Stav. 309.
12SSL1
diM 7. dMtaibra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljku ob S dopoldne.
Uredništvo: Uttc* Sv. Pm I—n Aattk^k «L 30, L iuMr. — Vri naj se pottltajo urednlftvu ttcta. Ncfranklrana pisna M M •prcjraajo In rokooisl st ne vnCeJa tafefrtell to odgovorni urednik Štefan Oodtoa. Lastnik kanal Bfta .EoteoctiV — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane adry I OKejenim poroitvom v Trski, ulica Sv. FrsnfMks AsHkega wL 30L Telefon	to uprave itev. 11*17.
Naralilea isaln Za aalo tolo.......K
as gol uu.................
Zm nedeljske lađajo'aa catofetiB l l l l l l l l
n pol let*.................
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst. ........k 3*—»
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. NaroCnlna in reklamacije ae poBljaJo upravi lista. Plačuje se IzkljuCno le ■pragi .Edinosti'. — Plati In toH se v Trato, to toftntol oddelek ae nahajala v alki Sv. PranCUka it ML — PoitoohranllMlnl rabin «L 841.651
Rusi se umikalo izpred Lodza, - Delni Ml v Karpatih. - Nerad izpraznili Oernelles. - Brezuspešni francoski napadi pri Alfhirchnu.
Z ramšJio-nisKeja bojišta.
BERLIN 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. decembra dopoldne.
Na bojišču vzhodno od Mazurskik jezer je sovražnik miren.
Potek boiev okoli Lodza odgovarja prej-koslej našim pričakovanjem.
Na južnem Poljskem nobenih iz premem b.
Vrhovno armadno vodstvo.
BUKAREŠT 6. (Kor.) »Adeverul« poroča iz Odese: General Rennenkampf je bil aretiran. Prišel je na poljsko bojišče zal 18 ur prepozno, vsled česar se je slavni) predor Nemcev posrečil.
BERLIN 5. (Kor.) Trditev ruskega komunikeja z dne 29. t. m., da je bil nemški napad pri Čenstohovi odbit s težkimi izgubami za Nemce, je napačna.
Resnično je nasprotno: napad XVII. ruskega armadnega zbora, ki se nam je približal do 60 ni. je bil dotičnega dne odbit z izredno težkimi izgubami za Ruse. Rusi so pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih in so bili prisiljeni, da pomaknejo svoje pozicije zopet nazaj.
BERLIN 6. (Kor.) Uradno se poroča: Danes popoldne so naše čete zavzele Lodz. Rusi se po težkih izgubah tamkaj umikajo.
Z Dvstrljsko-rushesa bojišča.
DUNAJ t. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. decembra opoldne.
Bitka na Poljskem se nadaljuje ugodno za orožje zaveznikov.
Ruske čete, ki so prodrle v zapadno Galicijo. so bile napadene včeraj od naših in nemških čet od juga. Zavezniki so ujeli pri tem 2200 Rusov in uplenili nekaj sovražnih trenov.
V	Karpatih so se vršili delni boji. Sovražnik, ki je prodrl v Beskide, je bil vržen nazaj in je izgubil 500 ujetnikov.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major.
Z južnega UojiSCa.
DUNAJ 6. (Kot.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
6. decembra. Južno od Beigrada za dobivajo naše čete na prostoru.
Zapadno od Arandjelovca in Gornjega Milanovca je pritegnil nasprotnik nova ojačenja in nadaljuje svoje silovite napade proti zapadu.
V	ozemlju, ki je bilo okupirano od naših čet in ki je bilo najdeno skoro popolnoma opustošeno, se polagoma pričenjajo vračati begunci. V Belgradu je ostalo okoli 15.000 prebivalcev. Novo sestavljena mestna uprava je že pričela s svojimi funkcijami.	__ ___
Z ncmšKo-francoskcga bojišča.
BERLIN 6. (Kor.) Wolfiov urad poroča: Veliki glavni stan« 6. decembra dopoldne.
Danes ponoči so naše čete kraj Vermel-les (jugovzhodno od Bethuna), ki je zahteval vsled neprestanega francoskega artilerijskega ognja nepotrebne žrtve, stile prostovoljno. Stavbe, ki so se še hajale, so bile še popre) pognane v zrak. Naše čete so zasedle zgrajene pozicije vzhodno od mesta. Sovražnik dosedaj ni mogel slediti.
Zapadno in jugozapadno od Altkircha so Francozi obnovili svoje napade z znatnimi močmi, a brez uspeha in so imeli velike izgube.
V ostalem na zapadu nobenih imenovanja vrednih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Šef nemškega generalnega štaba poroča cesarju.
BERLIN 6. (Kot.) »Wolffov urad« poroča: Šef generalnega štaba armade Je poročal cesarju o vojnem položaju.
Preganjanje Ircev.
LONDON 6. (Kor.) »Daily Teiegraph« poroča iz Dublina: Policija je pod vojaško asistenco zasedla tiskarno lista »Irish VVorkes«, konfiscirala obstoječe eksem-plarje in demolirala tiskovne stroje.
Časopis »Sinnfein« je začasno prenehal izhajati.
Angleške izgube na morju.
LONDON 5. (Kor.) Nova od admiralitete izdana lista o izgubah izkazuje različne nove ladje, med njimi vojno ladjo »Ca-nado«.
Zaplenjeni nemški parnik.
LONDON 6. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da je bil pred kratkim v Drontheimu internirani nemški parnik »Berlin« prirejen za polagalca min. Ker ni bilo na krovu nobenih min, so jih najbrže raztresili na odprtem morju. Ladje se svare pred resno nevarnostjo. Dosedaj se je smatrala globoka voda kot varna; sedaj se mora tudi tamkaj voziti z največjo previdnostjo.
Wolifov urad pripominja k temu: Namen teh novih angleških poročil je oči-viden. Hoče se samo sumiti nemško vojevanje in hujskati s tem nevtralne.
PODLISTEK
Hadam^Bovanr
4.
Ob prvem mrazu je Ema menjala sobo in se je preselila v »dvorano«, v velik prostor z nizkim stropom in z lepo pečjo. Tu je cele ure sedela na svojem sedežu m je zrla na ulico.
Leon je dvakrat na dan odhajal iz svoje pisarne k »zlatemu levu«. Ema je že od daleč čuia njegov korak m je s sklonjeno glavo prisluškovala, dokler ni šel mimo okna. s povzdignjeno glavo in vedno enako oblečen. Samo ob mraku, kadar je odložila svoie ročno delo in se je naslonila na desno roko, se je večkrat hudo prestrašila. če je naekrat hušnila mimo okna njegova senca. Vstala je hitro in je ukazala prinesti večerjo.
Gospod Homais je prihajal k njim navadno med kosilom. Vstopil je vselej zelo
RusKo-toriko mJml
Turški uradni RoraunlKc.
CARIGRAD 5. (K.) »Agence Ottomane« objavlja sledeči komunike glavnega stana: Včeraj so poskušale angleške čete napasti naše pozicije med reko Tigris in Suvajskim prekopom. V boju, do katerega je prišlo, so bili Angleži, ki so imeli težke izgube, premagani. Uplenili smo eno strojno puško in mnogo municije.
CARIGRAD 6. (K. »Agence Ottomane« objavlja sledeči komunike glavnega stana: Zasedli smo Kedo, precej pomembni kraj, 20 km vzhodno od Batuma.
Naše čete so izvršile drzen vpad in so razrušile električne naprave Batuma, pri čemer se ujele tudi nekaj vojakov.
Oddelek, obstoječ iz 300 Rusov, ki je bil odposlan, da osvoji neki most, ki so ga zavzele naše čete, je prišel v zasedo in je bil popolnoma uničen.
natihoma, da ni motil nikogar in je vselej pozdravil z besedami: »Dober večer, gospoda!« Sedel je nato med oba zakonca in je poprašal zdravnika po njegovih bolnikih, a ta se je informiral pri njem o višinah honorarjev. Nato sta govorila o časopisnih novostih, ki jih je znal Homais na pamet. Pripovedoval je o vseh tu- in inozemskih dogodkih, o vseh nesrečah z vsemi posameznostmi in komentarji. In če mu je zmanjkalo gradiva, je jel delati o-pazke črez jedi, ki so bile ravno na mizi. Večkrat se je dvignil s sedeža in je z veliko ljubeznivostjo pokazal gospe najboljši kos. ali pa se je obračal k služkinji ter ji dajal nasvete, kako se pripravlja okusna omaka in zelenjava. Govoril je sijajno o aromi, o mesnem ekstraktu, o šokih iz sadja in o želatini. V svoji glavi je imel več receptov nego lončkov v lekarni; Homais je natančno vedel, kako se vkuha sadje v kisu in kako se pripravljajo sladki likerji. Poznal je vse najnovejše štedil-ne priprave za kuhanje, sredstva, kako se
Voa der GoHz v Carigradu.
BERLIN 6. (Kor.) » Lokalan zeiger« poroča: Baron von der Ooltz je prispel včeraj zvečer v Carigrad.
- * * •
ATENE 5. (Kor.) »Agence d' Athenes« poroča: Kakor poročajo listi, je včeraj turški poslanik Galib bej razpravljal z ministerskim predsednikom Venizelosom o zadevi zasledovanja Grkov v Turčiji in nameravanih hišnih preiskav v grškem poslaništvu v Carigradu, ki naj bi se izvršile pod pretvezo, da je skrit tamkaj aparat za brezžični brzojav.
Ministrski predsednik Venizelos je poslaniku energično izjavil, da bi tako postopanje turških oblasti preprečilo vzpostavitev prijateljskih odnošajev med obema deželama.
Vojno v kolonijah.
Zajetje geienk Kristom leteti.
JOHANNISBURG 5. (Kor.) O zajetju generala Deweta se z angleške strani še poroča: Dewet je bil prekanjen. Ko je zapazil vladne čete, je skušal na konju ubežati, a je bil obkoljen.
Karakteristična za zasledovalno taktiko polkovnika Maritza je uporaba avtomobilskega oddelka. Hotel je prisiliti k predaji, ne da bi prišlo do boja. Buri so razobesili belo zastavo. Ostali so vsled izmu-čenja padli raz sedla. Dewet sam je dvignil roke. Večina ujetnikov je bila popolnoma izmučena. Polkovnik Jordan, ki ga je vjel, ga je pripeljal sam v trdnjavo.
LONDON 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pretorije: Burske čete pod poveljstvom Jack Jannaa in Japis Fourie so bile v Totskraalu, 66 inilj severovzhodno od Premijerja, ujete.
Položaj v Kanadi.
LONDON 6. (Kor.) Poročevalec lista »Times« poroča iz Taronta: V Kanadi, kjer se jako čitajo ameriški listi, je mnogo listov germanofilskih ali pa vsaj nevtralnih. Neki amerikanski tednik, ki se ga mnogo čita, objavlja nemška vojna poročila.	__
Trgovec Grossberger v Censtohovi prodajal nemškim vojakom metilalkohol za žganje.
VRATISLAVA 5. (Kor.) List »Schle-sisehe Zeitung« piše: Trgovec Grossberger iz Čenstohova, ki je prodajal nemškim vojakom metilalkohol za žganje, vsled zavžitja katerega je umrlo enajst vojakov, je bil, ko je na potu v zapor v Ratibor skušal pobegniti, ustreljen.
Dnevni red italijanskega poslanca Bettolo.
RIM 5 .(Kor.) Dnevni red poslanca Bettolo, ki ga je vlada odobravala in zbornica vsprejela, se glasi:
Medtem ko zbornica priznava, da je bila razglašena nevtralnost Italije s polno pravico in po dobrem prevdarku, ista zaupa v to, da bo vlada znala v svesti si svoje velike odgovornosti zastopati na pripraven način in z odbranimi sredstvi postopanje, ki odgovarja najvišjim narodnostnim interesom.
Naporno delo angleških predilnic.
LONDON 6. (Kor.) »Times« poročajo: Angleške predilnice ne morejo zadostiti povpraševanju po vojaškem blagu, ker so zavezniki prisiljeni, da krijejo svojo
potrebo na Angleškem. Naročila prihajajo ne samo od belgijske, ampak tudi od francoske armade, ker so tovarniški okraj v Roubaixu zasedli Nemci.
Ruske predilnice niti oddaleč ne morejo odgovarjati potrebam.
Spopadi ob grško - bolgarski meji.
ATENE 5. (Kot.) »Agence d'Athene« poroča: Bolgarski vojaki so včeraj brez vsakega povoda napadli obmejno pozicijo št. 11 petega grškega armadnega zbora. Bili so odbiti. En grški vojak je bil ranjen.
SOFIJA 5. (Kor.) »Agence tel. Bulgare« poroča: Poveljnik v Nevrokopu brzojav-lja, da so včeraj zjutraj grški vojaki nepričakovano napadli bolgarsko pozicijo pri Sv. Konstantinu in Stergaču. Streljanje je trajalo približno 10 ur. Bolgari niso odgovarjali.
Vlada je bolgarskega poslanika v Atenah pooblastila, da napravi takoj vse potrebne korake pri grškem kabinetu, da protestira proti temu neopravičenemu napadu.
Demisija portugalskega kabineta?
LONDON 5. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Londona: Pričakovati je odstop kabineta.
Puščava vzhodno od Port Salda pod vodo.
LONDON 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Kaira: Vojaške oblasti so spravile puščavo vzhodno od Port Saida pod vodo, da izolirajo mesto.
vnio v Mehiki.
LONDON 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona z dne 4. t. m.: Po brzojavkah državnega departmaja iz E1 Pasa in vdrl Villa v Mehiko City, kjer je zasedel vladno palačo.
Kolero v Avstriji.
DUNAJ 6. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka ministrstva za notranje zadeve se poroča: Dne 6. decembra sta bila bakteriološkim potom konstatirana po en slučaj azijatske kolere na Češkem in v Sol-nogradu, 2 slučaja na Moravskem in 5 v Krakovu. _
Položni no severa In losu.
V	včerajšnji »Tagesposti« je podal njen dunajski vojaški sotrudnik sledečo sliko o položaju na severnih in južnih bojiščih.
Bitka na severnem Poljskem traja dalje. Zavezniki so v ozemlju med izlivom Bzure, Lowiczem in Lodzom v ofenzivi, o kateri se zdi, da napreduje uspešno. Sprijazniti se nam je torej treba z mislijo, da morejo biti sedanji boji na severnem Poljskem odločilni za nadaljni potek vojne.
Na drugih poljskih bojiščih so zavezniki zaenkrat v defenzivi.
V	zapadni Galiciji, kjer so Rusi zaman poizkušali, da bi prodrli proti Krakovemu, so se vršili včeraj (4. t m.) pri Tymbarku, kakih 30 kilometrov južno od Bochnije, majhni boji, v katerih so imele naše čete uspehe. Morda se razvije ta spopad še v smeri, ki bo za Ruse zelo neugodna.
V	Srbiji se. kakor je bilo pričakovati, nadaljujejo boji pri Arangjelovcu. Arangje-lovac je ena najmočnejših defenzivnih pozicij. Naša težka artiljerija, katere na-dobava zadeva ob sedanjih skrajno slabih
ohranja sir in kako se zopet sčisti motno vino.
Ob osmih je prihajal Justin po svojega gospodarja, ki je moral zapreti lekarno. Lekarnar ga je vselej hudomušno pogledal, zlasti če je bila navzoča Felicita, in je nato pripomnil, da obiskuje Justin posebno rad doktorjevo hišo.
»Zdi se mi, da obhajajo tega pobiča nore misli, kajti menim, da je zaljubljen v Vašo služkinjo,« je dejal.
Justin je imel še eno napako, ki je bila mnogo hujša in radi katere je moral poslušati vedno nova očitanja od strani svojega gospodarja. Zmerom je moral biti zraven in poslušati, kar so drugi med seboj govorili; ob nedeljah ga kar ni bilo mogoče spraviti iz salona, kadar ga je klicala gospa Homais po otroke, ki so zaspali na stolicah.
K malim družabnim večerom pri lekarnarju je prihajalo le malo ljudi, kajti njegova klepetavost in njegovi politični nazori so mu 9 časom odtujili vse boljše
vaščane. Leon ni nikoli izostajal od teh večerov; ko je začul zvonček, je letel iz sobe nasproti gospej Bovary. da ji je odložil ovratno ruto in suknene pantofeljč-ke, ki si jih je nadela ob snežnem vremenu.
Lekarnar je nato igral z Emo »ekartć«, pri čemer je Leon stal za njeno stolico in ji pomagal. Medtem je opazoval njene krasne lase in glavnik, ki ga je imela na glavi. Vsakikrat, ko je vrgla karto na mizo, se je maknila obleka okoli njenega vratu, in videl je pod njenimi navzgor počesanimi lasmi nežno polt njenega vratu in zatilnika, čigar belina se je izgubljala v senci njene obleke. Njeno široko krilo je bilo bogato nagubano in se je dotikalo tal. Če je slučajno zadel s svojo nogo ob rob njene obleke, se je prestrašil, kakor da bi bil stopil na živo bitje.
Ko sta končala partijo, sta igrala lekarnar in Karel domino, in sedla je na drugo mestot da si je ogledala ilustrirane časopise. Vzela je vsakikrat s seboj modni ča-
vremenih na velike težave, dovede najbrž, ko bo enkrat na licu mesta, kmalu do odločitve. V ostalem pa prodiranje ostalih kolon, kakor se zdi, napreduje gladko in hitro.
Morda se bo dal nasprotnik tako Iziaa-nevrirati iz svojih trdnih pozicij na Rudnik planini med Arangjelovcem in Gornjim Milanovcem.
Rusko poročilo o položaju.
Kakor poroča »Berliner Tageblalt«, je prispelo iz Petrograda o bitki na severnem Poljskem sledeče poročilo:
Bitka med Vislo in Varto traja nepretrgoma dalje, kar dokazuje, da gre tu za odločitev ogromnega pomena za vso evropsko vojno.
Nemški glasovi o položaju.
Vojaški sotrudnik lista »Leipziger Neu-este Nachrichten« piše:
Od Lowicza se razteza bojna fionta proti jugu in sicer vzhodno mimo Lodza, vzhodno od Czenstochowe do ozemlja pri Wolbronu in ob Pilici, kjer se zavija proti vzhodu in se stika z ruskimi bojnimi silami, ki so prišle preko Dunajca
Dočim so nemške čete združile svoje glavne moči na severno vojski-no krilo v obkoljevalni bočni napad, je bilo na ostalih delih fronte mogoče pustiti razmeroma slabejše čete.
Izhajajoč od te podmene, so uporabili Rusi novo došla ojačenja za splošni posu-nek proti nemški fronti. Prodrli so najprej med Lodzom in Czenstochowo preko Novega Radomskega, ko pa se je ta posu-nek popolnoma ponesrečil in je bil odbit, so izvršili nov posunek proti Lodzu Ta posunek je bily očividno usmerjen proti nemškemu severnemu krilu in naj bi bil to krilo zadel v severni bok. Toda tudi ta naskok je bil odbit z velikimi izgubami za Ruse. Nemci pa se niso zadovoljili samo z vzdržanjem svojih pozicij in z odbitjem Rusov, temveč so neposredno nato prešli v protinapad, ki je imel izredno dober uspeh. Kako daleč so prodrle nemške čete in katere kraje so osvojile, ni pove-dano v uradnih sporočilih. Toda iz števila osvojenih topov in ujetnikov se da sklepati na velikost uspehov.
Ti uspehi se pa morajo prenesti tudi na ostale dele bojne črte. Če bodo Nemci tudi še nadalje tako uspešno nazaj porivali rusko krilo, se tudi ruska sreda in njihovo levo krilo ne bosta mogla držati več. Poizkusi Rusov, da bi vrgli nazaj avstrijske čete pri Wolbromu in Pilici in tako nekako izenačili poraze, ki so jih zadeli na severu, so se ponesrečili. Avstrijci so zmagovito vzdržali svoje pozicije in zavrnili vse napade. Tako torej izhaja tudi iz zadnjih uradnih poročil zelo ugodna slika položaja za zaveznike.
Položaj v Karpatih.
Iz Budimpešte javljajo: Poražen je Rusov v saroški županiji napreduje. Položaj v vsakem oziru ugoden. V Eperiesu in Bartfeldu se opozarja meščanstvo z lepaki, da oblasti ne odobravajo tega, ker ni nikakega povoda za bojazen. Z bojišča prihajajoči ranjenci pripovedujejo, da se vsa akcija Rusov sedaj omejuje na to, da bi spravili svoje topove in tren na varno. Ujetniki pa pripovedujejo, da so jih tolažili s tem, da bodo v nekaterih dneh v Budimpešti in da bodo praznovali božične praznike na Dunaju.
sopis in ga je prelistala skupaj z Leonom. Sedela sta eden poleg drugega in gledala slike; včasih ga je tudi prosila, da bi ji čital pesni. Čital je počasi in s posebnim naglasom ona mesta, ki so se tikala ljubezni. Samo šum dominovih kamenčkov ju je motil. Homais je igral to igro naravnost mojstrsko in je skoraj vedno dobival proti Karlu; ko sta napravila svojih tristo točk, sta se zleknila ob peči in sta kmalu zaspala. Ogenj je počasi ugašal, in samo-var je bil že davno prazen. Leon je še vedno čital, in Ema je mehanično obračala svetilkin klobuk, na katerem so bile naslikane plesalke na vrvi. Leon je za trenotek utihnil in je pokazal na speča igralca. Nato sta kramljala s tihim glasom in zdelo se jima je posebno mikavno, da ju ni poslušal nihče.
Tako je polagoma nastalo med njima vzajemno občevanje in živahno izmenjavanje knjig in romanc. Gospod Bovary ni bil ljubosumen in ni gledal na to.
(Nadaljuje.)
Straa IL
•EDINOST* ikv. 8Hl
V Trstu, dne 7. decembra 1914.
ttnknofl orHnlzfldjfl, brezposelnost hi dngtaji.
S tem dnevnim redom Je sklenila »Narodna delavska organizacija« prirediti več tfruStvenih shodov v svrho, da svoje čla-
Etn pristaše zainteresira za organizacijo njeno nalogo v sedanjem kritičnem ča-Prvl podobni shod se Je vr§il predzadnji teden v Trstu, dragi pa prošli teden v Skednju, in uprizoriti se nameravajo Se aadaljni shodi. Na zgoraj omenjenih shodih je govoril predsednik osrednjega izvr-fevaJnega odbora N. D. O. dr. J. Agnelet-<0, omenivši predvsem na podlagi letošnjega kongresa nameravani preustroj N. D. O., ki so ž njim pri neposredno po kongresu se vršečih pogajanjih soglašali tudi zastopniki »Narodno-socijalne zveze« v Ljubljani in ki je obetal mnogo dobrega sadu — kar je tudi potrdila navdušenost med našim delavstvom — ki pa ga zaenkrat vsled nastale vojne žal ni mogoče izvesti. Govornik je nadalje povdarjal, da je javno delovanje v N. D. O. od izbruha vojne sem skoraj docela prenehalo, da pa je vkljub vpoklieanju pod orožje velikega števila društvenih članov in pristašev N. D. O. — kar poleg raznih drugih zaprek motno otežuje organizacijsko delovanje — potrebno, da organizacija po svojih močeh prične zopet delovati.
Sicer pa se je v notranjosti društva vršilo delo neprekinjeno in skrbelo za interese slovenskega delavstva. Za brezposelne delavce na primer se je poleg posredovanja dela uvedla akcija za gmotno podpiranje brezposelnega slovenskega delavstva, ki pa se žalibog ni obnesla tako, kakor bi bilo želeti osobito z ozirom na veliko število brezposelnega slovenskega delavstva v Trstu, kakor tudi z ozirom na veliko važnost, ki jo je pripisovati temu delavstvu v razvoju tržaškega slovenstva. Mnogo njih, ki bi ubogim slovenskim delavcem prav lahko priskočili na pomoč, se ni v polni meri odzvalo naši prošnji, ali pa sploh ne. N. D. O. bo vršila svojo dolžnost ter bo po svojih močeh podpirala slovenske delavce, kakor gledala pri tem tudi strogo na to, da pridejo pri raznih delih — zlasti pa pri onih. ki se pod-vzamejo od strani tržaške občine potom nalašč v to svrho po državnem posredovanju prejetem posojilu — v pošte v v prvi vrsti delavci avstrijskega državljanstva. Kar pa se tiče draginje živil, ki jo uboge delavske družine, katerih vzdrže-vatelji prelivajo svojo kri na raznih bojiščih, kot produkt gotovih veleagrarnili Špekulantov dan za dnem močneje občutijo — je dejal govornik — bo N. D. O. na podlagi večjega javnega shoda, ki ga priredi v ta namen v kratkem v Trstu, predložila svoje tozadevne zahteve vladi. Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima strokovna organizacija v sedanjih bojnih časih. ampak posebno po vojni, ko prične cveteti industrija in bodo delodajalci gotovo zopet dali občutiti delavcem svojo prirojeno, gospodstva željno nadutost, posebno, če ne bo močnih delavskih udruženi — je dolžnost vsakega zavednega delavca, ki je v delu in zato tudi v stanu izpolnjevati svoje članske dolžnosti napram društvu, da stoji zvesto ob strani organizacije in da ostane njen zvest Član in a -gitator.
Govor predsednika osrednjega vodstva je bil na obeh shodih z zadovoljstvom in trdno voljo vzet na znanje. Pripominjamo, da je na shodu v Trstu poleg glavnega poročevalca govoril tudi strokovni tajnik Brandner, v w Skednju pa podružnični predsednik J. Šter.
Sličice iz volne.
Človekoljubnost tudi napram sovražniku. „Naprzod" poroča o sledečem dogodku v Krakovem: Skozi mesto so vodili kakih trideset ruskih ujetnikov. Bili so lačni in slabi ter so kazali s prsti na usta, v zna mtnje da so lačni. Slučajno je prihajal mimo neki častnik. Dal je ustaviti eskorto in je odpeljal vse ujetnike v bližnjo kavarno, kjer jim je dal dati kruha, kave in cigaret. Vse je plačal sam, nakar so ujetniki s svojo eskorto odšli dalje, veseli, da so zopet enkrat imeli gorak grižljaj v ustih.
Iz ruskega ujetništva. Ruski ujetnik, ki se mu je posrečilo, da je pisal iz ujetništva, piše: Z vlakom smo se vozili 15 dni in 16 noči; nato smo se še z ladjo vozili dve noči, dokler nismo prišli v lepi Barnaul. Med vožnjo smo dobivali vsak dan 25 kopejk; preveč, da bi umrli, a najesti se tudi nismo mogli. Preživi ali smo se in se Še preživljamo s čajem in s kruhom. Caj dele vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer; nadalje dobimo tri funte kruha, opoldne čisto juho, zelje, krompir in nekoliko mesa. Caj je brez ruma. Alkoholnih pijač še sploh videli nismo. Zima se je tudi ie oglasila s snegom in z 18 stopinskim mrazom. To je zelo neprijetno. Bolnikov je veliko. Ležim 2e 24 dni v bolnišnici. Prehladil sem se namreč in obolel na influenci; nekaj dni mi je bilo zelo slabo, a zdaj sem zopet zdrav in se mi dobro godi. Bolnišnica Je polna nemških in
avstrijskih vojakov. Zdaj smo le radovedni, koliko časa bo to še trajalo in če pridemo le letos ali šele spomladi domov, čisto ni-
česar ne vemo, kaj da se godi; res, žalostno je kar brez upanja in brez denarja I.veti tja v en dan Če se do Božiča ne vrnem, voščim vam vsem zelo vesel Božič, ki ga boste obhajali brez mene. Moje misli in čustva se nahajajo pri vas, vsako noč sa-ofam o vas. A z božjo pomočjo, če ostanem zdrav, se radostno in veselo zopet vidimo.
Na Koroškem naseljeni poljski begunci.
Is Labudske doline poročajo, da se je tamkaj število beguncev iz Galicije, ki jih je bilo v Volšperku blizu štiri tisoč, pred-
zadnji teden izdatno pomnožilo, baje na sedem tisoč, ker to sem poslali tudi one, ki so doslej bivaH ▼ Št Vidu ob Olini. Nastanjeni so na travniku poleg mesta v posebnih lesenih kolibah. Prav trda ]e usoda teh ubogih ljudi, kljub temu, da se mestna občina silno trudi, nadomestiti jim po možnosti udoben dom. Tako jo je oskrba za 14 dni, kakor se sliši, sama stala 41.000 K. Razvidi se to velikansko breme iz naslednjega: dnevno se za njih prehrano porabi 3500 kg krompirja, 50 kg soli in 300 litrov mleka. Vsak zajtrk se pripravlja iz 20 kg kave, 15 kg »franko-ve« cikorije in 100 kg sladkorja; obenem dobi vsak kos kruha. Za nedeljski opoldanski obed je treba 700 kg govedine, h kateri se porabi vsaj 1000 kg kislega zelja za prikuho. Vso to množino kuhajo v 26 kotlih po 145 litrov trije kuharji z 8 kuhinjskimi pomočniki; pri kuhi pokurijo vsakokrat dva voza drv.
V Celovec so dne 26. novembra pripeljali s severnega bojišča s posebnim vlakom 313 sedečih in 99 ležečih ranjencev, med njimi štiri Ruse.
Gorke odeje Iz papirja. Gospa C. Ule-pas v K odan ju podaje naslednje navodilo za napravo papirnih odej za vojake ali pa za revne sloje: Za vsako odejo je treba 70—80 posameznih časopisnih listov, torej približno časnike od dveh tednov. Vsak list se vzame posebej v roko in kolikor mogoče dobro zmečka; nato se list poravna pa zopet zgnete, kar je treba približno 8krat ponoviti, tako da postane papir mehak in voljan kakor volna. Tako zmehčani in poravnani listi se polagajo v velikosti odeje po tleh ali na veliko mizo, in sicer 8krat drug vrh drugega oziroma drug poleg drugega na način, da se listi »vežejo« med sabo (kakor n. pr. opeka pri zidanju) in ni nobene špranje. Nato se tako sestavljena odeja prešije najprej krog in krog, potem pa še po dolgem in počez tako nagosto, kolikor pač treba, da se listi dobro vkup drže. Za prevlako služi lahko vsako blago, tudi iz krp sestavljeno je dobro. Tudi prevlako je križema prešiti na papirno odejo, kakor so prešite n. pr. odeje, ki so z bato podložene. V dobrih 3 urah je odeja lahko gotova. Pomagajo lahko tudi otroci — zlasti radi bodo gnetli in poravnavali papir.
Vojne izgube. Dozdaj izšli izkazi obsegajo nastopno število ranjenih in mrtvih: Izkaz št. 51 3131 ranjenih in 521 mrtvih, št. 52 3808 ranjenih in 485 mrtvih, št. 53 3351 ranjenih in 474 mrtvih, št. 54 3745 ranjenih in 435 mrtvih, št. 55 3419 ranjenih in 501 mrtvih, št. 56 2582 ranjenih in 387 mrtvih, št. 57 2832 ranjenih in 532 mrtvih, št. 58 3418 ranjenih in 411 mrtvih, št 59 3296 ranienih in 537 mrtvih.
Vojna in — krompir. Kaj pomenja krompir v vojni in kako je mogoče priti do njega, je razvidno iz pisma, ki ga je pisal neki domobranec svojim domačim. V pismu pravi: Ko so naši domobranci ležali v strelskih jarkih, so si poželeli pečenega krompirja. Na polju med našimi in ruskimi strelskimi jarki je bila njiva krompirja, velika njiva, z lepim, debelim krompirjem. Njiva je bila še popolnoma neizkopa-na. Pa je dejal neki podčastnik svojim ljudem: »Otroci božji, ali bi nam nocoj teknil pečen krompir!« Komaj je izgovoril, pa se je že prijavil sedaj eden, sedaj drug pešec. Pa pravi eden: »Gospod, ali bi bilo dosti, če bi ga bilo poln krušnjak?« Kratko povedano, zvečer sta se splazila dva domobranca na njivo med krompir. Za njima so se splazili še trije, potem Štirje, pet, da jih je bilo nazadnje deset. Oboroženi so bili vsi edino le z —lopatami. Plazili so se po trebuhu proti njivi. Njih tovariši v jarku so komaj dihajoč gledali, kaj bo s »krompirjevci«. Pripravljeni so bili vsi, da z naskokom, če bi bilo treba, obranijo svoje tovariše morebitnega sovražnega napada. Minilo je nekaj časa. Tedaj pa so zagledali, kako se z ruske strani tudi plazi kakih deset mož proti njivi. Imeli so tudi samo lopate. Kaj bo sedaj? Tudi Rusi so se splazili do njive med krompir, oprezno, pazljivo, tiho. Na eni strani so kopali krompir naši domobranci, na drugi pa Rusi. Z neverjetno napetostjo so čakali naši, kaj se izleže iz vsega tega. Naši in Rusi so se počasi premikali drugi k drugim. Potem smo pa videli, kako so se prijazno in vljudno pozdravili, kopali dalje in končno se oboji vrnili z nakopanjm krompirjem vsak v svoj jarek. Ni minilo niii pol ure, pa se je zopet začelo najhujše streljanje med obema jarkoma.
Bivša avstrijska prestolonaslednica grofica Štefanija Lonyay kot samaritanka. Dobili smo poročilo o vojnem lazaretu v gradu Orošvar, kjer deluje princezinja Štefanija Lonyay, bivša avstrijska prestolonaslednica, kot samaritanka. Lazaret je nastanjen v zgradbah na dvorišču in je v njem prostora za 50 ranjencev. »Sestra Štefanija« — nihče le v lazaretu ne sme drugače imenovati — hodi sama na kolodvor pričakovat ranjence, in od tega tre-notka dalje skrbi zanje kakor mati, dokler jih ozdravljenih zopet osebno ne spremi na kolodvor, da se z njimi zadnjič pozdravi in jih z najboljšimi željami odpravi domov ali pa nazaj v »bojni h rum«. V priprosti modri obleki »Rdečega križa« je princezinja Štefanija neprestano v lazaretu, kjer bolnikom osebno streže, pomaga pri operacijah, lastnoročno deli hrano ter se sploh za vse skupaj in za vsakega posebej žrtvuje in skrbi kakor mati ali sestra. Ko je neki ranjenec obolel na tifusu, princezinja na noben način ni dovolila, da bi ga spravili v izolirao bolnišnico, marveč ga je v posebni ločeni sobi sama požrtvovalno stregla, dokler ni popolnoma ozdravel. Sploh imajo v lazaretu vedno tudi prav težke slučaje in za te
reveže princezinja posebno skrbi. Doslej še noben ranjenec ni umrl v njenem lazaretu. Po kosilu visoka gospa sama deli cigarete in nato moli z ranjenci očenaš. Le to je princezinji najbolj hudo, da ne more sprejeti v lazaret več nego 50 ranjencev naenkrat. »Ko bi bila preje vedela, da izbruhne vojna, bi se bila vse drugače pripravila. Zgraditi bi dala prostore vsaj za 200 ranjencev. 200! Pomislite, kako malo bi bilo to!« V lazaretu delujeta dva zdravnika, nekaj redovnih sester, ter več prostovoljnih strežnic in dam iz okolice. Duša vsemu ie pa »sestra Štefanija«, ki jo kakor dobrega angela vse ljubi in časti. (»Slovenec«).
Charitas. — L. S. Pavle priobčuje v „Hrvatu" nastopno sliko iz Esztergon tabora: Poledica je. Sneži na lahko. Trobentač javlja poldne in vsi v taboru hite k določen m ciljem. Vračamo se z vežbališča v vojašnico trudni in pozebli. Pri vhodu pred vrati nas že čakajo poznani obrazi. To so ujetniki, ki se jim v pogledu odrazuje, kako neznosen jim je položaj podrejenosti in ponižanja v tujini, daleč od široke stepe, tam za vztočnem, ki se razteza v brezkrajnost, kjer ne moti očesa ozko obzorje domačega kraja, amp> k se sivi obok izgublja nad svobodno puščavo, Široko kakor nemirno hrepenenje uporne duše stepnjakov, boso-nožcev in bivših ljudi.
Tudi sedaj čakajo na nas izstradanega želodca in breznadnega hrepenenja, ki jim je usoda prisodila najhujše razočaranje pod-jarmljenja — z edino nado v srcu v sladki, zaželjeni povratek pod megleno nebo očetovskih penatov in na snežne mrzle poljane, kjer pa je tem bitjem vendar tako toplo in ugodno kakor nam, galebom Jadrana, na njegovih bregovih... Tam je njihova duša vezana z dragimi spomini burne mladosti in toplimi čutstvi intimne pijetete do domačega ognjišča in rodne grudi...
A mi, ki imamo srca in usmiljenja; ker sta naša duša in golobja narav prožeta od blagosti in mehke topline čutstvenosti, kakor je njihova; in ker nas je Tolstoj, kakor tudi Krist, vzgaja kot pokoljenje apostolske ljubezni do bližnjega in sočutja do vseh slabotah, preziranih in ubogih; in ker krščanstvo, ta religija mučenikov in herojev, vidi raje miloščino, nego post — mi delimo z bednimi, a ne preostankov hrane, ampak od nezadostne množine lastne porcije, trpeči često na pomanjkanju življenskih potrebščin. — In vsikdar, ko sem žrtvoval bodi tudi najmanji del potrebnega, občutil sem se v notranjosti zadovoljenega in višjega. Tako se, mislim, občutijo tudi vsi oni mnogi, ki odtrgujejo od svojih ust, da potolažijo željo trpečih; a tudi ti se čutijo najsrečneji, ker vidijo, da žnjimi trpe iz človeškega usmiljenja njihovi bližnji.
Pa, ko so tako srečni vsi — tisti, ki dajejo, in tisti, Id prejemajo — poklanjam se pred tajinstvenostjjo tiste velike nadnaravne sile, ki še drži ljubezen človečanstva v tolažbo nesrečnih, da zadržuje vzdihe in briše solze itak Že trpinskega življenja na zemlji.
Domače vesti.
Proslava zavzetia Belgrada v Ljubljani.
navdušenjem se je sprejela v našem mestu vest, da je nov princ Evgen vstal stari habsburški državi, ki je našemu nad vse spoštovanemu vladarju na dan njegovega redkega jubileja položil pred noge mesto in trdnjavo Belgrad. Obe vojaški godbi, ki so jima sledile ljudske množice, ste korakali po mestu. Najprej k deželni vladi, kjer ste se pred sicer očividno nepripravljenim poslopjem (deželni predsednik in uradniki so bili zaposleni drugje) igrali princ Evgenova koračnica in cesarska himna. Odtod je korakala množica k deželnemu dvorcu, kjer je neki ranjen častnik povzel besedo. V navdušenih besedah je izvajal, da Belgrad, s krvjo omadeževano mesto zapeljanega, na veledomiš-Ijavosti blaznega, zaslepljenega naroda, se dež zločinske vlade in okrvavljene kraljeve rodbine, pripada seda} nam, oni Belgrad, v katerem so se leta in leta z rusko pomočjo pletle vse mogoče spletke, da bi nas uničili, oni Belgrad, kjer so duševni provzroči-telji sarajevskega umora zasnovali naš pogin. „Ali" — je zaklical govornik — „čas osvete je tu, zmagovito plapola nad forti dvoglavi orel, ki nikdar ne sme pasti, kjer je enkrat zaplapolal". Zaorili so navdušeni „hoch"-klici na cesarja in armado, ko je častnik potegnil sabljo, Id jo je nosil pred sovražnikom, in zaklical „hoch* cesarju ob grmenju topov. Ko so utihnili glasovi cesarske himne, je sledil prizor, kakor ga še ni bilo v našem mestu. Z daleč umljivim glasom je častnik v neprimerni zvestobi z nami v blestečem orožju se borečemu zavezniku in prijatelju našega vzvišenega cesarja, cesaiju Viljemu, zaklical trikraten „hura" in nemška himna „Heil dir im Sieges-kranz" je zadonela v noč čez ljubljanski Glavni tog kakor molitev tja gor k nebu".—
Požlljatve urada za vojno preskrbovale na bojišče. Veliko zanimanje, ki je kaže občinstvo za vse oskrbovalne akcije za vojsko na bojišču, posebno pa za vprašanje, ali in v kolikem obsegu se odpošiljajo v uradu za vojno oskrbovanje nabrane zaloge četam na oojiiču, utegnejo ustreči podatki, posneti iz delovanja tega urada v mi-nolem tednu; toplega perila in obrambnih sredstev proti mrazu je odšlo v tem enem tednu: šest vagonov vsebujočih vse po železniškem ministrstvu nabrano in tamkaj razstavljeni materijal dna 25. novembra, velika pošiljatev z vtako
>m
nega reševalnega druifc velika pošiljatev, v tej 9000 kosov toplih hlač in 4000 lalov in snežnih čepic dne 27. novembra a sanitetnim vlakni „Rdečega križa*. To |e le en izrezak neprestano in z
dunajskega dobrodelna one 24. novembra,
enako intenzivnostjo nadaljevanega dela v tej smeri.
Božična knjiga na korist urada za vojno oskrbovanje. Znanega dela »Illu-strirte Kriegschronik", ki je izdaja Henrik Sternfeld (založba Dunaj, L okraj, Franzens-ring št 22) je izšel sedaj prvi zvezek, ki šteje 385 strani in vsebuje 130 slik in več kart. Ta kronika, Id podaja opis dogodkov v besedi in pismu, polaga posebno važnost na opisovanje slavnih bojev naših avstrijskih in ogrskih čet, tako, da ta publikacija zaslužuje, da jo imenujemo patrijotično. Iz tega razloga je posebno primerna kot božično darilo za dozorevajočo mladino. Cena broširanega zvezka je 4 K, vezanega K 5*40, od katerih dobi urad za vojno preskrbo-vanje 10 od sto. Tega dela pa ni zamenjavati s „Patrijotično knjigo s slikami", ki jo izda te dni vojni pomožni urad ministrstva za notranje stvari na korist trem združenim svrham vojne oskrbe, ki stane vezana K 4 in katere izkupiček gre ves za vojno oskrbo.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico je bit včeraj sprejet Nikolaj Kazyk od 14 stotnije 30. pešpolka. Iz te bolnišnice so bili poslani v pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-Amerikane* josip Sancin, Filippi Dominik in Jurij LovriČ. Poleg teh treh so pa bili sprejeti v to pomožno bolnišnico še črnovojniki Ivan Glavina, Fran Rubnič, Josip Floijančič in Jakob Grimolda ter Matej Sedmak od provijant-nega skladišča v Trstu, Borič Josip od 1. stotnije 20. lovskega bataljona, Viktor Jurkič od 15. stotnije 87. pešpolka, Božo Negodi od 5. stotnije 97. pešpolka, Edmund Saiko od štabnega oddelka 4. bosensko-hercegovskega pešpolka in Nikolaj Rančič od 15. stotnije 22. pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Jernej Depase, Egidij Tomaro, Hugon Jast, Peter Ventin in Ivan Mondo.
Nesreča mežnarja-vojaka. Ivan Germek, ki stanuje v ulici Vittorino da Feltre št. 4, je cerkovnik v cerkvi Sv. Vincenca Pavlan-skega. Sicer je bil vsled mobilizacije pozvan pod orožje, a sedaj je na dopustu in tu pa tam še vedno opravlja v cerkvi cer-kovniške posle, pri čemer ga vojaška obleka prav nič ne ovira. Včeraj je bil pa ta mež-nar-vojak nesrečen: njegova cerkovniška dolžnost ga je silila, da je moral zlesti po neki lestvi navzgor, a ko je bil vrh lestve, je nesrečnež padel na mrzli cerkveni tlak in se precej močno pobil. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki je konstatiral, da se je potolkel po rebrih, da pa sicer ne bo hudega.
Na slabi poti. Vratar neke hiše v ulici T. Vecellio je predvčerajšnjim popoldne čul nekak šum, ki je prihajal iz kleti, ki se nahajajo v podzemlju hiše. Stcpil je do vrat, ki vodijo v kleti, in malo prisluhnil. Res, nekdo je moral biti v klete h: čulo se je stopicanje, šepetanje in škrbanje ključa v ključavnici. Pristopil je bližje in - zalotil tri paglavce, ki so skušali odpreti neko klet Vratar je takoj skočil nazaj k vratom, jih zaklenil od zunanje strani in potem pozval redarja, ki je vse tri „pobiče" aretiral in odvedel na policijski komisarijat v ulici dei Bachi. Tu so povedali da so komaj 13 in-pcletni Josi S., ravno toliko stari Anton P. in 15letni Viktor K. Ko so jim preiskali žepe, so našli pri njih žepno električno sve-tiljko in tri vetrihe. Z ozirom na njih mladost so jih izročili njih staršem.
Neprevidno ravnanje z orožjem. Včeraj popoldne ob dveh je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč v hišo št. 4 v ulici Zovenzoni, češ, da se je tam neki mož nevarno ranil z revolverjem. In res je zdravnik našel tam približno 45let-nega moža, ki je imel na levi strani čela pod kožo krogljo iz revolverja. Mož je povedal, da je ogledoval neki revolver in da se mu je ta sprožil v roki ter ga tako ranil. Zdravnik mu je vzel krogljo izpod kože in ga potem pustil doma; ko ga je pa vprašal, kako da mu je ime, ni hotel mož tega povedati, češ, da me ne bodo dali v časnike.
— Ob polipetih zvečer je pa prišel na zdravniško postajo 181etni zidar Alojzij Serbo, ki stanuje v Rocolski dolini št. 618. Imel je dlan leve roke prestreljeno, in sicer med kazalcem in sredincem. Povedal je, da se mu je sprožil v roki revolver, ko ga je Čistil. Zdravnik mu je izpral rano in mu obvezal roko ter ga pustil domov.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Boiškova uzorna češka gostilna v Trstu] se nahaja ulici delle Poste štev. 14» vhod v ulici Giorgfo Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
10% istega dobička daje Cirit-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
:: HALI OGLASI

□□ □h
M računajo po i »tot. besedo-Kartao tipkane beeede m račo-B^jo enkrat već. — Hagmaoji*
: pristojbina znaia 40 stotink. :
□□
no □□
Osmica	- Rocolu M. 882 fzadej novih
voja&nic). Se priporoča F.
1254
se odda v sredini mesta ve-
Za kron 5500 liko stanovanje z vsem pohištvom in podnajemniki. — Ulica Nnova i t v. 2*2, 1. nadstropje.
4014
VlflMiffff	2 absolviranimi študijami,
UlIHSlJIlU	veSča slovenščine, podučuje. Ulica
Stadion 6t, U,	III. nad., levo, vrata 11 od 4 do S
popoldne.	1233
Neblounna sobo " "o.'c^LTTo."
Ulica Solitario 16, vrata 22.	1231
f>A čevljarski pomočnik. — V. SCHENK, ISlt M vl. Belvedere 32.	1233
fin krojaškega pomočnika. — Ul. Farneto ISUS SIS 46, I. nad.	----
1236
TaImIA mflA stot. 66, Stisnjeno rumeno stot. IfClCllU UMU 78, Sveče znamke Roval 500
Eamov stot. 68, Milo glicerin kilogram K 168. — 3VY A. Comp., Trst, Telefon it. 21-19. 1227
HeMooonc sobo najetu gospodu ali gospici
▼ ulici Commerciale Stv 11, III. nadst.	4000
RriniffllOf najfinejše vrste, posebno priporočljiv Drilljevta proti nužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže, p Sta Begnnje pri Lescnh Kranjsko. Za pri-tnost se jamči. Ceno zmerne. 2569
Etnf mnrf	Žajhelnovega cvetja, priznan
lllll IIIKll proti prehlajenju in prsnim boleznim kot najboljše zdravilo, kilogram K 2 50 priporoča J. Drnovšek, Plomin (Fianona) Istra i 165
Antonlo Corrodo
co marmorja. Sprejema tudi popravila. Telefon st. 22—53 bis.	11<>7
Trst, ulica Piet;\ štv. 19 priporoča svoj'i delavni-
Drf^nnfilfnm PriI|ne kr«njske kiok«*«
KUipUallJUUI po 40 si. kos. - H. HvivK Siika-Ljubljana.	1199
Pertot urar,
ul'ca Stadion št. 26!!
1209
Nffihfllio nadomestilo za plinovo razsvetljavo: IlUjKJUlJtS žarnica na špirit. 95 špirit z vsemi pritiklinami pri V SCill L"LEIl, Trst, Ulica Caserma štev. 17.	1150
Buffet KIoo
v ulici Squero Nnovo štev. 17, toči Kraški teran po Kron 1 04.
12'8
#£hm4I|hh V	^arco S t. 35, toči kraški
UUjIKIIIU teran prve viste po Kron l'i>4 ter vipavska in istrska vina.	1229
lllll
II
1 Ha JLlIMflM PBHPEi"
TRST, trg Carlo Goldoni
i
m ssjčs „Karoma Goldoni"
se trpio priporoča slovenskema občinstvu
Fran Marinšek. lllll
za ooHen obisk.
Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška sr. 20
ri Deteljici
Belvefiere stv,
Priznano najboljša in najcenejša kuhinja.
Pristna domača in tuja vina.
Vesu iz Mšbe.
Izkaz zlatih in srebrnih predmetov, darovanih „zlato za železo ' — v Kobaridu. Nabral občinski sluga Anton Skalin. Pe-rinčič Eliza 1 zlati medaljon, Devetak Ida 1 par zlatih uhan, MiklaviČ Marija 1 zlati medaljon 1 zlati prstan, Miklavič Rozalija 1 zlati prstan, Pitamic Štefan fin. resp. 1 zlati prstan, Mašera. Albert 1 zlati prstan, Ku-rinčič Ana 1 zlati prstan, Renčič Marija, služkinja 1 zlati privesek, Gruntar Terezija St. 13 1 par zlatih uhan, Monfreda Marija 1 zlato uro, Uršič Anton 1 zlate uhane, 1 zl. križec, sreb. ver. In privesek, Gruntar Marija št 56 3 zl. uhane, Gruntar Klementina 56 srebrne denarje 5 kosov, Gruntar Ivan 56 zlat prstan sreb. denarje 8 kosov, Drešček Amalija 2 zlata gumba 2 zlati brofti, 7 zl. uhanov, Golanda Marija 2 zlata uhana 1 srebrno zapestnico, Perinčič Amalija 3 zlate uhane, Gruntar Apolonjja 2 zlata uhana, Bonež Marija 50 2 zlata uhana 1 srebrn križec, Sterman Marija zlato in srebrno iglo 5 sreb. denarjev, Komar Marija 2 zlate uhane.
Fratelll Rauber
TM| vL Cartfvccl 14 (w Tonrmte)
Zaloga ustrojenih koi
Velika tzberm potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrtbttln za sedlarje.
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERItlA $TEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezu.' 8 — 9 in 2 —i in specijalist za kožne In
vodne (spolne) bolezni: 11 V?— 1 in 7—7Vi
Zaloga dalmatinskega vina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
Filip Ivanišević
ulita Torre bianca II, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
.ostHna-Buffet v tal. Nuova it. 9, v ka-1 teii toii svoja vina prve vrste.

a nn M bKZ šiva-
Mili nji in žeNjev n
OMV IzvrSuje edino le
FRAN CINK V TRSTU
ulica Cedila Stv. 12
IzvrSuje tudi vsako drugo naroČilo toCnp, Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidne. - CENE ZMERNE.