Občinska stavba v Šmarju se pogreza str. 5 ŽNK Celje: znova najboljše v dvorani str. 19 Št. 14 / Leto 70 / Celje, 9. april 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! GOSPODARSTVO Uprava Aera vložila predlog za stečaj str. 3 Nasvidenje akcija, dober dan zdravje! Ob svetovnem dnevu zdravja so marsikje že ali še bodo pripravili aktivnosti, Za praznike so biN na ki osveščajo, kako bolje poskrbeti za svoje zdravje. V tem duhu je zasnovana hladnem srn2 tudi naša tradicionalna akcija hujšanja, ki se je v četrtek končala. Skupno je skupina letos shujšala za več kot 230 kilogramov! str. 36-38 VELENJE, ŠOŠTANJ Ljubečna: složnost in pozitivnost str 1213 Gasilec se rodiš str. 15 Foto: GrupA KUP ON v četrtek, 9.Ar.20\5 v trgovinah in franšizah Tuš -25 % na izdelek po izbiri Član Tuš kluba lahko unovči le 1 kupon za 1 nakup za 1 kos izdelka po izbiri. Kupon je unovčljiv v trgovinah in franšizah Tuš, ne pa tudi v Tuš drogerijah in poslovalnicah Cash & Carry. Kupon ne velja za izdelke z akcijsko ceno, iz programa lojalnosti, Mojih 10 najljubših, Tuš klub izdelke, po Super ceni, izdelke po izjemno nizki ceni, plačaš-vzameš, gratis izdelki, iz povezanih nakupov, več je ceneje, iz odprodaje, znižane pred iztekom roka uporabe, za tobačne izdelke, za žagane pijače (tudi z manj kot 15 vol. % alk.), časopise, revije, knjige, plačilo položnic, povratno embalažo, darilne in vrednostne kartice, kartice in predplačniške pakete mobilnih operaterjev, srečke, izdelavo fotografij, darilne pakete Zvezdar in plinske jeklenke. Pri tehtanih izdelkih velja le do 10 kg. V primeru obročnega odplačevanja kupona ni mogoče uveljavljati. Kupon ne velja na druge popuste, lahko pa se unovči na redno ceno akcijskih izdelkov in izdelkov plačaš-vzameš, gratis izdelki, iz povezanih nakupov, več je ceneje, znižanih za manj kot 25%. Kupon ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike. •ti Engrotus d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje 2090003215622 2 AKTUALNO UVODNIK IVANA STAMEJCIC Lažji in bolj zdravi Spomladi ob menjavi garderobe le malokdo ne pozna tistega nesrečnega pogledovanja po omari, ki sicer »poka po šivih«, a prav nobeno oblačilo iz nje ni primerno. Zakaj? Malo je morda res kriva moda, a še precej bolj to, da se nas večina čez zimo poleni, za hladnejše dneve tudi sicer značilne bolj kalorične hrane pa preprosto ne »pokurimo« z gibanjem. Rezultat so seveda maščobne blazinice in dodatni kilogrami, ki so vzrok, da naša še lani kot ulita oblačila zdaj pokajo po šivih. Takšnih razlogov za slabo voljo zagotovo nima dvajseterica, ki je od januarja z Novim tednikom in Radiem Celje shujšala za natančno 230,3 kilograma. In ne le da je naša skupina, ki je hujšala, s sebe odvrgla malo več kot četrt tone, prav vsi se tudi počutijo veliko bolje, kot so se pred začetkom hujšanja. V treh mesecih so ob potenju v fitnesu pridobili ogromno znanja, kako nezdrav način življenja spremeniti tako, da bosta krožnik in zatem želodec še vedno polna, s seboj po svetu pa ne bodo nosili odvečnih kilogramov. Še nejeverneže, ki pravijo, da je pridobivanje kilogramov z leti nekaj najbolj normalnega, bi zagotovo prepričal »trik«, ki ga strokovnjaki včasih tudi ponudijo v presojo. Oprtajte si zjutraj dve pet- ali desetkilogramski vreči in hodite nekaj časa z njima naokrog in boste videli, kakšna obremenitev so lahko nepotrebni odvečni kilogrami. Da se z izgubo prekomerne teže izboljša tudi splošna zdravstvena slika posameznika, so prepričljivo pokazali rezultati merjenja sladkorja, holesterola in krvnega tlaka. In morda še bolj - sicer nemerljiv - žar, ki je sijal z nasmejanih obrazov naše dvajseterice ob koncu že 12. akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Verjamem in res želim, da je »nov način življenja« vse tako prepričal in posrkal vase, da ga ne bodo spremenili. In da so se ga z njimi priučili tudi vsi, ki so akcijo spremljali le na časopisnih straneh in po radiu. Nenazadnje tudi spomladansko sonce te dni vabi na plan in razlogov, da bi poležavali na domačem kavču, ni več. Glede na to, da smo ta teden obeležili tudi svetovni dan zdravja, ki je letos minil v znamenju spoznavanja zdrave hrane, predlagam, da združimo prijetno s koristnim. Konec tedna preživimo v gibanju - in medtem ko bomo po bregovih čim dlje stran od mesta nabirali regrat za okusno večerjo, si bomo dodobra pretegnili tudi mišice in krepili kondicijo za kasnejše malo bolj zahtevne rekreativne podvige. Tisti, ki jih tovrstno miganje ne prepriča, pa lahko nekaj dobrega naredijo tudi doma, v mestu. Celje namreč ta konec tedna praznuje občinski praznik in občanom ponuja vrsto različnih, tudi rekreativnih prireditev. »Svojo« si izberite kar sami, svetujem le, da se do prizorišča ali na štartno mesto ne pripeljete z avtomobilom, ampak pripešačite ali prikolesarite. In zagotovo boste »pokurili« vsaj toliko kalorij, da boste v soboto zvečer lahko brez slabe vesti nazdravili z nami ob siju zlatega celjskega grba, ki ga bo za svoje 70-letno delo prejelo uredništvo Novega tednika. 3 I 1716 ¡HIPNIM ■ Zaradi tehničnih težav v Tešu na praznični ponedeljek sistem daljinskega ogrevanja ni ogrel domov Velenjčanom in Šoštanjčanom. Zakaj so bili radiatorji spet hladni? Ob vetrovnem in mrzlem prazniku Velenjčanov in Šoštanjčanov še okvara v Tešu VELENJE, ŠOŠTANJ - Ponedeljkovo praznično jutro je neprijetno presenetilo številne prebivalce Šoštanja in Velenja. Namesto uživanja doma ob prostem dnevu so na precej mrzel in vetroven dan praznik preživljali ob hladnih radiatorjih. Iz Komunalnega podjetja posebej praznikih v Termoe- Velenje so v ponedeljek zjutraj sporočili, da je prišlo do izpada proizvodnega vira toplotne energije v Termoelektrarni Šoštanj, zaradi česar sta bila brez ogrevanja in tople sanitarne vode celotno mesto Velenje in Šoštanj z okoliškimi naselji. Dobava toplotne energije iz Teša je bila prekinjena malo pred peto uro zjutraj, kar je trajalo vse do 17.30. Dela le en blok Kot je za naš časopis povedal Matjaž Eberlinc, direktor Teša, je v času velikonočnih praznikov za zagotavljanje potreb po električni in toplotni energiji obratoval le peti blok. »Zaradi nizkih prodajnih cen električne energije ob koncih tedna in lektrarni Šoštanj obratuje le en blok, kar v primeru tehničnih težav pomeni takojšen vpliv na oskrbo doline s toplotno energijo,« pojasnjuje Matjaž Eberlinc. Tehnične težave so se začele ob 4.50, ko je prišlo do netesnosti na visokotlačni grelniški progi in hkrati do okvare na pripadajočem ventilu. Posledica težav je bil izpad s prekinitvijo proizvodnje električne in toplotne energije. »Po izpadu smo nemudoma začeli iskati vzrok za tehnične težave in jih odpravljati,« poudarja Matjaž Eberlinc. Namesto petice štirica Ker ni bila mogoča takojšnja odprava napake, so po besedah Eberlinca ob 8.50 aktivirali četrti blok in ga sinhronizirali z omrežjem ob 13.53. Takoj po sinhronizaciji se je v Tešu začelo napajanje toplotne postaje in s tem napajanje Šaleške doline s toploto. Napako na petem bloku so odpravili v torek ob 2.22, ko je ponovno začel obratovati, s čimer so bile odpravljene tudi težave z dobavo toplotne energije odjemalcem. Plačajo le energijo, ki jo prevzamejo Na naše vprašanje, kako je s plačilom toplotne energije, ki zaradi tehničnih težav ni dobavljena, v Komunalnem podjetju Velenje (KPV), ki skrbi za daljinsko ogrevanje Šaleške doline, odgovarjajo, da so na Teš naslovili prošnjo za pojasnila glede nastalih dogodkov. Nadaljnji ukrepi bodo odvisni od podanih odgovorov. »KPV sicer plača Tešu samo toliko toplotne energije, kot je prevzame,« še dodajo v KPV. To je že drugi podoben izpad dobave toplotne energije iz Teša po tistem iz začetka leta. V javnosti se zato pojavljajo ugibanja, ali je za izpade krivo to, ker vodstvo KPV ne pristaja na zvišanje cen toplotne energije, za kar se zavzemajo v Tešu. Tam sicer takšne špekulacije odločno zanikajo in direktor Matjaž Eberlinc pravi, da se s Komunalnim podjetjem Velenje pogajajo o ceni. V KPV tudi menijo, da tehnične težave niso povezane s tem, ker še ni dogovora o novi ceni, so nam pa še povedali, da so v obeh družbah imenovali delovno skupino, ki mora uskladiti vsa pogodbena razmerja med partnerjema. ROBERT GORJANC Foto: RG NA KRATKO Nova pošta kar v prostorih občine BISTRICA OB SOTLI - Pošta Slovenije je v kraju že pred časom svojo poslovalnico preoblikovala v pogodbeno pošto. Pogodbena oziroma najemna pošta deluje približno eno leto. Ker se bo pogodba med pošto in najemnikom 1. maja iztekla, se je občina odločila, da bo pošto prevzela v svoje roke. Nova pošta bo tako od 1. maja kar v prostorih občinske uprave. Večjih stroškov zaradi prenove prostorov župan Franjo Debelak ne pričakuje. Uslužbenca bo zagotovila občina in ga tudi plačevala. Uslužbenec naj bi občino stal približno 12 tisoč evrov letno, pravi Debelak. Delovni čas pošte bo daljši, kot je bil do zdaj. Pošta bo odprta vsak delavnik in ob sobotah dopoldne. JP Reševanje ogroženih dvoživk KOZJE - Pred nami je pomlad in to je tudi čas, ko se začnejo množično pojavljati rjave žabe in krastače, ki se iz svojih zimskih zavetišč odpravijo k stoječim vodam. Javni zavod Kozjanski park ob tem opozarja, da ceste niso primerno opremljene, da bi jih počasne in prometa nevajene živali lahko varno prečkale. Zaposleni v JZ Kozjanski park tako vsako leto ob cesti mimo ribnika Trebče blizu Podsrede postavijo ograjo, ki živalim preprečuje prehod ceste, pravi biolog Dušan Klenovšek. Vsako jutro in vsak večer zaustavljene dvoživke - nekatere med njimi so precej ogrožene - varno prenesejo čez cesto. Samo lani so prenesli več kot pet tisoč dvoživk in jim s tem rešili življenje. Vsi, ki bi želeli pomagati pri prenosu dvoživk, se lahko obrnejo na JZ Kozjanski park. Ta jim bo svetoval, kdaj se lahko pridružijo reševalni akciji. JP AKTUALNO 3 Uprava Aera vložila predlog za stečaj Stečajna upraviteljica je Alenka Gril - Aero Ida nemoteno dela Uprava Aera je v skladu z napovedmi na sodišče vložila predlog za začetek stečajnega postopka. Okrožno sodišče v Celju je za stečajno upraviteljico imenovalo Alenko Gril, ki že vodi dva razvpita stečajna postopka - v Pomurki in Vegradu. Podjetje Aero že nekaj let posluje z izgubo, v letu 2012 je ta znašala skoraj 2 milijona evrov, predlani več kot štiri, lani pa že več kot 7,7 milijona evrov. Od tega 5 milijonov evrov zaradi slabitev premoženja, ostala izguba pa izhaja iz rednega poslovanja. Lani je sicer Aero ustvaril več kot 10 milijonov evrov prodaje, kar je 21 odstotkov manj kot v letu 2013. Svež denar za prestrukturiranje Decembra lani je vodstvo Aera pripravilo načrt prestrukturiranja, ki je temeljil na prepričanju, da ima podjetje konkurenčne izdelke in kupce zanje. Aero je še vedno priznana blagovna Več kot 150 ljudi bo ostalo brez dela. Aero Ida še vedno posluje To podjetje je najbolj znano po proizvodnji šolskega programa barvic, osvežilnih robčkov, vlažilcev za prste in tiskanih lepilnih trakov. Gre za invalidsko podjetje, ki ima 44 zaposlenih, od tega 23 invalidnih oseb. »Družba Aero Ida je v minulem letu poslovala pozitivno in bo svojo dejavnost nadaljevala tudi po stečaju krovne družbe Aero,« je sporočila Mateja Pučko, direktorica podjetja Aero Ida. znamka v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije, družba pa več kot tri četrtine izdelkov izvozi. Zaradi negativnega poslovanja in s tem zahtevne likvidnostne situacije je načrt predvideval tudi takojšnje znižanje stroškov. Nujen pogoj za izvedbo načrta je bil svež denar za normalno oskrbo s surovinami, za odpravnine presežnim delavcem in selitev iz Celja na enotno lokacijo v Šempeter. Neuspešen dogovor z lastniki in upniki Vodstvu Aera dogovora o prestrukturianju z lastniki in finančnimi upniki ni uspelo doseči, zato je bil stečaj neizogiben. Brez dela bo ostalo več kot 150 ljudi, ki morda lahko upajo, da bo v stečajnem postopek mogoče najti zainteresirenega vlagatelja, ki bo nadaljeval kakšno dejavnost družbe Aero. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) Cena mleka že pada Sistem mlečnih kvot, ki je več kot trideset let omejeval proizvodnjo mleka v Evropski uniji, je bil odpravljen prvega aprila. Kljub temu še vedno ni povsem jasno, kaj bo odprava kvot prinesla dolgoročno. Večina strokovne javnosti se strinja, da lahko pričakujemo znižanje cen mleka na evropskem trgu. Mlekarji vidijo eno od možnih rešitev v izvozu mlečnih izdelkov na Kitajsko. Kitajsko veleposlaništvo je namreč sporočilo, da je bil pregled na področju mlekarstva v Sloveniji, ki ga je kitajska inšpekcija izvedla februarja letos, uspešen. Poplava cenejšega mleka na evropskem trgu skrbi predvsem kmete. Kot so nam zaupali nekateri kmetje s celjskega območja, je cena mleku že začela padati in se trenutno giblje pri 27 centih za liter. Še pred letom je dosegala tudi do 38 centov za liter. Na območju delovanja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje se s tržno pridelavo mleka ukvarja približno 1.200 kmetij. Tem predstavlja prireja mleka pomemben oziroma edini vir prihodka. Težava je v tem, da slovenski proizvajalci ne morejo biti konkurenčni večjim proizvajalcem mleka v Nemčiji, na Nizozemskem, Irskem ali v Avstriji. Slovenska kmetijska stroka se strinja, da bo treba več poudarka nameniti izboljšanju konkurenčnosti, kakovosti, razvijanju blagovnih znamk ter proizvodov z višjo dodano vrednostjo. JERICA POTOČNIK Mlečne kvote je Evropska unija uvedla pred tridesetimi leti v obdobju prevelike ponudbe mleka. V okviru reforme leta 2003 je bil sistem mlečnih kvot podaljšan še do leta 2015. Gorenje odprodaja naložbe DUPLOSAN® KV Skupina Gorenje se v skladu s svojo razvojno strategijo osredotoča na osrednjo dejavnost, izdelke in storitve za dom, za nekatere svoje portfeljske naložbe, kot je na področju ravnanja z odpadki, pa išče možnosti dezin-vestiranja. V okviru tega je Gorenje začelo pogajanja s poljskim podjetjem Elemental Holding SA o odprodaji večinskega lastniškega deleža v hčerinskem podjetju Go- renje Surovina, pogajanja pa zadevajo tudi nekatere hčerinske družbe Gorenja Surovine. Namen pogajanj je določiti obseg, vrednost in pogoje prodaje, upravi Gorenja in poljskega podjetja pa pričakujeta, da bosta pogajanja končali do konca drugega četrtletja tega leta. Elemental Holding SA je vodilno poljsko podjetje za zbiranje in predelavo odpadnih kovin. S svojimi hčerinskimi družbami na Poljskem, Slovaškem, v Li- tvi in Turčiji je ključni igralec v segmentu neželeznih kovin, elektronskega odpada in avtomobilskih katalizatorjev. Delnice podjetja kotirajo na varšavski borzi, trenutna tržna kapitalizacija podjetja pa presega 150 milijonov evrov. Uprava Gorenja se ob tem tudi pogaja o možnosti odprodaje lastniškega deleža še v eni družbi na področju ravnanja z odpadki, družbi Publicus. RG Uredili bodo krožišče PREBOLD - Kljub zelo okrnjenemu proračunu bo občina začela urejati vodotoke in cestišča. Najprej bodo v občini opravili nujna vzdrževalna dela, nato bodo investirali še v širitev ceste in gradnjo kro-žišča v Dolenji vasi. Po ocenah župana Vinka Debelaka je v občini veliko slabih, dotrajanih in zlasti preozkih cest. Težave občani zaznavajo predvsem v okolici nekdanje tekstilne tovarne. »Na srečo na pogorišču stare tovarne danes deluje uspešno podjetje, ki zaposluje precej ljudi. Se je pa pokazalo, da je cesta, ki vodi do tja, preozka in preobremenjena,« pravi Debelak. Vedno pogostejše zastoje na tem območju bodo v občini skušali rešiti tako, da bodo zgradili krožišče z manjšim radijem. »Gre za krožišče, kjer tovorna vozila in avtobusi ne morejo zapeljati okoli po cestišču, lahko pa z zelo nizko hitrostjo peljejo čez izboklino,« pojasnjuje župan. Čeprav gre za regionalno cesto, bo ureditev krožišča v celoti financirala občina. Debelak si želi le, da v Ljubljani ne bi nasprotovali predlagani rešitvi. »Tako bi rešili dva problema. Pretoč-nost bi se povečala, hkrati pa bi krožišče služilo tudi kot hitrostna ovira.« LK Duplosan KV • poraba vode 250 l/ha, • temperatura10-12 stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, • velikost plevelov min. 10 cm, • škropljenje posameznih rastlin 0,1 l/10 l vode H z nahrbtno škropilnico, • karenca 28 dni. Dobro zatira naslednje plevele: ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.) regrat (Taraxacum off.) P^PffHH i ■ ti i ,:-.. mcigonc<, čeprav sta bila v preteklosti zanimanje in tudi denar za to. A se je zapletlo pri lastništvu,« z grenkobo propad nekdaj lokalnega po- Lahko bi rekli, da je gasilski dom osrednji objekt, PGD Ljubečna pa osrednje društvo v KS. Brez gasilcev namreč ne mine noben dogodek v kraju. Bodisi sodelujejo pri organizaciji, bodisi so zadolženi za varovanje. »Aktivno pomagajo pri organizaciji občinskega praznika. V tem času je v gasilskem domu tudi razstava. Pred leti je bil na dvorišču doma organiziran tudi festival Zlata harmonika, ki se je zdaj preselil v dvorano osnovne šole,« je povedal Jaka Kopitar. nosa in kulturne dediščine opiše Grosek. V manjšem obsegu sicer še vedno delujeta dve stari »cigonci«. Ob krajevnem prazniku vsako leto organizirajo tudi prikaz ročnega izdelovanja glinaste opeke. »Žal je vedno manj tistih, ki bi bili sposobni to prikazati,« pravi ravnatelj, ki se zavzema, da bi se tradicija ohranila med mladimi. Povod za praznik KS Ljubečna je pomembno zaznamoval dogodek iz leta 1935, ko se je med 15. in 18. junijem začela stavka delavcev v opekarnah Ložnica pri Žalcu, Celje in Ljubečna. Sredi junija sedaj praznujejo tudi krajevni praznik, saj je bil kraj nekdaj najbolj prepoznaven prav zaradi najkakovostnejše gline in opečnih izdelkov. »Praznovanje pri nas raztegnemo kar na štiri dni,« pravi 03 71323 00 info@d94.si ■ www.d94.si Namestnik poveljnika Gregor Langeršek in podpoveljnik Jaka Kopitar sta prepričana, da sta za uspešno delovanje gasilcev nujna dobra fizična pripravljenost in nenehno izobraževanje. In k temu v PGD Lju-bečna tudi stremijo. »Šolski kolektiv mora biti povezan s krajem, saj gre za iste interese. Tudi šolsko delo je veliko lažje, če je ta povezava pristna,« je prepričan ravnatelj OŠ Ljubečna Martin Grosek. Železnik in opiše tradicionalno praznično dogajanje: »V sredo začnemo s kulturnim programom, v četrtek kolesarimo po obronkih KS, petek pa je rezerviran za pohod. Osrednja in hkrati zaključna prireditev sledi v soboto.« LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA »V šoli je živahno vse dni v tednu, tudi ob sobotah in nedeljah, celo v času počitnic. Tudi popoldnevi so pestri in pisani, saj se znotraj šole odvijajo različne aktivnosti. Za velikost kraja imamo precej veliko telovadnico in lepo urejene ostale športne površine, ki so izkoriščene vsak dan do večera. Številna društva športne in ostale šolske prostore uporabljajo brezplačno. Seveda jih delno tudi tržimo. Tako lahko vlagamo nazaj v šolo, da je v takšnem stanju, kot je. Zdi se mi, da je šola po 17 letih, odkar smo jo prejeli v upravljanje, še lepša kot takrat,« pravi ravnatelj OŠ Ljubečna Martin Grosek. Nudimo vam po zelo ugodnih cenah: balkonsko cvetje, lončnice, trajnice, enoletnice, zimzelene grmičaste rastline ter iglavce pestro izbiro sadik zelenjave in začimb izdelavo aranžmajev za dekoracijo gostinskih lokalov, porok... zemljo za presajanje balkonskih rastlin vzdrževanje, načrtovanje in urejanje okolice hiš in poslovnih prostorov Jakob Žolnir, s.p. Gorica pri Šmartnem 40 3000 Celje 041/381-303 vzolnir@gmail.com sledite nam tudi na facebook VRTNARSTVO OLNIR BONUS 10% l PRILOGA »Ključen se mi zdi prenos znanja in dobrihpraks« Pogovor z županjo Občine Kozje Milenco Krajnc Milenca Krajnc je prva ženska, ki je zasedla županski stolček v Občini Kozje. Do lanskih lokalnih volitev nobena od kozjanskih in obsoteljskih občin ni imela ženske županje. Krajnčeva je bila med ljudmi že pred volitvami precej znana, saj je bila v prejšnjem mandatu pod-županja. Pred nastopom funkcije županje je delala kot terenska kmetijska svetovalka, zato je veliko zaupanja pridobila tudi med kmečkim prebivalstvom. Občina Kozje je v preteklih letih izpeljala kar nekaj večjih naložb. Tudi na področju pridobivanja evropskih sredstev je bila zelo uspešna. Njen proračun je letos v primerjavi s prejšnjim letom precej nižji. Kako se bo občina soočila s to težavo? Je to ovira ali mogoče izziv? V občini želimo ohraniti doseženo raven socialne oskrbe, standarde v predšolskem in šolskem izobraževanju, na področju kulture in športa ter na ostalih področjih. Zagotavljati moramo varstvo pred naravnimi nesrečami, vzdrževati cestno, vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo. Seveda so na vsaki poti do cilja ovire. Ker gre za naše skupne cilje in za dobro naših občanov in občank, si želim, da bi na poti do teh ciljev delovali skupaj in da bi vsak po svojih močeh tudi pomagal. In to vidim kot izziv. Zdaj ste že nekaj mesecev županja in ste tako tudi seznanjeni s težavami občanov. So njihova pričakovanja prevelika? Občina smo ljudje in toliko kot je občanov in občank, toliko je problemov. Pričakovanja občanov so povsem realna. Na občino se obračajo po pomoč in tako je tudi prav. S kakšnimi težavami se najpogosteje obračajo na vas? Težave so povsem različne. Od socialnih težav do povpraševanja glede neposrednih subvencij na različnih področjih. Potem so tu različna vprašanja glede šolstva, zdravstva in infrastrukture. Občina je v zadnjih letih ogromno naredila na področju vzpostavitve infrastrukture. Zgradila je tudi obrtno-poslovno cono. Kako boste pritegnili podjetnike, da bodo odprli svojo dejavnost ali obrate v občini? V občini smo veliko naredili pri urejanju cest, vodo- voda in kanalizacije. Veliko smo postorili tudi na družbenem področju, in sicer energetsko smo obnovili obe osnovni šoli in vrtec, zgradili smo tudi večnamenski dom v Kozjem. Zgradili smo obr-tno-poslovno cono, v kateri že poslujeta dve podjetji. Glede na razpoložljivostka-pacitet v tej coni si želimo, da bi jo čim prej zapolnili. Morebitne investitorje bi lahko opravičili plačila komunalnega prispevka. Začeli smo tudi obnavljati grad Podsreda. Celoten projekt je vreden 720 tisoč evrov, kar je velik prispevek tudi na področju turizma. Koliko denarja je na voljo za spodbujanje podjetništva? Neposredno iz občinskega proračuna za namen pospeševanja gospodarstva na letni ravni namenjamo 35 tisoč evrov. Pred kratkim ste organizirali tudi prvo srečanje podjetnikov z območja občine. Namen srečanja je bil navezovanje novih stikov s podjetniki, ki delujejo tudi izven meja naše občine. Ključen se mi zdi prenos znanja in dobrih praks. Pomembno je, da podjetniki ugotovijo, kje so največje težave in kje so Milenca Krajnc: »V občini imamo veliko ekoloških pridelovalcev in predelovalcev hrane. In ravno na tem področju vidim veliko priložnost in prednost.« morda priložnosti za odprtje nekega podjetja ali za nadalj- 809 04 95 GSM: 051 641 232 flAIMAk PVC OKNA, VHODNA VRATA, GARAŽNA VRATA IN SENČILA Tudi na njo razvijanje in nadgradnjo že obstoječega. Takšna srečanja bomo organizirali tudi v prihodnje. Večkrat ste že omenili, da je priložnost tudi v kmetijstvu. Kot nekdanja kmetijska svetovalka to področje zelo dobro poznate. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi pospešili razvoj kmetijstva? Na kakšen način bi bili lahko kozjanski kmetje konkurenčni večjim kmetom, ki živijo v bližini mest? Lahko rečem, da je kmetijstvo povsem primerljivo z ostalimi gospodarskimi panogami. Kmetijstvo v naši občini je povsem primerlji- »Če človek počne tisto, kar rad počne, potem mu ni težko. Prosti čas namenjam svoji družini in urejanju doma in njegove okolice. Najbolj me sprošča delo v naravi.« vo tudi z ostalimi občinami v Sloveniji. Kmetje so veliko vlagali v osnovna sredstva. A zagotovo bo treba še več vlagati v nova znanja, predvsem v dopolnilne dejavnosti in na področju trženja na kmetijah. V občini imamo veliko ekoloških pridelovalcev in predelovalcev hrane. In ravno na tem področju vidim veliko priložnost in prednost. Občina za neposredne subvencije v kmetijstvu na letni ravni namenja 70 tisoč evrov, in sicer za naložbe v hleve, za nakup kmetijske mehanizacije, urejanje pašnikov in agromelioracij ter vzpostavitev novih trajnih travniških sadovnjakov. Večje težave v občini povzročajo plazovi. Občina seveda nima denarja za sanacijo, kot kaže tudi država ne. Kaj preostane občanom? Težava je, da ni denarja ne na državni ne na lokalni ravni. Občina svojim občanom pomaga po svojih zmožnostih. Vsako leto poskušamo iz lastnih sredstev sanirati tiste plazove, ki ogrožajo objekte v tolikšni meri, da je bivanje v njih nevarno ali je ogroženo človeško življenje. Saniramo tudi plazove, ki ogrožajo javno infrastrukturo. Res pa je, da lahko ljudje postorijo marsikaj tudi sami, da se stanje plazov oziroma poškodb na objektih ne slabša. Opažamo namreč, da sta velikokrat prav nestrokovna gradnja v lastni režiji in neučinkovito odvajanje meteornih in fekalnih voda vzrok, da nastajajo novi plazovi. JERICA POTOČNIK Foto: osebni arhiv www.rajmax.si Občina Kozje v številkah Površina 90 km2 Število prebivalcev 3.191 Število moških 1.597 Število žensk 1.594 Število delovno aktivnih prebivalcev 1.230 Število zaposlenih oseb 375 Število samozaposlenih oseb 323 Število registriranih brezposelnih oseb 182 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.330,82 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 892,45 Število podjetij 171 Število osebnih avtomobilov 1.674 Podatki Statističnega urada RS za leto 2012 KOZJE PRAZNUJE 15 Gasilci PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje ob podpisu listine o pobratenju s PGD Levec Lanske poplave so močno prizadele tudi občino Kozje. V Lesičnem je potok Bistrica prestopil bregove. Gasilci so prizadetim občanom hitro priskočili na pomoč. (Foto: JP) Gasilec se rodiš Za prostovoljno gasilstvo veliko zanimanja tudi med mladimi Na tekmovanjih je še posebej uspešna ekipa članic B. Na članskem tekmovanju Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah so oktobra lani dosegle 1. mesto med članicami B. Osnovni nalogi gasilcev sta požarna varnost in zaščita. Vendar gasilci počnejo še marsikaj drugega. Še posebej v zadnjem času, ko je vedno več naravnih katastrof. Pa naj gre za neurja z vetrom in s točo, za žledolom ali poplave. Gasilci so praviloma prvi, ki priskočijo na pomoč. In nič drugače ni v občini Kozje, kjer delujejo štiri PGD. O težavah in tudi lepih plateh gasilstva smo se pogovarjali s predsednikom PGD Lesično-Pilštanj--Zagorje Francem Žlendrom in z občinskim gasilskim poveljnikom ter nekdanjim dolgoletnim poveljnikom PGD Lesično-Pilštanj-Za-gorje Jankom Oprešnikom. Prostovoljno gasilstvo ima tudi v Lesičnem dolgo tradicijo. PGD Lesično-Pilštanj je bilo na pobudo Janka Prisla-na, učitelja v pilštanjski šoli, ustanovljeno leta 1929. Leta 1998 so se pridružili še gasilci iz Zagorja in od takrat deluje PGD Lesično-Pilštanj--Zagorje. Društvo šteje približno 150 članov, od pionirjev, mladincev, članov in članic do veteranov. Od tega je približno 40 operativnih gasilcev, torej takšnih, ki lahko posredujejo na terenu. Dolgoletni poveljnik Janko Oprešnik je leta 2013 poveljevanje prepustil bratu Francu Oprešniku. Predsednik društva je že 17 let Franc Žlender. Kot pravi, je dandanes vedno več naravnih nesreč, od poplav do žledolomov. »Iskali smo tudi že pogrešane osebe. Potrebujejo nas na vseh področjih, ne zgolj za gašenje požarov,« pojasnjuje. Brez dobrih krajanov ne bi šlo Društvo se financira iz dveh virov, in sicer iz občinskega proračuna in prostovoljnih prispevkov krajanov. »Naše društvo dobi od občine 2.500 evrov za celo leto. Od krajanov dobi še približno 500 evrov več,« pravi Žlender. Brez pomoči krajanov bi bilo delo gasilcev močno oteženo, se zaveda predsednik društva. »Še dobro, da imamo dobre krajane Zagorja in Lesičnega, ki imajo ne glede na to, da je kriza, še vedno posluh za gasilce. Ko pridemo v domove z »Gasilec si ali nisi. Gasilca ne moreš ustvariti. Če imaš gasilstvo v sebi, če rad pomagaš ljudem, ti ni problem žrtvovati svojega časa,« je prepričan Janko Oprešnik. novoletnim koledarjem, vsakdo nekaj prispeva,« je krajanom hvaležen Žlender. Oprema je draga, a nujna V zadnjih nekaj letih so v društvu nakupili kar nekaj opreme. Oprema se sicer hitro stara, vendar še nekaj let ne pričakujejo večjih težav. »Zaščitna oprema ima rok trajanja. Ko ta rok poteče, jo je treba zamenjati. V nasprotnem primeru so lahko težave zaradi inšpekcije. Največji problem je, če se kaj pripeti gasilcu na intervenciji,« pravi občinski gasilski poveljnik Janko Oprešnik. Oprema -od čelade, rokavic, obleke do škornjev - za enega gasilca stane 1.500 evrov. Kot društvo prve kategorije morajo zagotavljati 15 usposobljenih operativcev. »Imamo jih približno 40. Operativec je lahko oseba, stara od 18 do 63 let. Opravljen mora imeti vsaj tečaj za gasilca. To je pogoj, da lahko gre na intervencijo,« nam pojasni Oprešnik. Pri določenih manj strokovnih opravilih sodelujejo tudi drugi prostovoljni gasilci, ki niso operativci. »Če je delo primerno zanje, jim ga prepustimo. Če pa vidimo, da gre za strokovno delo, ki zahteva dodatno znanje, jim ga ne prepustimo, ker smo odgovorni, če se jim kaj zgodi,« pojasni Žlender. »Pravi gasilec ima zavest o tem, da je treba pomagati ljudem. Ob tem pozabi tudi na to, da se mu lahko kaj zgodi,« pravi Franc Žlender. Prvi so gasilci Prostovoljna gasilska društva imajo še posebej pomembno vlogo v krajih, ki so oddaljeni od večjih mest. »Če ne bi bilo prostovoljnih gasilcev, bi bile posledice hujše. Mi smo od Celja oddaljeni 30 kilometrov. Če bi čakali na tamkajšnje gasilce, bi bilo že prepozno,« pravi Oprešnik. Da so prostovoljni gasilci tisti, ki pridejo prvi na mesto nesreče, se strinja tudi Žlender: »Vsakdo, ki ima kakšne težave, najprej pokliče gasilce. Ko je bil žledo-lom, smo bili prvi na voljo za pomoč, prav tako ob poplavah in neurju z močnim vetrom, ki je odkrivalo strehe.« Prevelika odgovornost? Gasilci, ki pogosto nimajo na voljo dovolj opreme za odstranjevanje posledic naravnih nesreč, poleg svojega časa namenijo tudi opremo, ki jo imajo doma. Tako se je zgodilo tudi ob lanskem februarskem žledolomu. V društvu so imeli na voljo zgolj eno motorno žago. »Tako da smo gasilci s svojimi motornimi žagami žagali podrta drevesa. Na žalost se mora najprej nekaj zgoditi, da se nato najde denar za dodatno opremo. Šele po žledolomu smo namreč dobili še eno novo žago,« je kritičen Žlender. Gasilci, ki so zaposleni pri podjetnikih, morajo pogosto vzeti dopust, da lahko pomagajo drugim. Ob tem so pogosto tudi na udaru. Poleg tega, da je reševanje lahko precej nevarno, jih dodatno obremenjuje še odgovornost. »Čeprav smo prostovoljci, za nas velja isti zakon kot za poklicne gasilce. Na intervenciji je za postopek in gasilce odgovoren vodja intervencije,« pravi Janko Oprešnik. Franc Žlender vidi prav v odgovornosti velik problem. Zaradi tega in možnih posledic je le malokdo pripravljen prevzeti vodilne funkcije. Najtežja pri gasilstvu je izguba človeškega življenja, se strinjata tako Oprešnik kot Žlender. »Najtežje je, ko je v stavbi, ki gori, ujet človek in mu ne moreš več pomagati. Izguba človeškega življenja je najbolj pretresljiva,« pravi Oprešnik. Po poti svojih staršev Žlender in Oprešnik menita, da se za prihodnost gasilstva v Zagorju in Lesičnem ni treba bati. Zanimanja otrok je namreč precej. »Otroci že zgodaj spomladi vsako leto sprašujejo, kdaj se bodo začele vaje. Vsako leto jih peljemo na morje, organiziramo piknik. Izobražujemo jih tudi ob mesecu požarne varnosti. Otroci, ki imajo starše gasilce, imajo tudi sami interes, da postanejo gasilci,« pravi Oprešnik. JERICA POTOČNIK Foto: arhiv PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje UREDITE SVOJ VRT Z MOTORNIMI PREKOPALNIKI MARKO1 Leta 2009 so se gasilci razveselili novega gasilskega vozila. 16 KULTURA Zgodba, ki že stoletja nagovarja ljudi Po mesecih priprav so v atriju laškega župnišča premierno uprizorili Laški Hrastnik. pasijon »Pasijon ima seveda duhovno vsebino, vendar jo lahko razume vsakdo, tudi če ni veren. Vsakdo namreč slej ali prej izkusi trpljenje. Igra je tako odgovor na naše občutke, nagovori vsakega gledalca,« pojasnjuje režiserka Magdalena Približno 150 sodelujočih je združilo moči za uprizoritev Laškega pasi-jona v atriju tamkajšnjega župnišča. Na velikonočni ponedeljek so tako prvič letos prikazali misterij od-rešenjske drame Kristusovega trpljenja in vstajenja, ki si ga bo mogoče ogledati še v petih ponovitvah. V Laškem je prva uprizoritev pasijonske procesije, ki ima bogato izročilo po vsej srednji Evropi, v virih omenjena že leta 1645 in predstavlja prvi primer slovenske gledališke igre in gledališča v občini nasploh. Prve pasijonske procesije so bile ob sedmih postajah križevega pota v Šmihelu. Besedilo je bilo v slovenskem jeziku, igralci so bili oblečeni v posebna oblačila, med igro so peli resnobne pesmi. V tridesetih letih minulega stoletja so Laščam pasijonsko tradicijo obudili z uprizarjanjem Gre-gorinovega pasijona. Po letu 1985 pa je pasijonsko dogajanje obudila mladinska vero-učna skupina pod vodstvom režiserke Ljudmile Turnšek. Vera v večno življenje Laška župnija in Kulturno društvo Koral vse od leta 2000 pripravljata igro, ki zaradi svojih posebnosti nosi ime Laški pasijon. Ta sicer vključuje dve sliki Škofjeloškega pasijona, in sicer raj in smrt, vendar sta interpretirani drugače kot v izvirniku. Nato sledi več evangelskih odlomkov. Režiserka Magdalena Hrastnik je kot bistveno posebnost izpostavila, da se liki iz prologa ponavljajo skozi ves pasijon. Medtem ko večina pasijonov prikazuje Kristusovo trpljenje, Laški pasijon prikazuje tudi njegovo vstajenje. »Sama drama misteri-ja je žalostna, povezana je z bolečino. Zaključimo pa jo s Handlovo Alelujo. Z njo na ustnicah odhajajo gledalci domov. Tudi liki ves čas predstave nakazujejo na to, da prehajamo v nekaj svetlejšega, v odrešenje.« Sporočilnost glasbe Še ena od značilnosti Laškega pasijona je obilica glasbe. V prologu so skladbe Janija Goloba, ki je napisal glasbo za radijsko izvedbo Škofjeloškega pasijona. Že lani se je igri pridružil spremljevalni komorni orkester 15 glasbenikov, ki jih vodi Letos mineva 370 let od prvih pasijonskih uprizoritev v Laškem, 79 let od uprizoritve Gregorinovega pasijona pred tamkajšnjo cerkvijo in 30 let od prve povojne uprizoritve pasijona v Laškem in Sloveniji. mlada akademska glasbenica Teja Ulaga. Čeprav so številne vaje včasih naporne, iz župnišča odhaja polna notranjega miru in zadovoljstva, je povedala. Pri vseh sodelujočih čuti pripravljenost in pripadnost skupnemu cilju. Tako na pevskih kot na orkestrskih vajah je opazila potrpežljivost in vztrajnost vsakega, ki je del ekipe. TINA VENGUST Foto: GrupA Na odru sodeluje približno 120 nastopajočih, približno 30 ljudi pa pomaga pri šivanju kostumov, ličenju, postavljanju odra, ustvarjanju scene. Za luč in ozvočenje skrbi društvo Študentski mladinski in otroški center Laško. Poleg župljanov župnije Laško sodelujejo tudi posamezniki iz župnij sv. Danijel Celje, Teharje, Vojnik, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh nad Laškim, Šmiklavž in Rečica. Med najboljšimi glasbenimi pedagogi Zveza slovenskih glasbenih šol je podelila letošnje nagrade in priznanja Frana Gerbiča. Priznanje za izjemne dosežke je med drugimi prejela tudi učiteljica kitare Irena Pajtler iz Glasbene šole Celje. Nagrade in priznanja Frana Gerbiča vsako leto podelijo zaslužnim pedagogom za življenjsko delo in izjemne dosežke na peda- goškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Nagrada nosi ime po skladatelju, tenoristu in dirigentu Franu Gerbiču (1840-1917), ki je med drugim izdajal tudi prvo slovensko glasbeno revijo Glasbena zora. ŠO Na torkovem koncertu Vesperae Musicae so v Narodnem domu nastopili najboljši slovenski glasbeniki mlade generacije, med njimi tudi celjski kontrabasist Miha Firšt. Zaigrali Beethovnovo mojstrovino V Narodnem domu v Celju se je v torek zvečer nadaljeval koncertni niz Vesperae Musicae, ki nastaja v produkciji Hiše kulture Celje, namenjen pa je v prvi vrsti komorni glasbi. Na tokratnem koncertu so nastopili najboljši slovenski glasbeniki mlade generacije, med njimi tudi domači kontrabasist Miha Firšt. Na osrednjem celjskem glasbenem odru je zazvenel sloviti Beethovnov Septet v Es-duru, eno najuspešnejših del skladateljevega prvega ustvarjalnega obdobja, ki so ga ob Firštu zaigrali še violinistka Božena Angelova, violistka Maja Rome, violončelist Jaka Stadler, klarinetist Aljaž Beguš, fagotist Paolo Calligaris in hornist Jože Rošer. Ob Septetu so občinstvu predstavili tudi redko izvajani Vanhalov Divertimento v G-duru. Uvod v koncert je bil pogovor z gostujočimi glasbeniki, ki ga je vodil celjski glasbeni pedagog Gregor Deleja. ŠO, foto: SHERPA SREDA, 15. april 31 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL INTERNATIONAL YOUTH CHOIR FESTIVAL 16.30, CELJSKI DOM -19.00 VELIKA DVORANA m Pésemca »» Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov za občine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik 15. do 19. 4. 2015 / 15th - 19th APRIL 2015 P VSTOP NA DOGODKE • JE PROST! Več informacij o festivalu: TIC Celje, Kreko v trg 3 tel.: 03 42 87936, 03 49 25 081 www.celeia.info V CELJU SMO FACE Pokrovitelj I CINKARNA Ekskluzivni medijski pokrovitelj KRONIKA 17 Glede na višino zagrožene kazni se s kraja nesreče ne splača pobegniti. (Fotografija je simbolična) Trčiš, pobegneš, na koncu plačaš Najhujša nesreča na Celjskem, v kateri je povzročitelj zatem odpeljal naprej, se je zgodila leta 2008 v Prožinski vasi. Voznik osebnega vozila je zbil mladoletnega kolesarja, ki je na kraju nesreče umrl, povzročitelj pa je odpeljal dalje. Iskali so ga vsi policisti, ki so bili takrat na svojem delovnem mestu na našem območju. Izsledili so ga naslednji dan. Moškega so kasneje obsodili zaradi povzročitve prometne nesreče, vendar za pobeg ni bil obsojen. Pobegi s kraja nesreče se ne splačajo Ko pride do nesreče Udeleženec nesreče (če ni poškodovan) mora zavarovati in označiti kraj nesreče ali vozilo čimprej odstraniti z vozišča, če ni poškodovano, pomagati poškodovanim in obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo. Vsem soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči mora posredovati svoje podatke in ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled. Če povzročitelj pobegne s kraja nesreče, vseeno ne uide visoki kazni, ki znaša 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. To je tudi po slovenskih predpisih najvišja kazen za cestne prekrške. Nad tem je še Kazenski zakonik RS. Tudi tam besede »pobeg« pripravljavci zakona niso uporabili, ampak so dejanje opredelili kot »zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči«. Tu je nastala svojevrstna besedna težava, o čemer smo pred leti že poročali. Ker je v zakonu napisano »zapustitev poškodovanca«, lahko na sodišču nastane dilema v primeru pobega s kraja prometnih nesreč, kjer je žrtev že mrtva, torej po pravni razlagi žrtev ni več »poškodovanec«. V tem primeru bi bilo treba na sodišču brez dvoma pojasniti, ali bi poškodovanec umrl tudi, če bi mu povzročitelj nesreče pomagal, ali pa bi bila zaradi hudih poškodb takšna pomoč neuspešna. Je pa glede na ta člen za voznika, ki odpelje ali odide s kraja nesreče in poškodovancu ne nudi pomoči, zagrožena zaporna kazen do leta ali celo do pet let zapora. Statistika kaže, da se med pobeglimi povzročitelji najdejo tudi starejši in dolgoletni vozniki, ne le mlajši. Obstaja pa večja možnost, da se bo nekdo odločil za pobeg, če je pod vplivom mamil ali alkohola. Pred dnevi se je na Ljubljanski cesti v Celju zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega vozila zaradi prehitre vožnje trčil v drug avtomobil, nato zapeljal s ceste in trčil v obcestni pano. Povzročitelj je s sopotnikom nato zbežal s kraja nesreče, a so ju kasneje policisti izsledili in seveda kaznovali. Toda beg s kraja nesreče se ne splača. Praviloma policisti pobegle voznike izsledijo pravočasno. Torej že takrat, ko še lahko preverijo, ali so bili v času trčenja morda vinjeni. Pobeg s kraja nesreče je v slovenski zakonodaji opredeljen v Zakonu RS o pravilih cestnega prometa. Kazni za takšen prekršek niso nizke. Zakon opisuje pobeg v členu, ki govori o tako imenovanem dolžnostnem ravnanju ob prometni nesreči. Vsakdo mora namreč pomagati po nesreči, če je treba rešiti človeško življenje, preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa in morebitno drugo nesrečo. To velja tudi za mimoidoče, ki so morda prvi na kraju nekega trčenja. Na območju Policijske uprave Celje so se od 1. januarja 2010 do konca marca letos zgodile kar 2.503 prometne nesreče s pobegom. 87 odstotkov vseh je bilo takšnih, kjer nihče ni bil poškodovan, ampak je bila zvita le pločevina. In policisti so pri pre-iskanosti takšnih primerov uspešni. Sta se pa v tem obdobju zgodili tudi dve tragični nesreči, kjer sta povzroči- telja s kraja zbežala, a so ju policisti v kratkem času prav tako izsledili. Strah jih je odgovornosti Med razlogi, zakaj nekdo pobegne s kraja nesreče, je največkrat strah pred prevzemom odgovornosti za storjeno dejanje. Po mnenju sodnih izvedencev, ki v tovrstnih primerih sojenj pobeglim voznikom, ki jih policija kasneje izsledi, pričajo, gre za tako imenovano zožano zavest. V takšnem stanju človek ne zmore misliti na to, da ima izbiro: ostati na kraju nesreče in pomagati ali oditi. Izbere samo tisti izhod, ki je glede na situacijo najmanj primeren. Tudi povzročitelj nesreče namreč doživi šok, v tem stanju pa želi čimprej stran s kraja, kjer je kaznivo dejanje ali prekršek storil. Čas zožane zavesti lahko traja nekaj minut ali celo ur. Ko stanje šoka mine, se marsikdo zave, kaj je naredil, zato se dogajajo tudi primeri, ko se povzročitelj sam javi policiji in se na ta način prijavi. Preiskave prometnih nesreč, ki jih povzročijo voz- niki, ki s kraja pobegnejo, so težje in zahtevnejše. Praviloma jih preiskuje več policistov, saj se zavedajo, da je treba povzročitelja čimprej izslediti tudi zato, ker hitra izsleditev pomeni, da bo strokovni pregled pri zdravniku še lahko pokazal, ali je bil povzročitelj v času nesreče morda alkoholizi-ran. Več časa kot mine od nesreče, manj je možnosti, da analize pokažejo, da je bil nekdo vinjen. Zato se policisti v takšnih primerih zavedajo, da morajo povzročitelja poiskati znotraj dvanajsturnega časovnega okvirja. Pri preiskavah nesreč s pobegi so policisti več čas pozorni tudi, kaj se na samem kraju nesreče dogaja med njihovim ogledom. Zgodi se namreč, da se po- begli voznik vrne na kraj. A ne zato, da bi pomagal, ampak preprosto zaradi zanimanja, ali je na kraju morda pustil kakšen dokaz, ki bi lahko razkril njegovo identiteto. Toda pobegli vozniki so lahkoverni, če mislijo, da jih policisti s tehnologijo in z metodami dela ne bodo odkrili. Tudi javnost je v zadnjih letih dosegla stopnjo nizke strpnosti do cestnih kršiteljev in povzročiteljev prometnih nesreč. Zato policija ponavadi v takšnih preiskavah, ko se obrne na ljudi pri iskanju povzročiteljev, dobi veliko dobrodošlih podatkov. Še posebej kadar obstaja sum, da je nekdo hudo nesrečo povzročil pijan. SŠol Foto: arhiv NT (GrupA) Spletno zanimanje za preiskave Policija je na svojih spletnih straneh pripravila posebno aplikacijo, ki je namenjena žrtvam oziroma oškodovancem kaznivih dejanj. Aplikacija omogoča hitro in neposredno obveščenost o poteku predkazenskega postopka. Oseba mora v zahtevana polja spletnega obrazca vpisati svoje osebne podatke in datum naznanila kaznivega dejanja. Dodana so tudi polja za neobvezne podatke, kot so naslov oškodovanca, telefonska številka in kratek opis kaznivega dejanja. Na ta način bo prejela iz uradnih evidenc policije samodejno obvestilo, iz katerega bo razvidno, kaj se dogaja s kriminalistično preiskavo in v kateri fazi je, torej ali je že podana kazenska ovadba zoper storilca ali ne. Takšen način komunikacije je policija uvedla zaradi prevelike obremenjenosti policistov na terenu, pri čemer gre za varno aplikacijo, ki ne omogoča možnosti zlorab osebnih podatkov, ki so v njej navedeni. Na omenjeni spletni strani je možen dostop tudi do vseh podatkov, ki se nanašajo na pravice, ki jih imajo žrtve kaznivih dejanj. Zagorelo zaradi saj in napake V soboto zvečer je zagorelo v Žahenbercu na območju Policijske postaje Rogaška Slatina. Ogenj je izbruhnil v stanovanjski hiši, vzrok pa naj bi bilo vnetje saj v dimniku. Škoda znaša približno 500 evrov. Več škode je povzročil požar lesenega objekta v Mačkovcu na območju Laškega. Tam je zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Uničenih je več drv, zgorela pa sta tudi kolo z motorjem in motokultivator. Tujo krivdo za nastanek požara so kriminalisti izključili, povzročeno škodo pa ocenjujejo na pet tisoč evrov. Spet točili nafto Pred prazniki so tatovi spet kradli gorivo. Na avtocestnem počivališču Tepanje je neznanec iz rezervoarja madžarskega tovornega vozila ukradel približno 800 litrovnafte. Drugi nepridiprav je enako tatvino storil v Kidričevi ulici v Celju. V temprimeru je storilec nafto iztočil iz dveh delovnih strojev. Praznični vlomi Praznične dneve je marsikdo izkoristil za dopust, tatovi pa so jih za kazniva dejanja. V nedeljo so tako neznani storilci vlomili v stanovanje na Jurčičevi cesti v Velenju. V prostore so prišli z vlomom skozi pritlična balkonska vrata in odnesli nekaj kosov zlatnine, gotovino in dva prenosna računalnika. V Ulici bratov Vošnjakov v Celju pa je nekdo vlomil v skladišče ene od trgovin. Odnesel ni ničesar, a je za več sto evrov škode povzročil s tem, ko je vlamljal skozi vrata. O vlomu so poročali tudi iz Vodovodne hiše v Velenju, kjer je na srečo vlomilca pregnal alarm. Ta ga je presenetil, ko je poskušal v hišo priti skozi okno. V Gorenju nad Zrečami pa je tatu »uspelo« iz lope ob stanovanjski hiši odnesti kosilnico, vredno približno dva tisoč evrov. Odpeljali audija Konec preteklega tedna so neznanci v Velenju ukradli osebno vozilo audi A3, 1,9 TDI. Vozilo je temno sive barve, registrskih oznak CE CE-224. Avtomobil je bil parkiran na Kardeljevem trgu. Policisti tatov še niso izsledili. 18 ŠPORT Beni Verbič je »vrtel« Novogoričane, toda spet ni zmogel vsega sam. Točki za kolcanje Osem let brez zmage v Novi Gorici Po tekmah 26. kroga 1. slovenske lige so celjski nogometaši na lestvici z drugega padli na tretje mesto. V Novi Gorici so le nekaj minut pred koncem srečanja imeli imenitno možnost, da zadržijo drugi položaj in se približajo vodilnemu Mariboru, a so v izdihljajih obračuna prejeli gol in tako dopustili Olim-piji, da se jim približa. Izgubili so dve dragoceni točki, po katerih se jim bo najbrž še kolcalo: tako v boju za mesto v evropskem tekmovanju kot morebiti v boju za prvaka. Vrelo v Beniju Oba gola je v soboto dosegel Benjamin Verbič. V prvem polčasu je izenačil izid, v drugem pa je povedel celjsko moštvo v vodstvo v 83. minuti s strelom izven kazenskega prostora. V sodnikovem dodatku je celjska obramba pozabila na Vetri-ha, ki je z natančnim udarcem z glavo žogo poslal v mrežo mimo nemočnega vratarja Matica Kotnika. Znova je navduševal Beni Verbič, prek katerega se začne skoraj vsaka nevarnejša celjska akcija: »Kaznovani smo bili za nezbranost ob prekinitvah. Nič se nismo naučili s tekme proti Koprčanom, ki so imeli tri stoodstotne priložnosti po prekinitvah. V soboto je bil dvakrat sam Jogan, a smo imeli srečo, pri Vetrihovem strelu pač ne. Takšnih napak si ne smemo več privoščiti. 90 minut smo se borili in >trgali<, potem pa takšna za-četniška napaka. V meni še vre, nikakor se ne morem pomiriti.« Dva gola je dal, v 85. Lestvica 1. SNL 2517 2616 2614 2513 2612 MARIBOR DOMŽALE CELJE OLIMPIJA ZAVRČ LUKA KOPER 2610 RUDAR 26 7 GORICA 26 6 KRKA 26 6 KALCER 26 3 4 4 48:23 55 4 6 32:13 52 9 3 39:14 51 7 5 45:19 46 2 12 26:37 38 2 14 27:41 32 9 10 29:29 30 5 15 25:36 23 5 15 27:41 23 320 13:58 12 Slediti Tini V času nove slovenske smučarske evforije, za katero je poskrbela Tina Maze, se očitno za množičnost ni treba bati. To je namreč potrdil Zmajčkov pokal, 25. po vrsti, ki je bil na Rogli. Veleslalom-ske tekme za mlajše kategorije se je udeležilo približno 250 otrok iz 18 klubov. Prireditelji iz Smučarskega društva Unior Celje so bili zelo veseli udeležbe, predvsem pa tekmovalnih dosežkov. »Naši otroci so zelo dobro >dirkali<, dosegli smo ekipno zmago in s tem potrdili dobro delo celotne sezone,« je dejal Damjan Prosenak, direktor Alpske šole pri SD Unior. Ponosni so bili predvsem na zmago Ule Omer-zu med deklicami letnika 2005/06. Najhitrejša sta bila še Alma Macuh in Filip Pro- minuti pa je zatresel vratni-co. Žoga se je odbila v hrbet vratarja Gallinette, v gol pa ni hotela ... Otroška napaka Celjski nogometaši so zapravili priložnost, da si utrdijo položaj, ki vodi v evropsko tekmovanje, in da se obenem približajo Mariboru ter morebiti posežejo celo v boj za prvaka. Odslej bodo morali še bolj zavzeto trenirati akcije, ko ima ob prekinitvi žogo nasprotnik. Glede tega je bil celo besen celjski strateg. Simon Rožman je komentiral srečanje: »Če prejmeš gol v sodnikovem dodatku, potem si seveda razočaran. Dobili smo ga po otroški napaki. Kar se tiče igre, smo si priigrali nekaj zrelih priložnosti in bi lahko zmagovalca odločili Ula Omerzu na najvišji stopnički med deklicami starimi do deset let. senak (letnik 2009). Druga je bila Brina Jan, tretji pa v svojih kategorijah Doroteja Kotnik, Gaja Kidrič in Brin Matovič. DŠ Drugič v finale Prvi finalist državnega prvenstva v futsalu je Dobovec. V polfinalu je s 3:0 v zmagah izločil ekipo Maribora. Prvi tekmi sta bili v Rogaški Slatini, tretja pa v torek v Mariboru. Zaključila se je z rezultatom 3:4. Ekipa trenerja Aleša Poredskega je povedla z 2:0, v 34. minuti pa že s 4:1 in vse se je zdelo odločeno. Toda gostitelji se niso predali. Znižali so na 3:4, nato so imeli priložnost iz 10-metrovke za izenačenje, a so jo zapravili. Gole za Dobovec so dali Aleš Marot, Rok Mordej, Uroš Kroflič in - prek celotnega igrišča - vratar Alen Mordej. Dobovec bo na tekmeca v finalu moral počakati. V drugem polfinalu po treh tekmah Litija vodi proti Oplastu z 2:1. »Štirikrat zapored smo premagali Maribor in zagotovo smo zasluženo v finalu. Z njim smo se namreč srečali tudi v zadnjem krogu rednega dela lige. Tekmeci so se v prvi polfinalni tekmi malce preveč zagnali in naši fantje so jih rutinirano odpravili s 6:0. Naslednja obračuna sta bila zahtevnejša. Tudi v torek nas je krasila bojevitost, zaradi naše slabše učinkovitosti pa je bilo napeto. Ker je zdravstveno stanje ekipe zelo dobro, optimistično pričakujemo finalne boje,« je povedal predsednik KMN Dobovec Pivovarna Kozel Slavko Pavlovič. Če bo Litija dobila četrto tekmo, potem se bo finale v Rogaški Slatini začel že v torek, sicer pa v petek, 17. aprila (z Litijo ali Oplastom). DŠ, foto: SHERPA že v 70. minuti. Igralcem za prikazano vseeno čestitam. Toda tovrstnih napak si v lovu za vrh ne smemo privoščiti.« Jiri Jeslinek je bil tisti, ki bi lahko zagotovil zmago, toda njegova strela z desne strani nista bila natančna. Jutri sledi v Areni Petrol 66. lokalni derbi, brez Blaža Vrhovca, a znova z Danijelom Miškicem. Celjani so nazadnje Velenj-čane v prvenstvu na svojem štadionu premagali pred štirimi leti, a še tedaj po zaslugi avtogola Čadikovskega. Rudar je v prejšnjem krogu (s Koprom 2:2) dosegel svoj prvi spomladanski gol. Toda v Celju - čeprav se ne more bistveno povzpeti in tudi ni bojazni, da bi izpadel - bo sila neugoden . DEAN ŠUSTER Foto: GrupA NA KRATKO Zorman prizanesljiv Celje: Rokometni klub Celje Pivovarna Laško in Uroš Zorman sta podpisala sporazum, v katerem sta se dogovorila za odplačilo dolga, ki je nastal kot posledica predčasne prekinitve pogodbe iz leta 2011. Klub bo Zormanu zaostale obveznosti izplačeval po obrokih. Prihodnost celjskega kluba kljub odločitvi sodišča in dodatnim obveznostim ni ogrožena. Dolg do Zormana je prejšnji mesec znašal okoli 136 tisoč evrov. Na deset kilometrov Šentjur: Atletski klub Šentjur bo v soboto organiziral državno prvenstvo v dolgih tekih. Prireditev se bo začela ob 13. uri z atletskim mitingom, sledili bodo teki po kategorijah v okviru državnega prvenstva v dolgih tekih. Članice bodo na deset kilometrov štartale ob 15.45, člani ob 16.30. Nastjina norma za SP Eindhoven: Na mitingu na Nizozemskem je A normo mednarodne plavalne zveze potrdila plavalka iz Griž Nastja Govejšek. To ji je uspelo v disciplini 50 m delfin. Članica velenjskega kluba je v polfinalu s 26,45 dosegla tudi nov slovenski rekord. Najmlajša slovenska olimpijka v Londonu je za 15 stotink izboljšala lastno znamko, doseženo lani avgusta na Kitajskem. Ostaja med elito Putrajaya: Velenjski triatlonec David Pleše je na polovičnem ironmanu v Maleziji osvojil četrto mesto. Pleše je plavalni del tekme, torej 1.900 metrov, končal na osmem mestu, potem pa se je začel dvigovati in prehitevati tekmece. Po 90 kilometrih kolesarjenja je bil tretji, po 21 km teka pa četrti in je za zmagovalcem zaostal 23 minut. Dvajsetič zapored Celje: Plavalni klub Neptun bo v soboto pripravil 20. velikonočni miting. Začel se bo že ob 9. uri. Poudarek bo na tekmovanju mlajših kategorij. (DŠ) Predsednik KMN Dobovec Slavko Pavlovič pogleduje navzgor. Ali povsem proti vrhu, kjer Dobovčani doslej še niso bili? Znova Nastja Govejšek in Rok Marguč Športna zveza Velenje je v Domu kulture razglasila najbolje športnice in športnike za minulo leto. Izbor najboljših je natanko tak kot lani. Med športnicami je naziv najboljše osvojila Nastja Govej-šek iz Plavalnega kluba Velenje, ki je na olimpijskih igrah mladih v Nanjingu osvojila bronasto medaljo na 50 delfin. Nastopila je tudi na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Katarju. Med nominirankami sta bili še odlični atletinji Maja Mihalinec in Nina Djordjevič. Športnik leta je deskar Rok Marguč (Društvo za rekreacijo SBK Viharnik), ki je na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju v veleslalomu osvojil 5., v slalomu pa 12. mesto. Odlične uvrstitve je dosegel tudi v svetovnem pokalu, 4. mesto v Bad Gesteinu in 7. na Rogli. Nominirana sta bila še tekmovalca v nordijski kombinaciji Marjan Jelenko in Gašper Berlot. Za ekipo leta so razglasili Rokometni klub Gorenje Velenje, ki se mu je lani uspelo uvrstiti v osmino finala lige prvakov. Med športniki invalidi je zmagal Franček Gorazd Tiršek, iz Strelskega kluba Mrož, ki je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji osvojil 3. mesto. ROBERT GORJANC Foto: EDITA FRIC Nastja Govejšek in Rok Marguč na odru velenjskega Kulturnega doma. ŠPORT 19 Dvakratne državne prvakinje Celjanke imajo zelene drese in nogavice ter črne hlačke. Tvorile bodo reprezentanco Celjske nogometašice znova najboljše v dvorani Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so nove in stare državne prvakinje v futsalu. Tudi v drugi izvedbi so osvojile prvo mesto. V finalu so bile v dveh tekmah boljše od Kluba malega nogometa Slovenske gorice. Na prvi tekmi v Sodražici so Celjanke zmagale s 7:3. Druga tekma je bila v soboto v dvorani Šolskega centra Celje. Eva Vovk, delegatka iz Kopra, je zapisala, da je bilo v dvorani kar 400 gledalcev. Prebujene Gostje so prvi polčas dobile z 2:0 in prepolovile celoten zaostanek. »Po visoki zmagi na gostovanju sem se bal, da bodo naša dekleta >zaspala<. Čeprav so bila opozorjena, se jim je pripetilo prav to. Ob odmoru smo jih le bodrili in ko so se otresla treme, so izenačila izid in poskrbela za veselje,« je pripovedoval trener Uroš Ločnikar. Lani so Celjanke precej nepričakovano osvojile prvo mesto, letos pa so se ga odkrito nadejale. V rednem delu so doživele le en poraz. Tekmovale so štiri ekipe, v naslednji sezoni naj bi se liga razširila. Oblikovala se bo tudi slovenska reprezentanca in glede na trenutni položaj bodo v njej večinoma Celjanke! Kdaj izbrana vrsta? Sergeja Kos se je rodila dan pred koncem slovenske osamosvojitvene vojne. Naslov najboljše strelke državnega prvenstva je potrdila z dvema goloma na zadnji tekmi: »Večkrat se nam je pripetilo, da smo slabo ali slabše odigrale prvi polčas. Potem pa, ko smo se ogrele, nam je steklo. Komaj čakamo, da bo ustanovljena reprezentanca.« Še isto noč so slavile v Loki pri Žusmu, kjer so naslednji dan praznovanje le še podaljšale. Poleg 23-letne Kosove (33 golov v rednem delu) so prvakinje še: Mateja Zabukovec (14), Vanja Tanšek (12), Klara Panorama NOGOMET 1. SL, 26. krog: Gorica -Celje 2:2 (1:1); Martinovic (29), Vetrih (93); Verbič (34, 83), Rudar - Koper 2:2 (2:1); Firer (4), Jelič (38); Lotrič (19, 60), Radomlje - Domžale 0:3 (0:2), Maribor - Krka 2:2 (1:0), Olimpija - Zavrč 3:1 (1:0). 2. SL, 19. krog: Aluminij - Dravinja 2:2 (2:2); Hočevar (16), Čander (45), Krško - Šmartno 6:0 (0:0). Vrstni red: Krško 40, Aluminij 34, Dob 32, Triglav 31, Ankaran 30, Tolmin 26, Veržej 25, Šenčur 24, Dravinja 15, Šmartno 8. ROKOMET 1. SL, 22. krog: Gorenje -Krka 38:22 (22:12); Skube, Cehte 6; Jurečič 9, Trimo -Celje Pivovarna Laško 25:36 (11:21); Sušin 5; Zarabec 8, Janc 7. Vrstni red: Celje 44, Gorenje 42, Maribor 37, Trimo, Ribnica 29, Loka 21, Krka 20, Slovan, Ormož 18, Slovenj Gradec 16, Izola 13, Sevnica 11, Sviš 8, Krško 2. MALI NOGOMET 1. SL, polfinale končnice, 3. tekma: Maribor - Dobovec Cene (11), Mateja Vojsk (10), Tjaša Špoljarič (8), Tamara Vetrih (6), Sarah Heningman (4), Tanja Voga (3), Anamari-ja Flis (1), Nina Zdolšek (1), Pivovarna Kozel 3:4 (0:1); Marolt (8), Mordej (22), Kroflič (29), A. Mordej (34). KOŠARKA 1. SL (ž), polfinale končnice, 2. tekma: Maribor - Athlete Celje 49:91; Stergar 15; Lisec 20, Erkič 18, Lešek 14. (MiK) Športni koledar Petek, 10. 4. NOGOMET 1. SL, 27. krog: Celje - Rudar (18). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 5. krog, Šentjur: Tajfun - Union Olimpija (19). Sobota, 11. 4. NOGOMET 2. SL, 20. krog: Ankaran -Šmartno, Slovenske Konjice: Dravinja - Krško (16.30). ROKOMET 1. SL, 23. krog: Celje Pivovarna Laško - Krka (18). Pokal EHF, 1. tekma če-trtfinala, Velenje: Gorenje -Holstebro (20.30). Anja Voga, Maša Kač in Tamara Andrejčič. DEAN ŠUSTER Foto: DRAGO PERKO, SHERPA KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 5. krog, Novo mesto: Krka -Zlatorog, Rogaška - Grosba-sket (19). 1. SL, liga za obstanek, 5. krog, Polzela: Hopsi - Šenčur, Šoštanj: Elektra - Maribor (19). 1. SL (ž), finale končnice DP, 1. tekma, Celje: Athlete - Triglav (17). Ponedeljek, 13. 4. KOŠARKA 1. SL (ž) , finale končnice DP, 2. tekma, Kranj: Triglav - Athlete (17). Sreda, 15. 4. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 6. krog, Novo mesto: Krka -Tajfun (18.30), Rogaška -Zlatorog (20.15). 1. SL, liga za obstanek, 6. krog, Šoštanj: Elektra - Helios (19), Portorož - Hopsi (20.30). 1. SL (ž) , finale končnice DP, 3. tekma, Celje: Athlete - Triglav. ROKOMET 1. SL, 24. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (19). »Forma na zelo visoki ravni« Najboljši mladi rod celjskega hokeja Hrupnemu, nepopisnemu slavju je bilo priča okoli 250 gledalcev na celjskem drsališču. Celjski mladinci so prvič postali državni hokejski prvaki. V tretji, odločilni tekmi so povsem nadigrali Jesenice, s 7:1. Prvi obračun so doma izgubili, nato slavili na Gorenjskem. V tretji, odločilni tekmi finala se je izkazal vratar Timotej Jeram, pa seveda Žan Jezovšek (povabljen je na preizkus na Švedsko), ki je dosegel kar štiri gole. Dva je dodal Jan Drozg, enega pa kapetan Nik Grahut, ki se je spomnil poti do naslova: »Na prvi tekmi nam nič ni šlo od rok, ustrašili smo se izziva. Na drugi tekmi smo grizli na vso moč, se ubranili z igralcem manj in ko smo na Jesenicah dali dva gola zapored, je bil preobrat pred vrati. Na odločilni tekmi pa se nam je odprlo, odigrali smo najboljšo tekmo v sezoni.« Navdušujoče je bilo opazovati celjske fante, ki so preigravali jeseniške. Ob zadnjem Košarkarice celjskega Athleta bodo v prihodnjih dneh naskakovale že enajsti naslov državnih prvakinj. S sobotno prvo finalno tekmo se bo namreč začel vrhunec letošnje sezone domačega prvenstva. Nasprotnik v velikem finalu bo, kot je že stalnica zadnjih sezon, Triglav iz Kranja. Go-renjke so se v finale uvrstile četrtič zapored. Celjanke so se z njimi v letošnji sezoni pomerile že kar sedemkrat. Na vseh tekmah so brez težav slavile z visoko razliko, tudi v finalu pokalnega tekmovanja v Slovenskih Konjicah. Athlete v polfinalu končnice ni imel niti najmanjših težav, saj je zasedbo Maribora premagal s skupno razliko 101 v točkah! Trener Damir Grgič je na obeh polfinalnih tekmah spočil ključno igralko Marico Gajic, ki po zaceljeni poškodbi znova čuti bolečine v nogi. »To je bila najboljša možna opcija, saj bomo Marico potrebovali v finalu. Nismo želeli tvegati še s kakšno novo poškodbo. Vse ostale igralke so pripravljene na vrhunec sezone in posledično smo tako tudi načrtovali oziroma stopnjevali formo. Ta je na zelo visoki ravni,« trdi Grgič. Celjanke lahko že v sredo zaključijo sezono, če jim bo v finalni seriji uspel izid 3:0 v zmagah. V to ne dvomimo, saj so v letošnji sezoni brez poraza in zelo zanesljive, Triglav pa ima za sabo ogromno nihanj. Athleteu v tej sezoni še ni bil dorasel. »Ne oziramo se na to, kdo nam stoji nasproti. Igrati moramo svojo igro, jo vsiliti nasprotni ekipi in na vseh tekmah držati visok ritem, s katerim tekme nagnemo na našo stran. Nestrpno že čakamo prvo tekmo v Celju.« V dvorani Gimnazije Celje - Center se bo v soboto začela ob 17. uri. Druga tekma bo v ponedeljek v Kranju, tretja (od možnih petih) v sredo, znova v Celju. MITJA KNEZ zvoku sirene so v zrak poletele palice, rokavice, čelade ... Mlade hokejiste je do naslova popeljal trener Jure Gajšek: »Od vloge favorita nismo bežali, vanjo smo se postavili že pred začetkom sezone. Vedeli smo, da imamo dobro ekipo. Na prvi tekmi nismo podcenjevali Jesenic, ki so se pač dobro pripravile na nas. Kasneje smo dokazali visoko kakovost. V Celju sem peto sezono, ti fantje pa so se na celjskem ledu učili 10 ali 11 let.« Poleg že naštetih so za Celje igrali Nik Jost, Filip Jeram, Andraž Čuvan, Nace Pe-šak, Urh Jeram, Rok Kolar, Miha Mercina, Timej Srebot, Matevž Čirič, Klemen Robar, Tit Štante, Nejc Voh, Valentin Pintar Senica, Žan Kuzman, Urban Kern, Nik Petek in Žan Mrdženovič. Pet jih je posodil Maribor. Štirje Celjani, Jezovšek, Mercina, Grahut in Petek so izbrani v mladinsko reprezentanco. DEAN ŠUSTER Foto: BORIS PAVLOVIČ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE IHHbHBIM Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA PRODAM Setveni koledar Čas za presajanje je do 9. aprila. 9. ČE list; konec presajanja 10. PE list do 12. ure, od 13. ure plod 11. SO ------ n PRODAM 12. NE 13. PO korenina 14. TO ------- PRODAM -, od 1S. ure cvet 15. SR Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Izkoristite številne novosti: ^ nižja odbitna franšiza, ^ 15 % popust za nove zavarovance, ^ 15 % popust za mlade prevzemnike kmetij, ^ dodatni popust za imetnike Triglav kompleta, ^ do 10 % stalnostni popust, ^ dodatna ugodnost v naslednjem zavarovalnem letu. ¿"'vi ir^* ■ Vse bo v redu. triglav www.triglav.si MOPED (pedi) avtomatic, letnik 2014, brez čelade in registracije, hitrost 25 km, možen nožni pogon, elektronski vžig, prodam. Telefon 041 577-714. 871 STROJI ISTRABENZ PLINI PLINSKE PECI ^^ popravila ^^ letni pregledi ^^ prodaja Pooblaščeni serviser za: yjunkers iVaillant OImmergas Unical Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija Plinarniška 1 3000 Celje 03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si PRODAM SEJALNICO za koruzo Olt, dvoredno, pajek na štiri vretena in tračni obračalnik Sip 200 prodam. Telefon 041 261-676. 848 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Torpedo, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Kupim tudi sadilec za krompir Hmezad. Telefon 041 678-130. p STROJI PARCELO z gradbenim dovoljenjem, komunalno opremljeno, v okolici Žalca in stanovanjsko hišo v Celju, prodam. Telefon 041 689-748. 858 ZARADI selitve in stečaja podjetja prodamo v Žalcu na Savinjski cesti proizvodni objekt, primeren za proizvodnjo živilske dejavnosti, pakiranja, skladiščenja. Možen je tudi najem. Informacije: Peter Klampfer, telefon 031 509398, mail: peterk878@gmail.com. n Trrrm TROSILEC hlevskega gnoja Sip Krpan 30 in predsetvenik Rav, 2 m, prodam. Telefon 041 205-357. 873 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. STANOVANJE VEČJI travnik na Ponikvi, sončna lega, lep razgled, z nasadom orehov, možnost zasaditve sadja, vinograda in podobno, prodam. Cena zelo ugodna. Telefon 040 306-523, 040 801-115. 840 ODDAM OPREMLJENO stanovanje, za eno osebo ali par in stanovanje do štiri osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 827 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telelefon (02) 582-1401. p TELICO, črno belo, staro eno leto, prodam. Telefon 041 205-357. 873 BIKCA simentalca in teličko, težko 220 kg, prodam. Možna menjava za kravo. Telefon 031 467-862. 874 m im astrologinja i jasnovidnost BI0TERAPQE H^KjuI Jjl Jljjjjl KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 TELIČKE, težke približno 200 kg, kupim. Telefon 041 324-989. 862 PRODAM astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 718 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana in dostava, prodam. Prodam tudi dve breji svinji mladici. Telefon 031 311476. 812 DVE telici, stari 6 in 9 mesecev, pasma simentalec, prodam. Telefon 031 840282. 808 KOZJEGA samca, starega 3 leta in kozo, staro 2 leti, prodam. Liboje 71 a, telefon 031 554-763. 838 KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979.p DVE mladi ovci in ovna prodam. Telefon 5736-333. 857 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon 041 958-884. 866 BIKCA simentalca, starega dva meseca, prodam. Telefon 041 210-105. 864 FIŽOL, semenski, več sort, holandsko bučno seme in naše, navadno, okolica Celja, ugodno prodam. Telefon 051 325-474. 814 SLAMO v okroglih balah, 20 kosov, prodam. Telefon 041 708-978. 793 SLADKO seno in otavo v kockah prodam. Telefon 041 573-380. 805 MEŠANO belo vino in črnino, modra fran-kinja, prodam. Telefon 041 687-022. 842 SLADKO seno in otavo, ročno spravljeno, prodam. Telefon 031 724-538. 841 SUHE kakovostne jurčke prodam. Telefon 041 210-119. 845 KAKOVOSTNE silažne bale prodam ali menjam za drva. Telefon 031 731-350. 846 KRMO prve in druge košnje, v štirioglatih balah, prodam. Telefon 041 578-194. 849 VINO, mešanih sort, belo, ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 851 SALAME, budjole in belo vino prodam. Telefon 031 228-414. 865 KROMPIR, bel in rumen (rdeč) in seno v balah (Savinjska dolina) prodam. Telefon 031 523-748. 861 BELO in rdeče vino, domače salame, možna dostava, prodam. Ugodna cena. Telefon 041 382-735. p PET silažnih bal, druga košnja, cena 25 EUR, okolica Prebolda, prodam. Telefon 051 318-022. 869 PODARIM GNOJEVKO podarim, Laško-Debro, Telefon 031 730-234, 863 OSTALO PRODAM SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. _ 59 FARMA Roje pri Šempetru prodaja vsak delavnik jarkice na začetku nesnosti, grahaste, črne, rjave, leghorn, beli susex, sive, dnevno sveža kokošja jajca in vse vrste perutninske krme. Sprejemamo naročila za enodnevne in pettedenske piščance. Telefon (03) 700-1446. 742 DESKE in plohe, parjenega oreha, bukve, češnje, javorja, lipe, hrasta in hruške ugodno prodam. Vse zračno suho. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p OREH, parjen, debeline 50 mm, 3 kubike, prodam v paketu, en kubik neparjene-ga kupcu podarim. Telefon 040 211346. p BUKOVA drva, tudi razžagana na polena, ugodno prodam. Telefon 041 322-232. 784 CEPANA bukova drva z možnostjo dostave ali deponije do jeseni, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 724-188.840 FIŽOLOVE kole, dolge 5 m, ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 851 VRTNO zemljo, prvovrstno, večjo količino, prodam. Telefon 041 976-162. 867 INVALIDSKI skuter in voziček, oba nova, električna in primerna za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. Telefon 041 517-900. p UPOKOJENI, nealkoholik, nekadilec, 59 let, 176 cm, 75 kg, z avtomobilom, lastnim domom, preskrbljen, brez obveznosti želim spoznati žensko do 62 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro 03. 868 ZAPOSLITEV IŠČEM delo, okolica Šmarja: izdelava košev, pletenih iz rumenega šibja, trt. Telefon 031 876-179. 847 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete MATILDE CVIKL iz Brdo nad Dobrno 13 (12. 3. 1926 - 1. 4. 2015) se posebej iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Milanu za opravljen pogrebni obred, sosedom, pevcem, praporščakom, govorniku gospodu Tonetu za govor, pogrebni službi Usar za vse opravljene storitve, zdravnikoma dr. Markuševi in dr. Grošlu, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje in dr. Polesu iz bolnišnice Topolšica. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje. Žalujoči vsi njeni Spomin na mamo nam vsem je drag, nam vsem je lep. Ostala vedno bo med nami, četudi se bo spremenil svet. ZAHVALA Zapustila nas je ljuba oma ŠTEFKA GREGORČIČ (29. 12. 1927 - 28. 3. 2015) Hvala vsem, ki ste jo med nami pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n Poroke Velenje Poročili so se: Brigita KLI-NAR in Klemen RAMŠAK, oba iz Šmartnega ob Paki, Xhevahire LLESHI iz Albanije in Krešnik BRAHAJ s Hrvaške. Nikar v žalosti ne tožite, da je ni več, temveč živite s hvaležnostjo, da je bila. V SPOMIN 6. aprila minevajo tri leta, kar je na novo pot odšla draga žena, mama, babica in tašča HEDVIKA KNEZ iz Malih Grahovš 5 (14. 10. 1944 - 6. 4. 2012) Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in se je spominjate. V naših srcih si večno z nami. Vsi tvoji Življenje je kot knjiga. Za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. Odšel si mnogo prerano, s knjigo življenja nedokončano. V SPOMIN JURETU ARHANIČU z Obrtne oeste 24, Trnovlje pri Celju (5. 12. 1990 - 8. 4. 2011) Težko je verjeti, še težje sprejeti, da mineva četrto leto, kar te je kruta bolezen vzela iz naše sredine. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz, dragi Jure, v spominu nam večno bo živel. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu z lepo mislijo nanj in mu v njegov spomin prižigate svečke. Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji Smrti Šentjur pri Celju Umrl je: Janez JAZBEC iz Tratne ob Voglajni, 79 let. Velenje Umrli so: Ivana PODGORŠEK iz Šmartnega ob Paki, 94 let, Marija PEVEC iz Šoštanja, 52 let, Jožefa BERLAK iz Velenja, 86 let, Edvard PO-LIČNIK z Ljubnega, 75 let. Popravek Upravna enota Celje nam je posredovala napačen podatek, ki je bil objavljen v prejšnji številki Novega tednika. Umrla je Milena KOCMAN iz Celja, 68 let in ne Primož KOCMAN. Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata IVANA JAZBECA iz Tratne 8, Gorioa pri Slivnioi (14. 7. 1935 - 26. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano podporo. Hvala za tople besede, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, finančno pomoč in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Marko Šramlu, cerkvenemu pevskemu zboru, trobentačema za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek. Zahvala tudi Domu starejših Šentjur za vso nego, skrb in prijaznost v času njegovega bivanja v domu. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi 701 let □ novi tednik www.novitednik.com Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Telefonska številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, f1 Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Jt Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. novi tednik www.novitednik.com 170 let Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: - naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški - tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh 859 22 RADIO, KI GA BERETE / VODNIK ČETRTEK, 9. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 10. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 11. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 12. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tatjana Cvirn, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 13. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tatjana Cvirn, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 14. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 15. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. EARNED IT - THE WEEKEND (4) 2. PIECE BY PIECE - KELLY CLARKSON (5 3. BELIEVE - MUMFORD & SONS (2) 4. LIVING FOR LOVE - MADONNA (3) 5. TALKING BODY - TOVE LO (2) 6. LOVE ME LIKE YOU DO - ELLIE GOULDING (7) 7. GLORY - JOHN LEGEND FEAT. COMMON (4 8. FIRST KISS - KID ROCK (3) 9. DON'T LOOK DOWN - MARTIN GARRIX FEAT. USHER (1) 1O. TALK ABOUT YOU - MIKA (1) DOMAČA LESTVICA 1. HERE FOR YOU - MARAAYA (5) 2. ORIGINAL - CARPE DIEM (6) 3. GLAS SRCA - JANA ŠUŠTERŠIČ (4) 4. MAVA TO - CLEMENS (5) 5. V VRTINCU - MAGRATEJA (2) 6. VSE MOGOČE - I.C.E. (3) 7. GOZDNA VILA - HULAHOOP (1) 8. DEJ NO - ANAY (1) 9. Z ROKO V ROKI - KEVIN KORADIN IN ANIKA HORVAT (3 1O. SVETLO SONCE - ANJA BAŠ (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HOLD MY HAND - JESSIE GLYNNE BLOODSTREAM - ED SHEERAN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: KOZLAM - DAN D LJUBI ME - LUCY FEAT. DARE KAURIČ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Veseli Dolenjci: Venček domoljubnih 2. Spev: Ona diši po pomladi 3. Šok kvintet: Ta punca naša 4. Biseri: Ne bom se poboljšal 5. Vrt: Šla sva v gozdiček Spored od 9. 4. do 15. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bacek Jon film - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.20, 16.15 Duff - dežurni bajs - komedija od četrtka do srede: 15.00 Domov - animirani pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.10 sobota, nedelja: 13.10, 15.10 Hitri in drzni 7 - akcijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.15, 16.10, 17.10, 18.00, 18.55, 20.00, 20.40, 21.00, 21.15 petek:15.15, 16.10, 17.10, 18.00, 18.55, 20.00, 20.40, 21.00, 21.15, 21.40, 22.10, 22.40 sobota, nedelja: 13.30, 15.15, 16.10, 17.10, 18.00, 18.55, 20.00, 20.40, 21.00, 21.15, 21.40, 22.10, 22.40 Let domov - romantični od četrtka do srede: 19.00, 20.50 Pepelka - fantazijski, romantični četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.10, 16.30 Petdeset odtenkov sive - romantična drama od četrtka do srede: 18.45 Sosedov fant - triler od četrtka do srede: 19.10, 21.10 Strelec: Krvava pogodba - akcijski, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 petek, sobota: 17.00, 22.30 Strelec: Krvava pogodba - akcijski, drama od četrtka do srede: 18.10 Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi - znanstvena fantastika od četrtka do srede: 16.20, 19.50 Žarišče - komedija od četrtka do srede: 18.40, 20.25 IIICII*0|M»l ČETRTEK 19.00 Pasolini - drama SOBOTA 18.00 Pasolini - drama 20.00 Ritem norosti - drama NEDELJA 18.00 Ritem norosti - drama 20.00 Pasolini - drama SREDA 19.00 Burgundski vojvoda - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Domov - animirana pustolovščina, sinh. 3D 18.30 Ljubezen je popolni zločin - triler, drama 20.00 Hitri in drzni 7 - akcija 20.30 Drevo - drama SOBOTA 18.00 Domov - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Kaos sveta - dokumentarni 20.00 Hitri in drzni 7 - akcija 20.15 Monica Z - glasbena biografska drama NEDELJA 16.00 Domov - animirana pustolovščina, sinh. 3D 17.00 Drevo - drama 18.00 Hitri in drzni 7 - akcija 19.00 Ljubezen je popolni zločin - triler, drama 20.35 Monica Z - glasbena biografska drama PONEDELJEK 18.00 Monica Z - glasbena biografska drama 20.00 Citizenfour - dokumentarni PRIREDITVE ČETRTEK, 9. 4. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka s Celjskim stropom javno vodstvo po razstavi 17.00 Osrednja knjižnica Celje Cikel predavanj: Stanley Kubrick predava Matic Majcen 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ustvarjalnica delavnico pripravljata Andreja in Tjaša Kolenc 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Romana, otroci in pošast Pozabaaa glasbeno-igrana otroška predstava 18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Zmenek s knjigo Ana Žontar Kristanc bo predstavila svoji kuharski knjižni uspešnici Ana Kuha in Anina kuhinja 18.00 Krajevna knjižnica Griže Avstralija potopisno predavanje Francija Horvata 18.00 Schwentnerjeva hiša Vransko Obrazi kraljev ulice odprtje razstave 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Intra - inter odprtje razstave Urške Mazej 18.00 Dom kulture Velenje Diaspora* plesno-glasbena predstava: Glasbena šola Gvido in Šolski center Velenje 19.00 Knjižnica Laško Podnebne spremembe strokovno predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 2. U razstava umetniških del in koncert dijakov velenjske umetniške gimnazije 19.19 Knjižnica Velenje Čudovita Tasmanija potopisno predavanje Štefana Reharja 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam PETEK, 10. 4. 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev trobil 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ JPG slike odprtje slikarske razstave Simona Kastelica 19.19 Knjižnica Velenje Meje slovenskega kulturnega prostora predstavitev zbornika 17 avtorjev 19.30 Kulturni center Laško 50 odtenkov njive stand-up komedija, Boštjan Gorenc-Pižama 19.30 Dom kulture Velenje Vse o Ivanu komedija/satira; zeleni abonma in izven 20.00 Galerija AQ Celje_ Vonj po ženski odprtje razstave hrvaškega fotografa Stanka Abadžica 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Mirjana in Valentin Steblovnik kavarniški večer 20.00 Muzej Laško_ LAK-ov 5. kulturni vikend odprtje 11. fotografske razstave LAK ž1.GG eMCe plac Velenje Happy Ol'McWeasel koncert SOBOTA, 11. 4. 10.30 Dom kulture Velenje Pedenjped avtorski projekt Primoža Forteja 17.00 Celjska kulturnica Tekma za bajtico predstava Lutkovne skupine OŠ Ljubečna 17.00 in 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur TOP-15 koncert ob 15-letnici delovanja MePZ Sonce Ponikva 19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Ivan Šopar, organist in skladatelj koncert; Mešani cerkveni pevski zbor sv. Jerneja Vojnik in MePZ Forte 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Carmina Slovenica koncert 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Blazinec drama KUD Zarja Trnovlje 20.00 Plesni forum Celje_ Večer nostalgije: Kornelije Kovač z gosti multimedijski koncert 20.00 Šmocl Laško LAK-ov 5. kulturni vikend stand-up večer črnega humorja 20.00 Župnišče Laško - atrij Laški pasijon misterij odrešenjske drame 20.00 Dom kulture Velenje Digilespi koncert Črta Valenčaka in Borisa Oblišarja 20.00 Večnamenski dom Vinska Gora Skupina Gadi & Ansambel Stil koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Ars Groova koncert NEDELJA, 12. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 15.00 Gasilski dom Vrh nad Laškim Mož moje žene komedija KUD Šmartno v Rožni dolini 15.00 Večnamenski dom Vinska Gora Prav luštno je res na deželi prireditev 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Celje v besedi in glasbi recital avtorice prof. Božene Orožen 18.00 Kulturni dom Škofja vas Anica Močivnik: Prevare komedija KD Škofja vas, razstava fotografij o Nepalu Birmana Shrestha 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pihalni orkester Šentjur pomladni koncert 20.00 Župnišče Laško - atrij Laški pasijon misterij odrešenjske drame Kristusovega trpljenja in vstajenja PONEDELJEK, 13. 4. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar VODNIK 23 17.00 Eko muzej Žalec Sožitje mikroorganizmov na vašem vrtu predavanje Marka Babnika 17.00 OŠ Petrovče_ Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop oddelka tolkal 17.00 Knjižnica Velenje Petelinček otroška ustvarjalna delavnica; vodi Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo predava Jani Prgic 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Daliborka Vladušic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije Celje predavanje ob izidu knjige; predava dr. Metod Benedik 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Babja hiša predstavitev romana Franca Branka Janžka 18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Skupni zaključek pravljic 19.00 Športno društvo Gaberje Celje_ Barcelona potopisno in strokovno predavanje Mire Gorenšek in Metoda Trebičnika 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Hiša Sadeži družbe Žalec se predstavi 19.19 Knjižnica Velenje Vesna Vuk Godina: Zablode postsocializma predavanje Rotary kluba in Knjižnice Velenje 19.30 Dom kulture Velenje Prevare beli abonma in izven; Mestno gledališče ljubljansko, komedija 20.00 Narodni dom Celje_ Besede miru video prireditev o notranjem miru TOREK, 14. 4. 11.00 Center starejših - Hiša generacij Laško Darja Jerala odprtje slikarske razstave slike na platnu in svili 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tudi mali Savinjčani berejo zaključna prireditev 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Mesečni nastop učencev iz razreda Nine Baša in Melite E. Villasanti 17.00 Kulturni center Laško Zavrtimo se območna revija plesnih skupin 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku za otroke od 5. leta; v izvedbi Romane Bonno 18.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Predavanje za starše: Tudi otroci doživljajo stres pogovor z univ. dipl. psih. Alenko Tacol 18.00 Dom krajanov Galicija Predavanje Marije Merljak 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Jayeole: Pot do izvora predstavitev knjige Natalije Resnik Gavez 19.19 Knjižnica Velenje Družina v današnjem času z mag. Marjano Velikanje se bo pogovarjala Sonja Bercko Eisenreich SREDA, 15. 4. 10.00 Dom kulture Velenje Velenje moje mesto odprtje fotografske razstave v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 16.30 in 18.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Nas naša prepričanja in strahovi omejujejo? Kako jih odpravimo? predavanje 16.30 in 19.00 Celjski dom Pesemca območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Kako je kuža Renčo nehal renčati lutkovna predstava Gledališča Makarenko 17.00 Kulturni center Laško Zavrtimo se območna revija plesnih skupin 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic za otroke od 3. leta dalje; v izvedbi Vesne Gaber Podhovnik 18.00 Razstavišče Vile Biance Velenje Moji poskusi odprtje razstave Ane Marije Pokorny 18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer 18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Mašni program s petjem pri maši ob 19.00 koncert Fantovskega zbora Bonifantes s Češke 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare in tamburice iz razreda prof. Maruše Mirnik 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Tek - moja norost predstavitev knjige Dušana Mravljeta 19.19 Knjižnica Velenje Električni golaž -brezmesna zbirka pesmi (primerna za vegane) predstavitev knjige Vena Jemeršiča Ob prazniku Mestne občine Celje ČETRTEK, 9. 4. 14.00 Gimnazija Celje - Center Dan raziskovalcev 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Mesto pod škornjem odprtje razstave ob 70-letnici konca druge svetovne vojne OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 9. IN 16. APRILOM ČETRTEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 9. april, Alma M. Karlin ob 19. uri Magične zgodbe starega Egipta Gostja Jerneja Jezernik ČETRTEK, GLASBA-FILM 9. april, Cikel predavanj o Stanleyu Kubricku ob 17. uri Predava Matic Majcen PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 13. april, OBDOBJE ob 17.30 Zgodovina Kapucinskega samostana Celje Predava dr. Metod Benedik TOREK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU H. april, Predavanje za starše Tudi otroci doživljajo stres ob 18. uri Predava Alenka Tacol SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 15. april, Gledališka predstava Zmešnjava na planetu Ekolit ob J17.uri Izvajajo dijaki 3. letnika Gimnazije Celje-Center ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 16. april, Predavanje ob svetovnem dnevu zdravja ob 18. uri Blagor iz črevesja Predava dr. Iztok Ostan 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Pogled 7 odprtje razstave 19.00 Kavarna Miško Knjižko Literarna kavarna: Alma M. Karlin - Magične zgodbe starega Egipta vodita: Jerneja Jezernik in Marijan Pušavec PETEK, 10. 4. 9.00 do 12.00 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Celje Dan odprtih vrat 9.00 do 12.00 Ploščad pred I. gimnazijo v Celju Predstavitev vojaške opreme, poklicev ter delovanja Slovenske vojske, policije in poklicne gasilske enote 11.00 Mestni park Celje Projekt Hiše hodijo prostorska instalacija Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja 13.00 Igrišče I. gimnazije v Celju Tradicionalni nogometni turnir v malem nogometu 19.30 SLG Celje_ Gostija gostovanje HNK Varaždin; spomladanski gledališki trojček SOBOTA, 11. 4. 8.00 Parkirišče pri mostu čez Savinjo, pri Razvojnem centru Pohod po poteh Celjskih grofov 8.00 Sedež PGD Zagrad-Pečovnik Pohod po vzhodni meji KS Pod gradom 8.30 Letališče Levec Balonarski prelet Celja 9.00 Bazen Golovec Tradicionalni 20. mednarodni velikonočni plavalni miting 9.00 Pušn šank Pr'Tini, Šmartinsko jezero Migaj z mano v boj proti debelosti humanitarni tek ali hoja 9.00 do 11.30 Krekov trg_ Osrednja prireditev ob svetovnem dnevu zdravja 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Iz babičine skrinje: Gledališko branje pravljic 10.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Izdelaj pahljačo brezplačna otroška delavnica ter skupinski ogled razstave Poti (Alme M. Karlin) 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski brezplačno vodstvo po razstavi 11.30 Krekov trg Medgeneracijski pohod 12.00 Savinjsko nabrežje Ulična četvorka - Celjski maturanti 2015 - Rad imam svoje mesto 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Grofje Celjski brezplačno vodstvo po razstavi SREDA, 15. 4. 19.30 Glasbena šola Celje Ko lani sem tod mimo šel predstavitev glasbene zgoščenke ljudskih pesmi Društva vabijo ČETRTEK, 9. 4. 16.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Kako se pogovarjati in poslušati veščine komunikacije 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Transmisijska meditacija PETEK, 10. 4. 16.00 Celjski mladinski center MCC chillan trodnevni lan party 16.00 do 21.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica 17.00 Društvo Srečališče Celje Čajanka z astrologinjo, IST terapevtko in odstranjevalko entitet vodi: Katarina Medved 17.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Krišnov večer gosta iz Indije SOBOTA, 11. 4. 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Pred Savinovo hišo Žalec Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu 9.00 Start na izhodišču v Dobrini Pohod po Grajski učni poti Žusem in do Stolpa ljubezni 10.00 do 13.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačen sobotni TamKoUčiri zajtrk po celjsko 16.00 do 21.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica NEDELJA, 12. 4. 10.00 Pri OŠ Socka_ Državno prvenstvo v gorskih tekih za štafete 2015 14.30 POŠ Trje_ Cvetlično-kmečka tržnica z razstavo starodobnikov - motorjev, avtomobilov, traktorjev PONEDELJEK, 13. 4. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice... 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Tečaj čudežev vodi Aristid Havliček-Tili TOREK, 14. 4. 15.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Bodi vesel igre, ustvarjanje, varstvo otrok . Dobrodelne prireditve PETEK, 10. 4. 12.30 in 14.00 Celjski dom Dobrodelni rock'n'roll poslovilni koncert dijaka SŠSMM; prostovoljni prispevki za otroke iz socialno ogroženih družin s Celjskega NEDELJA, 12. 4. 16.00 OŠ Ljubečna_ Srce, sonce, morje dobrodelni koncert Društva rejnic celjske regije; izkupiček za letovanje rejniških otrok Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Prokuristka: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Maja Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Suhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Organizatorji tekmovanja, člani LD Vransko, so nad letošnjim odzivom tekmovalcev navdušeni. Tekmovanja Na strelski preizkušnji na Tešovi zaradi spoštovanja do hrane namesto v prave »pirhe« ciljajo v tarče v se je udeležilo namreč več kot 140 lovcev. Med njimi so bile prvič tudi lovke. obliki pisanih jajčk. Velikonočni »pirhi« kot tarče Lovska družina Vransko velikonočni ponedeljek že tradicionalno popestrila z lovsko strelsko preizkušnjo Velikonočni ponedeljek mnogi Slovenci izkoristijo za obiskovanje sorodnikov in znancev. Očitno številni lovci ne prisegajo na tovrstno tradicijo. Na Vranskem namreč na ta dela prost dan že tradicionalno pripravijo velikonočne strelsko preizkušnjo, katere posebnost je, da udeleženci ciljajo v tarče v obliki velikonočnih »pirhov«. Lovsko strelstvo ima v Lovski družini Vransko, ki bo naslednje leto praznovala 70 let delovanja, dolgoletno tradicijo. Ker čas izvedbe tekme sovpada s praznovanjem velike noči, za katero so značilni pisani »pirhi«, so se vranski lovci odločili, da bodo tarčo oblikovali v obliki barvnih jajčk. Tovrstno streljanje so člani vranske lovske družine prvič spoznali pred približno dvajsetimi leti pri svojih lovskih prijateljih na Koroškem, članih lovskega kluba v Bilčovsu, kjer pripravljajo takšno streljanje ob velikonočnih praznikih. Z navdušenjem so ga prenesli v Spodnjo Savinjsko dolino. Če so takrat z malokalibrsko puško ciljali še prave »pirhe«, ki so jih nataknili na žebelj, so tovrsten način streljanja pred pe- timi leti, ko so tekmovanje ponovno obudili, nekoliko spremenili. Zaradi spoštovanja do hrane so prave »pir-he« nadomestili s pisanimi tarčami, malokalibrsko puško pa zamenjali z risanico. Prvič tudi lovke Letošnja strelska preizkušnja je na strelišče pri lovskem domu na Tešovi privabila številne ljubitelje lovskega strelstva iz vse Slovenije. V streljanju z lovsko risanico na stometrski razdalji se je pomerilo kar 142 tekmovalcev. Letošnja novost tekmovanja, ki si ga je ogledalo kar nekaj domačinov, je bila, da so prvič na njem sodelovale tudi pripadnice nežnejšega spola. 22 lovk, ki so sicer tekmovale v svoji kategoriji, je dokazalo, da se lahko uspešno kosajo z moškimi kolegi. V moški kategoriji se je najbolje odrezal Miha Finkšt iz LD Mozirje, drugi je bil Boštjan Sadek iz Ld Oplotnica in tretji Tomaž Fuchs iz LD Toško čelo. V kategoriji žensk je bila najbolj natančna Kristina Kramar iz LD Luče, sledili sta Jana Fehtl iz LD Puščava in Anica Ščap iz LD Apače. Med 24 strelskimi ekipami so slavili lovci iz LD Ig, drugi so bili člani LD Mozirje in tretji domači lovci iz LD Vransko. Ekipo so sestavljali Florjan Rojnik ter Jaka in Andrej Jager. Posebnost tekmovanja je nedvomno tudi bogat nagradni sklad. Prvi trije v vsaki kategoriji so tradicionalno prejeli pokale, poleg tega pa še praktične nagrade, ki se jih je razveselilo tudi 20 najboljših strelcev v moški kategoriji in l0 v ženski. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Učiteljstvo njegove mladosti stran 26 Zgodbe s Celjskega - Št. 14 <2f 9. 4. 2015 - Ljubitelji s profesionalnim pridihom stran 28 V V ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Jabolko navdiha za malo posebne mame Laščanki, ki s svojimi dejanji družbo spreminjata na bolje Andreja Pader in Spo-menka Valušnik sta materi, ki se kot mnoge druge z vso ljubeznijo predajata skrbi za svoje otroke. Vendar njuna materinska ljubezen od njiju terja neskončno več - več poguma, notranje trdnosti, požrtvovalnosti in moči. Kljub temu da sta bili zaradi bolezni svojih malčkov obe prikrajšani za brezskrbno materinstvo, ju to ni ustavilo, da se ne bi odločno borili za boljšo oskrbo in prihodnost svojih in drugih otrok s posebnimi potrebami. Zato jima je dan pred materinskim dnevom predsednik republike Borut Pahor podelil jabolko navdiha. Jabolko navdiha je priznanje za izjemne posameznike, ki s svojimi dejanji in z delovanjem navdihujejo druge. Andreja Pader in Spomenka Valušnik sanjata o lepši prihodnosti svojih otrok, hkrati pa s svojim delovanjem v društvih poskušata pomagati drugim. Prva je ustanoviteljica društva Drugi dom, ki želi za mlade s posebnimi potrebami zgraditi domovanje, tudi za primer, če bi po smrti staršev ali skrbnikov ostali sami. Spomenka Valušnik pa si s somišljeniki iz društva Vesele nogice prizadeva za terapevtski center, kjer bi otroci s posebnimi potrebami dobili svojo priložnost za napredek. Oskrba 24 ur na dan Spomenka Valušnik pravi, da je za starše otroka s posebnimi potrebami čas še toliko bolj dragocen, ogromno stvari je treba premisliti in organizirati vnaprej. »Velikokrat mi kakšna prijateljica reče, naj pridem na obisk. Vendar je zame to podobno, kot če bi šla na dopust za konec tedna.« Za šestletno hčer Najo, ki ima cerebralno paralizo pete stopnje in je povsem odvisna od pomoči družine, mora ob vsakem daljšem odhodu od doma pripraviti več obrokov, saj je deklica alergična na določeno hrano, pri čemer ima še kup drugih zdravstvenih težav. Spomenka svojo hčer prvih pet let ni upala sama voziti v avtomobilu, ampak je ob sebi potrebovala še nekoga. Najino zdravje se je zdaj okrepi- Spomenka Valušnik s hčerkama Tijo in Najo. Vesela je, da društvo Vesele nogice odkrito podpirajo tudi ljudje, ki imajo zdrave otroke in da lahko s svojo skrbjo za Najo pomaga tudi drugim. (Foto: Urška Golob) »Ko se ti rodi otrok s posebnimi potrebami, odkriješ, koliko znanja, moči in volje imaš. Naprej me ženejo iskrice v hčerinih očeh, njena ljubezen, zaupanje, ki ju kaže vedno znova. To je navdih, da se borim, da ne odneham. Tudi pri opazovanju drugih staršev otrok s posebnimi potrebami se mi zdi, kot da imajo vsi ogromno te skoraj nadnaravne energije,« razlaga Spomenka Valušnik. lo, osnovna skrb njene mame pa ostaja, da družina skupen čas preživi kakovostno, lepo in karseda brez stresnih trenutkov. Nogice razmišljajo celostno Prav Naja je Spomenki dala navdih, da je pred dvema letoma ustanovila društvo Vesele nogice, ki staršem otrok s cerebralno paralizo nudi strokovno pomoč in jih opogumlja, za otroke pa pomaga plačevati terapije in nakup pripomočkov. Sploh prva leta življenja je deklica Naja veliko časa preživela v bolnišnicah. Njena mama je bila hvaležna, da je v našem zdravstvu ogromno dobrih stvari, kot starš otroka s posebnimi potrebami pa je opazila tudi pomanjkljivosti, ki jih želi spremeniti s pomočjo Veselih nogic. »S sopodpisniki pobude se zavzemamo za celosten pristop k osebam s posebni- Andreja Pader s sinom Filipom Jagodičem. Čeprav je društvo Drugi dom ustanovila maja lani, je to doslej že večkrat opozorilo nase. Med drugim z modno revijo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. (Foto: Branka Timpran) »Vse, kar v življenju pričakuješ kot malo drugačna mama, je, da svojega otroka naučiš reči prosim in hvala. Naše življenje je tako posebno, vendar ni zanimivo za širšo množico, dokler nanj nekdo ne opozori. Všeč mi je bilo, ko je predsednik Pahor dejal, da ljudje za naša imena še niso slišali, a da se za njimi skrivajo zgodbe, za katere bi morali,« pravi Andreja Pader. mi potrebami. Ne le v zdravstvu, tudi v šolstvu in tudi na področju, ki ga s svojimi pravilniki ureja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.« Vsak lahko pomaga Društvo vesele nogice se zavzema za postavitev terapevtskega centra, kjer bi bile za osebe s posebnimi potrebami na voljo metode in terapije, ki v svetu že prinašajo dobre rezultate, niso pa še del naše javne zdravstvene mreže. V centralnem centru in desetih regijskih dnevnih centrih bi priložnost za delo dobili mladi strokovnjaki, ki so danes pogosto med iskalci zaposlitve ali pripravništva. »Projekt je dobro zastavljen in mislim, da bo to eden modernejših centrov ne le v Sloveniji, ampak v evropskem prostoru,« meni Spo-menka Valušnik. Dodaja, da bi lahko terapevtski center postavili, če bi zbrali 50 tisoč ton odpadnega papirja. Pol milijona ljudi bi tako moralo prispevati vsak po sto kilogramov papirja in pri dostavi podjetjema Dinos in Surovina navesti, da je namenjen društvu Vesele nogice. Malo poseben svet Andreja Pader poudarja, da je svet staršev otrok s posebnimi potrebami popolnoma drugačen od tistih, ki imajo zdrave otroke. Ob rojstvu njenega sina Filipa Jagodiča, ki ima cerebralno paralizo, je slep in je avtist, se ji je življenje, ki ga je poznala dotlej, popolnoma spremenilo. »Mnogi v našem društvu rečejo, da se jim je življenje postavilo popolnoma na glavo. Jaz pa jih opogumljam, da je le od njih odvisno, kdaj se jim bo znova postavilo na noge. Takrat je treba zbrati vso moč in ener- gijo, da poskusiš iz tistega, kar si dobil, četudi tega nisi pričakoval, potegniti največ.« Mama, ki premika gore Zase pravi, da je po naravi neverjetno hiperaktivna, zato je v življenju z lahkoto zmogla mnogo stvari, ki bi se morda komu zdele nemogoče. K temu je zagotovo pripomoglo to, da na morebitne neprijetne trenutke ne gleda kot na probleme, temveč kot na priložnosti. Energija, ki jo bodri, je njen Filip, prav tako si sama zastavlja določene izzive, po zaslugi katerih je njeno življenje bolj znosno. Dvakrat je premagala raka, prvič je zbolela pri 27 letih, drugič pri 34 letih, ko je imel Filip štiri leta. Huje je bilo drugič. »Spraševala sem se, če se bom odzvala enako kot druge ženske, ali bodo enako sledile stopnje, kot so žalovanje, zanikanje ... Tako sem preusmerila svoje misli. Nisem razmišljala o tem, ali bom preživela ali ne, ampak kako se bom soočala s svojo boleznijo.« Ko mene več ne bo Za Andrejo so bila še posebej težka prva štiri leta sinovega življenja, ko je bolezen ves čas ogrožala njegovo življenje. Prvo leto je imel hude težave z dihanjem, zato je njegova mama bedela tudi po 20 ur na dan in pazila nanj. Že na prvem sprehodu je nehal dihati. Oživljanje lastnega otroka je bilo po njenih besedah nekaj najtežjega, kar je doživela doslej, čeprav njenemu sinu tudi kasneje zdravje ni prizanašalo. Po rojstvu sina in ob soočanju s svojimi zdravstvenimi težavami je razmišljala, kaj bo s Filipom, ko nje več ne bo. Ko se je z vso silo začela zavedati lastne umrljivosti in ko je kasneje preminil še Filipov oče, je pomislila na to, da morda ne bo imela časa poskrbeti za to, kje in s kom bo po njeni smrti živel njen sin. Drugi dom Ko je razmišljala o tem, kaj bi lahko storila za varnost svojega otroka in istočasno za svoj miren odhod, je v njej vzniknila ideja Drugega doma. Ker je bila sama zaposlena v prevzgojnem domu in pozna kolesje še nekaterih ustanov, je prepričana, da te ljudem s posebnimi potrebami ne morejo nadomestiti domačega ognjišča. Zato je Drugi dom zamišljen kot manjša bivalna enota, kjer bo sobivalo največ pet oseb. Tam bodo zaposleni ljudje, ki ne bodo nujno strokovno usposobljeni, temveč bodo imeli veselje in čut za sobi-vanje z osebami, ki imajo posebne potrebe. Ko Andreja pravi, da se bo Cesta v Rečico 4, kjer živita s sinom, nekoč preselila v Drugi dom, s tem misli, da se bodo tja preselile tudi zgoščenke, sintetizatorji, diktafoni in druge avdio in video naprave, ki so drage Filipu. Čeprav ima mladenič številne omejitve, je po drugi strani skorajda mali genij. Vsaka najmanjša stvar, ki mu uspe, da njegovi mami nov polet. TINA VENGUST 26 PORTRET Učiteljstvo njegove mladosti Popotovanje skozi čas po Rečici ob Savinji z Zdravkom Novakom, nekdanjim učiteljem z veliko začetnico Na Rečici ob Savinji nastaja zanimiva knjiga Šaljive zgodbe pod rečiškim zvonom. Jože Tlaker in Zdravko Novak zbirata pretekle anekdote in šaljive prigode posameznikov, ki še dandanes živijo v zgodovinskem spominu Rečičanov. Avtorja nastajajoče knjige, aktivna tudi na številnih drugih področjih, sta združila moči na t. i. čitalniškem večeru, ki že devetnajst let bogati dogajanje na Rečici ob Savinji. Le da sta tokrat menjala vlogi, saj je Tlaker, nekdanji učenec, v vlogi povezovalca večera spraševal svojega učitelja, skoraj 80-le-tnega Novaka. Šestnajst let je minilo, odkar je Zdravko Novak napisal knjigo Rečica z zaledjem. Gre za prikaz zgodovine kraja z okolico. »Kadarkoli sem o Rečici našel kakšen podatek, sem si ga zapisal,« je omenil nekdanji rečiški učitelj, med občani bolj znan kot Grosov Zdravc, domačin, ki je večji del življenja preživel na Rečici in z njo. Mlada leta »Sem preprost človek iz skromne družine,« je svojo pripoved o mladih letih začel Zdravko Novak. »Živeli smo na kupljeni domačiji pri Gro-sovih. Domačija je bila stara, iz prejšnjega stoletja, in je imela črno kuhinjo.« V družini je bilo sedem otrok, Zdravko je bil tretji po vrsti. Hiša je bila tako majhna, da so otroci spali v eni postelji. Oče je bil majhen kmet - vsega skupaj je bilo za dva hektarja travnikov in njiv. Ta za današnje pojme zaplata zemlje je preživljala osem oziroma devet ljudi. »Mama je bila umetnica, da je sploh lahko odrezala kos kruha, ko smo otroci prosili zanj. Še huje je bilo po vojni, ko smo veljali za kmete, a se na tem majhnem koščku zemlje skoraj ni dalo živeti. Spomnim se, da smo pojedli koruzo, ki smo jo dobili za konje. Trdo smo Učitelj in učenec - Zdravko Novak in Jože Tlaker škripali tudi pri oblekah, saj so starši oblačila kupili samo za najstarejšega, mlajši smo potem dobili samo ponošena oblačila.« Takšen je spomin na Rečico njegove mladosti ... »Pri hiši smo poleg krave redili ovce, zato je mama nenehno pletla. Spomnim se, da so sestro klicali >ovca<, saj je imela tudi krilo iz volne. Ali drugi utrinek: dve leti po vojni nas je šlo kar pet otrok k birmi. Vsi razen najstarejšega smo imeli kratke hlače in še to blago smo si prigarali s kopanjem korenin, ki so jih uporabljali za barvila. Tudi v srednji šoli sem bil bolj skromno oblečen, vendar zaradi tega nisem imel nikoli kakšnega manjvrednostnega občutka.« Profesorjev plašč Novak je prva šolska leta gulil klopi na Rečici. Seveda je bila to nemška šola, zato ni nič čudnega, da so bili otroci najbolj veseli, ko je šolsko poslopje zgorelo. »Učiteljica nas je tepla. Majhen in negoden, kot sem bil, sem ponavljal prvi razred. No, naslednje leto sem že prejemal nemške enke.« Nižjo gimnazijo je obiskoval v sosednjem Mozirju, kamor je s številnimi Reči-čani hodil peš. Spomini na nekdanjo šolsko pot, polno dogodivščin, so med starejšimi Rečičani še danes zelo živi. »Sanjal sem, da bi bil trgovec, vendar je tudi mama menila, da zaradi drobne postave ne bom mogel dvigovati žakljev.« Nato ga je čakalo učiteljišče v Celju, kjer je želel študirati zgodovino in geografijo. »Ko sem ravno omenil obleko ... V Celju me je profesor spraševal, če me zebe. Razlagal sem mu, da malo hitreje stopim in nekako gre. In sva šla k Ster- meckemu, kjer sem pomeril plašč. Tisti plašč je ostal kar na meni, plačal pa ga je profesor. Ko sem ves nestrpen konec tedna odhitel domov v novem plašču, je sestra s praga kričala, da prihaja re-čiški kaplan na obisk. Tudi celjska leta namreč niso bila posebej razkošna, saj sem bil kmečki in nisem dobil nobene štipendije. Šele v zadnjem letniku šolanja mi je štipendijo uredil tedanji ravnatelj.« V štirih letih četrti učitelj Po končanem učiteljišču so ga poslali v OŠ Lukanja, v osrčje Pohorja, tik pod Osankarico. »Kraja nisem našel nikjer na zemljevidu. Če veste, da sem bil star devetnajst let in da me je do prvega večjega naselja ločilo dve uri in pol hoda, lažje razumete mojo grozo. Šola v vasici, kjer ni bilo trgovine, pošte ali gostilne, je obstajala šele štiri leta, jaz pa sem bil četrti učitelj. Jedel sem pri eni od >olcarskih< družin, kjer je bil na mizi za kosilo in večerjo krompir. Vsak dan. Verjemite - ko so me po letu vpoklicali na služenje vojaškega roka, sem si kar oddahnil. Čeprav je bila to Bileca.« Po vojaščini ga je naslednje delovno mesto vodilo v Šmartno na Pohorju. »Pohorje je v tem času postalo moja ljubezen. Spoznal sem kar nekaj naravnih biserov, ki sem jih kasneje velikokrat obiskoval in jih še danes občudujem. Učitelji v Šmartnem smo bili izjemno lepo sprejeti, hodili smo na vse >fureže<, v >gorce< in na trgatve. Po dveh letih dela sem se vrnil v dolino, najprej v Radmirje, nato na Rečico, kjer sem na višji sto- pnji poučeval večino predmetov. Razen glasbe. Boleč je bil dan, ko so kljub temu da je bilo v šoli 320 otrok, ukinili popolno osemletko.« Z učenci višjih razredov se je preselil v OŠ Mozirje. drva predsednika KS. Priljubljen je bil tudi šah, uspešno so tekmovali na slovenski, torej takratni republiški ravni. »Do danes se je res vse spremenilo. Spomnim se, da sem enkrat s svojim avtom peljal pet deklic na državno prvenstvo. Zdaj kaj takšnega in na takšen način ne bi bilo mogoče.« Da so današnji učitelji bolj uslužbenci, se strinja tudi Novak. »Včasih je bilo v kraju bolj malo izobraženih ljudi, učitelj je več pomenil. Vpeti smo bili v društva, vodili smo različne dejavnosti, seveda na prostovoljni osnovi ... V bistvu smo bili učitelji gibalo krajevnega razvoja.« Zaradi plače, kot priznava, se je za en mandat podal v politiko, vendar na to obdobje nima pretirano lepih spominov. Učitelj po duši pač ostane učitelj. »Zagovarjal sem osebnostno razdaljo med učencem in učiteljem, v razredu je moral biti red, vedno pa sem spoštoval otroke. Danes učiteljem ne zavidam. Ko jih poslušam, vem, da za današnjo šolo že ne bi bil več. Mislim, da so krive razmere, tudi zakonodaja, ki otrokom daje preveč pravic. Po drugi strani smo bili nekdaj, kot sem že omenil, v šoli gibalo razvoja. Zdaj žal ne morem reči, da učitelji živijo s krajem, večina namreč po službi odhiti domov.« Na čitalniški večer, nekdaj v organizaciji turističnega društva, danes pa KUD Utrip, vabijo znane Rečičane, ki so s svojim delovanjem pustili pečat tudi izven meja domače občine. Med drugimi so na prijazni Dobrovčevi domačiji gostili Matevža Lenarčiča, Antona Turnška, Antona Dolenca in številne druge goste, ki so tako ali drugače povezani z Rečico. Med prvaki Z učenci je Novak, ki mu v času lastnega šolanja telovadba ni najbolj dišala, dosegal odlične rezultate na športnih tekmovanjih. Razvijal je ekipni šport, z Rečice je bil slovenski prvak v teku . Dejaven je bil tudi v kulturnem društvu, od koder izvira zanimiv spomin na ogrevanje tedanjega prosvetnega doma. Kulturniki so se namreč nekaj časa greli kar s pomočjo drv iz bližnjih drvarnic. Ustavilo se je šele potem, ko so si »sposodili« Za starejše generacije očitno še vedno veljajo starejša pravila. Verjetno tudi zato Novaka čakajo novi izzivi. Nekoliko ga pesti obljuba, ki jo je dal pred časom, da bo napisal zgodovino bogatega kulturnega življenja na Rečici ob Savinji. Tudi že omenjene šaljive zgodbe bodo zahtevale še kar nekaj dela. Ampak kdor pozna Zdravka Novaka, ve, da bosta omenjeni obljubi slej kot prej izpolnjeni. US REPORTAŽA 27 Potočka zijavka, jama skrivnosti. Kaj se je tam dogajalo pred 35 tisoč leti? Nova spoznanja o zijavki Potočka zijavka kot večno svetišče - Prve sistematske raziskave je opravljal predrzen 19-letnik - V Celju po sedmih letih ponovno na ogled najdbe iz zijavke Potočka zijavka? To je seveda pojem, ki ga mora poznati vsak šolar, četudi bi ga zbudili opolnoči. O njej se učijo šolarji že približno pol stoletja. Po novem se učijo drugače, saj je prišel slovenski arheolog dr. Boštjan Odar do novih, revolucionarnih spoznanj. Še več, tisti starši, ki govorite s svojimi šolarji o Potočki »zijalki«, jih učite krive vere! Novi varuhi slovenskega jezika vas bodo popravili, da je to zijavka. Potočka zijavka nad Solčavo je bila do nedavnega slovenskim šolarjem dolga leta predstavljana kot lovska postojanka ledenodobnih lovcev. Naj tiste, ki so v šoli sedeli na ušesih, spomnim, da gre za jamo na pogorju gore Olševe na 1675 metrih nadmorske višine. Gre za izjemno pomembno najdišče z začetka mlajšega paleolitika. »Jamo sem raziskoval že za svoj doktorat. Takrat se mi je utrnila misel, da za ledenodobne lovce mogoče ni bila lovska postojanka, kjer bi iskali zavetje,« je povedal arheolog Odar. In je začel razmišljati o drugem razlogu. »Začel sem raziskovati podrobneje, vendar so mi manjkali nekateri drobci,« je pojasnil svojo odločitev. »Odločil sem se, da bi v jami opravili manjšo raziskavo. Uspešno smo jo izvedli leta 2012,« je zadovoljen danes. Na podlagi podatkov, Boštjan Odar ob skalni skledi z vodo v Potočki zijavki (Foto: Alek Hojnik v knjigi Potočka zijavka) ki jih je dobil, je nato sestavil celoten mozaik. Nastala je velika knjiga o Potočki zijavki, ki jo je konec marca izdal Pokrajinski muzej Celje. Njena prva predstavitev je bila v Solčavi, v domovini Potočke zijavke. Zijavka kot svetišče Glavno Odarjevo spoznanje je, da je bila Potočka zi-javka že v ledeni dobi, pred 35 tisoč leti, svetišče. V njej so opravljali obrede tudi po naselitvi starih Slovanov v teh krajih. »Potočka zijavka je tudi zgodnjesrednjeveško, visokosrednjeveško in novoveško svetišče,« je Odarjeva ugotovitev. Ledenodobni lovci naj bi tako v tem nekdanjem medvedjem brlogu izvajali obrede, kjer so častili plodnost in jamskega medveda hkrati. V vhodnem delu zijavke so zakurili obredni ogenj, poleg tolkal je bilo mogoče slišati melodije piščali iz medvedjih čeljustnic. Stari Slovani so nato v zijavki po Odarjevi ugotovitvi opravljali čaščenje plodnosti, na kar nakazuje v skalni blok vklesana skleda, ki je še vedno polna vode. Prva raziskovalca Potočke zijavke Josef Carl Gross in Srečko Brodar sta jo seveda opazila, vendar se z njo nista ukvarjala. Odar opaža verski pomen tudi v beli sigi Potočke zijavke, ki so jo pokristjanjeni domačini strgali s sten in jo poimenovali Marijino mleko. Uporabljali so jo kot zdravilo za ljudi in njihove živali. Prvi raziskovalec najstnik »Treba je omeniti, da je prve sledove ledenodobnih lovcev še pred Srečkom Bro-darjem odkril Carl Gross. Po materi je bil Slovenec in po očetu Avstrijec,« pravi o njem arheolog Odar. Leta 1907 rojeni Gross, sin lastnika toplic v Beli pri Železni Kapli na avstrijski strani, je postal prvi raziskovalec Potočke zijavke kot najstnik. V zijavki je v obdobju od leta 1926 do 1928 opravil sistematske raziskave ter našel več kot devetsto kosti jamskega medveda. Po svojih raziskavah in s pomočjo domačega hlapca slovenske narodnosti je napisal obsežno rokopisno poročilo, ki je ohranjeno v Deželnem muzeju Koroške. Grossova mama Lojzka je bila sestrična Celjana Ervina Mejaka, odvetnika in borca za severno mejo. Prvi raziskovalec Gross, ki je odlično govoril slovensko, je mrzlemu stricu iz Slovenije pokazal okostje jamskega medveda in kameno posodje ter orodje iz Potočke zijavke. Za najdbe se je hitro izvedelo v Sloveniji, iz Savinjske doline so o njih obvestili profesorja celjske gimnazije Srečka Bro-darja. Raziskovalca Grossa, ki je v nočnih urah na črno kopal v sosednji Jugoslaviji, so začeli jugoslovanski gra-ničarji preganjati. »Zato so me Grossovi osumili, da sem doma preveč govoril. Potem jih tudi nisem več obiskoval,« se je spominjal Celjan Mejak. Brodar in nasledniki Takoj po Grosu, še istega leta 1928, je Potočko zijavko začel raziskovati profesor Brodar, ki je to počel kar osem let. Pomagalo mu je od šest do sedem delavcev večinoma s Solčavskega. Imeli so kramp, lopato in samokolnico. Odar je do Brodarjevih zelo hitrih izkopavanj kritičen. »Brodarju ni prišlo na misel, da bi sistematično kopal in dokumentiral vse najdbe znotraj enotne mreže, kot je to počel Gross,« je zapisal v svoji knjigi dr. Boštjan Oder. Brodar je med drugim našel veliko živalskih kosti, koščene konice in kurišče, med posebnostmi je najstarejša šivanka na svetu. Med zavezniškim bombardiranjem Celja leta 1945 je bil del Brodarjevih najdb celo uničen. Pokrajinski muzej Celje že od Brodarjevega časa hrani kulturno gradivo iz jame pod Olševo. Po šestih desetletjih premora so na prelomu tisočletja v Potočki zijavki sledila nova izkopavanja. Zanje je poskrbel oddelek za geologijo ljubljanske naravoslovno-tehniške fakultete in med takratnimi ugotovitvami je bilo to, da je v zijavki prezimoval jamski medved izjemne velikosti. Vsemu temu so sledila Odarjeva izkopavanja leta 2012, ko je vojaški helikopter v Solčavo prepeljal tri tisoč kilogramov usedlin. Te so nato izpirali v Savinji. Gradivo so nato preiskovali v celjskem pokrajinskem muzeju in v arheološkem inštitutu univerze v Cambridgeu. Po sedmih letih »Pokrajinski muzej je izpolnil dolg, ki smo ga imeli do ene naših starejših zbirk,« pravi o izidu nove knjige o Potočki zijavki direktor muzeja Stane Rozman. V tem mesecu, 21. aprila, bodo v tem muzeju odprli prvi del stalne arheološke razstave Od ši-vanke do zvezd, kjer bo predstavljena Potočka zijavka kot najpomembnejše paleolitsko najdišče Slovenije. Med drugim bo mogoče videti najstarejšo šivanko na svetu, nekakšen simbol Potočke zijavke. Kljub temu da je Brodarjeva zbirka zaradi bombardiranja Celja okrnjena, ostaja še veliko zanimivega. Vsega tega od leta 2008 zaradi gradnje nove knjižnice na Muzejskem trgu ni bilo mogoče videti. Zbirka bo na ogled na novem mestu, v prostorih Knežjega dvorca. BRANE JERANKO Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Celje novi tednik 70 / LET 28 REPORTAŽA Od prvotne zasedbe v gledališki skupini še danes delujeta Lea Meh in Milan Vogrinc, ki je obenem tudi predsednik kulturnega društva, pod okriljem katerega deluje Amatersko gledališče Vrba. Glavni igralec predstave je Frenk Železnik (levo). Uprizoril je zavarovalnega zastopnika, ki se mu uspe pretvarjati, da je psihiater. V vlogi pravega zdravnika je zaigral Milan Vogrinc. Ponovitev predstave bo v nedeljo ob 17. uri v Domu krajanov Vrbje. Predstavo so popestrile služkinje Mimice, ki so jih uprizorile Tjaša Potočnik, Inge Hrboka Sirše in Lea Meh. Ljubitelji s profesionalnim pridihom V predstavi Namišljeni zdravnik igrajo Frenk Železnik, Milan Vogrinc, Andrej Čehovin, Ingrid Smrkolj, Boštjan Regulj, Anita Kri- Člani Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja navdušili s pred- žanec, Tjaša Potočnik, inge stavo Namišljeni zdravnik v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca Hrboka Sirše in Lea Meh. Da za uspešne gledališke predstave, ki so všečne širšemu krogu ljudi, niso nujne visoke vsote denarja, temveč zgolj predanost gledališki umetnosti, so v soboto zvečer v domu krajanov v Vrbju dokazali tamkajšnji ljubiteljski gle- dališčniki, ko so premierno uprizorili komedijo Namišljeni zdravnik v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca. Z dovršeno in s predano ter predvsem srčno igro so navdušili številno občinstvo, ki je prav do zadnjega kotička napolnilo dom krajanov. Ker je za vse zmanjkalo sedežev, so si celo nekateri dobro uro dolgo predstavo od začetka do konca ogledali kar stoje. Namišljeni zdravnik, ki je v primerjavi z Molierovim Namišljenim bolnikom manj znana sodobna komedija avstrijskega avtorja Hansa We- igla, je navdušil predvsem s številnimi komičnimi zapleti, ki smešijo aktualno družbeno dogajanje, predvsem »bleferstvo« v zdravstvu in Od kinodvorane do doma krajanov Amatersko gledališče Vrba je leta 1977 ustanovila skupina mladih ljubiteljev gledališke »Zelo rad sodelujem z vrbenskimi gledališčniki. Ljubiteljski igralci na vaje prihajajo vedno z ljubeznijo in s predanostjo, kar za profesionalne igralce ni vedno nujno,«pravi režiser predstave Gojmir Lešnjak - Gojc. politiki. Vseh devet igralcev je svoje like uprizorilo prepričljivo, naj gre pri tem za glavno vlogo zavarovalnega zastopnika, ki se izdaja za psihiatra, ali zgolj za stranske vloge služkinj, ki sicer na dogajanje v predstavi nimajo pomembnejšega vpliva. umetnostni znotraj takratne mladinske organizacije. Najprej so pod vodstvom domačinke Ksenje Bauer pripravili dva recitala, v svet gledališča pa jih je uvedel Štefan Žvižej. Pod njegovim vodstvom je nastala prva gledališka predstava, in sicer Partljičeva Ščuke pa ni, katere premiera je bila v stari kinodvorani v Žalcu, ker dvorane v Vrbju takrat še ni bilo. »Na vaje v Žalec smo hodili peš. Po zadnji kinopredstavi smo prestavili platno in vadili prizore. Vaje so ponavadi trajale do 24. ure, nato smo šli peš nazaj v Vrbje in naslednji dan ali v šolo ali službo,« se spominja članica gledališča Lea Meh, ki poleg Milana Vogrinca v gledališkem ansamblu deluje vse od njegovih začetkov. Krajani Vrbja so se leta 1980 na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost. Vrbenčani so bili s tem upravičeni do več družbenega denarja, kraj pa se je zato začel hitreje razvijati. Leta 1982 je na mestu nekdanje sušilnice hmelja zrasel dom krajanov, v katerem je Amatersko gledališče Vrba dobilo svoje prostore. V prvih letih delovanja je premiere pripravljalo letno, v zadnjem času - zaradi krčenja finančnih sredstev in vse hitrejšega tempa življenja - jih pripravlja na dve leti. S predstavami se ne predstavlja le v domači občini, temveč tudi širše po Sloveniji, predvsem na račun gledaliških izmenjav. Zvesti ostajajo profesionalcem Člani vrbenskega gledališča v skoraj 40-letni zgodovini delovanja nikoli niso skrivali, da želijo kakovostne gledališke projekte, zato so k sodelovanju vedno znova v vlogi režiserjev vabili profesionalne gledališke igralce, kot so Janez Starina, Ljerka Belak, Bogomir Veras, Drago Kastelic, Rastko Krošl in Gojmir Lešnjak - Gojc. »Zakaj ne bi sodelovali s profesionalnimi gledališčniki, če znajo iz nas, amaterskih igralcev, potegniti maksimum. S tem nadgrajujemo znanje in obenem pripravljamo kakovostnejše predstave,« so prepričani. Z Gojcem so tokrat sodelovali že drugo sezono zapored. Predvsem so navdušeni nad njegovo sproščenostjo in preprostostjo. »Zdi se, kot bi se poznali že celo večnost. Kljub temu da je njegov urnik polno zaseden, je našel čas za naše vaje. Povabil nas je celo na piknik na Kras,« pravi Vogrinc. Ob tem člani vrbenskega gledališča izpostavljajo, da v javnosti velja zmotno prepričanje, da profesionalni gledališčniki za sodelovanje z amaterskimi gledališči zaračunavajo precejšnje vsote denarja. Gojc za svoje delo razen potnih stroškov ni zahteval plačila. Kljub vsemu se je vrbenskim gledališčnikom zdelo prav, da se mu za trud in čas oddolžijo s skromnim honorarjem. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA AKCIJA / PISMA BRALCEV 29 DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Najprej delo, potem vse ostalo To, da upokojenci nimajo nikoli časa, je že znano. A da si kdo za zastonj nakup ne bi vzel nekaj minut, no, kaj takšnega ne slišimo pogosto. Si predstavljate, kakšno srečo je treba imeti, da je človek izžreban med več kot 1.500 kuponi, ki prispejo v akciji Do polnega vozička brez mošnjička? Res je bil zadnjič prvi april, ko smo ob 12.15 iz studia Radia Celje poklicali Rudolfa Kirhmajerja iz Rimskih Toplic in smo pričakovali, da nam morda ne bo verjel, da je res izžreban. Popoln preobrat je bil, ko je povedal, da nima ravno veliko časa, in se je skoraj že strinjal, da lahko žrebamo dalje, a se je le spomnil, kaj pomeni akcija Do polnega vozička brez mošnjička. Brezplačnemu nakupu se nato ni odrekel. Seznama tako tokrat ni bilo, žena je bila še v službi, zato je bil Rudolf prepuščen sebi. Ker je povedal, da Planet Tuš pozna, se je bolj orientiral po tem, kaj ima kdo rad, in je hitro spisal nakupovalni list. V bogato napolnjenem vozičku so prevladovali suhomesnati izdelki za praznike, vseeno Rudolf Kirhmajer je dal delo na stran, za kar je bil nagrajen z brezplačnim nakupom. Dobrote mu je domov pomagala odpeljati vnukinja Mojca. (Foto: SHERPA) pa potice ni »naročil«. Tisto pečejo doma, takšna je najboljša in tako bo ostalo. Če ne bi na koncu Herman iz Velenja izžrebal prazne kuverte, bi bil prihranek zagotovo še višji. Vseeno je bilo treba priznati, da za nakup, vreden 142,97 evra, človek lahko malo pusti delo ob strani. To vedno počaka, sreča ne. Ulovite svoje nakupovalne minute tudi vi! S kuponom iz Novega tednika lahko sodelujete in upate na srečo pri žrebu. Da bodo nakupovalne tri minute res dobro izkoriščene, si pripravite dolg seznam živil, ki bodo obogatili shrambo in hladilnik. Organizacija je že pol zmage. Bodite pripravljeni v sredo ob 12.15, ko bo čas za tek med policami v Planetu Tuš. NL Med kuvertami je žrebal Herman in Velenja, ki se je zaradi prazničnih nakupov podal v Celje. (Foto: BO) Še več slik na www.radiocelje.com in FB-strani Novi tednik in Radio Celje Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Vprašljiva ureditev mesta Kot »staremu« Celjanu, ki se večkrat sprehodi skozi središče mesta, se mi vedno pojavi vprašanje, ali je res bilo treba narediti veliko ste-kleno-kovinsko kocko sredi lepega Krekovega trga. Gre za dvigalo ob stavbi Banke Celje na Krekovem trgu 6, ki stoji nasproti prelepe stavbe Celjskega doma. Kaj pomisli tujec, turist ali domačin, ki pride pred Železniško postajo Celje in se mu odpre pogled na čudovit trg s prelepimi stavbami in pročelji in zagleda tudi stekleno kovinsko kocko - ki se vsaj meni ne zdi primerna rešitev - kot prizidek k tej stavbi. Še spodobne fotografije Krekovega trga ali Celjskega doma ne moreš narediti, da ne bi imel na njej te kocke. Razumem, da dvigalo in dostop morata biti in tudi dostop za invalide, vendar smatram, da bi se ta zadeva lahko uredila veliko bolje, da ne bi pokvarila videza celotnega trga. Banka Celje ali občina Celje bi vsekakor lahko našli rešitev znotraj poslopja, dvorišča, banka bi se odpovedala določenim pisarniškim prostorom in primerneje uredila dostop, tako bi bila stavba in pročelje veličastnejša, videz trga pa lepši. Ko sem že ravno na tem trgu, ne vem, kaj naj rečem tudi glede fontane, vodometa. Je to res to, kar Celje premore, je to bila najboljša rešitev, res ni bilo boljše ideje ali volje? Sam sem povpraševal kar nekaj Celjanov, ali se jim zdi ureditev fontane primerna, večinoma sem dobil negativne odgovore. Enako velja tudi za steklene kupole pred Mestno občino Celje. Zelenja pa nikjer. Upam, da v nadaljevanju kakršnekoli prenove ne bomo dobili še slabših rešitev, kot so te. Dobro bi bilo pogledati okoliške stavbe, ko se sodobna arhitektura umešča mednje, in se vprašati, ali smo se res odločili pravilno. Razumem, da vsem ni mogoče ustreči, a človek dobi občutek, da mora večina gledati to, za kar se je odločila manjšina. MIRAN CENCELJ, Ljubečna Zahvali Pomoč Ko je človek v stiski, tako finančni kot psihični, se najdejo dobri ljudje, ki ti pomagajo nesebično in z ljubeznijo. Zato bi se rada zahvalila Društvu delovnih invalidov Celje, posebej pa predsednici društva Dragici Mirnik Amon. Hvala iz srca! RENATA KERESTEŠ, Celje Zahvala Kim Zahvala Kim Kardashian, da je s svojimi mogočnimi boki zadržala Audi avtomobil, ki je kakšen teden dni nazaj ritensko priletel čez pločnik in travnato površino ter se bočno nabil na jumbo plakat. Če ne bi bilo tega, bi ga odneslo kdovekam. To se je zgodilo na Ljubljanski cesti v Celju, udeležena so bila tri vozila. Čim več takšnih jumbo plakatov s takšnimi boki! Hvala. ALEKSANDER CEPUŠ, Celje tusklub Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Do polnega vozička brez mošnjička Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje ^p KUPON tednik radio Ime in priimek: Naslov: _ Telefon: E-mail: Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: - Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preše Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 30 AKCIJA - 2015- S NAJ MATURAN akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci letos že četrtič izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Maturant in maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja in marca smo objavljali prva kroga kandidatov, aprila sledi še tretji. Vseh šest finalistov se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Srednje šole za storitvene dejavno 1 Denis Gorenc 4. P1, SŠSDL Tjaša Pungartnik 4. A, GCC _/ffifif>" Špela Aškerc 4. P1, SŠSDL Gregor Podpečan 4. B, GCC s» ? V ; 3 Luka Babič 4. P2, SŠSDL Lea Gračnar 4. P2, SŠSDL 19^ Katja Strnišnik 4. C, SZŠ David Ivanovski 4. D, SZŠ Iza Hrastnik Fink 4. B, GCC Dean Pungaršek 4. C, GCC Denis Lazarikic 3. C1, SŠSDL 20 Andraž Marinko 4. E, SZŠ Maruša Leskovšek 4. C, GCC 6 Alenka Legvart 3. C1, SŠSDL ■-A Ana Jakop 4. E, SZŠ ^35 Jernej Kralj 4. Č, GCC 7 David Očko 3. C2, SŠSDL Anita Košar 4. KT, SZŠ Sara Šarenac 4. Č, GCC 8 Monika Lukič 3. C2, SŠSDL 23 i *V M m ZŠ Uroš Pušnik 2. PTI, SZŠ Matic Šeligo 4. D, GCC L ■ Karin Buček 3. C3, SŠSDL Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo objavili 7- /maja Tjaša Žerjav 4. D, GCC AKCIJA 31 Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. sti in logistiko - SŠSDL ■ Srednje zdravstvene šole Celje - SZŠ ■ Gimnazije Celje - Center - GCC Jakob Turnšek 3. B1, SŠSDL ■ j. Tajda Krajnc 2. PTI, SZŠ Zan Šumiga 4. E, GCC O _ C\orJTs Blaž Vodopivc 3. B2, SŠSDL 11 Tilen Pečnik 2. B4, SŠSDL a, f^ ¿i 13 Gašper Letonje 4. A, SZŠ 14 Nika Mulej 4. A, SZŠ 1 A «j Žan Andrejc 4. B, SZŠ šlkrlfn Žiga Smodiš 3. FB, SZŠ Patricija Plahuta 3. FB, SZŠ i« al Matic Fideršek 3. GB, SZŠ 28^ Jl12ft Saša Malovšek 3. GB, SZŠ Nejc Gerečnik 4. A, GCC Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Kuponi za glasovanje v marcu so ZELENE barve. Pri štetju ne bomo več upoštevali rdečkastih februarskih kuponov. Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov............................................................................. Kristina Skerbiš 4. E, GCC Nejc Tevž 4. H, GCC Marina Krajnc 4. H, GCC Aleksander Masnec 4. I, GCC Sara Polanc 4. I, GCC kontaktni telefon/e-pošta.............................................................................. Ali ste naročnik Novega tednika? DDA DNE X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 PODLISTEK / BUKVARNA ALBUM S CELJSKEGA Šolski dnevi Triletna Trgovska nadaljevalna šola v Celju je imela prostore v poslopju osnovne šole v Gregorčičevi ulici. Pouk, ki je obsegal splošne trgovske predmete, je bil deloma ob nedeljah dopoldne, deloma ob delavnikih eno ali dve uri popoldne, kasneje dopoldne, vendar so se morali učenci vračati v trgovino. Šola se je večinoma vzdrževala s šolninami, ki so jih plačevali trgovci za svoje vajence. Vir: Zgodovina Celja in okolice, del 2/ Ignac Orožen. V Celju, 1974, str. 481-482 Prispeval: Bert Savodnik (Mozirje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Absolventi Trgovske nadaljevalne šole v Celju junija 1929. V prvi vrsti na levi sedi Leopoldina Pfeifer (por. Savodnik), mama Herberta Savodnika, publicista in prevajalca ter nekdanjega novinarja pri Celjskem tedniku in Delu. (Foto: A. Perissich). Jeffrey Eugenides: Poročni zaplet Usodno krmarjenje med nebom in zemljo Sodobni roman Poročni zaplet se spogleduje s klasično žanrsko angleško literaturo, njegov avtor pa se ponaša s Pulitzerjevo nagrado. A če bi pričakovali zgolj dobro napisano ljubezensko zgodbo s holivudsko srečnim koncem v slogu Jane Austen, bi se ušteli. Rahločutno nerazsodni odnosi v knjigi nepristrano ubirajo boleče resnične življenjske poti. Knjiga v prvi vrsti govori o treh ameriških maturantov, ki odraščanju. Tretjeosebni pri- izbirajo svoj nadaljnji študij, povedovalec spremlja zgodbe življenjske poti, sopotnike, vi- O avtorju: Jeffrey Eugenides, rojen leta 1960, je ameriški avtor, ki se je uveljavil že kot pisec esejev in kratkih zgodb. Po njegovem prvencu Deviški samomori, ki je izšel leta 1993, so posneli film. Za leta 2002 izdan roman Middlesex je dobil prestižno Pulitzerjevo nagrado in številne druge. Poročni zaplet je izšel leta 2011, slovenska izdaja pa je na knjižne police prišla lani. zije in poslanstva. Mitchell je teolog, ki mu profesorji napovedujejo bleščečo akademsko kariero, medtem ko sam išče verski kalup, kamor bi vsadil svoja religiozna iskanja. S prijateljem se odpravita na potovanje po Evropi in Indiji. Niti podoba matere Tereze mu ne da odgovorov na temeljna življenjska vprašanja. Stik z najbolj ubožnimi in bolnimi v njeni bolnišnici pa mu razbije še zadnje iluzije romantičnega altruizma. Edino trdnost mu kot svetilnik do zadnjih strani knjige daje ljubezen do Madeleine. Zanjo od prvega srečanja ve, da je prava. Da je ona tista, s katero se bo poročil. A Madeleine v njem najde tisto, kar je v moško-ženskih odnosih redko kot pravljični samorog. V najboljšega prijatelja, ki ni ne fant in ne dekle, seveda ni zaljubljena, čeprav si v najtežjih trenutkih sploh ne zna predstavljati življenja brez njega. Pa ne da bi jo življenje ravno prehudo obremenjevalo. Preživela je namreč srečno otroštvo v dobro stoječi malomeščanski družini z razumevajoči-mi starši in vsestransko podporo. Načeloma ima zdrave poglede na svet in pametna pravila, ki se jih v glavnem drži. Tako na primer ne hodi s fanti, ki ne marajo svojih staršev. In se izogiba ljudi, ki so duševno moteni. In še bi se našlo kakšno. Ko pa se po nekaj neuspelih mladostnih zvezah zagleda v Leonarda, zavrže večino svojih principov. V fanta se brezglavo - do konca v dobrem in slabem -zaljubi. Leonard kot tretji vogal klasičnega trikotnika je tipičen rezultat odnosov v disfunkcionalni družini, obtežen s psihičnimi zlorabami in še z dobršno mero dediščine duševnih bolezni v družini. A karizmatičen, duhovit in nadpovprečno inteligenten mladenič prav vsakomur zleze pod kožo. Verjetno najbolj tehten del knjige je objektiven oris doživljanja človeka, ki trpi zaradi bipolarne motnje, plazu, ki s seboj ponese vse v njegovi okolici. Če se nam za manično depresijo zdi, da gre zgolj za izmenjavanje skrajnih razpoloženj med evforijo in depresijo, si za slednjo vse prevečkrat predstavljamo, da je to tako, kot bi bil slabe volje. »Le da si v depresiji še malo bolj slabe volje,« karikira Leonard v knjigi. V resnici je to kronična, neozdravljiva bolezen, pri kateri lahko kvečjemu krmarimo večno nemiren čoln. Na eni strani se izogibamo neizogibne smrti, na drugi popolne apatičnosti in razosebljenja. Nikar se ne prestrašite - zgodba ni duha-morna, čeprav je realistična. In prebere se jo na dušek, četudi ima približno 550 strani. In konec je ravno prav viktorijansko klasičen, da zadovolji romantične duše, hkrati nikogar ne žali z instantno ubranostjo na prvo žogo. SAŠKA T. OCVIRK ALMA M. KARLIN POTI Četrtek, 16. april 2015, obj7.QQ "o PODLISTEK 33 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Zeleno za vse čase Vrtnarska zapuščina Alojza Kojca (1898-1945) (2.) Aktualnost razstavljenih eksponatov, predstavljenih v vrtnarski zbirki Alojza Kojca v šoštanjski Vili Mayer, od katerih nekateri štejejo več kot sto let, se kaže v razsežnosti hortikulturne stroke, ki po toliko desetletjih še vedno uporablja enako ali podobno orodje, pripomočke in merilne inštrumente, ter v znanju, ki ga je vrtnarska stroka takrat izkazovala v literaturi. Alojz Kojc je bil v koraku s takrat sodobnimi evropskimi vrtnarskimi trendi. Ti so se v približno stoletju le malo spremenili. Od poroke z Marijo Šip leta 1924 je v delovni knjižici Alojza Kojca navedenih več zaposlitev. V Tovarni usnja Šoštanj, pri družbi Franz Woschnagg & sinovi, je urejal še danes parkovno zanimivi lokaciji ob dvorcu Gutenbüchel v Ravnah pri Šoštanju in okolico Vile Široko v Šoštanju. Delal je tudi v Državni kobilarni Sarajevo in Rudniku Trbovlje ter elektrarni. Od junija 1928 je Alojz Kojc v Šoštanju delal kot samostojni vrtnar. Njegov uradni naziv je bil Kojc Alojz, umetni in trgovski vrtnar. Ukvarjal se je z gojenjem trajnih cvetlic, z izdelavo nagrobnih vencev in vsakovrstnih šopkov. Iz leta 1934 je tudi znano, da je v Zrenjaninu (Srbija) na polju rezal cvetje, imenovano volčji bob. Imel je večletne pogodbe za urejanje grobov. Aktivno se je vključeval v takratno družbeno življenje, bil je član Alojz Kojc na domačem vrtu s sinom Viktorjem (iz zasebne zbirke Vlada Kojca) Alojz Kojc z ženo Marijo, s sinom Viktorjem in hčerko Malvino (iz zasebne zbirke Vlada Kojca) Slovenskega planinskega društva, ukvarjal se je s fotografijo, zbiral minerale in školjke in bil tudi član združenja vrtnarjev in izdelovalcev vencev v Ljubljani. Mojster Kojc je imel med leti 1932 in 1935 vajenca Bruna Gorogranca, ki mu je posredoval znanje in veščine vrtnarske stroke. Svoje vrtnarsko orodje in pripomočke je z leti dopolnjeval z najsodobnejšimi tistega časa. Zbirka orodja za nego rastlin Spretnejši vrtnarji z več strokovnega znanja znajo Pripomočki za ugotavljanje kakovosti prsti (Foto: Rok Poles) in zmorejo negovati rastline tako, da dolgo rastejo in da so vrtnarju v ponos. V zbirki predstavljeni predmeti (različne škarje, žage, cepilni in drugi noži ...) se uporabljajo za nego trate in travnih robov, za nego žive meje, cvetočih in necveto-čih zelnatih rastlin, okrasnih grmov in dreves ter sadnih dreves. Vrtnar Kojc je s širokim znanjem in z izkušnjami z orodjem izvajal gojitveno, vzdrževalno in oblikovalno rez. Pri sadnih rastlinah in vinski trti je z rezjo uravnaval njihovo rodnost. Pri naročnikih je praviloma delal v daljšem časovnem obdobju (na primer vsaj leto). Pripomočki za ugotavljanje kakovostne prsti Vrtnar mora poznati zahteve rastlin in jim ugoditi po najboljših močeh, saj le tako upraviči pričakovanja po dobrem spomladanskem odganjanju, bujnem cvetenju, dobrem pridelku in uspešnem prezimova-nju. Rastline potrebujejo za dobro rast ustrezna tla, iz katerih črpajo minerale, raztopljene v vodni raztopini. Vrtnar Alojz Kojc je opravljal analize tal sam. Njegovi pripomočki za ugotavljanje pH (kemične reakcije tal) tal obsegajo pripomočke za jemanje vzorcev tal, dva različna kompleta za ugotavljanje kislosti ali alkalnosti talne raztopine, lakmusove papirje in tabelo, v kateri so navedene rastline in njihove zahteve glede pH tal. Ohranili so se celo nekateri računi za predstavljene pripomočke. Pripomočki za raziskovanje Nekdanji mojstri vrtnarji so imeli znanja, kakršna dandanašnji vrtnarji pridobijo šele v času študija po srednji šoli. Temu primerno so najboljši mojstri opazovali rastline in procese v naravi, za raziskovanje pa so si priskrbeli ustrezne pripomočke. V Kojčevi zbirki so priročniki za mikroskopira-nje in prepoznavanje mikroorganizmov, mikroskopa, pribor za mikroskopiranje, lupe, preparati in računa, ki dokazujeta plačilo mikroskopov. Med preparati so v zbirki tako rastlinski kot tudi trajni preparati živalskih in človeških tkiv. Med mikroskopi je posebnost priročni žepni mikroskop, s katerim lahko identificirajo bolezni ali škodljivci na terenu. NATAŠA DOLEJŠI BARBARA PAJK Nadaljevanje prihodnjič 34 SLEDI ČASA novi tednik Št. 14,9. april 2015 Šport kot najbolj pomembna tudi v Novem tedniku Mnogi so kupovali in mnogi še vedno kupujete tiskane izvode, tudi Novi tednik, zaradi športnih strani. V našem časopisu so se znašli vsi uspehi na Celj -skem - v dnevnikih in tudi v le športu namenjenim časopisih so jih dostikrat prezrli ali opisali v krajših tekstih. V tolikšni meri, kot se jim je pač zdelo primerno. V Novem tedniku se je prostor našel za prav vse na celjskem območju, ki so vsaj malo znali opozoriti nase. Celje je posebno poglavje. V Jugoslaviji je ob vseh republiških prestolnicah veljalo za špor- tno mesto. Često je bilo zelo zahtevno popisati vse, kar se je pomembnega zgodilo. V 70. in 80. letih so poleg atletov svoje mesto pod soncem - beri v zveznih ligah - našli rokometaši, hokejisti, košarkarji, tudi odbojkarice in nogometaši. Šport je v Celju cvetel, po drugi strani so se ljudje tu in tam spraševali, za koga bo najprej zmanjkalo denarja. A vsi so bili trmasti. Zatorej je bilo v regijskem tedniku prijetno spremljati šport. Vedno sta bila tesno povezana. Po drugi svetovni vojni se ni rodil zgolj časopis, tudi šport je vzniknil na novo in se obogatil z novimi panogami. Novi tednik je bil kronist. To je bila njegova zgodovinska vloga, kasneje pa se je moral prilagajati -novice in poročila niso bili dovolj - in je zato orisoval šport še z reportažami, z intervjuji, s komentarji ... Eden od razlogov, da sta pred časom izhajali dve številki na teden, je bil tudi šport. Lažje je bilo vam, bralcem, v torkovi številki predstaviti pomembnejše dogodke zadnjega konca tedna, v petkovi pa se posvetiti drugim temam. Športni uspehi so terjali mesta na naslovnicah ali celo posebne priloge. DŠ ZLATA ORGANIZACIJA, SREBRNA IGRA Najboljši igralec Zoran čutura, najboljša peterka Čutura in Debič (Jug), Krapikas in Kuimin (SZ) ter Martin (špa), ki je tudi najboljši strelec prvenstva Sobula. 30 avgunta ob 18.58 v hali Golovec: zastave dvanajstih udeleženk ME P 80 so spuitene. pod strop goslovani !>•'* »o ruda dali le 81 koiev! Ni kal. Kriinik, tal, rsunično dobro prognozira! ni bil v stanju sodelovati, razgovoru z nuvinarji Lukn Stanfie prizadet zaradi uxll>liiVg|J J i na rji. ie bil vidiJ neuspeha J Največ ljudi se je v dvorani Golovec zbralo na tekmi pred-tekmovanja mladinskega evropskega prvenstva (mEp) v košarki leta 1980, ko je Jugoslavija premagala Sovjetsko zvezo. Tedaj je bila celjska košarka pred svojim viškom, v jugoslovanski reprezentanci je bil Matej Janžek (kandidat je bil tudi Robert Medved). Simbol za MEP, ki ga je po dramatični finalni tekmi dobila Sovjetska zveza, je oblikoval Minja Bajagič, dolgoletni sodelavec Novega tednika. Morda je bil to najbolj bran športni intervju v Novem tedniku. Prvič: šlo je za ekskluzivno novico. Drugič: Dejan Peric je bil tedaj najboljši celjski športnik. Tretjič: Dejan Peric je bil tedaj najbolj priljubljen celjski športnik. Nekaj dni pred novim letom smo iz zaupnega, a zanesljivega vira izvedeli, da Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ne bo podaljšal pogodbe s Pericem, ki je bil eden najboljših vratarjev na svetu. Pristal je na pogovor. V svojem labodjem spevu je nato »Perke« popeljal celjski klub na vrh Evrope. Po zgodovinskem, redko videnem finišu teka na 800 metrov na dvoranskem EP na Dunaju (leta 2002) je Jolanda Batagelj, takrat še Čeplak, postavila svetovni rekord. Zanimivo je bilo, da ga je v Novem tedniku nekaj tednov pred prvenstvom že napovedala! V Velenju so ji pripravili sprejem in Jolanda se je komaj prerinila skozi množico do odra. Njen čas 1:55:82 je še vedno svetovni rekord. Na obisku v Kozjem UalokHaj * tfata «■ ±»ljiaja drail?« farnima T Lnrj*v. ta staj D >>|Ujl • t'm kraju Kar pninblli aa iT ] j niti la kiajf, V" pretri o ¡■■'¡rt v-.i*.ra TiukhrpfEA firla /a / ' t» rkljit&li t TrfciBfttalae akhtaoal a aaaiopi aprofoaaraki ia a4iiaij*ki ikr, ei aa*a rfrmfk*. tolvkl Irlr*ai driirim drultvi. T arpoaicdai btllin ai tpprMDtkoT, taj ¡p |rt>lFf Lurjrfi * fj flbfili drudio Parili» 1<> la t ftlairiri ob Solil. Uc.l arlioj ar peac*J*J , ladifi Jirailik IpoMik t nlr-tiki. * ufljulh iprit*diLi tp> ikcnia^a AH *r *a tuUk 1* i* titne ifrsfa V*- irfti*, (ti i» *a to pritn-rapjii pt r«T n li I I n V tuiiftH Pozimi leta 1957 se je novinar Novega tednika odpravil v Kozje, da bi orisal tamkajšnji športni utrip. Na kratko so mu povedali, da nimajo telovadnice, imajo pa veliko dobre volje. Nekaj športnih rekvizitov so imeli na voljo, a so prišli v poštev (razen desetih parov smuči!) zgolj v toplejših mesecih. Že tedaj so se navduševali nad atletiko in »medzavodno tekmovanje«, ki se ga je udeležilo 160 otrok, je bilo zametek otroške atletske olimpijade. Pred 55 leti je v Štorah zrasel štadion, ki je svojemu namenu služil kot le redkokateri. Ogromno otrok, ki so desetletja vadili na njem, se je zapisalo vrhunskemu športu. Na odprtju so sodelovali tudi celjski atleti, med njimi so bili olimpijci, udeleženci iger v Rimu. St. 14,9. april 2015 SLEDI ČASA 35 postranska stvar Zdi se, kot da je redkokatera rokometna tekma v Golovcu in Zlatorogu vzela primat - glede antologijskih razsežnosti - nogometnemu obračunu leta 1964 na Gla-ziji. Celjski Kladivar je na povratni kvalifikacijski tekmi (prva 1:1) premagal Karlovac z 2:1 in se uvrstil v 2. zvezno ligo. S fotografije, objavljene v Novem tedniku, je dobro razvidno, da je bila na štadionu gneča, ne pa, ali je bilo sedem ali osem tisoč gledalcev. Novi prostori Zgodovina Novega tednika (14. del) Za sedem zaposlenih novinarjev je bila leta 1978 zagotovo najpomembnejša pridobitev novih delovnih prostorov. Uredili so jih v stavbi, kjer uredništvo še vedno domuje - v današnji Prešernovi ulici 19 (prej Trg V. kongresa 3a). Boljše možnosti za delo so novinarje Novega tednika in Radia Celje postavljale pred nove preizkušnje. Zaradi simbioze radia in tednika se je delo novinarjev v obeh medijih prepletalo. Pripravljali so vrsto akcij. Sodelovali so pri pripravi filmskega festivala Teden domačega filma in pri Slovenski popevki ter organizirali številne javne radijske oddaje, »leteča uredništva« in druge prireditve, na primer akcije 100 kmečkih žensk na morje, Matere z desetimi otroki in več, srečanja slovenskih pisateljev in pesnikov ... V tem letu je Novi tednik izhajal povprečno na 26 straneh in v nakladi 16 tisoč izvodov. Polovico naklade so razdelili med redne naročnike, ostalo polovico so ponudili v kolportaži. Znani so tudi podatki, kako je bil tednik razširjen po občinah. V občini Celje je bilo 3 tisoč naročnikov, v Žalcu 2.500, Šentjurju 1.200, Šmarju 800, Slovenskih Konjicah 700 in Laškem 500, nekaj naročnikov pa je bilo tudi v občinah Mozirje in Velenje. www.kamra.si Zreški tekvondo je tekmovalne uspehe nadgradil še z organizacijskimi in gostil 12. evropsko prvenstvo. To je bilo spomladi leta 1997 in primerno smo ga napovedali, o razpletu pa tudi obširno poročali. Tudi zaradi bronaste kolajne, ki jo je v ekipnem tekmovanju osvojil državni prvak v poltežki kategoriji, Celjan Vahid Drapič. IZGOREVAL V DELU POMEMBNO SLAVJE NA KMEZCU mm Noč s 24. na 25. april (2004) je bila ena najkrajših v zgodovini celjskega športa in s tem tudi za nekaj novinarjev in novinark ter fotografov Novega tednika. Rokometni junaki, najboljši v ligi prvakov, so prileteli iz Flensburga, pozdravili dva tisoč navijačev na Brniku, še desetkrat več pa se jih je zbralo pred dvorano Zlatorog. Vsebino številke si lahko ,||ZU n| bralci preberete na WWW.OIID.SI 36 AKCIJA MIJZ Nacionalni inštitut za |avno zdravje Zdravstveni dom Celje Shujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Čeprav je največja nagrada za vse sodelujoče v akciji njihov s so dobili tisti, ki so v akciji najbolj celostno upoštevali vsa pi jih znebili, ampak tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja, h terapije v physk>therm infra savni, terapijo vacuum ter body\ Top-fita, Marjeta KruŠič, ki je v skupini shujšala največ, je pi maniker in fotograf. To nagrado ji je podaril Citycenter Celje. tO Marjeta Ki Letošnja zmago je v akciji shuj Konec akcije, a nadaljevanje zdravega načina V ■ I ■ ■ življenja Ponosni na vsakega, ki je bil del skupine: »Naredili ste veliko in zato ste vzor drugim!« Ena naših najbolj odmevnih in zdravih akcij (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje se je za letos končala. Njeni udeleženci so od januarja do 2. aprila, ko je bila v Ci-tycentru zaključna prireditev, skupno shujšali kar za 230,3 kilograma, obseg njihovega pasu pa se je stanjšal za 324 centimetrov. Ker so spremenili način življenja, vanj vnesli zdravo prehranjevanje in več gibanja, drugače, bolj zdravo z njimi >dihajo< tudi njihove družine. Te so jih spodbujale ves čas hujšanja. Najlepše darilo nam pa so njihovi nasmehi in solzice sreče, ki so pritekle, ko smo jim čestitali za njihove uspehe. Ni skrivnost, da so vsi v sku- udeleženci, ki so hujšali, re- mljali v naših časopisnih in pini pokazali izjemen čut za svoje kolege, kar se je videlo v skupnem spodbujanju že od začetka. Spletle so se tudi medsebojne vezi, ki bodo trajale še naprej. Čeprav je uradni del akcije končan, se bo skupina srečala spet jeseni in preverila, kako pridna je bila med poletjem. In tudi nam so ti naši snično sedli v srce. Naučili so nas vztrajnosti, volje in moči, kako doseči svoj cilj. Res jim je uspelo. To se jim vidi v videzu in iskricah v očeh. V četrtek, ko smo bolj sproščeno preživeli nekaj uric skupaj v Citycen-tru na zaključni prireditvi, so jih lahko v živo videli vsi, ki so jih od januarja do zdaj spre- radijskih reportažah. Kako jim je šlo, so prišli pogledat tudi nekateri, ki so hujšali z nami v preteklih letih. Pregled vsega, kar se je dogajalo v Citycentru, smo vam pripravili v tej številki Novega tednika. Fotografije povedo več kot tisoč besed. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A Strokovne duše akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje (z levo): Nataša Šuster iz Top-fita, centra za zdravje in rekreacijo, je skrbela, da je skupina pravilno izvajala vse vaje v fitnesu, Andreja Knafelc, lastnica kozmetičnega studia Esentija, je predavala o kozmetiki in negi telesa v procesu hujšanja, Nena Horvat, vodja marketinga v Citycentru, je pomagala pri zaključni prireditvi, Brigita Fižuleto, kineziologinja v ZD Celje, je skupini predavala o zdravem gibanju in nordijski hoji, Tatjana Škornik Tovornik iz NIJZ Celje ter zdravnica Jana Govc Eržen pa sta ves čas bdeli nad vsemi v skupini. Na sliki sta še Nataša Kamerički iz srednje šole za gostinstvo in turizem (dijaki so pripravili degustacijo dietnih potic in namazov) in Simona Brglez iz ekipe Novega tednika in Radia Celje. Manjkajo predstavniki srednje in visoke zdravstvene šole iz Celja (dijaki in študenti so na prireditvi obiskovalcem merili krvni tlak, sladkor in holesterol), predstavniki Kozmetike Afrodita, ki so na prireditvi med drugim predstavili anticelulitne programe, Drago Tacol, specialist klinične psihologije, ki je skupini v akciji predaval o stresu in sproščanju, ter zdravnica Nuša Konec Juričič, ki jim je predavala o depresiji. Posebej veseli uspehov vseh udeležencev sta bili Tatjana Škornik Tovornik iz NIJZ Celje in zdravnica Jana Govc Eržen. Medtem ko je imela Škornik Tovor-nikova v četrtek polne roke dela še z zadnjim tehtanjem udeležencev, je Govc Erženova takole kolesarila kar v krilu. Vse se da, če je volja. AKCIJA 37 ipreme njen način življenja, so prejeli tudi posebna priznanja in nagrade. Tri glavne nagrade avila in nasvete v procesu hujSanja, kar se je pokazalo ne le pri številu kilogramov, ki so se darjeta Krušič, Darja Jakopin in Marko Vrbnjak so zato prejeli pakete Kozmetike Afrodita, ¿vrap Studia Esentija, darilne bone Citycentra v vrednosti 40 evrov in darilne bone celjskega ejela Se posebno presenečenje: stilsko preobrazbo, v katero bodo vključeni frizer, vizažist, O tem, kako bo stilska preobrazba uspela, bomo vsekakor poročali tudi v Novem tedniku. Zdrava »malica«, preden so udeleženci akcije stopili na oder. EES/^S&a^^lk II 2. mesto Darja Jakopin Opazite razliko od januarja? Seveda! Nagrado za drugo mesto je strokovna ekipa akcije podelila Darji Jakopin, ki je kilograma. Kako pridna je bila ves čas hujšanja? Poglejte obe fotografiji! 3. mesto Marko Vrbnjak Takole smo vse v skupini še zadnjič »izmučili« s skoraj enournim kolesarjenjem, tik preden so stopili na oder, kjer smo jim čestitali za celoten dosežek v akciji. Marko Vrbnjak je izgubil 15,1 kilograma. Pri tem mušketirju je bilo ves čas možno opazovati, kako izgublja maščobo in s telovadbo v fitnesu pridobiva mišično maso. Bravo! Česa so se naučili? Na predavanjih in delavnicah so se sodelujoči med drugim učili in naučili, kako in koliko na pravilen in zdrav način shujšati, kako je sestavljena prehranska piramida in kakšna so prehranska priporočila. Predavatelji so jim svetovali, naj sedeče delo čim bolj kombinirajo s stoječim, saj se mora telo gibati. Na ta način so spoznali razliko med telesno aktivnostjo in telesno vadbo. Strokovnjaki so jih naučili še, kako pravilno sestaviti jedilnik, in sicer da mora biti zajtrk sestavljen iz 25 odstotkov hrane, ki jo dnevno zaužijejo, kosilo iz 35 odstotkov in večerja le iz 20 odstotkov. Preostala petina se razporedi na dopoldansko in popoldansko malico. Odšli so tudi v trgovino, kjer so jim pokazali, na kaj morajo biti pozorni pri nakupu živil in kaj točno pomenijo oznake na izdelkih. V delavnicah so izvajali vaje za sproščanje in izvedeli, kaj pomeni čuječno uživanje hrane in da to vodi v zdrav odnos do prehranjevanja. Poslušali so, kako lahko stres privede do prevelikega teka. Poučili so jih še o negi telesa, saj je treba kožo, kjer se najprej pokažejo spremembe po hujšanju, ustrezno negovati in jo ohranjati elastično. Nato so spoznali nordijsko hojo in opravili test hoje na dva kilometra, v srednji šoli za gostinsko in turizem pa so sodelovali pri pripravi zdravega obroka hrane. Izvedeli so še, kako se upreti skušnjavi ob praznični polni mizi in kako vzdrževati doseženo težo. Vse to je le delček vsega, kar smo jim v akciji položili na srce. Naj jih pridobljeno znanje spremlja celo življenje. 99 Darja Jakopin: »Človeku se spremeni življenje in začne se sprejemati drugače.« Tadeja Škorja: »Vesela sem, da mi je uspelo, da ne posegam več toliko po sladkarijah in da sem našla toliko volje za hujšanje.« Cvetka Kopitar: »Vztrajna sem in trmasta. Vem, da mi bo uspelo.« Karolina Gaber: »Zdaj dajem večji poudarek zelenjavi in zajtrku ter zadostnemu številu zdravih obrokov.« Marko Vrbnjak: »Zdaj šele vidim, kako pomembno je gibanje v življenju.« Marija Uršič: »Čuti se, da je teža manjša. In tudi oblika telesa je zdaj lepša.« Mirica Reberšek: »Komaj čakam, da bom oblekla rdeč kostum, ki ga prej zaradi večje teže nisem mogla.« Marjeta Krušič: »Treba se je samo odločiti! Toliko spodbude in podpore, kot sem ju v tem času doživela, mislim, da nisem še nikoli.« Irena Selič: »Polna sem energije!« Nataša Vrtačič: »Včasih so se otroci rolali, jaz pa sem sedela na stolčku in jih gledala. Danes rolam z njimi. Razlika pri počutju in energiji je res neverjetna.« Ana Marija Pintar: »O, ja. Se opazi, da sem shujšala. Predvsem v v predelih trebuha, pasu in zadnjice.« Irena Kolar: »Obljubim, da ne bom pridobila niti kilograma več od teže ob koncu akcije.« Dušan Verbovšek: »Znanje, ki smo ga dobili na delavnicah, je krasna popotnica.« Cvetka Ovtar: »Lažje se gibam, razlika se vidi in ne jemljem več toliko inzulina kot pred začetkom akcije, saj se mi je zdravstveno stanje popravilo.« Gordana Bodiroža: »Ne samo da sem bolj gibčna, sem tudi bolj nasmejana in samozavestna!« Dragica Schmidt: »Naenkrat so mi spet prav stara oblačila! Res sem zadovoljna s seboj!« Vera Lilija: »Imam več energije in tudi več časa za svoje ljubljene.« Sabina Špilak: »Vesela sem, da sem dosegla občutek, da brez telovadbe ne morem več. To sem si vedno želela.« Top-fit je pripravil prav posebne nastope svojega Aerobik teama. Obiskovalci so poleg njegovih trebušnih plesalk videli tudi zanimive vadbeno-plesne točke. V četrtek je bil v Citycentru Celje ves dan tudi dobrodelni maraton na sobnih kolesih darovali kakšen evro za otroke iz socialno ogroženih družin in se preizkusili na sobnih v Top-fitu izvajajo organizirano vadbo. Dobrodelni so bili tudi vsi udeleženci akcije. . Vsi so lahko v skrinjico kolesih, na katerih sicer 38 AKCIJA Da je prireditev tudi v tehničnem smislu tekla kot po maslu, sta skrbela tonska mojstra Na kolo je zlezel tudi vodja tehnikov Aljo-Branko Ogrizek (desno) in Mitja Tatarevič. Vmes sta si privoščila tudi nekaj kolesarjenja, ša Bončina, ki je verjetno nabiral kondi-družbo pa jima je delala in ju spodbujala tajnica uredništva Tea Podpečan.(Foto: SB) cijo za spomladanske podvige v naravi. Mi smo uživali Na zaključni prireditvi akcije hujšanja poskrbeli za celodnevno animacijo obiskovalcev Da ni bilo previsokega tlaka na zaključni prireditvi, so skrbeli tudi dijaki in mentorji srednje zdravstvene šole iz Celja, medtem ko so študenti visoke šole merili krvni sladkor in holesterol. Robert Gorjanc je na njihovi stojnici preveril, kako je z njegovim zdravjem. Če se vam zdi nekoliko zaskrbljen, naj pojasnimo, da je fotografija nastala pred meritvami ... Več fotografij z zaključka akcije hujšanja najdete na FB--strani Novi tednik in Radio Celje ter www.radiocelje.com. Da je najbolje v družbi Novega tednika in Radia Celje in da se splača biti naš bralec in poslušalec, so se na lastne oči prepričali vsi, ki so minuli četrtek obiskali celjski Citycenter in se udeležili zaključne prireditve (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V naši medijski hiši ne le da hujšamo, ampak celo leto pripravljamo tudi številne druge akcije. V prvi vrsti pa je seveda naše poslanstvo obveščanje bralcev in poslušalcev o vsem, kar se dogaja v naši regiji in širše. To počnemo že dolga desetletja - radio 60 in časopis 70 let. Obiskovalci so se z zanimanjem ustavljali ob naši stojnici, kramljali z našimi sodelavci in se z njimi fotografirali, naročali Novi tednik (hvala vam!) in izpolnjevali nagradne kupončke, ki so prinesli lepe praktične nagrade. BA, foto: GrupA Med obiskovalci, ki so na naši stojnici izpolnili nagradni kuponček, smo jih ob koncu prireditve izžrebali pet in jih nagradili s praktičnimi nagradami Novega tednika in Radia Celje. Nagrade je izžrebankam (Sabini Špilak, Cvetki Škorja, Patriciji Mesojednik, Suzani Forštner in Tatjani Podbregar) izročila prokuristka naše medijske hiše Anica Šrot Aužner, ki ji je pri žrebanju pomagala urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič (desno). Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so nas in druge obiskovalce razvajali z zdravimi dobrotami Novi tednik je vedno lepo darilo. Tokrat iz rok novinarke Saške T. Ocvirk (desno) ... ... Vera Gmajner pa je pridobila tudi nekaj novih naročnikov! ZA ZDRAVJE 39 Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Zdrava hrana -zdravo življenje Več kot dvesto bolezni nastane samo zaradi hrane, ki jo zaužijemo Krožnik s hrano je lahko v restavraciji zelo lepo okrašen. Toda ali vemo, od kod izvirajo živila? Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje posameznika. Za zagotavljanje varnosti živil je bistveno, da so vsi členi v živilski verigi - od njive do vilic - natančno opredeljeni, nadzorovani in obvladovani, pri čemer se vsi v živilski verigi dosledno ne držijo vseh pravil. Seznanjenost z zdravim načinom prehranjevanja in varnim rokovanjem s hrano je pomembna tudi za vsakega posameznika, saj se s tem lahko izognemo številnim obolenjem, zato zdravstvena stroka svetuje prebivalcem, naj tudi v domačem okolju upoštevajo osnovna higienska načela. Strokovnjaki odsvetujejo uživanje živil, ki so bila poplavljena, kar se na Celjskem pogosto dogaja. Voda s seboj prinaša tudi stvari, ki zastrupljajo živila. To je lahko za zdravje smrtno nevarno. Sedmi april je svetovni dan zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija ga je letos posvetila varni hrani. Varna in zdravju koristna lokalno in trajnostno pridelana hrana je ključno izhodišče, na katerem bi morala družba gojiti zdrave prehranjevalne navade. Te so tesno povezane tudi z izbruhom akutnih obolenj ali s kroničnimi boleznimi. Raziskave kažejo, da bo večina med nami vsaj enkrat v življenju zbolela zaradi bolezni, ki je posledica uživanja neustrezne vode ali hrane. Zato je tako zelo pomembno uživanje hrane, ki ne vsebuje nevarnih povzročiteljev bolezni, kot so virusi, bakterije, paraziti, strupi ali kemikalije. S hrano se lahko prenaša več kot dvesto bolezni. Neustrezna hrana lahko povzroči akutno bolezen, v nekaterih primerih tudi smrt, lahko vodi tudi v kronične težave. Prisotnost strupov ali težkih kovin lahko med drugim povzroča nevrološke motnje in raka. »Posledice uživanja nevarne hrane so praviloma hujše pri dojenčkih, nosečnicah, bolnih in ostarelih. Zaradi globalizacije je varnost hrane postala zelo zapletena. Do onesnaženja hrane lahko pride kadarkoli v procesu pridelave na farmi oziroma že na kmetiji, pri zakolu ali žetvi, med obdelavo, skladiščenjem, prevozom in distribucijo,« pravi vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo Marijan Ivanuša. Zaradi daljših predelovalnih verig, zapletenih distribucijskih mrež in novih načinov prodaje, kot je na primer spletna prodaja, sta seznanjanje potrošnikov in umik živil lahko zelo otežena tudi v Sloveniji. Driska, bruhanje Varnost živil mora biti za vsakega posameznika od rojstva do pozne starosti na najvišji ravni. Bolezni, ki se prenašajo s hrano, so najpogosteje rezultat uživanja živil, ki vsebujejo patogene mikroorganizme ali kemikalije. Škodljivi učinki na zdravje ljudi zaradi hrane, ki ni varna, so lahko kratkoročni ali dolgoročni, lahko pa se izrazijo šele pri potomcih. »Nekatere kemikalije se namreč nalagajo v telesnih tkivih, kjer kasneje škodljivo delujejo na zdravje. Zato je treba ukrepe za zagotavljanje varne hrane ciljno usmeriti v populacijske skupine, kot so otroci, nosečnice, doječe matere, alergiki, posamezniki s kroničnimi presnovnimi boleznimi, ki so na določene snovi v hrani lahko bolj občutljivi. Tudi ko zbolijo, pri njih bolezen praviloma traja dlje in z več zapleti,« pravi namestnica direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ada Hočevar Grom. Najbolj pogosta klinična slika bolezni, ki se prenašajo s hrano, vključuje bolečine v trebuhu, bruhanje in drisko. Običajno gre za kratkotrajne bolezni brez trajnih posledic. Vedno pomembnejši so vplivi prehranjevalnih navad in premalo gibanja na razvoj kroničnih bolezni - bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni in različnih vrst raka, kar ima dolgoročne posledice tako za vsakega posameznika kot za družbo kot celoto. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA; GrupA) Za varno hrano lahko veliko naredimo sami, če upoštevamo pet temeljnih ukrepov: skrbimo za čistočo (umivanje rok, kuhinjskih površin in opreme), ločujemo kuhana in surova živila, hrano ustrezno toplotno obdelamo, jo hranimo pri ustrezni temperaturi (pod 5 ali nad 60 stopinj Celzija) ter za pripravo hrane uporabljamo varno vodo in surovine. Aktivnostim ob svetovnem dnevu zdravja se je že šesto leto zapored pridružila tudi Mestna občina Celje. V Celjskem domu bo tako v četrtek, 9. aprila, od 9. ure do 12.30 strokovni posvet o različnih temah s področja varne hrane. Strokovnjaki s področja zdravstva bodo govorili o zdravi hrani. V soboto pa bo v središču mesta osrednja prireditev ob svetovnem dnevu zdravja, na kateri se bodo predstavila številna društva in organizacije s ponudbo za zdravo življenje. r ■N OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V 1AŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSIN1NANDRq@GMAlL.COM V v Negovanje življenja v pomladnem času f* *x r; * v •* ■ l« u* Po teoriji petih elementov (kovina, les, voda, ogenj, zemlja) je pomlad v znamenju lesa, v človeškem telesu elementu lesa pripada sfera vpliva jeter. Ena glavnih sposobnosti delovanja te sfere je uravnavanje čustev, razpoloženja in volje. V obdobju pomladi moramo zato uravnavati razpoloženje na tak način, da preprečimo nenadne navale jeze, depresivno, žalostno razpoloženje. Imejmo odprt in širok pogled na svet z dobro mero veselega optimizma. V tem času se vse giba in cveti, zato se več gibaj-mo zunaj tudi mi in v telesu bo tako kot v naravi nastajalo več jang energije. Uravnavanje življenjskih navad Spomladi začne jang energija rasti proti površju telesa, pore na koži se postopoma odpirajo, v mišice pride več f AKUPUNTURA, DIAGNOSTIKA, MASAŽA Delovni čas: PON—PET.: 9.00-13.00 in 14.00-18.00 Celje, Mariborska 122, Telefon: 040 720 189 celje@kitajskamedlclna.sl Tradicionalna kitajska medicina www.kitajskamedicina.si krvi, a kljub temu se lahko počutimo utrujeno. Ker je spanje bolj zgoščeno, predolgo spanje pa ne koristi razvoju jang energije, se lahko zgodi, da smo, kljub temu da smo spali več kot ponavadi, še vedno zaspani ali utrujeni. Sprehod, tek, tai či čuan in druge oblike telovadbe pomagajo razvoju jang energije in lahko odpravijo spomladansko utrujenost. Uravnavanje ali negovanje s prehrano Spomladi nastaja jang energija, zato je dobro uživati hrano pekočega in sladkega okusa (energijo razprši) in ne hrane kislega okusa (energijo potegne skupaj, navznoter). Doktor Han priporoča več žitaric, dateljnov, arašidov, čebule, peteršilja ... in manj surovo zelenjavo hladne narave in grenkega okusa, zato da preprečimo poškodbice v sferi vpliva želodca in vranice. Preventivno poskrbimo za dobro higieno in karseda zmanjšajmo pogoje za nastanek škodljivcev (plesen, komarji, klopi). Večkrat odpri-mo okna in izboljšajmo zračni pretok. Postopoma povečuj-mo telovadbo za ohranjanje zdravja in dvig odpornosti. Tudi s samomasažo akupunk-turnih točk zusanli ST36 (na zunanji strani noge, tri prste pod kolenom), feng či GB20 (zadnja stran glave, na robu lasišča, dva prsta od sredine) in yingxiang LI20 (poleg nosnic) dvakrat na dan lahko izboljšamo odpornost in stimuliramo imunski sistem. Za podrobnejše informacije se lahko oglasite v ordinaciji zdravnika tradicionalne kitajske medicine dr. Hana Zaoxi-anga v Celju. Promocijsko besedilo S KUPONOM 5®% POPUST ZA PREGLED 40 BRALCI POROČEVALCI ■ | V ■ V g IVI Izobraževanje za pomoč starejsim Koordinatorji in koordinatorice programa Starejši za starejše s Celjskega s pokrajinsko koordinatorico Ivanko Tofant (v sredini prve vrste). Med udeleženci izobraževanja društvenih koordinatorjev programa Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga je v Izoli pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije, so bili tudi koordinatorji s Celjskega. Izobraževali so se skupaj s kolegi iz Šaleške doline, s Koroške in iz Zasavja. Štiridnevno delovno srečanje je bilo priložnost za temeljit pogovor o opravljenem delu v preteklem letu in o nadaljnjih smernicah programa. V Pokrajinski koordinaciji Celje so v letu 2014 prostovoljci obiskali 4.972 starejših. Med njimi je bilo 1.200 takšnih, ki so potrebovali pomoč in jo tudi dobili. Vseh obiskov so tako zabeležili 8.715 (v Celju 505, v Rogaški Slatini 918, v Slovenskih Konjicah 715, v Dobju 120 ...), pomoči pa 2.939. Kot rada poudarja predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, cilj projekta ni popisovanje, temveč iskanje pomoči potrebnih in zagota- vljanje pomoči. Največ pomoči so zagotovili kar v društvih upokojencev, ostale s pomo- čjo Rdečega križa, Karitasa, centrov za socialno delo in drugih. Glede na vrsto nude- ne pomoči je v letu 2014 na Celjskem prevladovalo druženje - 331 srečanj, ob tem so zabeležili še: sprehodi (49), prevozi (61), hišna opravila (85), dostava iz trgovine (63), dostava hrane (129), denarna pomoč (4), humanitarni paket (89), zdravstvena oskrba (10), osebna nega (11) ter drugo (705 oziroma 44,3 odstotka). Številke so seveda samo eden izmed pokazateljev dela. Kako dobro je bilo delo v resnici opravljeno, je v veliki meri odvisno od sposobnosti in znanja prostovoljcev. Izobraževanje, kakršnega so bili deležni koordinatorji, je zato še toliko pomembnejše. Tokrat so izstopale predvsem teme, povezane z nasiljem nad starejšimi ter vse bolj razširjeno demenco. Seveda so bile dobrodošle tudi teme, povezane s samopodobo prostovoljcev ter vlogo in nalogah društvenega koordinatorja. MBP Marija, Danica, Slavko in Klemen s Tajem v naročju Pet generacij pred fotografom Lepo je pogledati okoli sebe, ko vidiš, kako mladi rastejo. In tako so tudi družine, ki združujejo že pet generacij. Naša bralka Danica Brečko nam je poslala fotografijo svoje družine. Na njej je najstarejša, praprababica 88-letna Marija Strmšek, najmlajši pra pra vnuk Taj pa je star leto in pol. »Niso bili lepi časi. Vsaj za tri generacije ne, a vendar smo nekako prebrodili,« nam je napisala Danica Brečko in ob tem optimistično nadaljevala, da bo družina to, kako bo naprej, šele videla. »Da bi le zdravje bilo naklonjeno vsaj mladim, če že nam starejšim ni,« je še zapisala in dodala, da želi svojemu vnuku Klemnu vse lepo za minuli rojstni dan in da bi se mu uresničile vse sanje v zasebnem življenju in na glasbenem področju. »Sinčku Taju naj s svojo izbranko zagotovi brezskrbno otroštvo. Sinu Slavku pa želim dosti golov v nogometu,« je Danica nizala dobre želje in ob tem ni pozabila na mamo Marijo, ki je prav tako pred kratkim praznovala rojstni dan. »Naj ji zdravje služi še vrsto let.« Šopek sreče v Gorici V četrtek, 26. marca, so učenci podaljšanega bivanja OŠ Slivnica pri Celju z učiteljicami in s prijatelji iz Vrtca Šentjur - enota Slivnica ter z vzgojiteljicama pripravili prelepo proslavo ob materinskem prazniku, ki je bila namenjena vsem staršem, sorodnikom, krajanom in tudi drugim. Obiskovalci, ki so povsem napolnili dvorano kulturnega doma v Gorici, so se domov vračali s prijetnimi občutki, njihova srca so bila obogatena vsaj za en šopek sreče. Vse matere in žene so prejele simbolično darilce s prelepo mislijo. Za to so poskrbeli učenci in učiteljice podaljšanega bivanja in KS Slivnica pri Celju. NATAŠA ČEDE, POLONA JAMNIKAR Manja Rančigaj Gajšek je članom društva spregovorila o možganski telovadbi. Telovadba tudi za možgane Društva, kakršno je tudi društvo za kakovostno starost Zimzelen iz Žalca, opravljajo poslanstvo na svojem področju delovanja. Vizija društva Zimzelen je naravnana predvsem na krepitev medčloveškega sožitja, solidarnosti in prizadevanj za kakovosten osebni razvoj tudi v starosti. Naslednje leto bo društvo praznovalo že 25-letnico. Pomemben vidik delovanja predstavljata povezovanje z drugimi tovrstnimi skupinami in skrb za medgeneracijsko povezovanje v domačem kraju. Člani se zbirajo vsak četrtek v zgodnjem popoldnevu v Bergmanovi vili. Večkrat organizirajo predavanja za svoje člane in širši krog vseh, ki jih določene teme zanimajo. Eno takšnih je bilo pretekli teden, ki so ga voditeljice organizirale v Hiši Sadeži družbe. Naslov je bil Možganska telovadba, predavala pa je Manja Rančigaj Gajšek, univ. dipl. psih., zaposlena na kirurški kliniki UKC Ljubljana. Predstavila je splošne informacije o vrstah spomina ter govorila o pomnjenju in pozabljanju, o tem, kako se spominske sposobnosti spreminjajo s starostjo, ter o strategijah, kako ohranjati miselno razgibanost. Izvedli so tudi nekaj praktičnih skupinskih vaj za spodbujanje miselne aktivnosti, in sicer skupaj z navodili, kako lahko »telovadijo« tudi sami. Prav tako na posameznih srečanjih dajejo velik poudarek krepitvi spomina in obvladovanju pozabljivosti, ki tako tiho trka na »vrata« vsakega od nas. MARIJA RANČIGAJ BRALCI POROČEVALCI 41 II V V ■■ VB Voščena zadnja večerja Gasilci so butaro velikanko ročno postavili pred cerkvijo sv. Duha. Butara velikanka v Lokrovcu »Globoka zavest, da gasilci pripadajo humani organizaciji, ki je nujna v vsakdanjem življenju kraja, ohranja uspešno delovanje in tesno povezanost s krajani in sosednjimi društvi. To je značilnost gasilskega društva Lokrovec-Dobrova že vrsto let. Načrtov je še veliko, gasilci pa vedno uspejo uresničiti vse zastavljene cilje. Ravno zato so spoštovani in jih cenijo vsi v kraju.« S temi mislimi sta pospremila butaro velikanko - visoko 22 metrov - na pot predsednik KS Ostrožno Peter Pišek in direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik, ki je tudi državni svetnik. Gasilcem sta zaželela uspešno delo in dobro sodelovanje še naprej. Osemintrideset mož, gasilcev, v spremstvu gospoda župnika Srečka Hrena, ki vedno sodeluje in podpira vse dejavnosti društva, je dvignilo butaro velikanko in jo poneslo proti župnijski cerkvi sv. Duha. Hvaležni krajani so jih med potjo ustavljali in jim namenili prijazno besedo ter jim postregli s priboljški. Slovesen sprevod je spominjal na dogajanje pred več kot dva tisoč leti, ko je judovsko ljudstvo veselo pozdravljalo Kristusa. Že na cvetno soboto smo začeli enotno in gostoljubno praznovati največji krščanski praznik, ki daje smisel življenju in kaže pot sodelovanju med krajani. Nedvomno pripada veliko priznanje Marjanu Turnšku za čudovito vodenje in poveljevanje ter odnos do članstva, saj je znal delovni odbor in vse moštvo na svojstven način povezati v celoto. Vešči gasilci so pod njegovim vodstvom dvignili butaro velikanko in jo postavili pred vhodom v cerkev, kjer je na cvetno nedeljo in veliko noč pozdravljala vernike, ki so prihajali k bogoslužju. Razpoloženje je popestril mlad harmonikar Alen Tilin-ger, ki je spremljal dogajanje od začetka do konca. Nepozaben pečat so dodale gospodinje, gasilke, ki so s pogostitvijo dale krono vsemu dogodku. Zadovoljni zbrani si vsekakor želimo, da bi se ta običaj ohranjal in prenašal na mlajše generacije, ki temu zelo vestno sledijo. JOŽE POČIVAVŠEK Stanko Krajnc iz Tovste-ga nad Laškim je pred leti od znanca prejel v dar voščeno skulpturo zadnje večerje. »Zelo mi je bila všeč, zato sem častno mesto zanjo našel kar sredi mize v dnevni sobi,« je pripovedoval dolgoletni naročnik Novega tednika in ob tem še dodal, da tudi sicer skrbno hrani vse podobe in zapise z versko tematiko. Pri njem nič od tega nikoli ne roma v smetnjak. Voščena skulptura je sicer narejena kot sveča z več vloženimi stenji, a kot je še zagotovil Stanko Krajnc, njegova zadnja večerja zagotovo nikoli ne bo zagorela. IS Foto: VM Stanko Krajnc z zadnjo večerjo Tekmovalni tudi ob prazniku Mnogo let, več kot petnajst, smo ZDU Celje in Velenje skupaj obeleževali dan žena in materinski praznik. Srečali smo se na kegljanju v Golovcu, a zaradi finančnih težav in pomanjkanja kegljačev iz Velenja smo to tradicijo pred nekaj leti opustili. Mi Celjani smo nadaljevali in se na tekmovanju še srečujemo. Plačati moramo malico zase in za svojega nasprotnika, nakup pokalov. Ženske moramo postreči s pecivom. Juh, to nam ni nič težko, saj nas fantje obdarijo z nageljčki. Letos smo to tekmovanje že izvedli, naš vodja Marjan nas je seznanil z novimi pravili. Tekmovalo je 25 članov. V pričakovanju, da bo prišla na mizo topla malica, smo izvedeli rezultate, podelili pokale in naša najstarejša tekmovalka Rezka nas je nagovorila, in sicer s pesmico: Ena in edina na tem svetu je mati, ki nam samo ona more to življenje dati. Saj življenje to največja je vrednota, se ne da kupiti in tudi ne prodati, podari ti ga lahko samo mati. Kako se je za nas žrtvovala, svojo skrb in ljubezen nam dajala ... in tako naprej. Mi smo jo z močnim ploskanjem nagradili in z rujnim vincem nazdravili. Z vinom nas je počastil Jože, ki je pokazal zdelane roke, ki skrbijo za vinograd. Še bomo nadaljevali, saj smo vsako sredo na Golovcu in treniramo od 9. do 11. ure. Vabimo vas, da se nam tudi vi pridružite, kajti šport krepi nas, ki nismo več mladi. FANI KLOKOČOVNIK Velikonočna delavnica Tudi letos so v Domu starejših Šentjur organizirali velikonočno delavnico, kjer so z dijaki Šolskega centra Šentjur pod vodstvom Mojce Oset in s članicami Društva upokojencev Šentjur stanovalci barvali »pirhe« in izdelovali velikonočno dekoracijo. Z navdušenim in ustvarjalnim delom so uspeli pobarvati jajca za vse stanovalce. Dve stanovalki sta jih odnesli v soboto poleg ostalih velikonočnih jedi k blagoslovu v cerkev in v nedeljo so imeli potem stanovalci poseben velikonočni zajtrk. Poleg tega so na delavnici izdelali zelo zanimive in lepe velikonočne dekoracije, ki so v teh prazničnih dneh krasile dom. BARBARA JAZBEC Med pripravami na praznovanje velike noči v Domu starejših Šentjur 42 BRALCI POROČEVALCI GCC z odličnimi športniki Tretješolec Jakob Korbar z Gimnazije Celje - Center se je povzpel na najvišjo stopničko na državnem prvenstvu srednješolcev v deskanju na snegu. Marec je bil tudi sicer v znamenju odličnih športnih dosežkov. Na Gimnaziji Celje - Center se v treh programih šola malo več kot 900 dijakov, ki se lahko pohvalijo s številnimi talenti in dosežki. Prvi pomladni mesec je bil zlasti v znamenju izjemnih dosežkov na področju športa, saj je Jakob Korbar na državnem tekmovanju v de- skanju in smučanju za srednje šole, ki je bilo na Rogli, osvojil 1. mesto v kategoriji deskanje - nekategorizirani starejši dijaki. Tudi šolska dekliška nogometna reprezentanca je iz četrtfinala, ki so ga organizirali na GCC, izšla kot zmagovalka in bo šolo in Celje zastopala v poflinalu, ki bo aprila prav tako v športni dvorani Gimnazije Celje - Center. Odlično sta se odrezali tudi sinhroni plavalki, drugošolki, sicer članici Plavalnega kluba Rusalka iz Velenja, Janja Skarlovnik in Monika Oštir, ki sta na držav- nem prvenstvu starejših mladink osvojili 1. in 2. mesto. Izjemna je bila tudi tretješolka Vesna Tkalec, ki je na državnem prvenstvu v streljanju z zračno pištolo osvojila 2. mesto, za dosežek v še eni športni disciplini - karateju - pa sta poskrbeli tudi tretješolki Urška Krašovec in Tanja Radakovic, ki segata po najvišjih državnih in mednarodnih odličjih. Športnike z GCC v prihodnjih mesecih čaka še kar nekaj tekmovanj, športna dvorana šole pa je tudi zelo pogosto prizorišče najrazlič- nejših šolskih, območnih in državnih tekmovanj. Dogajanje na športno-rekreativnem področju pa so v tem letu popestrili tudi z zanimivim programom MEPI - mednarodnim priznanjem za mlade, ki pod častnim pokroviteljstvom Velike Britanije povezuje šole po vsem svetu. Konec aprila, na tradicionalni prireditvi Rock' n' šport, kjer si v roko sežeta kultura in šport, se bodo na GCC tudi letos zahvalili najboljšim športnikom in jim podelili nagrade. GD, foto: arhiv GCC Jakob Korbar, državni srednješolski prvak v deskanju na snegu Robot Nao tudi v Celju Robot Nao sledi ukazom. V Šolskem centru Celje je bila predstavitev Nao robota - četrtega takšnega v Sloveniji. Gre za pridobitev, ki bo izredno popestrila učni proces in povečala zanimanje mladih za računalništvo in robotiko. Robota Naa smo kupili pri podjetju Alde-baran v Franciji in ga dobili konec decembra 2014. Prednost humanoidnih robotov je v tem, da so že v osnovi pripravljeni za uporabo in omogočajo takojšnjo interakcijo z uporabnikom. Poleg tega omogočajo tudi napredno programiranje, ki postavlja pred učitelje nove izzive. Robota bomo primarno uporabljali v pedagoškem procesu za učenje programiranja in spoznavanja osnov robotike. Poleg uporabe pri strokovnih modulih robot Nao omogoča raznovrstne medpredme- tne povezave. Trenutno potekajo predvsem povezave strokovnih računalniških predmetov in angleščine. Učitelji, ki sodelujejo pri teh učnih urah, povedo, da so tako pripravljene ure izjemno zanimive in učinkovite. Dijakinje in dijaki pa zavzeto sodelujejo in so nad uporabo robota navdušeni. Raznovrstno uporabe humanoidnih robotov poudarja to, da robota Naa zaradi njegove mimike in videza uporabljajo v tujini tudi za pomoč pri učenju otrok z avtizmom. To je le eno od področij uporabe, ki vsaj za običajnega uporabnika ni neposredno povezano z računalništvom. Vendar mora tudi pri takšni uporabi sodelovati skupina strokovnjakov z različnih področij, ki pripravljajo ustrezne rešitve. MATEJA ZORKO Imenitni cvetličarji, aranžerji in vrtnarji Pomladno razpoloženje prinaša številne aktivnosti tudi Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Potem ko so dijaki s svojimi mentorji na tekmovanjih na letošnji Flori na celjskem sejmišču posegli po najvišjih mestih, jih v teh dneh čakajo novi izzivi. Z Norveške se je namreč v nedeljo vrnila skupina mentorjev, prihodnji teden v okviru projekta Erasmus+ mobilnost v eno norveških šol odhajata Brigita Klinar in Teja Prašnikar. Dijakinji bosta pridobivali dodatna znanja, saj ju Brigita Klinar s svojim cvetličnim aranžmajem v začetku maja med drugim čaka na prireditvi Praznik cvi-jeca v Splitu močna mednarodna konkurenca. Vsekakor si dijaki še enkrat zaslužijo pohvalo, saj so celjsko šolo imenitno zastopali na državnih tekmovanjih v okviru letošnje Flore. Na državnem tekmovanju ekip mladih cvetličarjev v kategoriji do 25 let je v skupnem seštevku Brigita Klinar z mentorico Ano Sotošek osvojila prvo mesto, Teja Prašnikar z mentorico Mojco Sodin pa je bila tretja. Njuna uvrstitev pomeni udeležbo v polfinalnem tekmovanju Euroskills 2016, kamor sta se uvrstila tudi Jure Zagmaister in Vid Stropnik, ki sta z mentorico Petro Piž-moht sodelovala na državnem tekmovanju iz aranžerstva. Na državnem tekmovanju mladih vrtnarjev so Matej Podgoršek in Stojan Gaber z mentorico Ano Sotošek osvojili prvo mesto, drugouvrščeni ekipi v postavi Miha Drolc in David Kre-ča pa je svetoval Sergej Kos. »Doseženi rezultati potrjujejo našo strokovnost in predanost vzgojno-izobraževal-nemu delu vseh zaposlenih na šoli. Zato smo prepričani, da smo na pravi poti,« je dijakom čestitala ravnateljica Štefanija Kos Zidar, ki je posebej izpostavila strokovni napredek mladih celjskih dijakov. ANA SOTOŠEK Med srečanjem na Češkem je bil čas tudi za različne oglede. Spravi se na kolo - mladi Evrope poslujejo Projekt s tem naslovom v okviru Erasmus+ K2 povezuje osem partnerskih šol iz Romunije, s Poljske, iz Italije, s Hrvaške, iz Nemčije, Latvije, s Češke in iz Slovenije, katerih cilj je razviti podjetniške kompetence pri dijakih s trajnostno naravnanim načinom življenja, še posebej pri skrbi za okolje, a tudi z razvijanjem občutka odgovornosti za lastno zdravje. Da bi vse to dosegli, bo bistvo projekta preprosta aktivnost, to je kolesarjenje. In v ta projekt je kot partner vključena tudi Ekonomska šola Celje. Izpolniti želimo tri cilje: Spravi se na kolo (torej: spoznati pripomočke in orodja za popravilo kolesa); Odpravi se na pot (oblikovati spletne strani z napotki za kolesarje); Ponovno poslujemo (izdelati metodološkega priročnika za ustanovitev podjetja). V projektu bodo dijaki delali in se osredotočili na eno ali več področij (tehnično, ekonomsko, turistično, zdravstveno in športno-kolesarsko), sklepali prijateljstva z dijaki iz sodelujočih držav, premagovali jezikovne prepreke pri uporabi tujih jezikov, razširili obzorja in spremenili poglede na določene stvari ter tako hkrati tudi osebnostno napredovali. V treh letih so predvideni projektni sestanki v vseh partnerskih državah. Glavni nameni sestankov bodo testiranje pripravljenih kolesarskih poti v gostujočih državah, analiza in popravki predvidenih poti ter izvajanje delavnic o podjetništvu. V marcu je na Češkem, v mestu Ždar, že bilo prvo srečanje, ki so se ga udeležili učitelji in dijaki vseh sodelujočih šol. Uspešno in pogumno smo zakorakali novim dogodivščinam naproti ter se lotili prvih nalog. Največ o tovrstnih projektih pa pove mnenje dijakov, ki so se srečanja udeležili: »Za nami je čudovita izkušnja, ki je zlahka ne bomo pozabili, sklenili smo nova prijateljstva in pridobili poslovne izkušnje. Bilo je res lepo in neprecenljivo. V imenu vseh, ki smo se srečanja na Češkem udeležili, se zahvaljujem našim profesoricam, da so izbrale ravno nas. Veselimo se novih spoznanj in dogodivščin,« je zapisala Zori-ca Momirovic. MAJA JERIČ MLADI ZA MLADE 43 Za nekajminutni nastop na odru je potrebnih veliko ur priprav Ples v štirinajstih slikah Plesalci ustvarjali koreografije ob doživljanju posameznih slik ~ i Ci os i w wm CELJSKE REGIJE ^^^^ DRUŠTVO REJNIC CELJSKE REGIJE vabi na 10. DOBRODELNI KONCERT »SRCE, SONCE, MORJE« v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri v športno dvorano OŠ Ljubečna NASTOPAJOČI: Natalija Kolšek, ansambli Spev, Vikend, Štrajk, Ognjeni muzi-kanti, Mikola, Vrh, Trobentica, Mika nas, Banovšek z orkestrom, 5+ Band, Folklorna skupina Navihančki, Plesna šola Blue Butterfly, Godba Ljubečna in mažoretna skupina Ljubečna. Povezovalec: Klobasekov Pepi Prodaja vstopnic po 8 evrov: tajništvo OŠ Ljubečna, Picerija Limbo Ljubečna, Trgovina Kea Ljubečna, izletniška kmetija Mirnik Ljubečna, Gostilna Medved Škofa vas ter na tel. 041-692-072 (Simona) in 1 uro pred koncertom 10 evrov Otroci do 10 let - vstop prost Medijska pokrovitelja Novi tednik in Radio Celje novitednikl radiocelje Da Vincijeva Mona Lisa, Munchov Krik, Picassova Guernica, Klimtov Poljub, Rembrandtova Nočna straža so morda le najbolj znana med štirinajstimi mojstrskimi slikarskimi deli, ki so s pomočjo plesalcev I. gimnazije v Celju oživela v sredo, 25. marca, na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec. Skoraj štirideset plesalk, dva plesalca, šest plesnih šol (Igen, Harlekin, Urška, Plesni val, Plesni forum, Jay Dance Studio) in pet zvrsti plesa je zaokrožilo večer plesa I. gimnazije v Celju, letos poimenovanega Galerija plesnih korakov, saj je vsaka koreografija povezana s sliko, ki si jo je izbrala posamezna plesalka ali plesna skupina. Večer plesa je namenjen vsem ljubiteljem plesa, a je tudi lepa priložnost, da dijaki svoje znanje predstavijo občinstvu. Nad organizacijo je poleg mentorice, profesorice Nine Trojner, ki je na gimnaziji prav tako plesala, bdela četrtošolka Jana Korber, ki pri večeru plesa sodeluje že od začetka. Slika in koreografija Letos zaradi poškodbe žal ni mogla nastopiti: »Zadnja štiri leta je koncept takšen, da določimo neko temo, ki je rdeča nit celotnega večera: lani je bila to filmska glasba, letos pa smo se odločili za slikarstvo. Plesalci so svojo koreografijo povezali z neko sliko. Ali je nastala prej ko- reografija ali je bila najprej izbrana slika, je zelo različno.« Jana in prav tako četrtošolka Alja Rošker opažata rahel primanjkljaj plesalcev v primerjavi s prejšnjimi leti. »Za razliko od prejšnjih let je bilo letos predstavljenih le pet zvrsti plesa, v prejšnjih letih pa so na oder stopili tudi trebušne plesalke, baletke, plesalci standardnih in latinskoameriških plesov, celo breakdancerji.« Trema? Hana Rotar je prvošolka, ki je na večeru plesa sodelovala prvič: »Trema je malo večja, saj nastopam pred profesorskim zborom,« nam je zaupala pred nastopom. Julia Fijavž, Tamara Tavčar in Vanesa Centrih so tre-tješolke, za katere ples ni le način izražanja, temveč ima tudi tekmovalno razsežnost. »Treniramo moderni tekmovalni ples, ki je eden od treh plesov, ki je kategoriziran kot šport.« Kot tekmovalke, ki imajo v žepu že kar nekaj odličij z mednarodnih tekmovanj, se verjetno s tremo malo manj spogledujejo. »Če si vajen nastopati, potem treme res ni. Morda le v primeru, če nimaš dovolj časa, da bi točko dobro pripravil, oziroma če nastopaš sam. Sicer pa je vzdušje tik pred nastopom odlično, saj vse to zelo rade počnemo,« nam je povedala Tamara. Nekajminutne plesne točke skrivajo ure in ure trdega dela. Plesalci so namreč vse koreografije pripravili sami. Nekatera dekleta vzporedno obiskujejo srednjo baletno šolo in imajo zelo veliko obveznosti. »Jaz imam tedensko osem treningov,« nam je zaupala Hana. Večina plesalk ima sicer redne treninge štirikrat do petkrat na teden. »Če se pripravljamo za predstavo, plešemo tudi po šest ur na dan,« je povedala Vanesa. Le dva plesalca Kako to, da nastopata le dva fanta? »Da se tako malo fantov odloči za ples, so krivi predsodki,« se strinjajo dekleta. »Čeprav,« dodajajo, »so zvrsti, kjer je fantov skoraj toliko kot deklet, na primer pri hip hopu, ali celo prevladujejo, recimo pri breakdanceu.« Kot prave plesne profesionalke zagotovo blestijo tudi v diskotekah. »Pravzaprav ne,« priznava Vanesa, »Ko grem ven, se mi včasih zdi, kot da sploh ne znam plesati. Zaslišiš glasbo in v glavi imaš koreografijo, ki bi jo zaplesal. To pa lahko izpade malo čudno.« Pritrjuje ji tudi Tamara: »Večina ljudi misli, da če treniraš ples, potem obvladaš vse mogoče zvrsti. V resnici pa je zelo težko prestopiti v drug plesni slog.« Povezovalec večera je bil tudi letos Luka Marcen, bivši gimnazijec in novopeče-ni bruc. Vsa štiri leta je bil hišni režiser I. gimnazije. Da mu je blizu gledališče, je tako nesporno. Kaj pa ples? »Trenutno se učim tango,« nas preseneti z odgovorom. Zakaj ravno tango? »Uteleša mojo življenjsko filozofijo, saj vzpostavlja energijo med soplesalcema.« NP, foto: JAN KOROŠEC Dobrodošli v Nemčiji! 46 tretješolcev OŠ Vransko-Tabor se je od 23. do 27. marca udeležilo plavalnega tečaja v celjskem Golovcu. Učence plavalce so spremljale razredničarke Polona Vodičar, Danica Kaluža in Darja Savinek. Tečaj je organizirala Športna zveza Celje, izvedel pa ga je Plavalni klub Neptun Celje. Naša vaditelja plavanja sta bila Aleš Keržan in Matej Rotar, učitelj plavanja je bil Matej Čretnik, trenerja plavanja pa sta bila Franc Božiček in Robert Kekec. Vsem zaposlenim se zahvaljujemo za prijaznost. Udeleženci plavalnega tečaja iz 3.c-razreda so po opravljenem tečaju zapisali: Najbolj všeč mi je bilo, da sem se naučila plavati ... in malica. Nina) Uživala sem med igranjem v vodi. (Jasna in Lara) Uživam pri drsenju na vodi, igri v vodi z žogo ter malici. (David) Najljubše mi je hrbtno plavanje. Sem pa na tečaju izgubila kar tri gumice za lase. (Iza) Na plavalnem tečaju mi je vse všeč. (Ana) Plavanje v velikem bazenu ter igre v vodi . to je super! (Vanesa) Malica in plavanje žabice mi je najljubše. (Franja) Plavanje po svoje - brez vodenja, je najlepše! (Eva) Najboljše je skakati v vodo in plavanje žabice. (Andrej) Uživam pri plavanju žabice. (Andraž) Rad plavam kravl. (Žan) Skačem v vodo in dobro plavam kravl. (Maj) S himno Evropske unije in z nemško himno smo v petek, 13. marca, učenci in učitelji III. osnovne šole Celje slovesno začeli svoje druženje z Nemčijo v letošnjem projektu Evropska vas. Ta dan so bile misli vseh nas usmerjene v Nemčijo, deželo velikih naravnih nasprotij ter bogate kulturne in umetniške dediščine. Beethoven, Bach, Einstein, Schumacher, Otmar Alt, brata Grimm in še mnogi drugi so slavni Nemci, o katerih smo se poučili. Še več, izvedeli smo marsikaj o nemški umetnosti, avtomobilih, berlinskem zidu in športih, ki so priljubljeni v Nemčiji, o gradovih Ludvika Bavarskega, Oktoberfestu . Počeli smo različne stvari, se naučili kaj novega o Nemčiji in se preizkusili v raznih izzivih. Nekateri smo na ta dan postali novinarji in uredništvo »Radia Berlin« je poskrbelo, da so bili vsi v šoli natančno obveščeni o dogajanju v delavnicah. Nekateri učenci so vezli, drugi so spoznali način izdelave računalniške križanke, spet tretji so izdelovali Altove kocke, kuhali nemške jedi, izdelovali slovarje, makete bavarskih gradov, plesali nemške plese . Ob koncu dneva smo bili vsi navdušeni nad svojimi izdelki in že se veselimo, da jih bomo pokazali v začetku maja na Evropski vasi, ki že vrsto let tradicionalno krasi staro mestno jedro ob dnevu Evrope in kjer se zbere ogromno osnovnih in srednjih šol s svojimi izdelki, kulinaričnimi dobrotami in z zanimivostmi o posameznih državah Evrope. Novinarji »Radia Berlin«, III. OŠ Celje Taborčani plavali v Golovcu Ekipa novinarjev »Radia Berlin« Takole so udeleženci letošnje akcije hujšanja - skupaj s strokovno ekipo in nekaterimi predstavniki naše medije hiše - pomahali v slovo na zaključni prireditvi v Citycentru. Uspeli shujšati za 230 kilogramov Tik pred prazniki se je končala odmevna akcija (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, ki je trajala od začetka januarja. Dvajset udeležencev, ki jih je izbrala strokovna ekipa, je tri mesece hujšalo pod strokovnim vodstvom. V tem času so skupno shujšali kar za 230,3 kilograma, obseg pasu pa so uspeli zmanjšati za 324 centimetrov. Vsem, ki so zaradi debelosti na začetku akcije imeli tudi zdravstvene težave, se je stanje izboljšalo. Hujšanje so ves čas budno spremljale Tatjana Skornik Tovornik iz celjske območne eno- te Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravnica Jana Govc Eržen in Nataša Suster iz Top-fita, centra za zdravje in rekreacijo. V četrtek je bila zaključna prireditev v celjskem Citycentru, kjer smo organizatorji sodelujočim podelili nagrade in priznanja. Izmed vseh je strokovna ekipa izbrala tri, ki so v procesu hujšanja celovito upoštevati vse znanje, ki ga je skupina pridobivala v delavnicah in predavanjih v času akcije. Upoštevanje vsega se je namreč pokazalo v številu kilogramov, ki so jih izgubili, in tudi v izboljšanju telesne kondicije. Največ je tako shujšala Marjeta Krušič, in sicer za 17,3 kilograma, sledila ji je Darja Jakopin, ki je težo zmanjšala za 17,1 kilograma, na tretjem mestu pa je Marko Vrbnjak, ki je lažji za 15 kilogramov. Velik osebni uspeh so doživeli tudi vsi ostali, ki so shujšali manj, a so - ne glede na število izgubljenih kilogramov - korenito spremenili svoj način življenja, v katerega so vnesli predvsem več zdrave hrane in več gibanja. Čeprav se je akcija uradno končala, je skupina obljubila, da se bodo vsi njeni člani še naprej pravilno prehranjevali in da se bodo srečali spet jeseni, ko bodo analizirali, kako učinkovito so vzdrževali težo ali morda še dodatno shujšali. Sšol, foto: GrupA 791 novi tednik I radiocelje 44 NA KOLESIH Nesramnega parkiranja ne manjka Kako je urejeno področje parkiranja invalidov? - V Celju lani 230 kršiteljev Takole v trgovskih središčih trkajo na vest voznikov, da ne parkirajo na mestih, označenih za invalide. »Upam, da bodo vsi znanci in prijatelji voznika tega avtomobila opozorili, da je parkiranje na parkirnih prostorih za invalide enostavno nesramno,« je nekdo komentiral na Face-booku, kjer se je pojavila fotografija parkirnega mesta za invalide. Tam seveda parkirajo tudi takšni, ki nimajo tam kaj iskati. Kako je pravzaprav s parkiranjem invalidov? Ne pomaga niti vzgoja srca, ne pomagajo niti visoke kazni, ne pomaga ničesar. Posamezniki še vedno parkirajo na parkirnih mestih za invalide. »V letu 2014 so občinski redarji obravnavali 230 kršitev voznikov, ki so svoja vozila parkirali na označenih parkirnih mestih za invalide,« so nam odgovorili iz službe za stike z javnostmi v Mestni občini Celje. Takšno prepovedano početje stane posameznika v regijski prestolnici 80 evrov, kar seveda ni ravno malo. Na srečo so redarji precej »delo-holični«. Na javnih prometnih površinah v Mestni občini Celje je za invalide rezerviranih trideset parkirnih mest, ki so zlasti na območju ožjega mestnega jedra. Najti jih je mogoče v bližini ustanov javnega pomena, kot so na primer zdravstveni dom, bolnišnica, sodišče, občina in upravna enota. »Mesta obeleženja usklajujemo glede na potrebe uporabnikov. Tako vsa leta sodelujemo z različnimi invalidskimi organizacijami, največ z Društvom paraplegikov jugozahodne Štajerske, kjer potrebe po takšnih parkiriščih najbolj poznajo,« so odgovorili iz Mestne občine Celje, konkretneje iz oddelka za okolje in prostor in iz službe za občinsko redar-stvo. Za koga parkirna karta? Področje parkiranja in zaustavljanja motornih vozil v Sloveniji ureja Zakon o pravilih cestnega prometa, opozarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ta je usklajen z evropsko zakonodajo. Točno je določeno, kje lahko vozilo ustavi oziroma parkira, med drugim je posebej zapisana prepoved parkiranja na označenem parkirnem prostoru za invalide. Na teh mestih lahko parkirajo osebe s parkirno karto. »Zakon tako posebej določa, komu pristojna upravna enota lahko izda parkirno karto, in to vpiše v evidenco parkirnih kart,« odgovarja Martin Zgubič iz Upravne enote Celje. Upravičenci so lahko osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60-odstotno okvaro. Poleg teh so upravičenci osebe z multiplo sklerozo, z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z najmanj 30-odsto-tno telesno okvaro ter težko duševno prizadete osebe, ki jim je priznana invalidnost. Med upravičenci so tudi osebe z najmanj 90-odstotno telesno okvaro zaradi izgube vida in mladoletne osebe, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube, okvare, paralizirano-sti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju. Neoznačena mesta Parkirna karta, ki je izdana v katerikoli od držav Evropske unije, velja tudi v naši državi. »Zakon prav tako predpisuje način in pogoje parkiranja na parkirnem mestu, označenem za invalide,« opozarjajo v Upravni enoti Celje. Poleg upravičenca sme parkirno karto uporabljati tudi spremljevalec, ki vozi in spremlja imetnika te karte (če ta sam motornega vozila ne vozi). Parkirno karto za invalidska mesta lahko v izjemnih primerih dobijo tudi zdravi ljudje. V tem primeru gre za zdravstvene in socialne službe ter invalidske organizacije, katerih delavci obiskujejo oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, nujnih za oskrbovančevo zdravje in življenje. Upravičenci lahko parkirajo celo na parkirnem mestu, ki za invalide ni označeno. Vozilo morajo seveda označiti s parkirno karto, vendar lahko parkiranje na neoznačenem parkirnem mestu, ki za invalide ni označeno, traja največ dve uri. Če vozilo ni označeno s parkirno karto, se lahko na račun globe voznik hitro znebi 40 evrov. Dvakrat toliko ga stane, če uporabi parkirno karto neupravičeno: tako uporabljeno parkirno karto lahko uradna oseba odvzame in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA) H'liM'ihJiVWM živite cenejei i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov POPUSTI IZ POSEBNIH Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu __FARAON IVIHI 11101 I I SEIITJUK mflRJE S POPUSTOM NA KARTICI pt&zeua/ ^V&uma/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA in form Kij s (K! 616464 CT^h SLADA TT1GOV5KO PODJETJE, d. o. o. TMM totrotlAflu mit» lil THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI Celjska Mohorjeva družba leSn'xxx3 rai/ljica — TOPFIT center za zdravje in rekreacijo -^pfr- ?MLjSW SEfcVK PLifCCA —— - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust CVETLIČARNA IN DARILNI 8UTIK •■fflfi Nataša Hribe mi k s. p, —— - HRUSTLJAVA SKUSNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve ŽIVALSKI SVET 45 Nega in ljubezen v paketu Pasji salon lahko pride tudi k vam domov Če svojega psa redno vodite k frizerju, kjer ga skopajo, mu uredijo dlako in kremplje, potem veste, da je to lahko za živali in lastnike precej stresna preizkušnja. Kaj šele za kakšno dolgodlako mačko, ki ne mara vode ali krtače! Toda nega je za žival pomembna in prispeva k njenemu boljšemu zdravju in počutju. Če lahko ta obisk opravite čim bliže doma, saj se frizer k vam pripelje tako rekoč pred hišna vrata, je vse skupaj precej lažje. Božani Grgic iz Velenja se je zamisel za mobilni pasji salon porodila pred petimi leti, ko je ugotovila, da ji izobrazba turistične smeri ne bo kaj prida pomagala pri iskanju službe. Morala se je odločiti za kakšno drugo možnost in ker je že od malih nog zaljubljena v živali, saj je domov nosila izgubljene mačke in pse, ji ni bilo treba dolgo tuhtati. Vaja na domačih kosmatincih V tujini so mobilni pasji saloni običajni, pri nas pa so novost. Projekta se je lotila z veliko mero zagnanosti, saj je morala sama zbrati kar nekaj denarja za začetno naložbo, to je bil kombi, ki ga je bilo treba še preurediti, da ustreza zahtevam salona za živali, da ima elektriko, kopalno kad, mizo ... Izvajalca ni bilo tako enostavno najti, nazadnje ga je našla v Novem mestu. »Pri vsem skupaj Božana Grgic pri delu v mobilnem salonu mi je veliko pomagal partner Luka, ki verjame v mojo zamisel,« pravi Božana. Osnov striženja se je naučila na tečaju na Hrvaškem, sicer pa sta po njenem mnenju za to delo pomembna občutek za estetiko in za pse. Praktične izkušnje je nato nabirala na domačih in psih prijateljev, ki so ji spregledali kakšno napako, ko je na primer nastala kakšna luknja v dlaki ... »Porezala pa nisem nikogar,« pravi Božana. S tem je pridobila samozavest, kar je vplivalo na njeno delo. Veliko je preučevala tudi pasjo psihologijo, da ji je bilo lažje. Kako se loti dela? »Že ko daš psa na mizo, ga ta spomni na veterinarja in se ves trese ter je nervozen. Zato se najprej vsaj deset minut >cartava<, nato povoha vse predmete, prižgem aparat za striženje, da se navadi na zvok . Vedno prosim lastnike, da so vsaj »Zmotno je mišljenje, da kratkodlaki psi ne potrebujejo frizerja. Lastnikom sem dokazala, da z ustrezno nego tista dlaka, ki bi sicer končala na njihovih preprogah, ostane pri meni v košu za smeti.« prvič zraven, da vidijo, kako se njihov kuža obnaša. To, da so lahko zraven, da vidijo, da me njihova navzočnost ne moti, ima pozitiven odziv. Je pa res, da takrat porabim več časa za delo, ker se vmes pogovarjamo. Ta stik lastnikom veliko pomeni,« ugotavlja Božana Grgic. Nega od malega Pa ji kdaj ni uspelo urediti psa? »Od stotih je običajno eden tak, ki ga ne morem urediti. To je ponavadi kakšen starejši pes, ki še ni bil pri frizerju in ima povsem zavozlano dlako, zavite kremplje, lastniki pa upajo, da bom uspela rešiti vse to. Ampak se mi je zgodilo, da ni šlo.« Pri glavi se je ustavilo, a ne zato, ker bi se Boža-na bala pasjega ugriza - tudi to je že preživela - temveč zato, ker je bil pes v nevarnosti, ko je hotel ugrizniti v škarje ali strojček za striženje. Takrat raje odneha, kar pa se ne zgodi pogosto. Zato poudarja, da je že mlade pse treba privajati na striženje. Pomembno se ji zdi osvešča-nje ljudi, da je redna nega potrebna, ker sicer psa srbi, pojavijo se zajedavci, izpuščaji . »Stranke se vračajo, ko vidijo, da je pes res bolj zdrav in negovan.« Pomoč psom brez domov S svojim kombijem tako pokriva območja Koroške, Šaleške in Savinjske doline, Celja z okolico, a tudi Lju- Vaš kuža ne bo imel navijalcev v dlaki, ko bo obiskal mobilni pasji salon, saj je to le posrečen znak, ki ga je za svojo dejavnost izdelala Božana Grgic. »Hujšega ugriza še nisem doživela, ko me je eden uščipnil, pa sem mu skušala razložiti, da vem, da je prestrašen in da ni treba, da me grize.« bljane. Želi biti dostopna za vse tiste, ki sami ne morejo peljati psa k frizerju, ki morda nimajo časa ali so zaradi starosti ostali brez izpita in avta. »To delam z velikim srcem, ljubezen pa se mi vrača in to me drži pokonci. Zavedati se moramo, da so naše živali živa bitja s čustvi in da je treba z njimi lepo ravnati, saj nam vse to tisočkrat vrnejo,« še pove mlada podjetnica, ki je pripravljena svoje storitve ponuditi tudi zavetiščem za živali, brezplačno urediti kakšnega zavrženega psa in mu tako pomagati, da bo prej našel nov dom. TATJANA CVIRN KUZA ZA ZGLED Priprave na prihod pasjega mladička (2.) Prihod pasjega mladička v naš dom je velik dogodek, na katerega se moramo ustrezno pripraviti. V prejšnji številki ste lahko prebrali nekaj o opremi in hrani mladička. Koliko gibanja potrebuje mladiček? Najbolj idealno je čim večkrat na dan po nekaj minut gibanja, ta čas pa se naj s starostjo mladička povečuje. Če ga želimo čim prej navaditi na sobno čistočo, ga peljimo ven na potrebo vsakič, ko se zbudi, po igri in po hranjenju oziroma na približno tri ure. Opravljanje potrebe zunaj vedno obilno nagradimo. Seveda kasneje to dolžino med izhodi povečujemo, saj se mladičku razvijajo mišice, ki jih potrebuje za nadzorovanje opravljanja potrebe. Do vsaj enega leta ni priporočljivo, da naš mladiček hodi v hribe, po stopnicah ali sprehode v različna okolja, nagrajujmo ga za zaželena vedenja in ga naučimo novega. Se nadaljuje teče ob kolesu. Do te starosti se namreč še razvija (velike pasme se razvijajo še dlje) in ni dobro, da preveč obremenimo njegovo telo, saj lahko pride do različnih težav, kot je na primer displazija. Če želimo, da nas kasneje naš odrasel pes spremlja tudi ob kolesu ali rolerjih, je dobro, da ga na to navadimo že kot mladička. Vendar namenimo čas navajanja na kolo temu, da ga naučimo pravilnega obnašanja ob kolesu in ne samemu sprehajanju. Pri tem je bolje, da ne pretiravamo z gibanjem, čas zunaj raje posvetimo vzgoji mladička. Odpravimo se na krajše Eva Gologranc in Tamara Jager, dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in vodnici reševalnih psov, v rubriki Kuža za zgled odgovarjata tudi na vaša vprašanja, povezana z vzgojo psa. Pišete jima lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. www.vb'sentj ur.si Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 46 RAZVEDRILO Direktor namešča brisalec Novinar Brane Jeranko se znajde v vseh situacijah. Ko se mu je na službenem avtu nazadnje zlomil brisalec, je za pomoč zaprosil kar direktorja občinske uprave v Lučah Klavdija Strmčnika. Po seji občinskega sveta, sredi noči in v dežju, pač ni bilo veliko izbire in na srečo mu je ustrežljivi Lučan znal pomagati, da se je Jeranko lahko pripeljal nazaj v Celje. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. ANEKDOTE Pisatelj in dramatik George Bernard Shaw (1856-1950) je bil zelo suh, medtem ko je bil pisatelj, dramatik in pesnik Gilbert Chesterton (1874-19 3 6) zelo debel. Vsakokrat, ko sta se srečala, sta izzivala drug drugega. Debeli Chesterton je rekel suhcu: »Ko vas človek vidi, pomisli, da v tej deželi vlada lakota!« »Ko pa človek pogleda vas, misli, da ste za to krivi vi!« mu ni ostal dolžan Shaw. MODROSTI Bolje je dobiti zaušnico od prijatelja kot kruh od sovražnika. (azerbajdžanski pregovor) VPRAŠANJE TEDNA Zakaj dva moška ne moreta biti družina, sto lovcev pa je lahko? Spraševali smo vas, kako se imenuje naša akcija, ki smo jo zaključili pred tednom dni v Citycentru Celje. Pravilen odgovor se glasi: (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Marije Jakopič iz Šmihela pri Laškem, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Za koliko kilogramov je letos shujšala skupina v naši akciji hujšanja? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 14. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ni naredila izpita Blondinka razlaga prijateljici: »Padla sem na vozniškem izpitu. Zapeljala sem v krožišče in ker je pisalo 30, sem 30-krat peljala okoli. Pa me je vrgel.« Prijateljica: »Gotovo si se zmotila pri štetju ...« Vreči Po cesti hodi starejša gospa in za sabo vleče dve veliki polni vreči. V eni se ji naredi luknja in iz nje začnejo padati bankovci za 20 evrov, česar pa babica ne opazi. Zato pa nenavaden prizor pritegne pozornost policista. »Gospa, denar vam leti iz vreče,« ji pove. Babica se obrne in res vidi, da je za sabo pustila pravo sled iz bankovcev. »Joj, hvala, da ste me opozorili,« reče policistu. »Od kod pa taki stari ženici toliko denarja?« je radoveden policist. »Ja, veste,« začne razlagati, »živim čisto blizu nogometnega štadiona in obiskovalci tekem ves čas hodijo lulat k moji ograji. Ko si odprejo hlače, pa jaz nastavim škarje in rečem: >Plačaj 20 evrov ali pa ti ga odstrižem.<« »A tako,« ji odvrne policist. »Kaj imate pa potem v drugi vreči?« Babica odgovori: »Ja, veste, nočejo vsi plačati.« Želje Trije možakarji se pogovarjajo, kaj bi radi, da ljudje rečejo ob njihovi smrti. Prvi: »Rad bi, da rečejo, da sem bil plemenit človek.« Drugi: »Jaz bi pa rad, da rečejo, da sem bil dober človek.« Tretji: »Rad bi, da rečejo: >Glej, premika se še! <« Nestrupeni Dve kači plazita po gozdu. Prva vpraša drugo: »A sva midve strupeni kači?« Druga: »Ne.« Prva: »Še sreča, ker sem se pravkar ugriznila v jezik.« Štorklja Janezek: »Mama, a lahko greva v živalski vrt pogledat štorkljo?« Mama: »Seveda.« Janezek: »Me prav zanima, če me bo prepoznala.« Trije zapored Prijatelja se srečata v gostilni. Prvi žalostno sedi za točilnim pultom, zato ga drugi vpraša: »Kaj ti pa je?« »Ah, lani mi je umrla mama in mi zapustila 10 tisoč evrov.« »Ojoj, nisem vedel, moje sožalje!« »Potem mi je januarja umrl oče in mi zapustil 15 tisoč evrov.« »A oče ti je tudi umrl? Žal mi je ...« »Februarja pa je umrla teta in dobil sem 20 tisoč evrov.« »Trije člani družine v treh mesecih, res ti mora niti težko .« »Kako ne bi bilo? Ta mesec pa nič, niti evra!« 7 6 2 3 9 8 7 2 2 1 8 4 5 3 1 9 4 8 3 1 2 9 7 8 1 5 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Ne z avtom, z vami, gospa, je nekaj narobe »Kdo najbolje servisira vašega francoza na štirih kolesih? Naša Megahudaav-tofirma obvlada tako zelo, da vam ga pregledamo z zaprtimi očmi!« se je nekaj v tem stilu drl glas iz radijske reklame. In to nedolgo zatem, ko se mi je prav zaradi mojega malega francoza od slabe volje ravno za silo nehalo kaditi iz ušes. Morda se vam bo zdelo, da je kombinacija žensk z avtomobili že malo prežvečen vir kome-diantskega navdiha, ampak po vseh zgodah in prigodah je tole humoreska »all over«, bi rekla naša bivša kolegica Špela. Za uvod in v obrambo vseh nadaljnjih junakov v tej štori-ji že moram priznati, da dam eno figo na avte. Vsaj dokler me brez zapletov pripeljejo od točke a do točke b. Ne dvomim sicer, da si bo moj avtek v naslednji reinkarnaciji zaželel kakšnega bolj pozornega lastnika, ampak nazaj k zgodbi. Bilo je pred kakšnim letom, ko je ob obratu ključa moj avto ostal nem. Nič, čisto nič se ni zgodilo. Čez nekaj ur se je včasih sicer spet spomnil in zaropotal, pa spet ne, pa spet ja. Skratka sitno do skrajnosti. Še posebej ker je ob bolj ali manj strokovni moški asistenci praviloma vedno predel kot mucek. Po novem ženske še avta ne znamo več »zakurblat« ... sem od obiska do obiska ugotavljala na servisu. Ko moj mobilni tehnični čudež nekega lepega dne ni več ubogal žive duše, smo poklicali vlečno službo in ga odpeljali na servis Megahudeavtofirme. Pa so zamenjali in »porihta-li« vse. Ko so mi s fanfarami po nekaj dneh izročili ključe, sem imela eno samo pripombo. Avto ni vžgal. »Pumpa je fuč!« so zmajevali z glavo. Ker bi nova stala toliko kot pol mojega starega avta, smo vso komedijo prestavili k specialistu za »pumpe«. Ta je ugotovil, da je fuč računalnik. Karkoli je že bilo, po tistem mi je avtek spet lepo služil, jaz pa sem z nekoliko več hvaležnosti in pozornosti sedala za krmilo. REŠITEV SUDOKU 146 7 6 3 9 1 5 4 2 8 2 9 8 4 6 3 5 1 7 1 4 5 2 7 8 3 9 6 9 3 4 7 8 2 6 5 1 8 1 6 5 3 4 2 7 9 5 7 2 1 9 6 8 4 3 6 2 9 8 4 1 7 3 5 3 5 1 6 2 7 9 8 4 4 8 7 3 5 9 1 6 2 Pred dnevi pa mi je ob znanem utrujenem kreha-nju po obratu ključa spet padel mrak na oči. Saj veste, da se to zgodi praviloma takrat, ko so minute tako na tesno, kot bi šlo za življenje in smrt. Akcija za specialiste, se razume. Je prišel serviser, odprl pokrov motorja, malo potolkel in motor je za-brnel. Potem ga je za vsak slučaj odpeljal še v delavnico. »Veste, gospa, pri nas vžiga. Smo ga tri dni preizkušali,« so bili optimistični. No, meni je že naslednji dan odpovedal poslušnost. A takoj, ko so ga priklopili na diagnostični računalnik, je mrcina spet čudežno ozdravela. »Ja, gospa, z avtom ni nič narobe. Na računalniku ne pokaže nič.« In kdo sem jaz, da bi se kregala z računalnikom?! Naslednje jutro me je v službo še peljal, domov seveda ne več. V tretje smo jim ga dostavili z vlečno službo. In ne boste verjeli -z avtom je bilo v šusu spet vse v redu. Ja potem je pa z mano nekaj narobe, ker jim ga z avtovleko za svoje veselje tja vlačim! Ker sem miroljubne sorte, je tole bobnelo samo v moji glavi. Kaj češ, nismo vsi za vse. »Ne morejo popraviti, če ne vedo, kaj mu je. Diagnostika je tričetrt rešitve...« me je miril moški glas razuma ob moji rami. No, prosim! S kom pa zdaj on drži? Če mi pokažejo, kam vtakneš diagnostični računalnik, sem potem še jaz lahko serviser. Če je avto ok, je ok. Koga briga, če se kišta nikamor ne premakne! Ko po novem slišim radijski glas iz reklame »kdo najbolje servisira vašega francoza«, si še pred nadaljevanjem zabrundam v brado »Zdeeeeenko izpooood Kungooooote«. In ja, pravi mojstri lahko avto pregledajo miže. Mojega so ziher. Pa naj še kdo reče, da v reklamah ne govorijo resnice. Kakorkoli že, moj stari fran-cozek spet po mačje prede in če bo sreča mila, Zdenko pa v akciji, se še dolgo ne bova ločila. AVTOMEHANIČARKA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka MLADA. LJUBKA ŽENSKA (EKSPR.) EVA MOŠKON CITROENOV AVTO HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIC SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (ANTON TOMAŽ) ELEKTRIČNA MORSKA RIBA PRIPOMOČEK ZA TALJENJE OTO VRHOVNIK HALOGENI PLIN POLJSKO MESTO SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE SEVERNO POLARNO OBMOČJE JADRANSKI OTOK NEKD. SL. PREDSEDNIK (JANEZ) USTREŽLJIV MOŠKI POLETNO OBUVALO LOVSKI PSI BLEDO-RDEČ (POG.) MOČEN, REZEK GLAS USTNA TEKOČINA SLANO TURŠKO JEZERO POŠTEN (POG.) SESTAVINA BENCINA PODREDNI VEZNIK UČENJE NA PAMET PREBIVALCI LAPONSKE PRIBALTSKA DRŽAVA ZDRUŽBA (ANG.) REŽISERKA VOGELNIK SLOVENSKI ZGODOVINAR (JOŽE) NOGOMETNI UDAREC KANTON NA SEVERU ŠVICE PISATELJ TAVČAR VRSTA GLASBILA PRIPOMOČEK ZA RISANJE NEKDANJI UKRAJ. PREDSEDNIK JUŠČENKO NAPIS NA KRIST. KRIŽU OZNAKA IZRAELA KLANA DESKA (NAR.) GOROVJE V SREDNJI GRČIJI OČESNA VOTLINA ZAPOREDNI ČRKI ZVER IZ ANDOV OTROŠKI COPAT PRISTANIŠČE ZA JAHTE PEVEC ROBIČ EVROPSKO GOROVJE BARVNA TEHNIKA OSEBNI DOHODEK IGRA PRI TAROKU STROJ ZA MLETJE POZDRAV PRI ODHODU SONJA LOKAR ANGLEŠKI IGRALEC GRANT PRIRODA DOMAČA ŽIVAL NASPROTJE OD EKSKLAVE 5 HIŠNI SVET PARADIŽ ANGLEŠKI IGRALEC (ORLANDO) NEKD. MB. TOVARNA IZDELOVALEC COKEL NEKD. V. NEMČIJA (ORIG.) KOMEDIJANT ARTAČ MAKS FABIANI DEL ŽIVČNEGA SISTEMA ELDA VILER BENEŠKO KOPALIŠČE VSE V REDU (ANG.) SREDNJE- PREMIKANJE AMERIŠKA S KORA-DRŽAVA KANJEM KRAJ POD POHORJEM SREDOZEMSKI GRM NEUGLAJEN ČLOVEK (SLABŠ.) io SLABŠA VOLNENA ODEJA (NAR.) Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju 2. nagrada: darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem 3. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 14. aprila 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 13 Vodoravno: GANK, ISBN, ORTOPTERA, MA, PODKUM, OBRAZ, USA, PREDČASNE, PLACE, IDLE, SKODELA, ČD, MAJA, ORNAMENT, KOSOR, BE, VIŠ, ALEMANI, ESPERANTO, EMAJL, NIK, VD, APNO, UG, LAK, TORERO, BOČNA, ANANAS, CAT, IZRAZ, SOČUSTVO, PUTIN, OČA, TIK, ŠUT, 1 2 s 4 5 B 7 B 9 10 11 12 13 14 15 1B Ona: Na poslovnem srečanju boste spoznali neznanca, ki vam bo v prihodnjih dneh več kot polepšal življenje. Toda pazite, da to ne bo prišlo na ušesa tistih, ki vam že tako ali tako samo nagajajo. On: Vzemite si malo časa tudi zase, saj boste drugače zabredli v precejšnje težave. Nekdo vam hoče storiti krivico, od vas pa je odvisno, ali mu boste to pustili. Še vedno imate možnosti, za katere mislite, da so izgubljene. Ona: Vaša ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, vendar se bo vse končalo na najboljši možen način. Preživeli boste prijeten konec tedna, ki vam bo ostal še dolgo v spominu. On: Zadnje čase ste sicer res malo nervozni, a se bo na koncu vse srečno izteklo. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo precej izboljšal nestabilno finančno stanje. Konec dober, vse dobro. IJjjU.IIIJ.mual Ona: Napaka ni bila prehuda, zato vam jo bodo lahko oprostili, če se boste le potrudili, da stvar popravite in ponovno spravite v normalne okvirje. Toda treba bo delati in ne poležavati, kot ste bili vajeni do zdaj. On: Prijatelj vam bo sicer napravil uslugo, a še vedno se vam lahko zgodi, da boste vse skupaj zavozili. Malo previdnosti ne bo škodovalo, saj vaši aduti niso tako močni, kot si domišljate. Ona: Namesto da se jezite, poskusite biti malo boljše volje in vam bo naenkrat šlo vse kot po maslu. Obeta se vam prijetno srečanje s starim znancem... Kdo ve, morda bo sledila tudi povsem nova ljubezenska avantura. On: V vaše življenje bo posi-jal žarek ljubezni, ki se bo lahko kmalu razvil v še veliko več, če se boste le malo potrudili. Imate odlično možnost, da si uredite duševno življenje, torej jo skušajte izkoristiti. DVOJČKA ^■streuc Ona: Več kot očitno je, da vam ne bo prav nič dolgčas, saj se vam obeta razprodaja prostega časa. Seveda ima lahko to tudi določene posledice tako v ljubezni kot tudi pri povsem vsakdanjih stvareh. On: Naenkrat se bo začelo vse obračati natančno tako, kot ste načrtovali, četudi bo sprva kazalo bolj slabo. Je že tako, da ste očitno potrebovali nekaj začetnega zagona, ki bo zdaj začel prinašati tudi konkretne rezultate. Ona: Naenkrat vas bo prevzel občutek, da vas nekdanji partner pogreša bolj, kot to kaže na zunaj. Najprej boste sicer malce zadržani, vendar vam bo že prvi vtis ob srečanju razodel resnico. On: Nikar se preveč ne izpostavljajte, saj ste trenutno v precejšnji energetski krizi. Koristil bi vam počitek, saj bi vam prinesel tako fizično kot tudi psihično sprostitev. Odi-dite v naravo in v miru razmislite . Ona: Za vaš načrtovani korak je še nekoliko prezgodaj, vendar pravi trenutek ni več tako daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega boste lahko čisto po naključju odnesli marsikaj zanimivega. On: Pri vas je težnja spreminjanja na bolje zadnje čase nenehno prisotna, vendar je vprašanje, koliko časa bo to še trajalo. Vsekakor se bo nekoč moralo ustaviti, zato ostanite raje na realnih tleh. KOZOROG & Ona: Dolgo ste bili prepričani, da ste povsem neobčutljivi na ljubezenske namige določene osebe, zdaj pa se je izkazalo nasprotno. Toda vseeno raje malo počakajte, saj si boste morda še premislili. On: Če se želite naužiti veselja in radosti na ljubezenskem področju, se čim prej odpravite v družbo, kjer vas že težko pričakujejo. Zlasti prijateljica, ki ste jo nekoč že zavrnili, a kljub temu ni izgubila upanja. RITA, OPEREŠ, ČOK, PERILO, ALT, KF, ELENA, TEKSAS, ŽJ, IZOBRAZBA, NIŠA, DEAN. Geslo: Nasmejana pomlad Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju, prejme: Mia Agnes Grum, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna. 2. nagrado, darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem, prejme: Elica Vrhovšek, Kompole 12, 3220 Štore. 3. nagrado, bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme: Draga Sorec, Milčinskega 11, 3000 Celje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Povsem nepričakovano boste srečali starega prijatelja, s katerim ste se nekoč prijetno zabavali. Skupaj bosta obujala spomine na lepe stare čase. Izvedeli boste presenetljivo novico iz preteklosti. On: Včasih je bolje, da se izognete neprijetnemu srečanju. Tudi tokrat boste ravnali tako. Nekdo bo sicer zaradi tega na nek način razočaran, a se bo na koncu sprijaznil z nastalo situacijo. DEVICA Ona: Nikar ne oklevajte pri odločitvi o kakšnem tednu dopusta, saj ste več kot izčrpani. Kasneje bo vse lažje, saj si dodobra napolnili baterije. Pričakujete lahko pomembno novico, ki vas bo potolažila. On: Nikar ne prekinite dela, ki ste ga nedavno začeli, saj ste na povsem pravi poti do uspeha. Pri tem vam bo zelo pomagala dobra prijateljica, ki je imela v bližnji preteklosti opravka s podobnimi zadevami. Ona: Samozavestno ravnanje vas bo vodilo do precejšnjega poslovnega uspeha, ki vam ga bo marsikdo pošteno zavidal. Poskusite srečo deliti tudi z ostalimi, saj si to na nek način tudi zaslužijo. On: Preživeli boste prijeten teden, saj se vam bo izpolnilo staro hrepenenje. Zdaj se morate le še potruditi, da boste to obdržali. Pri tem vam bo v obilni meri pomagala partnerka, ki se je končno začela spreminjati na bolje. Ona: Poslovni partner vam bo omogočil srečanje z nekom, ki si ga že nekaj časa prizadevate spoznati. S tem se vam bodo odprle precej dobre poslovne alternative, ki jih nikar ne zavrzite. On: Še dobro, da imate veliko prijateljev, ki so vam pripravljeni storiti uslugo. Toda ne pozabite, da bo treba prej ali slej te usluge vrniti. Konec tedna vas čaka presenečenje, ki ga na nek način celo pričakujete . PULZ 6 2 3 4 PODOBA 8 7 9 i4 i5 ii RAKEV OBLJUBA i3 i2 16 48 RUMENA STRAN (na sredini), ki ne pozna popuščanja. V Novi Gorici so na sobotni tekmi kljub temu dobili gol v sodnikovem dodatku Košarkarice Athleta so se kljub kondiciji kar namučile, bi lahko sklepali s fotografije. Njihovi dresi so bili in želja, da bi se povsem približali Mariboru, se ni uresničila. Menda se niso tako izčrpali na četrtkovi prireditvi?! menda všeč marsikateremu mimoidočemu. Pa ne samo dresi ... (Foto: IŠ) Vsi na kolo! Kolesarjenje na sobnih kolesih ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled, sploh če težavnostno stopnjo določa preizkušen vaditelj Top-fita, ki to počne vsak dan. Ampak številni športniki, ki so se odzvali povabilu in prišli na dobrodelni maraton v Citycenter ob zaključku akcije hujšanja, ne bi smeli imeti posebnih težav. Ne samo, da so se potili, prispevali so tudi za otroke iz socialno ogroženih družin. NC, foto: GrupA Celjski mladi hokejisti so večer pred kolesarjenje prvič postali državni prvaki in njihovo veselje je bilo tudi na prireditvi očitno. (Foto: SB) Modrijani so menda tako zelo zasedeni, da nimajo časa hoditi po nakupovalnih središčih. Rok Švab si je za dobrodelno kolesarjenje vseeno vzel čas in pogumno prestal preizkušnjo. (Foto: SB) Nataša Šuster, vodja fitnesa v Top-fitu, je z veseljem svetovala vsem, ki jih je zanimalo, kako do boljše Brigita Fižuleto (levo), strokovna sodelavka akcije hujšanja, je poklepetala z Marinko Ferlič, ki je v akciji kondicije. Ne vemo točno, ali je Borivoja Simiča - Šabca, ki uživa v pokoju in zvesto spremlja vse športne sodelovala leta 2010. Gotovo jo je pohvalila, saj je Marinka še vedno »fit« in ohranja zdrav življenjski slog. dogodke, zanimala vadba za starejše ali za najmlajše, saj je bil na prireditvi z vnukinjo Nio Nikolino. Na zaključni prireditvi je sedla na kolo in pokazala, da se vse da, če se le hoče.