v veliki večini. Po poklicih je na Čežkem 38% prebivalstva zaposlenega v industriji, 27% v poljedelstvu, na Moiavskem pa 38% v industriji in 30% v poljedestvu. Razmerje je torej podobno razmerju v stari Nemčiji. Češka in Moravska, kjer ležijo najbolj rodovitna žitna polja na obeh bregovih Labe in na desnem bregu Morave, sta vsako leto pridelali 3.380.000 ton raznih vrst žita. Visok in gospodarsko pomemben je pridelek hmelja. Goveje živine je na Češkem in Moravskein skupno 4,300.000 (od tega 1,200.000 krav), svinj nad dva milijona, koz nad en milijon, ovac en milijon. Gozdov je na Češkem in Moravskem 4 milij. 800.000 ha, od katerih so tri četrtine smrečnati gozdovi. Industrija se je na Češkem in Moravskem naselila okrog naravnih bogastev. Železarska industrija na primer se je razvila okrog premogovnih in železnih rudnikov pri Kladnem, Be-tounki in Plzn u. Isto velja za Moravsko, kjer so Praske med Romuni in Madžari Nemšho-romunsha pogodba podpisana — Nemčija bo pritisnila na Madžare da pošlejo vojake z romanske meje domov Bukarešta, 22. marca. b. F diplomatskih krogih romunske prestolice se širijo porotila, da je ie prišlo do manjših vojaških spopadov med romunskimi in madžarskimi četami na meji Transilvanije. Ponoven vpoklic nekaterih letnikov pod orožje spravljajo v svežo z omenjenimi poročili, čeprav uradno trdijo, da so bili rezervisti vpoklicani le sa izenačenje vojne sile in zaradi sličnih ukrepov v sosednih državah. Budimpešta, 22. marca. t. Madžarska vlada odločno zanikuje vest Reuterja, češ da je madžarsko prebivalstvo v romunskih mestih Mariua-rossziget, Arad in Temešvar manifestiralo za to, da bi se ti kraji zedinili z Madžarsko. Madžarsko uradno sporočilo pravi, da so te vesti od gotove strani nalašč izmišljene, da bi se zastrupili korektni odnošaji, ki vladajo med Romunijo in Madžarsko v delikatnem trenutku mednarodnega položaja. Bukarešta, 22. marca. TG. Nemško-romun-ska trgovinska pogajanja, o katerih se je reklo, da so popolnoma zastala in da se je predstavnik Nemčije Wohltat moral vrniti v Berlin, da poroča svoji vladi o neuspehih in dnhi od nje nova navodila, so z uspehom zaključena. Nemško-romunski trgovinski dogovor je bil nocoj podpisan. Podrobnosti še niso znane. Tako romunska kakor nemška delegacija sta izjavili, da je pogodba zadovoljiva za obe strani. Romunska vlada je danes tudi naprosila nemško vlado, naj v zvezi z uspešnim zaključkom trgovinskih pogajanj pritisne na madžarsko vlad o, da bo odpovedala mobilizacijo. Nemška vlada se je menda stavila na razpolago za takšno posredovanje pri Madžarih. V Bukarešti so namreč prepričani, da je Madžarska mobilizirala skoraj vso vojsko, medtem ko je Romunija vpoklicala samo nekaj letnikov. Zato mora sedaj Madžarska napraviti prvi korak, da odpokliče mobilizirance domov. Romunija bi potem sledila madžarskemu zgledu. V Bukarešti napovedujejo že za jutri nemški korak pri madžarski vladi v gornjem smislu. Ministrski predsednik Calinescu je sklical časnikarje ter jim sporočil, da so trgovinska pogajanja z Nemčijo uspešno končana. Glede mobilizacije je dejal, da je Romunija vpoklicala samo nekaj rezervistov, ki pa se nikjer niso približali madžarski meji. Komunija je pripravljena poslati vpoklicance do- | mov v desetih do 14 dneh, kakor hitro se bo prepričala. da je mednarodna napetost, ki je zadnje dni močno pritiskala na Romunijo, odnehala. Bolgarija kliče rezerviste Sofija, 22. marca. b. Prvič po svetovni vojni je Bolgarija pozvala za tri tedne , pod zastavo gotove kategorije rezervnih častnikov, zlasti mlajših letnikov. Uradni krogi trdijo, da gre za to, da se mlajši častniki seznanijo z novimi taktičnimi problemi, da pa ti dogodki in vpoklici nimajo prav nobene zveze s sedanjim mednarodnim položajem. Predlog Sovjetske Rusije: Konferenca šestih držav v Bukarešti Izredno oster odpor Italije 1000 letal pobegnilo London, 22. marca b. »Daily Express< je dobil obvestilo od svojega sotrudnika iz Srednje Evrope, da je nad 1000 češkoslovaških pilotov odklonilo izročitev letal Nemčiji. Večina teh pilotov je z letali pobegnilo v sovjetsko Rusijo, na Poljsko in v Romunijo. Kaj je dobila Nemčija s češko, Moravsko in Slovaško »Frankfurter Zeitung« z dne 21. marca objavlja zelo poučen članek o naravnih bogastvih Češke in Moravske, ki sta prišli pod Nemčijo v obliki protektorata, ter Slovaške, nad katero je Nemčija tudi prevzela zaščitne pravice. .Iz članka ponatiskujemo najbolj važne podatke. češka in Moravska Češka in ntoravska dežela, ki se sedaj imenujeta »protektorat« in sta popolnoma priključeni Nemčiji, merita 49.3GO km2. Prebivalcev štejeta 6,773.000, med njimi 234.000 Nemcev. Na en kvadratni kilometer pride 137 prebivalcev (v Nemčiji samo 135). Prestolnica Praga šteje skoraj en milijon prebivalcev, Brno jih ima 275.0000, Moravska Ostrava 140.000, Plzen 120.000. Češka dežela sama meri 32.441 km2 in ima London, 22. marca. TG. Na merodajnih mestih potrjujejo vest, da je sovjetski veleposlanik Majski predložil angleški vladi, naj v zvezi z zadnjimi dogodki v Srednji Evropi skliče konferenco deveterih držav, in sicer: Anglije, Francije, sovjetske Rusije, Romunije, Poljske, Turčije, Grčije, Bolgarije in Jugoslavije. Namen te konference naj bi bil, da sklenejo trdno medsebojno zvezo, da bodo druga drugo podpirale, ako bi bila ena izmed njih ogrožena od totalitarnih držav (Nemčija in Italija). Angleška vlada je sovjetskemu poslaniku odgovorila, da sovjetski zamisli ni nenaklonjena in da bi bilo najbolj pametno, če bi se konferenca zbrala v Bukarešti. V političnih krogih pa sc jc takoj ta vest v toliko popravila, da bi Bolgarija, Grčija in Jugoslavija na konlerenco ne bile povabljene, marveč da bi sc zbrale saino ostale šestere države na tej konferenci. V dopoldanskih urah je prišlo iz Varšave obvestilo, da se Poljska takšne konference zaradi znanih načel svoje zunanje politike in zaradi svojega iKJsebriega zemljepisnega položaja ne bi mogla udeležiti. premogovniki v tjefiinskem okraju omogočili veliko železarsko industrijo v Moravski Ostravi. — živežna industrija pa se je razvila okrog velikih naselij in v posebno rodovitnih pokrajinah (okolica Prage, Oiomuca, Plzna), kjer je cvetela posebno industrija piva in sladkorne pese. Predilna industrija v Brnu. Ihlavi in Nachodu se oslauja na zgodovinska izročila. Modernega izvora je čevljarska industrija, ki jo je v Zlinu ustanovil Bata. Češka in Moravska sta bogati na naravnih lakladih. Tako so na Češkem pridelali 2 milijona 300.000 ton črnega premoga, 745.000 železno rude, 109.000 ton svinčene rude, 43.000 ton manganske rudo, 520.000 ton koalina za porcelansko industrijo, na Moravskem pa celo 5,300.000 ton črnega premoga, 380 000 ton rujavega premoga, 1,340.000 kubičnih metrov zemeljskih plinov. Železarska industrija je na Češkem in Moravskem proizvajala letno 1,150.000 ton surovega železa. Slovaška Slovaška država, ki pod zaščito Nemčije in bo njena ustava, ki bo določila obseg odvisnosti od Nemčije, te dni objavljena, obsega 38.456 km2 j)ovršine, kjer prebiva 2,580.000 ljudi, od katerih jih je 150.000 Nemcev. Po veroizpovedi so 72% katoliške vere. V gospodarskem oziru je slovaško ozemlje, ki bo odslej na razpolago Nemčiji, po- V večernih urah so razglasili, da sovjetski predlog ne gre tako daleč, da hi ustvaril vojaško zvezo med zgoraj navedenimi šesterimi državami, marveč, da gre le za skupno izjavo v smislu skupnega odjiora proti napadalcu. Nadalje se je izvedelo, da namerava sovjetska Rusija svoje sodelovanje v Evropi obljubiti samo pod pogojem, ako se, angleška in francoska obveznost raztegneta tudi na Daljni vzhod in nn druga življenjska območja sovjetske države O kakšnem poskusu, da se Anglija zveže s sovjetsko Rusijo, sedaj še ne more biti govora. V Rimu prerokujejo hud pritisk na Balkan z dveh strani Rim, 22. marca. Italijanska diplomacija sodi o namerah Velike Britanije, da bo v najkrajšem času izšla nekaka angleško-francosko-sovjetska proklamacija, ki bo obsodila politiko Nemčije in Italije, naslikala nemško nevarnost v Evropi in pozvala Poljsko, Belgijo, Romunijo, Jugoslavijo, Grčijo, Bolgarijo in Turčijo, da se pridružijo za-padnim velesilam z namenom odpora proti nemškemu razmahu. Mnenje italijanske diplomacije je, da se Poljska, kakor tudi Romunija in ostale jugovzhodne države protivijo ideji političnega sodelovanja z ruskimi Sovjeti in da je Anglija o tem žc obveščena, zato je boli verjetno, da bo Anglija začela v dogovoru z Ameriko gospodarski boj proti Nemčiji, ki ogroža ogromne gospodarske koristi Velike Britanije na Balkanu. Obenem bosta Anglija in Francija pritirali do viška svojo bojno pripravljenost, da zastrašita Nemčijo. Balkanske države — tako sodijo v Rimu — bodo te in prihodnje dni morale vzdržati hud pritisk z dveh strani: iz Londona na eni in iz Berlina in Rima na drugi strani. Sklep Italije »Fronta proti totalitarnim državam ne prinaša miru, ampak vojno...« Rim, 22. marca. A A. Štefani: Snoči se je pod predsedništvom Mussolinija sestal veliki fašistični svet. Pred začetkom seje je Mussolini pre-čilal resolucijo o hvaležnosti velikega fašističnega sveta napadalnim oddelkom in njihovim žrtvam v toku 20 let delovanja fašistične stranke. V resoluciji se pozdravi|ajo fašistični tovariši, ki se bodo udeležili velikega zborovanja v Rimu, da ponovno pred vsem svetom potrdijo fašistično načelo, ki se glasi: »Verovati, pokorovati se in bo-riii »e.< Mu««mini ia aoio aovoril a doaoaaio glavitno poljedelskega in gozdarslvenega značaja. Več kot polovica prebivalstva — 57% — se peča Z delom na polju in po gozdovih in samo 30% jih je zaposlenih v industriji. Največje bogastvo slovaške države so njeni gozdovi. Slovaški gozdovi, po načrtih, ki so bili še od praške vlade izdelani leta 1936, z lahkoto, ne da bi trpeli kakšne škode, dajo vsako leto 4(>0.000 kubičnih metrov lesu Lesna industrija je potemtakem dobro razvita, žage, ogljarstvo, tovarne za celulozo, tovarno za papir dajejo značaj tej industriji. Žita pridelajo na Slovaškem 1,2rimerne predloge pred uveljavljenjem novega zakonskega osnutka. Novi hmeljski zakon naj odreja samo provenimice in možnost omejitve nasadov. G. I^lič Franc se zavzema za to, da hi dobili učenci obrtnih nadaljevalnih šol na koncu vsakega leta četrtinsko vožnjo, da bi lahko potovali malo po državi In tako praktično izpopolnili svoj pouk v šoli. Ko je bil dnevni red izčrpan je bila ob tri-četrt na eno popoldne seja zaključena Kreditni zavod za trg. in Industrijo V torek, dne 21. t. m. je bil občni zbor delničarjev Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki je odobril računski zaključek zavoda za lansko leto, e katerem smo že poročali. Občnemu zboru je bilo na razpolago s prenosom 2 8 (2 9) milij. din in znaša dividenda, kakor že od leta 1933 dalje, zopet 10%. Z letošnjo dotacijo so dosegli skladi zavoda že 20.4 milij. din, k temu je prišteti še sklad za pokritje dvomljivih terjatev v znesku 2.36 milij. din. Glavnica znaša 12.5 milij. din, tako da lastna sredstva zavoda presegajo 35.23 milij. din. V upravni svet zavoda je bil izvoljen g. Josip Bahovec, v nadzorstvo pa g. inž. Jože Sodja. j: . , J i * I • ** 1 1 ' ' ' M7 Tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. Minister trgovine in industrije je izdal naslednje tolmačenje odst. 1 čl. 19 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov: Znižanje obrestne mere, odrejeno denarnim zavodom v odlokih o odobritvi odloga plačil se nanaša izključno na stare hranilne vloge in vloge v tek. računih, ne pa tudi na ostala posojila zavoda. Konkurz je uveden o imovini reg. tvrdke Kle-menčič Berta & Co,, Moiko, moda in konfekcija v Ljubljani, Šelenburgova 6; prvi zbor upnikov 7 aprila, terjatve je prijaviti do 22. aprila, ugotovitveni narok 28. aprila. Borze i V -»omili hrai iaLnnnu Film d'vie romantike in napetih pustolovščin! — D1^ itmill DreZ ZalfUIIUV Foran, Patrle'a Wallhall in čudežni konj »Smoke«. KINO SLOGA telefon 27-3) — Danes In futrl ob 14'?0 — Znižane cene! Dne '22. marca 1939. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. — Nadalje so beležili v Zagrebu za konec marca 13.80 denar, za sredo aprila pa 13.85 denar. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65—31.35, v Belgradu 31.50 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.092.636 dinarjev, v Belgradu 5,275.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,012.000 din. L | n b I) a n a — Tečaji e p r I m o m« 4mal.erdain>iW!?fSgQld, .«»->*•, 2341.00—2379.00 Berlin 100 mark...... 1773.62—1791.38 Bruselj 100 belg ...... 742.25— 754.25 Oferth1 100-tniiktrtr>w'4 V .■"."* 905.00—1005.00 London 1 funt....... 206.70— 209.90 Newyork 100 dolarjev .... 4395.50—4455.50 Pariz 100 frankov......116.60— 118.90 Trst 100 lir...........232.45— 235.55 Curih, Belgrad 10, Pariz 11.7775, London 20.83, Newyork 444.875, Bruselj 74.885, Milan 23.40, Amsterdam 236, Berlin 178, Stockholm 107.25, Oslo 104.65, Kopenhagen 93, Varšava 540, Varšava 83.50, Budimpešta 87.25, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 337, Helsingfors 9.185, Buenos - Aires 102.875. Vrednostni papirji Vojna škoda i v Ljubljani 465—467 v Zagrebu 460—464 v Belgradu 467—468 Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75—100.75, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 465—467, begi. obveznice 90—91, dalmatinski agrarji 89.75—90.25, 8% Bler. pos. 98.25— 101.25, 7% Bler. pos. 92-94, 7% pos. Drž. hi|>o-tekarne banke 99.75—100.75, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Nar. banka 7.550—7.600, Trboveljska 185—195. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 100.50 denar, agrarji 63 blago, vojna škoda promptna 460—464 (463, 460), begluške obveznice 89.75—90 (90.50), dalm. agrarji 88.50—89.50 (88.50), 4% scv. agrarji 62.50 denar, 8% Blerovo posojilo 98 blago, 7% Blerovo posojilo 91—91.50 (93, 91.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Nar. banka 7.650—7.750 (7.700), Priv. agr. banka 228 denar, Trboveljska 185—200, Gutmann 35 denar, Osj. sladk. tov. 85 den., Jadr. plovba 350 denar. Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda pr. 467—468 (467.75, 465,50), begluške obveznice 89.75 -90.25 (89.75, 89.50), dalm. agrarji 89.50—90.25 (90, 89,25), 4% sev. agrarji 62 denar, 8% Blerovo posojilo 98.75—99.75 (98.50), 7% Blergovo posojilo 91.75—92.25 (91.50), — Delnice: Narodna banka (7,500). Sitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju, dne 20 marca 1939. Dogon: 60 volov, 29 krav, 6 telet, 13 junic, 1 bik, 26 svinj in 34 prašičev. Prodanih: 45 volov, 12 krav, 6 telet, 10 junic 1 bik, 12 svinj in 16 praičev. Cene naslednje: Voli I. vrste 5.50, II. 5, III 4.75 din; telice I. 5.50, II. 5, III. 4.75; krave I, 5, II. 4.50, III. 3.75; teleta 1. 7, II. 6; prašiči špeharji 9—10 din, prašiči pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—88 tednov stari 190 do 260 din za glavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji d.>l 14 din. goveje mesto II. prednji del 10, zadnji del t2 din; svinjina 14—16, slanina suha 22—24, svinjska mast 19, čisti med 22 do 24, neoprana volna 24—26, oprana volna 34— 36, goveje surove kože 8—11, telečje surove kože 13, svinjske surove kože 6—9 din za 1 kg. — Pšc-nica 190 din. ječmen 200, rž 1858, oves 220 koruza 140, fižol 250—300 krompir 80—125, lucerna 1900, seno 75, slama 45, jabolka I. vrste 800, II. 700, III. 600; suhe češplje od 1000—1200, pšenična moka 270—310 din, koruzna moka 225 din, ržena moka 300 din, ajdova moka 400 din in koruzni zdrob 275 din za 100 kg.