Leto inOL št. 122
I.frMlana, petek     maja 1940
Izhaja vsak dan popoldne In—M nedelje In l: vrst a Din S. do 100 vrst 4 Dta 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Dss K vrsta Din 4.—. Popust po dogovore, mseratat davek posebej. — velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din " ~~ **      10~*
nttca 1, telefon it. so? jmafKl: Ob kolodvoru 10&. ▼ mfcUsnl šl 20.M,
Umik zavezniških žet proti Kanalu
Med neprestanimi borbami se ob podpori letalstva in mornarice postopno umikajo na obalo, kjer se vkrca vajo za prevoz na draga bojišča — S poplavami onemogočajo prodiranje nemških motoriziranih oddelkov — Srdite letalske borbe
Dramatične borbe
London. 31. maja s. fReuter) Poročila, ki prihajajo iz severne Francije, vsa sog'a^a-jo. da se velika bitka za umik zavezniške vojske proti morju nadaljuje uspc'no za zaveznike Snoči je dospelo v Anglijo z ladjami preko Kanala več tisoč angleških in nekaj sto francoskih vojakov, ki so se ukrcali v Dunkcrqueu. Vojaški transporti so prihajali včeraj v Anglijo ves dan. VeČina vojakov je bila v boju brez odmora več dni. Mnogi med njimi so bili že več dni tudi brez hrane. Kljub temu je borbeni duh vojske nezlomljcn.
Pri obrambi Dunkerqura in umika1™ operaciji sodelujeio vse tri vrste orožja. Kopna vojska kriie prcdv«em umik. vojna mornarica obstreljuje s težkimi topovi nemške postojanke in ;čiti prevoz vojske, pa tudi letalstvo usnc:no sodeluje v operacijah. Današnji »Times« poudarja to harmonično sodelovanje in pravi, da se vse tri vrste orožja izkazujejo z istim junaštvom.
O poteku bitke ni mo-ooče dati izčrpnih informacij. Po zanesljivih cenitvah pa se zdi. da so Nemci vrgli v boj proti zavezniški vojski v severni Franciji okrog 40 svojih divizij in večino razpoložliivih oklopnih edinic. Proti vsej tej premoči se zavezniška vojska vendarle uspešno brani. Zadnje straže držijo trdno postojanke ob Yse-ri ostala voiska pa se počas! umika. Francoske čete, ki so stale v okolici Lillea. se tudi prebijajo proti obali. Dve diviziji francoskega vojaštva sta z ozemlja pri Lil-Jeu že dospeli v Dunkerque.
Uspešno obrambo Dunkerquea omogoča tudi dejstvo, da so zavezniške čete odprle zapornice na reki Aa pri Gravelinesu in na reki Vser pri N.euportu, tako da je bilo pop'avljeno široko ozemlje okoli Dun-kerquea. Tla v poplavljenih predelih so se-iaj že tako razmehčana. da je nemškim tankom prodiranje onemogočeno.
Francosko poročilo o položafu na bojiščih
Pariz. 31. maja s (Hava«o Bitka v Flandriji se nadaljuje z vso srditostjo. Kljub nasprotnim nemškim poročilom se borita zavezniški armadi še nadalje z največjo energijo, čeravno ima sovražiik tako številčno kakor tudi materialno premoč in so zavezniški voiski otežkočene dobave. Nemcem vse doslei ni uspelo, da bi presekali zvezo med armado eenera'a Priouta ori Lilleu in glavno zavezniško vojsko ob obali. Prioutova armada, ki ie zavzemala zadnje dni položaje južne cd reke Lys. se ie sedaj utrdila na severu reke in se bliža obali, da zavzame postojanke, ki jih ji ie določilo vrhovno poveljstvo zavezniške vojske.
Na severu se zavezniška voiska istotako dobro brani, s poplavi jen jem ozemlja ob reki Yser in ori Dunkerqueu je bi;a olajšana obramba. Dovoz vojnega materiala v Dunkerque še vedno poteka v redu.
Zaradi uspešnega odpora zavezniške vojske so bili Nemci po cenitvah vojaških srtrokovnjakov Drisiljeni, da pošljeio v boj proti zavezniškim postojankam Dri Du-kerqueu poleg rednih pehotnih divizij še 10 oklopnih divizii in 3 motorizirane. Pri vsem tem imaio Nemci v bojih izeube. ki niso v nobenem razmerju z doseženimi uspehi.
Polcžai zavezniške armade na severu ie sicer še vedno kritičen, toda ne br?zupen. Po poročilih, ki so dospela do davi. iz.^e-da. da se položai nikakor ni Doslabšal.
Z iužne«a bojišča ni posebnih novic.
Na zapadu zavezniške čet? us e"-no cči-ščuiejo ozemlie južno od Abbevillea sovražnih oddelkov.
Angleško situacijsko poročilo
London, 31. maja. e. (Reuter) Angleško ministrstvo javlja:
Zaradi povečanega pritiska nemške vojske na severnem jugozapadnem boku so bile angleške in francoske bojne sile na severu prisiljene, da se umaknejo proti obali, kjer potekajo sedaj tudi boji. Umik in evakuacija Čet je bila izvršena zelo spretno in drzno. Evakuacija zavezniških čet s francoskega ozemlja na angleško ozemlje se vrši s pomočjo angleške mornarice. Določeno število čet je že na angleškem ozemlju. Umikanje in evakuacijo krijejo angleške letalske sile, ki so v stalnem boju s sovražnikom. V teh bojih je bilo nad 70 sovražnih letal uničenih. Mnogo letal je poškodovanih. Eskadrilja novih letal tipa Desian je uničila na dveh poletih 35 nemških letal, brez svojih izgub. Angleške čete sodelujejo v bojih s francoskimi četami v odseku južno od Somme.
Mnenje vojaških krogov
London. 31 maja (C. Z ) Vojaški dopisnik »Evening Standarda« piše danes, da je padec severovzhodne Francije sicer za zaveznike težak in velik poraz, toda v širšem smislu je Nemčija    ona, ki izgublja
bitko. Po mnenju vojaških krogov je skoro nemngoče, da bi mogli Nemci kmalu obnoviti z enako silo ofenzivo proti glavnim zavezniškim postojankam na jugu. zaradi ogromnih izdub. ki jih je doslej pretrpela njihova vojska.
Akcija mornarice
London, 31. maja e (Reuter) Angleška mornarica nudi vso pomoč francoskim in angleškim oddelkom, ki operirajo ob obali in se upirajo mnogo močnejšemu sovražniku. Angleške bojne ladje podpirajo z vso svojo artilerijo zavezniške čete in ovirajo kretanje sovražnika. Nemškim oddelkom je angleška mornarica prizadejala velike izgube. Veliko število zavezniških čet je /c na varnih mestih v Angliji. Nemško vrhovno poveljstvo trdi, pravi poročilo angle:ke admiralitcte, da so imele angleške pomorske edinice velike izgube. Kakor navadno, te trditve ne ustrezajo dejanskemu stanju. Pomorske operacije take vrste kakor se vodijo sedaj v Rokav-skem prelivu, ne morejo potekati brez izgub. Tzgubili smo tri ru'ilce in nekaj manjših ladij. Ena manjka 689-to<nska transportna ladja je bila potopljena. Morala in duh naše vojske, ki sodeluje v teh operacijah, sta še vedno odlična; operacije se nadaljujejo.
Trije an?1"~ki rušilci potopljeni
London. 31. maja s (Reviter) Angleška admiraliteta ie obiavila sinoči izgubo treh nadaljnjih angleških ruši'cev, ki so sodelovali pri operacijah v Kanalu. So to rušilci »Grou^hton« in »Oren a d e<* ter »WakefulK Prva dva. ki sta bila zgrajena leta 1936. sta imela do 1330 t n in normi?'no po 145 mož prsadke. Rušilec »Wa-kef'-ll« pa ie bil zgrajen leta 1917. S temi izgubami se ie povišal šfevilo angleških rušileev. ki so bili oo+opli^ni v teku sedanje vcine. na 17. Ob izbruh1' vojne ie imela Anglija 179 rušilcev. Medtem pa je bilo zgrajenih že več novih.
Obramba D***'kerquea
London. 31. maja (C. Z.) Nemcem ni uspelo, da bi v severni Franciji prebili položaje zavezniške voiske, ki krijejo angleški in francoski umik proti obali. Dunker-que, ki je obdan s strelskimi jarki, je trdno v zavezniških rokah. kopno vojsko podpirajo težki topovi angleške vojne mornarice pred luko. Tudi letala se uspešno udeležujejo v bitki.
Tuđi Calais ?e v zavezniški pc sesti
London, 31. maja e (Reuter) Snočnii komunike angleškega vojnega ministrstva se
glasi:
Pretekli teden je bilo poslanih v Francijo nekaj an^'e'kih čet, ki so imele nalogo, da branijo Calais in napadajo prometne objekte v sovražnikovem ozemlju. Ker te edinice niso mogle izvršiti svoje naloge, so se omejile samo na obrambo Calaisa.
Podpora letalstva
London, 31. maja. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo iavlja. da so angleška letala včeraj uspešno izvaiala operacije proti nemški vojski z namenom, da razbremene zavezniško vojsko v Flandriji. Ponovno so bile razpršene formacije sovražnih letal, ki so jim bfe prizadete tudi zelo resne izgube. Najmani 77 nemških letal ie bilo uničenih. Istočasno so angleški bombniki napadali transportne in oklopne nemške oddelke ter uničevali mostove in strojniška oporišča. S teh operacij so se vrnila vsa angleška letala. Angleški hidroplani so sestrelili dve sovražni letali, dve drugi pa poškodovali. Izmed angleških hidroplanov jih pogrešajo 10. vendar so se posadke treh letal rešile.
Zaščita s poplavami
Pariz, 31. maja e. (Havas) Čeprav je položaj francoskih in angleških bojnih si! zelo resen in zelo kritičen, vendar ni obupen kakor trdi nemška propaganda. Zavezniško vrhovno vojaško poveljstvo ne objavlja sicer nobenih podrobnosti o položajti zavezniške armade, vendar je pooblastilo nekega višjega oficirja, da je izjavil:
Nemška poročila o položaju francoske vojske ob morju so netočna. Francoske čete drže še vse postojanke ob morski obali. V tem odseku ima sovražnik velike izgube. Na odseku pri Dunkerqueu je bila razdrta večina jezov in je tod ozemlje poplavljeno, kar onemogoča napredovanje nemških oklopnih ednic. Od Nieuporta do Ypresa je vsa dolina Vsere poplavljena v širini nekaj kilometrov.
Nekje ob Renu, 31. maja A A. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je borba na severnem bojišču strašno srdita. V teku zadnjih dveh dni se francoske čete umikajo proti Dunkerqueu. Kar se tiče samega Ehinkerquea, je pnzor zelo žalosten. Številne divizije čakajo v dežju bomb na to, da bi se vkrcale. Te dramatične borbe nad Dunkerqueom se udeležuje okoli 4000 nemških in zavezniških 'etal. Okoli sto prevoznih ladij, ki jih ščiti angleška vojna mornarica in letalstvo, je prispelo ob obalo. Čolni, s katerimi se prevažajo angleški vojaki na ladje, so prenatrpani. Ne more se še reči ali se bo posrečil ta poizkus zaveznikov, odpeljati svoje čete. Nemškemu letalstvu se je že posrečilo potopiti številne angleške prevozne ladje. Morska obala je polna mrličev. Brez dvoma je, da so zavezniške izgube zelo velike.
Lebrunova poslanica generalu Blanchardu
Pariz, 31. maja. AA. (Havas). Predsednik republike Lebrun je poslal generala Blanchardu, poveljniku vojske na severu, sledečo poslanico:
V trenutku, ko se francoske čete pod vašim poveljstvom še dalje bore v Flandriji v popolnem sporazumu z britanskimi oddelki in ob pomoči zavezniške mornarice, vsi občutimo, da bo ta bitka zapisana na prvi strani vojne zgodovine, ter v imenu domovine pošiljam vam kakor tudi vašim četam pozdrav in zahvalo. Vsi Francozi so čvrsto združeni in ponosni na moško hrabrost in neverjetno bojevitost naših borcev za naše zastave, ki so ovenčane z vojaškim sijajem.
Francoski general ujet
Berlin, 31. maja. AA. (DNB). Včeraj, v sredo je bil o priliki bojev vzhodno od Kassela ujet poveljnik prve francoske armije, general Prioux, skupno z večjim številom francoskih višjih častnikov. General Prioux je star 61 let in velja za posebno sposobnega poveljnika. Za časa svetovne vojne je bil generalštabni častnik. Po vojni je poveljeval kolonialnim četam in bil nekaj časa voditelj francoskega vojaškega odposlanstva na Poljskem. V začetku vojne je prevzel poveljstvo nad prvo francosko armijo.
Po hudih borbah na zasluženi oddih
London, 31. maja. e. (Reuter) Številni zavezniški oddelki so bili prepeljani v iu-govzhcdno Anglijo, od koder bodo odšli v notranjost države. Mnosfi voiaki kažeio znake hudih bojev. Ob izkrcaniu zavezniške vojske na obali je prišlo do ganljivih prizorov. Prebivalstvo je burno pozdravljalo junaške branilce.
Razmerje v letalstvu
London, 31. maja. s. (Reuter) Po zanesljivih zavezniških cenitvah so nemške izgube v Flandriji izredno velike. Zlasti pa ima občutne izgube od invazije Belgije in Nizozemske dalje nemško letalstvo. Izmed 2000 nemških letal, ki so bila v tem času uničena, je bila večina bombnih letal. Ta imajo navadno po 4 člane posadke. Tako cenijo, da so Nemci izgubili doslei po predvidenih cenitvah vsaj 5000 letalcev samo v teku maja. To število je trikrat ali štirikrat večje nego število zavezniških izgub. Verjetno ie celo. da so sedai zavezniki v številu svojih bojnih letalcev že dosegli pariteto z Nemčijo, čeravno ima Nemčija v številu letal še vedno premoč.
Zavezniki pa razpolagajo še z velikimi rezervami letalcev tudi širom unoeriia. dobili bodo pa nadaljnja oiačenia v do-glednem času še tudi na podlagi imperialnega načrta za vežbanie letalcev v Kanadi.     ' -•       4       t"  —:  >    '       '    * '
- A.
•1
London. 31. maja s. (Reuters Angleška vlada ie obvestila ameriško vlado, da smejo odslej ameriške tovarne letal izdelovati ane leske letalske motorje tipa »Rolls-Royce«. Patent motoria ie bil za ameriške tvornice oproščen. Tvornice bodo izdelovale motorje tako za ameriško kakor tudi za angleško vojsko.
Pariz, 31. maja. s. (Havas) Po zavezniških cenitvah so poslali Nemci v zadnjih 20 dneh v borbo domala vsa svoia razpoložljiva vojna letala. Poročila iz Nemčije pravijo, da gredo sedai letala narav-
* r   • izdelovanju v  - , •   & *        -  •    '    r *
• -      -rt .1*«.       .     *■     *     . ,
Prihod sovjetske delegacije v Beograd
Beograd, 31. maja: AA. Davi ob 6.12 je prispela v Beograd Sovjetska delegaci a, v kateri s© sovjetski poManik v Sofiji Anatolij J osip© vi č Lavrentijev, ataše sovjetskega poslaništva in dopisnik TasS-a Vladimir Aleksandrovič Morozovič ter uradnica poslanstva v Sofiji gdč. Nadežda Strigo. Ta delegacija .ie prispela v B ©-grad, da izvrši izmenjavo ratifikacijskih listin nedavno sklenjenega jugoslovensko-sovjetskega sporazuma o trgovini in plovbi ter dopolnilnega protokola. Delegacijo So na postaji sprejeli svetnik zunanjega ministrstva Vladislav Murković, podšef protokola dr. Matic, šef odseka centralnega presbiroja dr. V. Dim'ć ter predstavniki agencije Avale in jugoslovenskega tiska.
Zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze
ss
Beograd, 31. maja p Kakor znano, prične pojutrišnjem zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze, ki bo tokrat v Beogradu Zasedanje bo otvoril naš zunanji minister dr. Cincar Markovič. Trajalo bo 6 dni. Delegacije balkanskih zaveznic bedo potovale tudi na Opicnac in na Ava-lo.
Prihod turške delegacije v Beograd
Carigrad, 31. maja e Turška delegacija pod vodstvom državnega podtajnika llali-da Hažmija je odpotovala v Beograd na sestanek gospodarskega sveta Balkanske zveze.
Rusko mnenje
o položaju na zapadu
Pogreške zavezniškega voćstva v začetku spopada — Bližnja protuofenziva pri Rethelu
Moskva, 31. maja. br. (Tas). Moskovska
»Izvestja« objavljajo zadnje dai dnevni pregled položaja na zapadni fronti izpod peresa svojega vojaškega sotrudnika majorja Gotjenka.
V svojem današnjem pregledu tolmači, zakaj zavezniki doslej niso uspeli, da bi zaustavili nemško prodiranje proti morju. Kot prvi vzrok navaja dejstvo, da je zavezniško vrhovno poveljstvo prepozno spoznalo prave nemške namere. Zavezniki so mislili, da bodo Nemci poskušali glavni udar preko Liegea na Bruselj. Prvotno so Nemci res markirali prodor v smeri proti Bruslju in so s tem spravili zavezniško vojno vodstvo v zmoto. Sele sedmi dan nemške ofenzive so zavezniki spoznali, da gre nemški prodor v smeri St. Quen-tina in Amiensa. Takrat pa zavezniško vrhovno vodstvo zaradi naglega razvoja nemške ofenzive ni moglo več pregrupirati svojih armad, da b* z močnim protinapadom iz Sedana zaustavilo nemško prodiranja. Z naglim napadom je nemško vrhovno vodstvo enako kakor leta 1914. prevzelo iniciativo. Zavezniki niso računali niti s tako silnim pritiskom, niti s takimi metodami bojevanja, niti s takimi napadalnimi sredstvi, kakor so se jih poslužili Nemci. Vse to je povzročilo v prvih dneh spopada desorganizacijo na zavezniški strani, nesoglasja med vojaškimi in političnimi činitelji in končno spremembe v zavezniškem vrhovnem vodstvu. Kapitulacija belgijske vojske le zaveznike še nadalje oslabila ter razkrila njihov bok in hrbet proti vzhodu.
Sedaj izvaja zavezniško vrhovno vodstvo z vso naglico pregrupacijo svojih armad, da se izmota iz težavnega položaja, v katerem se je znašlo zaradi nepričakovanega koraka belgijskega kralja. Borbe postala jo skrajno srdite. Oslabljene zavezniške čete na severu pa ne morejo odoleti silnemu navalu nemških motoriziranih in oklopnih oddelkov in se postopno, a v redu umi-
kajo. Izredno aktivno pa je v teh borbah angleško letalstvo, ki na vse načine podpira pregrupacijo zavezniških sil s silnim bombardiranjem nemških kolon, komunikacijskih zvez in zaledja sovražnika. Francosko letalstvo ne izvaja večjih operacij. To pa zaradi tega, ker so imeli Francozi zadnje Čase velike izgube zaradi bombardiranja francoskih letališč s strani Nemcev, na drugi strani pa zavezniško vrhovno poveljstvo upošteva položaj in noče oslabiti francoskih letalskih sil, ki jih čuva za veMko protiofenzivo, ki se bo, kakor vse kaže, morda že v kratkem pričela pri Rethelu, koder so sedaj zbrane glavne zavezniške sile.
Zanimiv proces v Beogradu
Beograd, 31. maja. e. Pred okrožnim sodiščem za mesto Beograd ie bila včeraj izrečena sodba v velikem procesu pediet-ja Guttmann. ki ie postalo zlasti znano po Našlčkem procesu. Podjetje Guttmann je naperilo proti državi tožbo za odškodnino 7,424.885 din. za škodo, ki jo ie imelo podjetje, ko je država leta 1935 razlastila gozdove podjetja Guttmann. Rj-la-ščenih ie bilo 5553 oralov gozda in prenesenih v last 24 okoliških vasi Pod.etie Guttmann je imelo v svojem okolišu 33.828 kat. oralov posestva. Za razlaščeno zemljo je država podjetju izročila odškodnino 1.478.826 din. Podjetie ni bilo zadovoljno s tem zneskom in je tožilo državo za večji znesek. Sodišče pa ie tožbo odbilo in je razsodilo, da mora oodietie Dlačati tudi stroške sodišča v znesku nad 72.000 din.
Prevzem beograjske radijske postaje
Beograd, 31. maja. e. Vprašanj? odkupa beograjske radijske postaje je dokončno rešeno. Z odlokom uprave mesta Beograda je prešla beograjska radijska posta i a v last države za odkupnino 6,629.414 din. Prejšnje komisije so ocenile odkupninsko vsoto precej višje. Zahtevale so odkupnino nad 6 milijonov dinarjev in ša rai 11 milijonov dinarjev odškodnine za izgubljen dobiček. Družba Radio d. d. Beograd se je zadovoljila zdaj z odkupnino in s tem je beograjski radio postal državna last.
Irski sbratnbjii sv 21
Dublin, 31. maja. s. (Reuter) Sinoči se je se.-.tal k seji irski obrambni svet. Vlača je nato izdala odredbo, ki prepoveduie vi3m civflnim letalom letenje n.id irskim ozemljem in teritorialnimi vodami. Ta prepoved ne velia edino za potniška letala v rerini prometni službi.
London, 31. maja. e. Včeraj se je sestal angleški vejni kabinet in ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se takoj pošlje angleški ekspedicijski zbor v FrancijO\ d-a se
priključi francoskim na reki Sommi.
•-h
Nemška oSenziva prod Franciji
Pred napadam na Anglijo pričakuj^ m hud napad na Francijo
meja. e. V Pariz so prispele j nemškega načrta bi bil. da nemška vo> ka l nemških nrira-avaJi ta n»r»»ri 1 veže del francoske vojske, ki se naslanja
ciuiiki
parfe, 31
vesti o velikih nemških pripravah za napad na Maginotovo linijo. Nekateri francoski vojaški strokovnjaki so mnenja, da bo nemška vojska potem, ko bo utrdila svoje položaje v Belgiji ki na zasedenem francoskem ozemlju, pričela z močno ofenzivt> v smeri proti francoskemu utrjenemu sistemu. Opozarjajo na to, da nemško poveljstvo ne jemlje več ojacenj iz Siegfrle-dove linije, temveč v teh svojih utrdhah zbira nove čete. Lahko se sklepa, da bo sledila kmalu nova etapa nemškega napada, ki pa ne bo ofenzivni napad proti Angliji, temveč ofenzivni napad proti Franciji in to s severa na reki Sommi in v smeri proti Maginotovi liniji.   Smoter tega
na Maginotovo črto, da bi se z vsestranskim napadom lažje prebila fronta in oslabila odporna moč nove Weygandove obrambne črte. Preden bo nemška vojska izvedla ta napad, bo utrdila svoje pozicije na obali, kjer ima namen postaviti svojo najtežjo artiljerijo, a katero bi bombardirala angleške obalne utrdbe. Obstreljevanje angleških ohalnih utrdb hi bila prva etapa nemškega vpada v Angttjo. Kakor vse kaže bo Francija tudi v bodoče še vedno glavno bojišče m bo sleda nemški napad na Anglijo šele tedaj, če bi se Nemcem posrečilo, da popolnoma razbije jo francosko armado.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«,   petek, 31. maja 1040.
Sfev. 122
Belgijska vlada prevzela vladarske dolžnosti
Danes te sestane v Franciji belgijski da potrdi sklepe vlade
Paril, 31. maja. s. (Reuter). Belgijska viada Je imela včeraj nekje v Franciji aejo. Po aeji je bil objavljen odlok vlade, ki pravi:
V Imenu belgijskega naroda In z ozirom na dejstvo, da se nahaja belgijski kralj v sovražni oblasti, je vlada na svoji »eji ; rišla do zaključka, da belgijski kralj na
osnovi člena 32. belgijske ustave ne more izvrševati svoje vladarske oblasti.
Danes se sestane belgijski parlament, Ki bo sprejel dalekosežne sklepe.
Pariz, 31. maja. s. (Havas). Današnji
belgijski uradni list objavlja dva dekreta belgijske vlade, ki ju je sprejela na svoji -nočnji seji. Prvi dekret ugotavlja, da je ' ralj v oblasti sovražnika in zato ne more i/.videvati svojih vladarskih dolžnosti. Dru-w:i dekret pa odreja, da izvršuje do nadaljnjega vladarske dolžnosti belgijska vlada.
Zaščita belgijskih kolonij
Pariz, 31. maja. e. Belgijska vlada je prosila francosko in angleško vlado, da naj i
prevzameta belgijsko kolonijalno posest pod svojo oblast do konca te vojne.
Belgijci v talini na strani vlade
Sofija, 3i. -liaja. e včeraj je belgijski poslanik Motta obiskal bolgarskega zunanjega ministra Popova in mu izjavi], da ne
prizna kapitulacije kralja Leopolda in da ostane še nadalje z vlado ministrskega predsednika Pierlota. Tudi belgijska kolonija v Sofiji je poadjaviia ukrepe Fierlo-tove vlade in izjavila sog-Iasno. da bo ostala zvesta Pierlotovi vladi.
Van Zeeland za nadaljevanje vojne
Pariz, 31. maja. s. (Ass. Press). Bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland je izjavil danes novinarjem v Parizu, da poziva vse Belgijce v Inozemstvu, naj nadaljujejo borbo proti Nemčiji. Dejal je, da ne obupava nad položajem Belgije kljub kraljevi kapitulaciji. Samo oni je podjarmljen, je naglasil van Zeeland, ki to sam prizna.
zaraščajoč vpliv Rušile na evropskem Jugovzhodu
Sovjetska Rusija je tem delu Evrope —
Budimpešta, 31. maja. p. Sovjetska diplomatska akcija je dobila izreden pomen spričo vesti o veliki končen traci ji sovjetskih čet ob meji od Litve preko Bele Rusije. Ukrajine, vzdolž Besa rablje do Črnega morja. TsTa Balkanu si sovjetska diplomacija očitno mnogo prizadeva, da bi jugovzhodno Evropo izolirala od vojn* kar je v teh predelih znatno ojačilo upanje, da se bo mir v Podunavju jn na Balkanu ohranil. Podrobnosti o razvoju inskih vojaških operacij še ni. Ne demontirajo pa se vesti, da so vzdolž bosarabske mej3 koncentrirali 20 do 30 sovjet?kih divizjj, z večjimi skupinami bombnikov in lovskih letal.
Značilno pa je, da koncentracija sovjetske vojske na tej črti ni vznemirila balkanskih prestolnic in niti ne Bukarešte. Očitno je. da je v rx*Iitične<m življenju balkanskih držav, posebno pa v Rurnuniji, nastopil nek preokret v odmošajlh z Ttusijo. Kakor v Budimpešti, tako tudi v Bukarešti sovjetski krogi ne prikrivajo več. da si Rusija ne namerava prisvojiti Besarabije s silo. V Rurnuniji so se pomirili duhovi, ko se je zvedelo, da je rumunski generalni štah odredil delno demobilizacijo. Pomirjevalno je vplivala tudi vest. da je podkomisar za vojsko zdanov prispel v Kovno in da namerava obiskati  tudi Ri-
go in Talltn. Madžarski diplomatski krogi sodijo, da bo imela zasnovana ruska akci-
odlacena zavarovati mir na Pomirjenje na Balkanu
ja mnogo večji obseg, kakor se je ob prvem času mislilo. Bu-iimpeštanski diplomatski krogi so mnenja, da bo prišlo v zve zi s tem tudi do novega zbližan ja med Moskvo in Ankaro. Rusija bi si zagotovila svobodni prehod skozi Darčfcnele. Prišlo bi eventualno celo do razdelitve pravic na Bosporu in v Dardanelah med Turčijo in Rusijo.
V zvezi s tem budimpeštanrki opazovalci domnevajo, da bo Rusija postavila nasproti tezi Italije, da ne sme biti več zaprta na Sredozemskem morju, protitezo. da Rusija ne sme biti več zaprta na Črnem morju. Zato se koncentracije sovjetskih čet od Baltika do črnega, morja smatrajo za izraz odločne volje sovjetsike vlade, da realizira svoje zahteve. Prav zara-dj tega eventualni vstop Italije v vojno vojne ne bo razširil na jugovzhodno Evropo.
Budimpešta. 31. maja e. Tukajšnji listi priobeujejo s poudarkom vest, ki jo je objavila »Neuc Zlircher Zeitung«, da je sovjetska Rusija umaknila svoje čete iz Galicije in okoli Kijeva. Trdi se tudi, da so ruske čete, ki so se nahajale že od oktobra lani na madžarski meji, dobile povelje, da se umaknejo v druge uarnizije. Listi poudarjajo tudi- da ves ta čas ni bilo v Karpatih nobenih incidentov med sovjetskimi in madžarskimi četami.
Mussolini ifispidra
italijanske utrdbe
4 ▲ 1
Pogajanja z Anglijo na mrtvi točki
Rim. 31. maja. e. V tukajšnjih političnih krogih posvečajo največjo pozo:Ti03t vestem, da je Mussolini nenadoma zapustil Rim in odpotoval v neznano smer. Mussolini je baje odletel iz Rima, da si ogleda nekatere italijanske vojaške pozicije; ne ve se pa, ali na francoski meji. aJi kje na Sredozemskem morju. Veliko pozornost je ta vest zbudila zaradi tega., ker je Mussolini prvič po pričetku sedanje vojne o3-Šel na ogled italijanskih formacij v spremstvu višjih italijanskih oficirjev.
Glede pogajanj med Italijo in Anglijo se doznava, da so pogajanja stvarno prekinjena in da se sploh ne bodo več obnovila v okviru misije, ki jo je imel Green. V diplomatskih krogih so mnenja, da je položaj zavezniških diplomatskih predstavnikov v Rimu že skoraj nevzdržen. Pod or-ganiziramm pritiskom javnega mnenja je angleški veleposlanik v Rimu po nekih vesteh vprašal že italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Člana- ali ne bi
bilo bolje, da se vrne v London. Po drugih vesteh pa bo angleški veleposlanik kljub težkemu položaju le še ostal v Rimu. V diplomatskih kogih pa poudarjajo tudi, da kljub napetosti z Italijo Anglija nI odredila ncix-.nih novih ukropov v Sredozemskem morju in že delj časa ni bilo nobenih novih gibanj zavezniške mornarice ali koncentracije francoskih čet na italijanski meji. Na Kcrziki in na Malti je sicer vse v pripravljenosti, toda to se ne tolmači kot znk posebne nevarnosti.
London, 31. maja. (C. Z.). >Evening Standarda r^roca iz Rima, da je ukinitev dovoljenj italijanskim bankam za. p:ici>-bivanje tujih valut in deviz za plačilo uvoza v Italijo t nebo smatrati kot naj resnejši znak. da bo Italija res stopila v vojno.
Prekomomik -»Cente di Savoia« se vrne iz New Yorka v Italijo v nedeljo. Nihče ne pričakuje, da bi se parnik potem ponovno podal na svojo redno vožnjo v Se-1 verno Ameriko.
Nov evropski blok
NemSko-italijanski načrti za učvrstitev vpliva v Evropi — Vloga Španije
Rim, 31. maja e. Italijanski tisk se mnogo bavi z diplomatsko akcijo za ustvaritev novega bloka, v katerem naj bi sodelovalo več držav. V pogajanjih med Italijo in Nemčijo je Nemčija spet spro/'Ia vprašanje ustanovitve velikega bloka, ki bi zajemal področje od norveSke \n franco-
sko-belgijske meje do Sredozemskega morja. Afrike. Severnega morja, So\*jetske Rusije do Tihega oceana. Glavni činitelji V tem bloku bi bile Nemčija, Italija, Rusija in Japonska. Po mnenju rimskih diplomatskih krogov pa jc še prezgodaj, da bi se mogel že  zduj   uresničiti  ta načrt.
Rim. M. maja e. V zvezi s potovanjem italijanskega veleposlanika v Madridu generala Gamborc se je v tukajšnjih političnih krofih raz-irila vest, da bo Španija igra'a važno vlo*fo pri uresničenju italijanskih namenov v Sredozemlju. Italijanski veleposlanik je imel vrsto sestankov s člani vlade. Govori se o možnosti, da bo general Franco v kratkem obiskal Rim in se sestal tudi z Mussolinijem. General Gam-bora se bo v nekai dneh vrnil v Madrid s  službenim   mnenjem      italijanske vlade
glede vprašanja Gibraltarja.
Berlin, 31. maja e Dočim jc bilo vprašanje vstopa Italije v vojno do začetka ofenzive na zapadu glavni predmet razgovorov v nem* kih političnih krogih. 96 sedaj
dobiva vtis, da temu ni več tako. NcmSki falr m v zadnjih dneh veliko manj bavi s
citiranjem italijanskega mnenja, kakor tt
kaže v italijanskem tisku.
Rim, 31. maja c. V Turinu in drugih mestih severne Italije so pričeli formirati do-brovoljskc oddelke, v katerih so večinoma emigranti s Korzike in iz Niče.
Reorganizacija bolgarske vojske
Sofija. 31. maja. br. (BTA). Zakonski predlog o reorganizaciji bolgarske vojske.
ki ga je predlOZll sobranju vojni minister general I>askalov, določa vojaško obveznost za vse moške državljane v starosti
od 17. do 65. leta starosti. Kadrovska služba se pričenja z dovršenim 20. letom starosti in traja 2 leti, za letalstvo ter specialne čete in pomorstvo tri leta, v delovnih formacijah pa eno leto. Noben bolgarski državljan ne dobi dovoljenja za odhod v inozemstvo, predno ne odsluži svojega vojaškega roka. Prav tako pred tem ne more sprejeti tujega državljanstva.
Sorzna poročila
Ourfh, 31. maja. Beograd 10.—, Pariz 8.09, London 14.275, New York 446.—, MIlan 22.50, Madrid 45.—, Berlin 178.25, Stockholra 106.25, Bukareftta 2-25.
Po zavzetju Narvika
London, 31. maja. «. (Reuter). O zavzetju Narvika poročajo »©daj. ie nadaljnje podrobnosti:
Borba je trajala samo približno 24 ur in sicer od torka zjutraj do srede opoldne, ko je bilo mesto dotameno popolnoma zasedeno. Pri napadu na Narvik so sodelovale angleška vojna mornarica v nar-viškem zalivu ter francoske, poljska in norveške čete. Napad Je o tvoril topovski ogejij s angietflcih vojnih ladij, Id ao pripravile ln krile izkrcanje francoskih oddelkov v narv;škem fjordu. Ko je tem oddelkom izkrcanje uspelo, ao prodrli v gričevje v okolici mesta ter izvedli napad po gozdnatem ozemlju. Istočasno so napadli Poljaki z juga, Norvežani pa z vzhoda. Boji so trajali vso noč.
Norveško vojno poročilo javlja, da po zavzetju Narvika sedaj norveški oddelki čistijo prodro med Narvikom in Švedsko mejo. ki je de-lnena se v nemški oblasti.
Južno od Naivika j« prišlo pri Bodoju do bojev med močnimi nemškimi oddelki in angleško vojsko. Nemci so imeli velike izgube.
Pariz, 31. maja A A. (Havas) Norveško poslaništvo v Parizu sporoča, da so nemška letala uničila včeraj z bombami mesto Go-do, ki se nahaja južno od Narvika. Vrgla so čez 200 bomb.
Ljudsko štetje v SSSR
Nedavno so bili objavljeni rezultati ljudskega štetja lani v Sovjetski Rusiji. Zanimive so zlasti ugotovitve o razvrstitvi prebivalstva po starosti. 45<2£ vsega prebivalstva se je rodilo že pod novim režimom.
V predvojni Rusiji so pri ljudskem štetju 1. 1S97 ugotovili, da zna čitati in pisati le 24% vsega prebivalstva, 1.1926 pa je bilo pismenih te 51.1%, a lani 81.2%. L. 1897 je znalo le 12.4% žen čitati ln pisati, 1.1926 že 37.1%, lani pa 72.6%. Ljudska izobrazba je zelo napredovala v nekaterih republikah. Tako so n. pr. v Tadžikistanu 11926 ugotovili, da je znalo le 3.7% prebivalcev čitati in pisati, lani pa jih je bilo že 71.7% pismenih. V Uzbeskistanu je bilo L1926 10.6% pismenih, lani pa 67.9%. Sedaj ima v Sovjetski Rusiji nad 13,000.000 ljudi srednješolsko izobrazbo, nad milijon pa visokošolsko.
V SSSR živi 49 narodov. Po številnosti so na prvem mestu Rusi (58.1%), slede Ukrajinci 16.56%, Belorusi 3.11%, Uzbeki 2.86%, Kazaki 1.83r'r<, AzerbejdŽani 1.34^. Gruzlnl 1.33^, Armenl 1.27%, Tadžiki 0.72%. Kirgizi 0.32%, Turkmeni 0.48%, Kareli 0.15% in Finci 0.08%.
Po socialni pripadnosti je delavcev in njihovih družin 32.19% prebivalstva, nameščencev 17.54T, kmetov v kolektivnih gospodarstvih 44.61%. samostojnih kmetov in neorganiziranih obrtnikov 2.6%, število onih, ki ne delajo pa se je zmanjšalo od 4.5%  v L 1926 na 0 04% lani.
Iz Kranja
Dežurna  služba zdravnikov OTJZD: 2.
junija dr. Vrbnjak Vinko, 9. junija dr. Be-zič Josip, 16. junija dr. Bežek Josip, 23. junija dr. Herfort Joža, 29. junija dr. Pan-ce Pavel, 30. junija dr. Vrbnjak Vinko.
PoverJenIStvo Borze dela naznanja, da dobijo takoj službo: 1 klepar, 3 služkinje, 3 kmetske dekle (pieča a 300 din), 1 mlajši fant.
Cestna dela so vsled stavke prekinjena.
Splošni stavki stavbinskega delavstva so se pridružili tudi številni delavci, ki so bili zaposleni pri modernizn^ji cest skozi mesto. I>elo počiva že dva dneva pri vseh podjetjih razen pri modernizaciji ceste na Mokrico, kjer gradi cesto banovina v lastni režiji. V sporazumu z delastvom se nadaljujejo dela tudi pri nekaterih manjših podjetjih, ki so pripravljena izplačevati mezde, ki so jih zahtevali delavski zastopniki.
Kino v Stražišču predvaja v dneh od 31. maja do 3. junija dva krasna filma >že jutri bo prepozno« in »Alarm«.
Kino »Narodni dom« predvaja drevi film vBeli tovor«, v soboto in nedeljo pa »Mornarska kri in zlato«. Predstave so od danes dalje: ob nedeljah in praznikih ob 17., 19: in 21.; ob delavnikih ob 21.
Z Jesenic
Lepote narclsnih poljan pod Golico. V
zadnjem času hodijo številne skupine "ol-cke mladine, dijakov in tudi odraslih ljudi na Golico, ob katere vznožju in na pobočjih so poljane polne cvetočih narcis. Minulo nedeljo je bilo na Golici in na drugih vrhovih Karavank rekordno število ljudi. Proti večeru so se preti Jesenicam pomikale nepregledne vrste veselih in razigranih izletnikov. Golica in drugi obmejni vrhovi so dostopni vsem, ki imajo pri sebi planinske legitimacije, potrjene od pristojnih podritznic SPD.
Sport. V nedeljo 2. junija popoldne bo na igrišču Bratstva revanžna nogometna tekma med Bratstvom z Jesenic in SK železničarjem iz Maribora. Železničar je Jeseničanom znan gost. ki ie s svojo lepo Igro napravil na tukajšnjo športno publiko vedno dober vtis. Letos je moštvo Železničarja v izredno dobri formi, kar dokazujejo zadnji uspehi v borbi z drugimi močnimi klubi. Bratstvo hoče pri nedeljski tekmi popraviti hudi poraz, ki pa je doživelo v Mariboru, in bo postavilo v borbo svoje najboljše moči.
Ljubljanskemu sokolstvu
Brat)*, settre, narašča] in deca!
S fiftn&fiena vfatna
Kiiio Matica: Zadnji ffCnzMer. OdliCno režiran in igran ameriški film, reku bi
lahko, o zi^ebnem življenju gangsterja, fej se je rad bana!, da je moderni Napoleon.
Prikazana je mojstrsko življenjska tragika rojenega zločine a. Režiser se je ognil
Otičajmm jrangstrskim prizorom in skušal prikazati notranje  doživljanje človeka.
•Uno Union: Dramatska ftflia. Oboževalci velike filmske igralke Luise Rainerjeve
imajo priliko otču-ovati pjeno dognano in dovršeno igro v filmu o Stvljenju deklet in mladenjčev, ki M radi naredili kariero na gledališkem odru. Po snovi film ni nov, največ nudi pač igra glavne igralke Lul-se Rainerieve. V mnogem spominja ta igralka v igri na njeno rasno sestro Elizabeto Ber^rnerjevo. Oboma Je bilo usojeno, da se udejstvujeta v emigraciji in obe sta se uveljavi!i v ivetu s zvojim talentom in svojo svojevrstno umetnostjo.
v ztinikove družbe!
Sokolsko društvo Ljubljana III Bežigrad, ki ie deset let uaotino orle ledino v beiierajiktm okraju, bo v nedeiio. 2. junija, proslavilo desetletni Jubilei z razvitjem naratcajskesa praoora. ki mu kumu. ieta teatra Zupanova in br. Ciril Majcen,
Meddruitveni odbor ljubljanskih so-■voiakih društev poziva vsa ljubljanska sokolska društva, nai se v polnem številu
ideleiijo teea oomeinbnega slavia v ao-'toliki Ljubljani Zaradi Izrednih razmer ne bo vecle manifestacile. marveč na1 se udeleži slavia v kroiu samo deputacija vsakega društva s Draoorom (članskim. naraSfajskim in dečiim). Vse ostalo članstvo in naraščaj se udeleži slavia v me-
ščanski obleki z znakom: obojna deca. ki nastopi Dri javni telovadb: pa v kroiu. Začetek popoldanskih svečanost; bo ob 15.30. zato nai bodo vsa društva zbrana na telovadiseu Sokola III ob T rSevi cesti najkasneje ob lo.is.
Na večer pred jubilejem, v soboto l I«" nija. bo ob 20 telovadna akademiia. ki na nio bratsko vabimo vse brate in sestre Pričakujemo da bodo bratska društva storila v polni meri svoio dolžnost in z veliko udelerbo podprla marliiveea Sokola III Sestre, bratje, naraščal in deca. v nedello — zbor!
MeddruStveni odbor »J'ibljanskih sokolskih đmStcv
Le z izkaznico SPD na obmejne gor*
Nujno opozorilo vsem planincem in izletnikom
V sedanjih razburljivih časih se širijo tudi razne neresnične vesti o nedostopnosti naših planin na nemško-jugoslovenski meji. Vse te neresnične vesti so se rodile v glavi neplanincev. ki le iz doline opazujejo naše gore v daljini ter v svoji živčni nervozi iščejo primernega gradiva da morejo raz-presti svoje fantazije.
Slovensko planinsko društvo javlja svojim članom, da je dovoljen poset naših gora v vseh predelih na jugoslovansko,nemški meji če se izkažejo s člansko izkaznico opremljeno x veljavnimi potrdili za letošnje leto. Ob meji se planinci ne smejo gibati v večjih skupinah, marveč kot poedinci ali največ do tri osebe skupaj. Kdor nima predpisane izkaznice, se seveda ne more gibati v obmejnem ozemlju ter ga graničar j i zavrnejo.  Brezvestno pa je. da taka oseba
brez legitimacije širi neresnične vesti, da ie poset planin sploh zabranjen.
Graničarji vršijo težko in odgovorno j službo v naših obmejnih planinah, zato je dolžnost vsakega planinca, du jim pokaže svojo planinsko izkaznico, še pteden po-zovejo. S tem se olajša grantearju poslovanje ter izostanejo vse sitnosti, ki jih imajo obmejni organi s ncplaninci. ki iz nagaji-vosti ali objestnosti zavlačujejo legitimiranje. Planincem je torej omogočen poset j Golice, Kofc. doline Vrat. Planice in Kara-vank sploh. Bohinjskega kota. Komne, Kamniških planin. Lubnika in Zasavja, enako pa seveda tudi vsega Pohorja. Točne in podrobne informacije o dostopnosti posa-! meznih gorskih predelov nudijo krajevne podružnice Slovenskega planinskega društva.
Železnice v Sloveniji najdonosnejše
Številke, ki upravičujejo zahteve naših železničarjev
i
Ljubljana, 31. maja
Stanovska organizacija na^ih železničarjev je že pogosto opozorila na preobremenjenost železniškega osebja na področju ljubljanske železniške direkcije. Trditve naiHh železničarjev o p re zaposlen os ti pa niso bile nikakor pretirane in zato bi jih morali vsi resno upoštevati, če bi se ne ozirali na zahteve in interese samega železniškega stanu, bi nas moralo skrbeti, kako bi odpravili pomanjkljivooti, da bi ne trpelo gospodarstvo ter da bi preprečili škodljive posledice. Po statistiki manjka na področju ljubljanske železniške direkcije v razmerju s storilnostjo 2000 uslužbencev do splošnega povprečja. Pri tem pa moramo vedeti, da je pri nas naj živahnejši promet, blagovni in potniški, in da je na podsročjih nekaterih drugih direkcij zaposlenih vec železničarjev, čeprav je tam veliko manjši promet.
Da te ugotovitve niso zvite iz trte, nam kaže tudi znanstvena razprava univ. prof. dr. A. Bilimoviča, ki je izšla v letošnjem :ZboiTUku znanstvenih razprav pravne fakultete univerze kralja Aleksandra I- v Ljubljani«. Razprava pod naslovom >Ju-gosl. železnice v preteklem dvajsetietju« je izčrpna in nam nudi popolno sliko v razvoju nažih. državnih železnic v svobodni državi. Upoštevane so pa tudi zasebne vicinaine železnice.
Ob koncu 1938 je merilo celotno železniško omrežje v državi, skupno z zasebnimi železnicami, 10.401.7 km. Omrežje državnih železnic se je v zadnjih desetletjih stalno izpopolnjevalo, zastoj je trajal le nekaj časa med gospodarsko krizo. V razpravi je upoštevano razširjenje železniškega omrežja od 1. 1922, podatki o delih iz prejšnjih let pa niso bili dovolj zanesljivi za znanstveno razpravo. Od l. 1922 do 1938 se je železnišfko omrežje podaljšalo za 1.100.5 km in sicer od 8.4S9.3 km na 9.545.1 km. V državni eksploataciji je bilo 8.192 km železnic, a 856.6 km jih je bilo v upravi drugih prometnih ustanov in zasebnikov.
železniško omrežje je najgostejSe v dunavski in dravski banovini. Povprečno ooV pade v državi na 100 kv. kilometrov 3.9 km železniške proge, na področju ljubljanske železniške direkcije pa 6.6 km. V državi odpade na 10.000 prebivalcev povprečno 6.2 km železniške proge, v Sloveniji pa 8.7 km Po gostoti železniškega omrežja je dravska banovina na drugem mestu v državi za dunavsko banovino. Več strok o\njakov je že dokazalo, tla bi investicije za železniška c dela v Sloveniji najbolj obrestovale zaradi živahnega prometa ter bi bile v gosspcdarskem pogledu povsem upravičene. V 20 letih je pa dravska, banovina dobila 5.5 odstotka prog v državi, v dolžini 126.6 km normalne širine in 20.8 ozkoUrnih. Na področju drugih direkcij odpade na kilometer proge 1.233 do 2.4i6 ten prevoženih tovorov in 4.800 do 5.944 potnikov. Na področju ljubljanske direkcije so pa prevozili povprečno 4.753 ten blaga na kilometer in 11.821 potnikov. Po teh številkah lahko sodimo, da so železnice v Sloveniji najdonosnejše, a da so pri nas tudi železničarji mnogo bolj obremenjeni kakor v drugih pokrajinah.
Potniški promet se je zlasti v zadnjih 5 letih povečal. L. 1922 je bilo prevoženih 36.5 milijona polnikov. Med krizo je bil promet nekoliko slabši ter je bilo L 1934 samo 30.1 milijona potnikov, a predlanskim jih je bilo že 56.2 milijona. Pred-lanskim je odpadlo 54 prevoženih kilometrov na posameznega potnika. Posebno značilno za naše razmere Je, da odpade cg-rcjnna večina potnikov na potniške vlake. CelO 95 odstotkov, tako da je potovalo le 2 udu i <Ji* ■ z brxovlaki. Zanimivo tudi, tla je približno tretjina potnikov (32.1
odstotka) uživala vozne oJajšave.
Najfcivahnejai tovorni promet je v jeseni, najslabši pa prve mesece pozimi. Blagovni promet se v zaxhijih desetletjih ni povečal. Za kolikor se je povečal prevoz reži jakih tovorov, za toliko je bil manjši prevoz zasebnega olaga.
Železniška uprava je imeSa največje dohodke v proračunskem letu 1929-80, torej v času, ko je bila gospodarska konjunktura na visku, tik pred začetkom krlne; tedaj so znašali dohodki 3.049.9 milijona din. Vsa zadnja leta je železniSIca uprava iz-kazovata prebitke. L. 1919-20 so znašali dohodki samo Se 106.2 milijona din. Skupno znašajo presežki t 20 letih 207.6 mitt-jona din, VeČina dohodkov odfwvrtr na tovorni promet, in dcer tri četrtine, ftelez-nl&ki dohodki ao krili vse eksploatacijskc
stroške m Izdatke m nabavo ieiesniSke-
g* fcratfaija. a trni &***m m w» t»-
di trotjirto strc&kov za nove ZeleznžSke proge.
Železniško premoženje so v zadnjih 20 letih ni povečalo; odpisi znaš-ajo na leto 2 odstotka, a premoženje se za toliko ne poveča. Vozni park se obnavlja pr°počasn., zato je njegov ob?eg zadnja leta eelo manjši. Le racionalizaciji prometa in bolj intenzivni izrabi voznega parki« je troba pripisovati, da železnice kljub vsemu so zmaguje.^ promet. Racionalizacija, prometa je pa seveda prizadela Železniško osebje, ker so zdaj bolj izrabljene tudi delovne moči. V celoti je bilo zrp-slenih sicer precej več železničarjev, saj lih je bilo 1. 1923 le 58.1 tisoč, predlanskim pa 80 tisoč 800, toda število osebja te ni sor.iz-merno povečalo na področju Jjubljmiske direkcije. V začetku lanskega leta so imele nade železnice 2.309 lokomotiv, 53.702 tovorna vagona in 5.130 potniških vagonov.
Nezaposlenost v aprilu
Pri vseh javnih borzah dela v državi je
bllO registriranih aprila 62.354 nezaposlenih,  ln sicer 58.S33 moških in 8.521 žensk.
Skupno z nezaposlenimi, ki so ostali v evidenci še iz prejšnjega meseca, je bilo nezaposlenih 105.463. V primeri s prejšnjim msecem je bilo prijavljenih 1677 nezaposlenih manj in 1312 več razpoložljivih službenih mest. Podpore je prejelo skupno 20.877 nezaposlenih v znesku 4,423.546 din. 1. maja je bilo prijavljenih pri vseh javnih borzah dela v državi 25.753 moških in 7818 žensk.
Iz kriminalne kronike
Ljubljana, 31. maja V četrtek ponoči je stražnik privedel na policijsko stražnico 22 - letnega Ibrahima Pašića, ki je doma od nekod z juga. Stražnik je prišel ponoči na Vodnikov trg, kjer je opazil v temi tik stojnic bivše Mahrove hiše dve postavi. Ko se je približal obema moškima, ki sta se sklanjala nad velikim kovčegom in košaro, se je eden izmed njiju obrnil in pobegnil. Stražnik seveda ni čakal. Skočil je brž k drugemu in ga prijel. Aretirani Pašič je brez obotavljanja izpovedal, da je s tovarišem pravkar vlomil v stojnico trgovine s čevlji Franca Sreč-nika in odprla velik kovček, iz katerega sta začela jemati čevlje, ki sta jih tlačila v pripravljeno košaro. Pri aretirancu je stražnik našel tudi steklenico likerja, lep kos slanine, prtič in nekaj drugih predmetov, za katere je Ibrahim izjavil, da jih je ukradel njegov tovariš v neki gostilni. Pravil je nadalje, da ga je k vlomu pregovoril pobegli tovariš, s katerim se je seznanil v gostilni že precej pijan, zaradi česar se ne spominja njegovega imena. Pašiču na policiji tega seveda niso verjeli, zato £a še zaslišujejo in se bo Ibrahim najbrže kmalu spomnil imena vlomilskega druga.
Pri raznih strankah v mestu se zglaša neznana, elegantno oblečena ženska, ki se predstavlja za soprogo trgovskega poslovodje, včasih pa tudi za soprogo rez. oficirja, ki je vpoklican. Z raznimi pretvezami SkUŠa izvabljati od ljudi denar, češ, da je v hipni zadregi, ženski, ki ima izredno nam azan jezik in ima siguren In prepričevalen nastop, so nasedle že Številne žrtve
in ji pOSOdile lepe vsote denarja. Ko so končno uvideli, da so osleparjeni. so se oškodovanci   zatekli   na  policijo,    kjer SO
zadevo prijavili. Policija je takoj uvedla preiskavo in odredila zasledovanje prekanjene Sleparke, vendar je doelej Se niso mogli iztakniti. Zdi se, da gfre za sleparko,
ki je že pred časom nastopala v Ljubljani, a je potem zaradi nevarnosti izginila In se nato dalje časa zadrževala v z?grebu. Zasledovanka to pot ne bo odnesla pete.
★
Ljubljanska policija zasleduje tudi 26-letnega Jožeta Derenčina ter 33-letnega Lojzeta čamernika, po poklicu bivšega zidarja, doma z Loga pri Brezovici. Oba sta že znana delomržneža, ki Imata na vesti več tatvin po mestu ter okolici. V zadnjem Času sta izvršila več drznih vlomov tudi na Brezovici in v okolici, najbrže pa imata na vesti tudi tatvino telefonske žico, ki je bila ukradena s telefonskih drogov v
0* 1%, Um. n« vod« pri Borovnici,
Stav. 122
»SLOVENSKI NARODc ptUk, H. maj« 1940.
Stro* S
KI
Danes ob 16., 19. In 21. orL
KINO UNION, tel. 22-21
Brez reklamnega pretiravanja!
Ni*  zamudite prekrasnega filma, ne odlašajte! Se danes «1 oglejte
LUISO   RAINER v umetnini___________
Film, ki bo vsakogar navdušil, film, zaradi katerega je Luise Rainer postal« slavna ln prejel« prvo nagrado ameriške akademije za filmsko umetnost!
Dramatska šola
KINO MOSTE
Danes ob 20.30 ter jutri in v nedeljo dva odlična filma: Kobert Tavlor in Mauren O' Suillvan v naj-
sijajnejšem filmu iz življenja študentov, polnem veselih zapletljajev, izvirnih športnih posnetkov ter globoke ljubezni najlepšega filmskega para:
LJUBLJENEC OXFORDA
Za dodatek senzacionalni kriminalni  velefilm  Iz življenja železniških gangsterjev:
Racija v ekspresu
i
\\ A L L A C E    B E E R V
najboliši karakterni igralec filmskega platna nastopa kot lojalni in junaški predstavnik zakona v pretresljivi filmski drami
NEZNANI JUNAKI
PREMIERA DANES! Kino Sloga, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21.
uri.
TgfTaamBi
POSLEDNJI GANGSTER
NE ZAMUDITE
velikega scnzacijskega filma
izredno napete vsebine in neprekosljive igre E. G. ROBINSONa. SAMO SE DANES.        Ob 16., 19., In 21. url. KINO MATICA, tel. 21-24
DNEVNE VESTI
— Sku;>ščin» Sadjarskega in vrtnarskega društva bo 2. junija t L v Mariboru.
— Opozorilo vojiiškim vpoklicaneem od-aosDo njihovim svojcem. Od delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Ker pripada po uredi o podpiranju družin vojaških obveznikov, ki so vpoklicani na vojaške vaje, podpora za ženo in otroke le od dneva vložene prošnje, za nazaj od dneva vpoklica pa se more izplačati le v izrednih primerih ; velike stiskeopozarjamo še enkrat vse upravičence, naj ne odlašajo z vložitvijo prošenj, marveč jih vlože še isti dan, ko je vojni vpoklicanec nastopil vojaško vajo. Prošnje se vlagajo pii pristojni občini.
— Zop*'t   dovoljen   izvoz   živine preko
Maribora. Približno 20 dni je bil ustavljen izvoz goveje živine in prašičev v Nemčijo preko Maiibora. Z('°j je izvoz zopet dovoljen in dan za dnem gredo skozi Maribor večji transporti, zlasti z živino iz Vojvodine.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, naj odjavijo vse delavce, ki so ali bodo odšli na orožne vaje z dnem, ko so iz dela izstopili, i a navedejo vzrok odjave (orožne - aje), z nastopom dela pa naj jih ponovno prijavijo. Svojci na orožne vaje poklicanih bodo dobili dajatve samo, če poleg potrdila o skupnem gospodinjstvu prinesejo potrdilo občine, da jo član na orožnih vajah.
— Izpit za pooblaščene inženjerje gradbene stroke so napravili pri ministrstvu za zgradbe \ Beogradu gg. inž. Karel Puppis, inž. Marijan Kune, inž. Hugon Keržan in inž. Bogdan Smole.
— Razpis učiteljskih me« t. Prosvetni oddelek banske uprave objavlja: Po brzojavnem sporočilu ministrstva za prosveto S. br. 28.980 z dne 29. maja 1940 je rok za vlaganje prošenj za premestitev na razpisana učiteljska mesta podaljšan do 10. junija t. 1.
— Razpis cestarskih služb. Pri okrajnem cestnem odboru v Laškem so razpisana tri službnna mesta banovinskih cestarjev, ln sicer 1. za odsek na banovinski cesti II 190 Sv. Marjeta—Marno do zveze z banovinsko cesto 11/189 od km 0.000 do km 5.500;
2. za odsek na banovinski cesti II 189 Trbovlje—Zidani most—Sevnica—Rajhenburg —Videm—Krško od km 8.000 do km 13.000;
3. za oasek na banovinski cesti II/1SS Lat-kova vas Marija Reka—Trbovlje—Zagorje—Izlake od km 18.022 do km 19.500 in
na banovinski cesti II 189 Trbovlje— Zidani most—Sevnica—Rajhenburg—Videm— Krško od km 0.000 do km 2.500. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. Junija t. 1. pri okrajnem cestnem odboru v Laškem.
— Posebne znamke o priliki zasedanja
balkanskega gospodarskega sporazuma. Gospodarski svet držav balkanskega sporazuma se bo sestal v Beogradu 1. junija na svojem 8. rednem zasedanju. Ob priliki tega sestanka bodo prišle v promet posebne spominske znamke v vrednosti po 3 in 4   din.   Znamke   z   enakimi  motivi bodo
hkrati Izdane tudi v drugih državah balkanskega sporazuma. Filateliste bo zanimalo, da bo pri naših znamkah uvedena novost, in sicer da bo napis »Jugoslavija«
natisnjen izmenično s cirilico in latinico. Znamke bodo tiskane v omejenem številu ter jih ne bodo naknadno izdajali, ko bodo
pošle. Med zasedanjem gospodarskega sveta bo v uporabi poseben žig s prigodnim
besedilom. Beograjska pošta št. 1 bo s tem tz^om označevala pošiljke.
— Uredba o odkupu volne. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino bo kmalu končalo načrt uredbe o odkupu in prodaji domače volne. Po tej uredbi bo Prlzad dobil monopol za odkup in prodajo vse domače volne. Produkcija volne v naši državi znaša na leto okrog 15,0000.000 kg, od česar odpade na domaČe producente okrog 10 milijonov kilogramov. Prizad bo torej odkupil na leto ostanek 5,000.000 kg. Uredba bo gotova že ob koncu tedna.
— Francozi ustanavljajo družbo za trgovino z Balkanom. Po vesteh nemških listov bo angleška trgovinska družba za jugovzhodno Evropo >United Kingdom Com-mercial Corporation« skoraj dopolnjena s podobno francosko družbo, ki bo zastopala na Balkanu francoske interese. Obe družbi bosta sodelovali vzajemno.
— Novi tovorni listi za brzovozni promet. Na podlagi zakona o taksah je finančni minister izdal odlok, da 1. junija pridejo v promet novi železniški tovorni listi za notranji brzovozni promet. Ti tovorni listi bodo dražji za 50 par. S taksami vred bodo veljali za Daše pošiljke 3 din, za večje pa 21 in 26 din. Tovorni listi za notranji brzovozni promet po 2.50 in 26.50 bodo vzeti iz prometa 1. junija.
— Žrebanje dobitkov loterije »Ratne štete«. Na podlagi zakona o spremembah zakona o izplačilu vojne škode ter odloka finančnega ministrstva bo 1. junija ob 9. v Beogradu žrebanje dobitkov loterije vojne   škode.   Pristop   občinstva bo
— Sovjetsko   trgovinsko   zastopstvo v
Beogradu bo začelo poslovati najpozneje do srede junija. Med tem bo tudi sestavljena jugoslovenska trgovinska delegacija, ki bo odpotovala v Moskvo.
— Revizija kontrole izvoza živine. Direkcija za zunanjo trgovino proučuje vprašanje popolne spremembe sedanjega sistema izvoza živine in mesnih izdelkov kakor tuii nadzorstva nad tem izvozom. Po zanesljivih podatkih nameravajo temeljito spremeniti sedanji sistem izvoza živine, tako da bi ne forsirali le samega izvoza, temveč da bi tudi smotrno vpUvali na pospeševanje živinoreje vdržavi s sodelovanjem vseh zainteresiranih ustanov.
— Proračun za zagrebško občino znaša 166,215.219 din. Predložen je osnutek proračuna zagrebške občine za proračunsko, leto 1940/41. Osnutek izkazuje razen izdatkov rednega proračuna, kakor navedeno, še 142,795.801 din izdatkov kakor dohodkov za mestna podjetja in 6,415.448 din kot proračun fondov.
— Urad za vozne rede železnic ni državna ustanova. Generalna direkcija državnih železnic opozarja interesente, ki dajejo oglase za knjižice voznega reda, da »Urad za vozne rede železnic« v Beogradu in Zagrebu ni državna ustanova, temveč zasebno podjetje ter nima nobene zveze z generalno direkcijo državnih železnic ali s prometnim ministrstvom.
— Orient-ekspre« ne vozi redno. Iz Beograda poročajo, da je ostal orient-ekspres, ki vozi med Carigradom in Švico, zadržan v Sofiji, vlak pa, ki je peljal iz Carigrada, je bil zadržan na grškem ozemlju. Na znano, zakaj je prišlo do teh sprememb v voznem redu.
— Preskrba hrane za   pasivne kraje.
Pasivni kraji v banovini Hrvatski so precej dobro preskrbljeni s hrano, kakor kažejo novejši statistični podatki. Skrb za prehranjevanje ljudi v pasivnih krajih ni Hrvatskem prevzema banska uprava s sodelovanjem Gospodarske Sloge. Banska uprava je dala Gospodarski Slogi 20 milijonov kredita. Od 1. decembra lani pa do konca maja letos je bilo odposlano v pasivne kraje 3553 vagonov koruze. 854 pšenice in 351 moke. Ta hrana predstavlja vrednost nad 100.000.000 din. V istem razdobju je bilo razdeljeno kmetom 47 vagonov sena in 162 vagonov slame za živinsko krmo.
— Podaljšanje letalske proge Beograd—
rodgorica na južno Primorje. Generalna direkcija Aeroputa je sklenila, da bo sredi junija podaljšala letalsko progo Beograd— Podgorica do južnega Primorja. Izbrali so Bar za novo letališče, kjer je teren precej ugoden. Občinska uprava je Že pristala, da Aeroputu odstopi svoje zemljišče, čeprav je teren v okviru novega regulacijskega
načrta. Pričakujejo, da bo letališče urejeno že čez nekaj tednov ter da bo promet
vzpostavljen že junija.
— U&tanovitev zavoda za finančno pravo. V Zagrebu bo ustanovljen institut za javne finance. Banska uprava je že potrdila pravila instituta in 9. junija bo ustanovni občni zbor. Institut za javne finance v Zagrebu je zamišljen kot znanstvena ustanova z namenom, da samostojno znanstveno proučuje ter obdeluje vsa. vprašanja, ki se tičejo javnih financ, finančne zna
njctsti in politike ter finančnega irl davčnega prava.
— Železniška nesreča brez žrtev. V Dalmaciji na progi med Kninom in Gračcem se je blizu postaje Plavno pripetila železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Iztirila se je lokomotiva tovornega vlaka in potegnila s seboj v prepad tender in dva odprta vagona, škoda je zelo velika. Potniki ki so potovali z osebnimi vlaki iz Zagreba proti Splitu in Šibeniku ter v nasprotni smeri, so morali prestopati. Vlaki so imeli velike zamude.
— Služkinja ukradla 355.000 dinarjev. Beograjska policija je aretirala služkinjo Radrnilo Tanacković, ki jc bila v službi pri dr. Radovanoviču. Služkinja je ukradla gospodarju 355.000 din in dve zlati uri. Plen je skrila v hiši. Služkinja je simulirala, da sta jo napadla dva roparja.
— Neštete izkopninc iz »tanega veka kažejo, da je keramika izredno stara iznajdba, vendar pa se današnji keramični izdelki bistveno razlikujejo od starinskih Sedaj žgejo keramične izdelke v pečeh, kjer je izredno visoka temperatura, kakršne v starih časih niso mogli doseči. Zato so dandanašnji keramični izdelki mnogo bolj solidni. Pri izdelovanju sodelujejo strokovnjaki in umetniki, zato ima sodobna keramika veliko vrednost in ni zgolj industrijski izdelek. Krasni keramični izdelki bofo razstavljeni na ljubljanskem velesejmu cd 1. do 10. junija.
— Tudi v na§j državi uvedba etažna lastnine. 2e delj časa se vodi precej ostra debata med zagovorniki in nasprotniki tako zvane etažne lastnine. Hišni posestniki s svojimi strokovnimi društvi posebno odločno protestirajo proti uvedbi e*rž-ne lastnine in dokazujejo, k&lio e?**ba -•**--kušnje so imeli v drugih u.žavah. kjer je bilo po vec lastnikov v eni in isti hiši. Za-
govorniki etažne lastnine so pa vendar na pristojnih mestih dosegli razumevanje za svojo zamisel in zato je tu*24 zdaj minister za trgovino in industrijo dovolil ustanovitev delniške družbe >Etažna lastnina dd.c s sedežem v Beogradu. Namen te družbe je, da zida in prodaja poslopja na principu etažne lastnine.
— Ustavitev potniškega rečnega prometa med Budimpešto In Beogradom. Zaradi slabe frekvence potnikov in blagovnega prometa je ravnateljstvo rečne plovbe ustavilo potniški promet na progah Beograd—Budimpešta in nasprotno ter Beograd—Bezdan. Ta sprememba je bila uveljavljena 26. t. m.
— Turistična bilanca sa leto 1939. Zdaj so končno zbrani vsi podatki o tujskem prometu v naši državi lani. Proti pričakovanju je bil tujski promet zadovoljiv tudi decembra ter celo znatno boljši kakor predlanskim. Nocnine so znašale 213.000 nasproti 156.000 novembra in 147.000 oktobra. 138.000 nočnin (nasproti 123.000 in 133.000 prejšnja meseca) odpade na domače goste. Domačih gostov je bilo lani skupno 663.395 nasproti 719.610 predlanskim. Med njimi je bilo 275.S31 inozemcev gostov (predlanskim 278.391). Skupno je bilo torej domačih in tujih gostov 339.226 nasproti 1,007.002 predlanskim. Gostov je bilo približno To/o manj kakor predlanskim. Toda razlika pri prenočninah je manjša. Nočnin domačih gostov je bilo lani 3,995.000 (predlanskim 3,817.000) torej približno okrog 2% več. Nočnine inozemskih gostov so pa znašale 1,453.000 nasproti 1.562.000 predlanskim. Nočnin inozemskih gostov je bilo torej približno 7«/» manj.
— Tujski promet na Sušaku v prvih
štirih mescih letos. Januarja je obiskalo Sušak 485 domačih gostov (lani 387) in 82 inozemskih (55). Nočnin domačih gostov je bilo 2384 (1460), inozemskih gostov pa 480 (127). Februarja je bilo domačih gostov 457 (556), inozemskih 87 <162); nočnin je bilo domačih gostov 1813 (2335),
inozemskih pa 316 (552). Marca je obiskalo Susak 826 domačih gostov (661) in 150 inozemskih (568). Nocnine domačih gostov so znašale 3003 (2500), inozemskih 520 (1546). Skupno ie bilo torej v prvih treh mescih letos na SuSaku 1768 domačih gostov s 7150 nočninami In 319 gostov iz inozemstva s 1326 nočninami. Lani pa je bilo v istem razdobju 1604* domačih gostov s 6705 nočnina ni in 785 gostov iz inozemstva z 2229 nočninami. Aprila je bilo domaČih gostov 823 (lani 897) in 153 iz inozemstva (lani 1579).
— Carinski dohodKi. Carinski dohodki so zra-šali v drugi tretjini maja 32,791.467 din. Lam v istem razdobju so znašali 29 milijonov 976.722 din. Od 1. aprila, namreč od začetka novega proračunskega leta do 20. maja, so znašali carinski dohodki skupno 190,613.921 din. Lani jih je bilo v istem razdobju 144,006.250 din, kar pomeni, da so bili letos za 46,607.701 din večji.
— Ladja »Lovčen« ne vozi več na redni progi Susak—Konstanca. Ladja »Zetske plovidbe« »Lovčen« za mešani promet, ki je vozila redno na progi Sušak—Konstanca, je bila nedavno ustavljena od blokadne kontrole v Sredozemskem morju. Pregled je trajal skoraj dve uri, nakar je »Lovčen« cdplul v neko grško luko, kjer je zdaj zasidran. Javljeno je, da je promet na progi, kjer je vozil »Lovčen«, ustavljen za nedoločen čas.
— Najtežja dela pri velikem mostu čez Taro končana. Prejšnji teden so končali postavljanje velike lesene konstrukcije na zadnjem loku velikega mostu na Tari, najvišjega mostu v naši državi. To so bila najtežja dela. Pričakujejo, da bo most gotov v začetku avgusta in da bo izročen prometu že istega mesca ali najpozneje septembra.
— Izvoz našega vina in žganja v Rusijo Izvozniška tvrdka z vinom Peter Duboko-vič iz Jelše pri Splitu si prizadeva, da bi glede na nedavno sklenjeni sporazum izvažala vino in žganje v Sovjetsko Rusijo. Pričakujejo, da se ji bo posredovanje posrečilo.
— Prepoved lova nedoraslih morskih rib.
Direkcija pomorskega prometa kot pristojna ribarska oblast je izdala sporazumno z bansko upravo Hrvatske naredbo o zaščiti mladih rib. Po tej naredbi in na podlagi zakona o morskem ribelovu je prepovedan lov m tudi prodaja mladih, nedo-
rasaii moških rib Da se olajša nadzor nad lovom in prodajo rib, je določeno, kako velike smejo biti rlhe za prodajo, in sicer po posameznih vrstah. Tako smejo na primer prodajati sardele le izn&d 6 cm dolžine, plavice nad 12, girice nad 5, trilje nad 8. ciplii nad 10 lubina nad 15. zobatca nad 12 in komarča nad 10 cm. Ribe se merijo od žrela do repa.
— Konzerv Uran Je rib na norveški način v Dalmaciji. Zveza zadrug Gospodarske sloge je začeta poskuse v okolici Splita za konzerviranje rib na norveški način. Naši pomoiski ribiči so doslej nasolili v sezoni le okrog 200 vagonov morskih rib nj leto. lahko bi jih pa znatno več. Konrum rib narašča ou iela do leta v svetu in naši ribiči bi lahko dobro proda;a.l svoje blago v diugiii letnih Časih, ko nI već dobrega lova. Do3iej so konzerviral: ribe le primitivno ln zato niso bili dobro zaloteni z blagom. Predelala in konzerviranje svežih rib na norveški način je pri nas se novost. Ribe konzervirajo na norveški način tako, da jih vlagajo v kisu in drugih konzervira-jočih šokih. Za peskuse predelave rib in konzervuanje je dal Oceanografski institut pri Splitu Zvezi zadrug Gospodarske sioge svoje prostore. Nasi dalmatinski ribiči že dolgo streme, da bi imeli svojo industrijo sa konzerviranje rib. Zdaj namerava Zveza zadrug Gospodarske sloge usta. noviti primerno industrijsko podjetje m organiziral] predelavo in konzerviranje rib tako. da bodo lahko sodelovali tudi ribiči iz najbolj oddaljenih krć-^ev.
— Vlom na Brezjah. Pred dnevi i o bilo ponoči viomlieno v znano Finigarievo gostilno na Brezjah na Go:eniskem. Vlomilec, ki j e o*\šel naibrže rd drugod, ie odnesel žensko obleki. 5 urbic iz usnia. dva
20 q3hilznih pr*ov. "      k ra  bla ino, r-ero in okrog 200
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme, rahel dež v presledkih, nsfcoltko se bo ohladilo. Včeraj je iesevalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu,
Splitu, Kumhoru in Rabu. Najvišja temperatura je bila v Beogradu, Sarajevu in
Dubrovniku 33, v Splitu in K um boru 22, v Za&rebu, Rabu in Visu 21, v Ljubljani 17.2. v Mariboru 15.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.3, temperatura je anačala 10.8.
— Blazni Krono* 40. Dne 1. junija Izide zbirka 20 satiričnih sonetov Igorja .Tor-karja m 20 satiričnih listov Nikolaja Pir-nata. Sezi po ogledalu nadih dni! Cena v fino platno vezane knjige je 45 din. Naklada je majhna___čas hiti — papirja ni;
ne oklevaj! Knjigo bos dobil v vseh knjigarnah.
Slovenski javnosti
čas. v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v slučaju vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti.
Za zaščito, namreč pomoč ln varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo v slučaju potrebe naselili, je treba takoj zbrati potreben material in denarna sredstva. Zato vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte naslednje:
1) V poštev pridejo predvsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slamnjače, odeje, kosi otroškega perila ln obleke, obutev, nogavice, otroške kosare, nahrbtniki, vreče, plašči itd. itd., vseh vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje itd., skratka vsa, karkoli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla,
2) Ves zbrani material dostavite takoj po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru unije ali pa na naslov: Jugoslovenska unija za zaščito otrok, Ljubljana, Tvrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci in matere v slučaju vojne naseljevali.
3) V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves, v te svrhe nabrani denar dostavite takoj vašemu krajevnemu odboru unije ali pa
ga nakažite po poštni položnici št. 13882 na naslov: Jug. unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Iz tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge.
Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok ln mater v primeru vojne. Zato pristopit o k temu delu tnkoj in z največjo vnemo.
Smatrajte  to  obvestilo  za   naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost. Jugoslovenska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino.
a.a ;
?-s"-ih če t z rc ;h   br'-       P J»: precei jeslvin. i a-i*-■•-> din kovanega drobua.
Iz Ljubljane
—lj Ne odklanjajte! Dne 1. in 2. junija t. 1. bomo nabirale za revne otroke naših obmejnih krajev. Prosimo vsakega rodoljuba, da se oddolži vsaj z 1 din. Pomislimo, kaj drugi narodi žrtvujejo za pomoč svojim bednim bracom. Ne zaostajajmo za njimi! — Jugoslovenska ženska zveza.
— Učenci klasične gimnazije v drami. Dre vi ob 20. bodo nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani, predvsem letošnji maturanti, v dramskem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je dovoljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Starši, podprite idealno stremljenje mladine. Eventualni čisti dohodek je namenjen maturantskemu podpornemu skladu. Vstopnice se dobe v naprej v opernem gledališču, pol ure pred predstavo pa v drami.
—lj Mesarske muhe tudi na Sv. Petra cesti, čitatelj nam piše: Rad bi vas opozoril glede na članek o mušji nadlegi na Ljubljanskem polju, da so se muhe razpasle tudi v samem mestu. Na Sv. Petra cesti okrog tovarne Indus je mesarskih muh že na tisoče. Posebno mnogo jih je že vseh stenah na sončni strani. Nekateri mislijo, da so se muhe razpasle tu zaradi prevažanja surovih kož, ki jih vozijo v odprtih vozovih, kislim, da bi bilo potrebno, da bi se oblasti pozanimale, kako je
s higienskimi ureditvami v bližnji tovarni. —lj Krošnjarjem se obetajo slabi
Policija je pričela že pred dnevi na podlagi  novih uredb energično    Čistiti med.
krošrviarji, ki jih je zadnji čas kar mrgolelo ne samo po me3tu, marveč tudi po deželi. Na podlagi nove odredbe je prepovedano vsako krošnj-arjenje v obmejnih srezih. že včeraj je policija aretirala v mestu kakih dvajset krošnjarjev in jih priprla. Z lovom policija nadaljuje, prav
tako pa so na. delu tudi orožniki v vseh obmejnih srezih. Krošnjarji bodo po končani preiskavi odposlani v domovinske občine.
—lj Tatvine v mestn. Neznan zhkovec je vlomil predvčerajšnjim ponoči v stanovanje Ivana Peternula v Komenskega ulici št. 16, odkoder je odnesel majhno ročno blagajno 8 300 din, nekaj računov raznih tvrdk in nikljasto žepno uro. Peternuš je oškodovan za 500 din. — Neznan tat je vdrl v klet hiše št. 15 na Kongresnem trgu in odnesel Rozaliji Bleiwelsovi več steklenic likerja ter vina, iz drvarnice dr. Souvana pa nekaj steklenic kisle vode. — S kolesa je bil izpred trgovine Gerbec na Grosposvetski cesti ukraden zavitek perila Z monogramom H v škodo Antona žaklja. — V gostilni Split na Vidovdana ki cesti pa je žepar ukradel Antonu Drožini 180 din vredno uro.
—lj prizadeti naj se zgtesijo. Nedavno je na Glincah nenadno umrl urar Roman Mer šol, ki je imel v popravilu več različnih ur neznanih lastnikov. Prizadeti naj se zglasijo pri policijski upravi, kjer bodo dobili svoje stvari nazaj.
—lj FIlm »Neznani junaki« v Ktan ^logi. VVallace Beery, ki ga gotovo vsi poznate kot — nepozabnega Pancho Vlila, kot brutalnega upravnika v filmu »Vstaoi in bori se« in kot veselega potepuha iz fiima »Potepuhi«, je tokrat nosilec vioge lojalnega in junaškega zaščitnika zakona v ganljivi in napeti filmski epopeji o policijskih organih, ki hodijo dan in noč po mestnih ulicah, budno bdeč nad varnostjo svojih someščanov. Ta odlični karakterni igralec filmskega platna podaja v tem filmu svojo najboljšo in najlepšo vlogo starega policista izredno prepričevalno, ^clcg strogosti ln robatosti, ki jo zahteva že sam poklic tega napornega službova-, nja, živi v njem se drugi jaz, poln dobro-
srčnosti in usmiljenja, ki se najtopleje vzame tudi za uboge sirote. Njegov sin je pravo nasprotstvo svojega očeta, je ohol in domišljav nepridiprav, ki mu povzroča mnogo skrbi. Vrjojan sa poklic svojega očeta zaide na stranska pota, hi ga do vedejo do nesrečnega konca. Kako — vam pokaže film »Neznani j umiki«, ki se prevaja od danes dalje v kinu Slogi. 14J6
&q£ q\niča
KOLEDAR
Danes: Petek, 31. maja: Angela DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednji gangster Kino Sloga: Neznani junaki Kino Union: Dramatska dola
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31.
★
Beograjska radijska kratkovalovna postaja YUA (49.18 m): 19.40: Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m). Oddaja sa južno Ameriko ob 1.55. — YUG (19.69 m). Oddaja za Severno Ameriko.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url
Petek, 31. maja: Jakob Ruda. Igrajo maturanti Klasične gimnazije. Izven
Sobota, 1. junija: Naša kri. Premiera. Pre-mierski abonma
Nedelja, 2. junija: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Ponedeljek, 3. junija: zaprto
Torek, 4. junija: zaprto
★
Opozarjamo na zadnjo premJero v tekočI sezoni, ki bo jutri za premlerski abonma. Pri vprizoritvi dela domačega pisatelja F. Finžgarja »Nafta kri«, bodo imeli zlasti mlajši člani in nekateri volonterjl priliko predstaviti naSemu občinstvu svoje zmožnosti. Zgodba iz Napoleonove dobe, ki se dogaja v gorenjski vasi blizu Ljubelja, pokaže francosko okupacijo in razmerje našega kmeta do Francozov. Igro je seciral Milan Skrbinšek. Igrali bodo: Miklavž Borštnik, francoski maire — Presetnik, Katra, njegova žena — Rakarjeva, Jerica, njegova hci — Mileva Boltar-TJkmarjcva, Štefan, posestnikov sin, Jeričin ženin -— Igor, Matija hlapec — Bratina, Gašper Zapoto-čan, kmet — Kaukler, Podrepec, kmet — Raztresen, Matijevec, kmet — Jerman, Kos Luka, kmet — Sever, Rok, kmetiški sin — Brezigar, Grogu Gladek, mežnar —-Novak, Louis Renard, francoski častnik — Drenovec, Benoit Turbot, sergent-major — Peček, starka — Slavčeva, Manca — Sim-čičeva. Minca — J. Boltarjeva. Sodeluje tudi veliko število statistov. Godi se na Gorenjskem, meseca avgusta 1.1813.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Petek, 31. maja: zaprto
Sot .ta, 1. junija: Kleopatra   Red B
Nedelja, 2. junija: Tosca. Izven. Gostovanja Tee Laboševe lz Zagreba In Borisa Popova.  Znižane cene
PonedeTjek, 3. junija: zaprto
Torek, 4. junija: zaprto
*
Zaradi nenadne obolelosti g. Nikole Cve-jica odpade njegovo gostovanje v »Eirge-niju Onjeginu« ter se bo namestu tega vprizoiila Svarova izvirna zgodovinska opera »Kleopatra« za red R. švarovo delo je po originalnosti glasbene koncepcije *n pestrosti sižeja nedvomno najpomembnejše naše operno delo, ki po šlrokopoteznosti celotne zasnove sploh nima primere v naši literaturi. Našo odlično vprizoritev je zrežiral C. Debevec, glasbeno naštudiral avtor, načrte za izvrstno Inscenacijo pa je izdelal inž. Franz. V naslovni partiji se je zlasti lepo uveljavila naša odlična mlada sopranistka V. Hevbalova skupno z Jankom, Franclom, Betettom in ostalimi prvimi solisti našega ansambla.
Baritoni »t Boris Popov m dramatska sopranistka Tea Laboševa bosta v nedeljo zvečer ponovno gostovala v odlično vprl-zorjeni »Toscl«, kjer sta žela pri zadnjem skupnem nastopu lmpozanten uspeh, Tea Laboševa je pevka zelo toplega glasovnega materijala in Izvrstne izšolanosti in živega smisla za pristno igralsko doživetje.
V njeni kreaciji naslovne partije »Tosce« so te njene odlike se poodboo lepo priSie
do izraza. Tudi Popova lik Scarpie je igralsko in pevsko vseskozi odličen, dočim je Franciov Cavaradosi sploh ena najboljših njegovih partij. Dirigent: dr. »vara.
SOKOL
Proslava 10-Ietn*©c
LJubljana III bo na letnem telovad\A<:\i ote
TyrSevi cesti. Spored ie naslednji: JvAri ob 20. zvečer telovadna aScademija v počastitev koirnov naraščajKkega prapora s. J usti Zupanove in br. Cirila Majcna V nedeljo ob 9. dor>oidne rTekme v odbojki, ob pol 14.: Skušnje vaeh oddeikov. ob ool 16. Pozdrav državni zastavi in razvitje r*a-
raščajskega prapora, ot> M. tui)3cjrri telovadni nastop. Po nastopu nroflta .sukava % plesom. Sodelovala bosta flodba Soteia I Tabor in društveni Solun UttbUaoa svoje članstvo in naraščaj, de se udeležita jubilejnih prosftav Sokola IIL. M »slavi letos kakor tudi naas druftvo evooo desetletnico. V nedeljo 2, t m, se ^bjeremo ob pol 3. pop. v našem stftoolsStem donS«. od koder odkorakamo k Sokolu BI oJ> 14.43-Kdor ima kroj, naj pride v krojfi! Istočasno poslodnjič pozivamo vse brste In sestre, ki se niso prieb overtt svojih *e-gitimacil za L  1040. rs^^ to^elfa store.
jutri ob 21.
So&si I jshtjajsi Mne*u Donomo opozarja vse članstvo in oara&aj, da predložijo druStvene legitimacije v svrbo uve-renja. Legitimacije, ki ne bodo uverjene ne do 15. junija, zitube vritavnost tudi če je plaćana članarina za letos. Kdor legitimacije de nima, nai si jo preskrbi do tega roka. Uradne ure so vsak delavnik od pol 20. do pol 21. ure v društveni sobi. — Dne 2. junija se naše društvo udeleži jubilejnega nastopa Sokola III (Bežigrad) v krojih in s prapori. Zbor vsega člankiva ob 14. uri na letnem telovadišču. — De 9. junija ima nastop sokolska četa v D:Lu pri Domžalah. Tega nastopa se udeleže vs! naši kolesarji in kolesarke. Zbor ni letnem telovcdižču ob pol 14 uri. Isti d* ) ima društveni r.as.oo tu:K S-kol I. n \ Taboru. Vse članstvo vabimo, da se t aga nastopa udeleži v civilu z znakom. Zdravo!
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   P***, Si. maja 1940.
v»botoi.juu.uobio uri tetowadna akademija v ned«uo t. junija ob poi u. juhiipini telovadni nastop
2 razvitjem hatatčai*Ii«g#'ira«^^'"»^" ••«•*•«"■ sokoia m
!■» Ceffsi
—c »Jakob Ruda« v celjskem jrledt'liscu. Dijaki ijubijanske klasične gimnazije bodo uprizorili v soboto 1. junija ob 20. v celjskem gledališču Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« v režiji g. Milana SkrbinJka. režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Udeležite se predstave v čim večjem Številu m pokažite s tem razumevanje za kulturno delo nase mladine!
—c Celjski ^ahovskj klub je priredil v sredo zvečer brzi turnir za prvenstvo v mesecu maju. Prvak je postal inž. Srečko Sajovic z 11 točkam« izmed 14 doseg-gljivih. drugo mesto pa je za-redel Franc Detiček z 8 točkami in pol.
—c CpPkojeno učiteljstvo iz CMja in okolice se bo sestalo v četrtek G. junija ob 16.17 v Žalcu.
—c Utopljence v Savinji. Pod Rrmskimi Toplicami je Savinja v torek naplavila truplo neznanega. 40 do 45 let staiega, preprosto oblečenega moškega Ti up o ni imelo nikakih poškodb in je ležalo približno dva tedna v vodi.
—c Napad. Ko se je vračal 26 lotnl zidar Rajko Gačmk s Hudinje pri Vitanju domov, ga je napadel neki moški s Pake pri Vitanju s sekiro ter ga močno poškodoval po zapestju in podlaktu ieve roke. Gačnik se zdravi v celjski bolnici.
—c 1'mrl je v sredo v ljubljanski holni-ci 241etiii delavec Jože Trče s Sp. Hudinje pri Celju. Truplo so prepeljali v Celje. Pogreb bo danes ob 18.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
—C STrokovna aadaljei ajna šo!a v Celju je zaključila šolsko leto 19-9-40 v nedeljo 26. t. m. Ob tej pnliki co bile izročene 5 najmarljlvejšrm učencem kovinarske stroke nagrade združenja kovinarjev
po 100 d''n Ln 6 učencem in učenkam nagrade   združenja   krojačev   in   kroja čic po
50 din. Razdelitvi nagrad sta prisostvovala tudi zastopnika obeh združenj gg. Bra-tomil Rekek in Anton Uršič. šola je imela 13 rednih razredov in strokovne oddelke za krojače in kroj:ič:ce frizerje, mizarje in čevljarje. V prihodnjem šolskem letu nameravajo ustanoviti še strokovna oddelka za mesarje in peke. Završni izpiti so bili od 6. do 11. t. m. in jim je predsedoval zastopnik banske uprave inž. F. Ha-cin. V-Ci kandidati, tzvzemši dveh. ki sta bila odklonjena za tri mesece, so napravili izpit s prav dobrim uspehom. Vseh kandidatov in kancMJatinj je bilo 88. Ob koncu šolskega leta je bilo na zavodu 297 učencev in uc^iik. 2 učenca nista 1cvršila razreda. 20 učencev pa ima popravni izpit iz enega ali dveh predmetov. Poučevalo je 35 učnih moči. med temi 4 mojstri in 1 mojstrica. Da je mogla šola uspešno izvrševati svojo nalogo, je zasluga či-niteljev. ki so jo gmotno podpirali, predvsem mestne občine, kr. banske uprave, zbornice za TOl in mojstrov, ki so s tem, da so redno pošiljali svoje vajence k pouku, dokazali razumevanje za dobrobit obrtniškega naraščala.
Is Radeč
jati pretekli četrtek pred okrožnim sodi-ščim v Novem mestu.
— Hude radijske motnje, v poslednjem času so nastale v Radečah zopet hude radijske   motnje,   zaradi  katerih je skoraj
nemogoče poslušati poročila. Ponovno naprošamo poštne direkcijo v Ljubljani, da napravi v tem pogledu končno že red in prisili vse Radečane. ki uporabljajo električne stroje, da si nabavijo prepotrebne blokirne aparate.
— Širjenje alarmantnih vesti. V zvezi s svetovnimi dogodki se pri nas v poslednjem času razširjajo alarmantne vesti, ki razburjajo javnost in povzročalo malodušnost pri domačinih. Vsak zvest Jugoslo-ven mora imeti zaupanje v našo nepremagljivo narodno vojsko, ki stoji na braniku naših mej in čuva domovino pred morebitnimi sovražniki. Gostilniški »strategi« naj se vzdrže vsake kritike ter naj si zapomnijo, da je razširjanje alarmantnih vesti po zakonu kaznivo.
mat*
— Razstava   obrtne  nadaljevalne šole.
Na željo obrtnikov in trgovcev bo v nedeljo 2. t. m. od 8. do 18. razstava izdelkov tukajšnje obrtno-naealjevalne šole. Občinstvo se naproša, da čini številnejše obišče razstavo. Prostovoljni prispevki se hvaležno prejemajo za nabavo novega risalnega orodja.
— Premestitev v postni službi. Pred kratkim je bil premeščen g. Albin šter-benc. poštni madnik na Zidanem mostu, stanujoč v Radečah, k pošti Ljubljana II.
— Planinski dom na Lisci. Lisca je dobro obiskana izletna točka, ki jo obiskujejo zlasti številni Zagrebčani pa tudi Za-savci in Celjani Do predkratkim je obiskalo dom na Lisci nad 500 izletnikov samo v mesecu aprilu in maju. Po večini so bili seveda samo šolarji raznih šol iz Zagreba in Ljubljane. — Dela za elektrifikacijo Lisce dobro napredujejo. Po večini so že postavljeni električni drogovi. Pričakovati je, da bomo že v kratkem imeli na Lisci elektriko, za kar ima največ zasluge sedanji načelnik SPD g. Andrej Gostiša, šolski upravitelj iz Loke pri Zidanem mostu V načrtu je tuci napeljava vodovoda na Lisco. Voda se bo zajemala pri studencu pri cerkvici sv. Jošta pod Lisco. odkoder se bo z motorko dovajala v rezervoar.
— Radeški mesarji se morajo zagovarjati pred sodiščem. Zara.i podražitve mesa so se morali radeški mesarji zagovar- '
Iz Trbsve!}
— Strokovna nadaljevalna Sola v Trbovljah bo zaključila v nedeljo šolsko leto z običajno razstavo na vodenski šoli. Razstava bo otvorjena ob 9. uri dopoldne Pozivamo tukajšnje tigovske in obrtne kroge, ki se zanimajo za uspehe gojencev, da si ogledajo razstavo nadaljevalne šole.
— Le »no skupščino je nedavno sklicala streljačka družina v Trbovljah. Na občnem zboru je predsednik g. K. Omerzu v uvodnem nagovoru orisal cilje strelske družine, ki ima kot viteška organizacija namen, gojiti nacionalno miselnost, duha samozavesti in neustrašenosti in narod seznanjati z uporabo strelnega orožja. Družina se je v zimskem času vadila v sobnem, v letnem času pa v ostrem 6tre-Ljanju na prostem. Za svoje vezbe si je
uredila novo strelišče pod Kolkom s strelno lopo, strelnimi mizami in sobico za društveni inventar. K izgraditvi novega strelišča so mnogo pripomogli TPD in ravnateljstvo cementarne. Posebno je dru-štv pri tem podpiral tudi podpredsednik podjetnik g. Hauck. Iz blagajniškega in tajniškega poročila je razvidno, da je družina kljub velikim izdatkom za novo setre-lišće, izpeljave nove poti ter nabave novih pušk za šotno streljanje že sedaj aktivna, vendar pa bi bilo delo živahnejše, če bi imeli na razpolago puške za ostro streljanje, ki so bile poslane v popravilo. Blagajniško stanje je po odplačilu zadnjega obroka društvenega dolga zadovoljivo. V novi odbor so bih izvoljeni predsednik g. Karel Omerzu. podpredsednik g. Jože Hauck st.. tajnik g. šuln Alojz, blagajnik g. Bajuk Milan. V bodočem društvenem načrtu je nadaljevanje sobnega in ostrega streljanja, povečanje novega strelišča, pridobivanje novih članov, oživitev in gojitev obrambnega duha med članstvom in prireditev raznih narodno-obrambnih predavanj. V bodoče se bo izvršilo tudi nagradna streljanje in skušalo pridobiti v društvo čim več rez. oficirjev ter sodelovati z ostalimi narodno-obrajnbnimi društvi. Občnemu zboru je sledilo zanimivo predavanje dr. čečeljskija o vrsti in uporabi bojnih strupov in obrambi proti njim.
Krsti poroke in umiranja. Krščeni so bili v Ti*bovljah 'Humski Jožef. Odlazek Leopold. Pešl Ana, Juraia Silvo. Mclnar Anton, Milan Haupiman. Smodiš Vid, Krcže Janez. Z^onc Alojz. Klančišar Ana, Matko Marija. Jordan Magdalena. Mulh Vera. Brglez Janez. Okrogar Bojan. Raj-šek Marija. Pust Gabrijel. Pilnovar Leon, Petek Jožef. Stoklas Leopold. Sevnik Franc. Krašovec Ivan. — Poročili so se: Ocepek Franc, rudar in Pangeršič Marija, šivilja. Vozel Stanko, brivski mojs er in Keber Alojzija, frizerka. Pušnik Rudolf, klepar v steklarni in Šergan Emilija, šivilja. Bedenik Rudolf, kovač v steklarni in Tomše Justina, služkinja. Bevk Otmar, ključavničar in Varga Štefanija, zasebnica Kersnič Ivan. rudniški inženier in Suc Eleonora, učiteljica, Kuder Jcžef. rudniški ključavničar in Lavrič Milena, zasebnica. Guček Mihael, nidn. kurjač m Zupančič Ana. uslužbenka. Majcen EmiL rudar in Lavrič Zora. zasebnica. Gačnik Stanislav, rudar in Stoklas Ernestina. delavka. Potokar Stanislav, rudar in Murn Justina, šivilia. Keiner Ivan. rudar in Sintler Marija, šivilja. Čamar Alojz, rudar in Glavač Terezija služkinja. Plahuta Franc, rudar in Lunder Ana. šivilja. Brina r Helmut, priv. uradnik in Perko Ana, uradnica. Zibret Vinko, rudar in Obed Amalija, kuharica. Goriuo Rudolf, delavec in Božjak Ana. kuharica. Kapi An-
ton, strojni mehaničar in Bartol ovi č Marija, zasebnica. Bilo srečno. — Umrli so: Medvešek Jurij, sin rudarja. Bec Leopold, delavec 25 let. Kovač Helena, roi. Jagodnik, užitkarica. 88 let. St^panč č Jožef, rudar. 63 let. Florjane Neža. roj. Mura. žena rudarja. 52 let, Eržen Neža, roj Vozel, žena rudarja. 64 let. Slakšak Ivan. sin rudarja. Povšič Jožef, rudar. 64 let, Tan-šek Genovefa. roj. Šoštar, žena rudaria. 75 let. Strumelj Stanko 1 leto. Kmetic Stanislav, sin rudarja. Snoi Stanislav, sin rudarja. Skorjanc Matija, cbčinski revež. 73 let, Jerman Marija, roj. Camer. užitkarica. 88 let. Holešek Frančiška. Blaznik Marija, užitkarica iz Dobovca. 40 let. Vid-majer Kunigunda. roj. Goznikar. žena rudarja, 58 let. Stangar Marija, roj. Z'-pan-čic. vdova rudarja 63 let. Naše sožalje!
Delo proti tuberkulozi
V dneh proti tuberkuloznega tedna ie izšla 3. številka revije protituberkuloznega gibanja »Dela oroti tuberkulozi«.
Letošnje geslo protituberkuloznega tedna »Noben jetični brez bolniške postelje« razčlenja in mu daje široke osnove šef zdravilišča na Gorniku dr. R. Neubauer. Gotovo ie problem i etike zelo važen za Slovence, brez dvoma ie pa tudi res. da noben problem ni nerešljiv če so tu: razumevanje, volja — in končno seveda svoboda dejani. »Dr. Franjo Smerdu. ki le neutrudljiv sodelavec pri reviji, je napisal prav zanimivo razmišljanje o liudeh ki iih srečuje vsak dan v življenju v prispevku »Podobe in sence« Objavljeno ie daljše poročilo o organizaciji m odmevu lanskega orotituberkulozneea tedna v Skofji Loki ki gotovo odkriva neka i zanimivih smeri, v katere ie treba obrniti propagando protituberkuloznega pokreta M usek K Vitko obi avl ja sestavek ^Srečanje«, kjer ob srečanju z jetičnim ki se ie vračal iz bolnice v brezupnem stanju domov, načenja zanimivo stran slovenske dobrodelnosti in poudarja, da bi bilo zelo priporoči i ivo namestu neuporabnih zunanjih znakov spomina in počastitve tega ali onega velikega moža ali skupin in podobnega, zidati bolnice, ljudske sanatorije itd — vse. kar naiprei in naiboli rabimo. Dr. T. F. podaja »Obračun čez lanski protituberkulozni tedent. ki ie izmed vseh tednov naiboli klavrno uspeL saj
smo zabeležili padec za celih 27.000 dinar-iev Dr. Marinšek Leopold, zdravnik na Golniku, ie ob pregledu stanovani ietič-nih bolnikov v Oslu nanizal v članku »Je-tika in stanovanje« nekai misli o tem po-
membnem vprašanju. Otvoritvi dveh novih protituberkuloznih dispanzerjev — v Skofji Loki in Litiji — ie posvečen članek »Dve novi protituberkulozni postojanki«. Dr M. Karlin objavlja nadalieva-vanje »Izphkov iz stare Doljudno-zdrav-stvene literature«, dr. Neubauer pa piše nekrolog pokojnemu Milanu Benediku. ki je s svojim risarskim talentom mnogo pomagal v protituberkulozne giban i u.
Tuberkuloza ie brez dvoma še vedno važen slovenski narodni probem Nujno je potrebno, da široke plasti čim boli sodelujejo v borbi proti tuberkulozi. Glasilo in strokovna reviia protituberkuloznega giban ia ie »Delo proti tuberkulozi*. Iskreno želimo, da bi v desetem letu protituberkuloznega pokreta ne bilo predvsem nobenega slovenskega zdravnika, pa tudi nobenega slovenskega iavneea in kulturnega delavca, ki bi ne bil naročnik revije. Naročnina ie minimalna — sai stane revija na leto komai 15 dinarjev Naroča se pri Protituberkulozni zvezi v Ljubljani — Aškerčeva c. (Šolska poliklinika)
Podražitev vseh vrst grafičnih izdelkov
Glede na ponovno, napovedano povišanje cen papirja in kartona, zaradi ponovne podražitve tiskarskih barv in vsega ostalega materijala ter zvišanja delavskih plač, so tudi grafična podjetia kraljevine Jugoslavije prisiljena povišati vse cene tiskovin v knjigotisku. litografiii. offsetu. bakrotisku kakor tudi v kartonaži in knjigoveznicah za 25 odstotkov
Velik porast cen na trgu celuloze v inozemstvu ter naraščanje cen vseh vrst surovin pri izdelavi papirja učinku i e naravnost porazno na razvoi razmer v grafični stroki. Nič bolje ni z ostalim materiialom. kakor so n. pr barve svinec kemikalije za litografiie in cinkosrafije.
Grafična podjetia so zvišala doslei svoje cene samo malenkostno, čeorav so se že oarkrat podražili oanir. karton lepenka, barve in ostali materijal lani decembra pa so se zvišale še olače kvalifieira-nega in pomožnega delavstva Sedai stoje tiskarska podietia zopet pred novim zvišanjem plač Težavni ooložai v katerem ie celokupno gospodarstvo grafične stroke, ie prisilil do te odločitve vse tiskarske organizacije v državi, vsled česar ■=£
na 25% povišanje cen tiskarskih izdelkov opozarja vsa iavnost v svrho ravnania
Savez grafičnih podjetij Jugoslavije: Beograd, Ljubljana. Zajrteb  Novi Sad. Osijek, Split in Sarajevo.
Uničujmo muš]o zalego!
Musja nadlega je neznosna zlasti v vročih poletnih mesecih. Iz greznic m smetišč prenašajo muhe kali bolezni na hrano, na rane bolnikov in ranjenih živali itd.
Z muholovci se mušja zalega ne more zatre ti, če pa potrosimo greznice, stranišča in gnojišča z neoljenim apnenim dušikom ali polijemo smetišča, gnojišča, greznice in stranišča z Sodstotno vodno emulzijo neoljenega apn. dušika, uničimo vso mušjo zalego, ki živi in se razvija v greznicah, gnojisč-h,  smetiščih in mlakah.
Za desinfekcijo 1 kv. metra greznice oziroma smetišča je potreben 1 kg neoljenega apn. dušika. Neoljeni apn. dušik stane kg 1.80 ddn. Greznice in gnojne jame merijo običajno 4 do 6 kv. metrov površine, torej potrebujemo za desinfekcijo 1 greznice povprečno 10 din.
Desinfekcija greznic se more izvršiti takrat, ko mrgoli v njih raznih črvičkov in ličink ter mrčesnega zaroda. 24 ur po de-smfekciji z neoljenim apn. dušikom je v greznici vse mrtvo. Greznična tekočina oz. gnojnica pa pridobi na gnojilni vrednosti.
Najenostavnejši način desinfekcije greznice, smetišča, gnojišča ali gnojne jame je ta, da polijemo na 1 kv. meter površine 20 litrov 5 odstotne vodne emulzije ne-oljenega apn. dušika, to se pravi: na 20 litrov vode dodamo 1 kg naoljenega apn, dušika, dobro pomešamo in zlijemo v greznico oz. polijemo gnojišče. Kolikor kva-d ratnih metrov meri površina sreznice. gnejišča ali smeti/ča, tolikokrat po 20 litrov vocle z dodatkom 1 kg neol j enega apn. dušia moramo vliti v greznico oziroma na smetišče, da uničimo mušjo in vso ostalo mrčes jo zalego.
Ta enestaven in učinkovit način uničevanja mušje zalege naj bi se splošno uvedel ker bi se s tem dvignila higiena naših vasi in mest ter zboljšalo zdravstveno stanje naših bivališč in prehrane. Lani je ljubljanski higienski zavod izvršil eksakt-ne in obširne poizkuse, ki so desinfeke: ;sko dejstvo neoljer.ega apn. dušika potrdili.
Zahvala
Dovoljujem si kar naitopleje se zahvaliti cenj. občinstvu, k ie z raznim: podatki pripomoglo do tako hitre izsleditve roparskega napadalca; j tem jr obenem pomagalo
razpršiti vse podle govorice, ki :ih ob tej priliki širili o meni zlohrv ljudje.
Lud  Čeme Ljubljana.
(-)
ALI OGLAS?
,eseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeaeda din lv-
davek posebej.
/.a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit —sassufc  - Popustov za male oglase oe priznamo.
RAzno
ieseaa 30 par. davek posebej Najmanjši mesek a.— din.
U<HJi>EN NAhlr
Veliko  izbiro  tetnih damskir. ievljev   po  zelo  nizKib cenan Vam nudi trgovina
»EDO« ČEVLJI
s/ošnjakova 2 iGosposvetska c 12). 27 t
Oglašuj
male oglase *
Slovenski Narod
ker <m> oajeeoeisil
vSAKOVKSTNO POHIŠTVO
,e vedno po starih ceaab dobavlja v moderni in solidni iz-telavi tvrdka »Opravac. Celovška 50. Sprejemajo se naročila
o U
mam
ENO -, VE3A8VNE
JUGOGUAPld
SV PETHA NASIPA
POUK
>e»eoa dO par, aavek poseoej NAimam^1 Tn^seK >*.— din.
Strojepisni pouk
(za časa počitnic)
Večerni tečaji, oddelki od do 8. in od ^8. do 9. ure zve-'■er za začetnike m izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prič no 3. junija, šolnina najnižja. Največja strojepisnica & tO pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c 15, tel. 48-43. 1394
KUPIM
Beseda 50 o ar   davek posebej NaimamS' Knt*t***     — din
pozoBJ
Kupujem rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžar, Vošnja-kova ul. 4. 1418
liiimtuiiaMMiiiiiiiiuuitiMuiiiiiitiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiUiiiiiiuiuU' SREBRO. DRAGE KAMNE in vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah
Jos. EBERLE
LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela »Slone)
JNi!ll;i:]i:i!iiailUHIIIIII!!lllHillIIIM^
-r.^eda 50 par  davek posebej Najmanisi znesek s.— din.
OPREMLJENO SOBO
lepo, zračno, z ali brez hrane, oddam takoj ali s 1. junijem gospodu ali gospodični. Medvedova cesta 5/UJ. levo. 1383
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
BLAGAJN Ić ARKA
z malo maturo in trgovsko šolo — zmožna pisarniškega dela in strojepisja — išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Devetnajstletna«. 1393
MONTERJA
za postavitev tvornice koščič-nega olja ln hidravlične preše išče Simun Horvat, Križevci, Hrvatska banovina. 1423
FRIZERKO
samostojno, sprejmem v stalno službo. Novak Vinko, frizer, Žalec. 1422
rfeseda 50 par    laveK poseoej. Najmanjši sneselt i.— dua.
izvrstna
MEDICA
oarva ustne  m uca!
Donite jo v MEDAJRN1
Ljubljana  Židovska ulica 6
LEPO VINSKO KLET
nad kletjo soba in zraven vinograd s 1300 trtami, vse v dobrem stanju v Semiču, Bela Krajina, ugodno prodam. Po-izve se pri Jakobu Golobiču — Gradnik, pošta Semič. 1416
MOKO
najboljše kvalitete in vseh vrst proda na veliko in pod najugodnejšimi pogoji Osrednja kmet. zadruga v Murski Soboti
1415
JABOČNIK
pristni, 7000 do 8000 litrov prodam na veliko, največ v dveh partijah. Krajnik Lovrenc — Ptuj. 1424
FOTO APARAT
»Voigtlander« 6 X 9, 1
6,3,
skoro nov. prodam. Šišenska 48 — tel. 41-88. 1427
Najboljši v«*k *k po radijskem svetu je
NAŠ VAL"
sporedi evropskih postaj na vseh valovih, stroko vl; članki, roman, novela, novice t radijskega m televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice
izdaja vsas petek in je tudi lepo Ilustrirani
IfRAVA:   LJubljana,   Knafljeva   ulica 6.
Oaniel Lesuear
Krinka ljubezni
102
Bonti
— In to je vse? — je vprašala kakor da govori
s? ti s seboj.
— Kako to. vse? ...
— Če bi ne bila izgubila svojega očeta... Će bi
ne bila moja mati zblaznela___po halucinaciji, v
kateri je zagledala na obali —
Razširjene Bertrandine zenice, v katerih je zatrepetalo nekaj tiste groze o kateri je govorila, so željno iskale markizove očL
Toda markiz je povesil drhteče veke in odgovoril otožno:
— Saj to je tisto, kar imenujem bridko usodo tvojega življenja in to me sili, da sem prizanesljiv 9 teboj, moja uboga Bertranda.
Ranjenka je sklonila glavo nazaj in sklenila roke.
_ Ti trpiš? — je vzkliknil Renaud z globokim
sočutjem. — Povej mi, kaj te je pripravilo do tega, da si skočila po moj avto.
Obmolknil je, potem je pa pripomnil z glasom, polnimi slabo prikritega strahu:
— Pod kolesa mojega avtomobila... Zakaj prav pod kolesa mojega avtomobila ?... Ali si vedela, da je moj? Ali si storila to namenoma?
Sklonila je glavo in pritrdila z energično kretnjo.
— Toda zakaj ? ... Zakaj ... Kaj nisem zaščitnik tvoje rodbine? Kaj se nisi mogla zateči k meni? Če te je bilo sram zavoljo sebe priznati svoj položaj, zakaj nisi storila tega zavoljo svojega otroka... Mar si hotela smrt tega nedolžnega bitja!... Ali si hotela storiti iz mene orodje dvojne smrti? Iz kakšne čustvene vihre, iz kakšnih strasti se je mogel v tebi poroditi ta grozni sklep... Govori, govori, Bertranda. Kaj so ti povedali o meni... Kaj sem ti storil?
— Bila sem preveč nesrečna, — je zašepetala.
— Saj vendar nisem bil jaz tega kriv. Nasprotno. Iskal sem te, povsod sem te iskal, da bi te obvaroval
nesreče.
S topim, nekam v praznino zročim pogledom je odgovorilo dekle še tiše:
— Kakor moja uboga mati, tako sem bila tudi jaz malone že zblaznela. In kakor ona, sem tudi jaz imela privide.
— Kakšne privide?
Ni odgovorila, pač pa se je obrnila k njemu in znova je bruhnilo iz nje:
— Smrtne sovražnike imate, gospod markiz.
— Vem to. Ne bojim se jih, ničesar se ne bojim, — je dejal markiz mirno.
Sklenila je roke v naročju in lahno je zadrtela, kakor da se je njena notranjost podredila njegovi nepremagljivi sili.
Spričo nevarnosti se je Renaud tako zavedel, da so bili sledovi razburjenosti malone izginili z njegovega obraza. Nadaljeval je skoraj hladno:
— Ne govori mi o meni, temveč o sebL Torej si... mati, Bertranda!
V zadregi je povesila glavo.
— Kdo je oče tvojega otroka? Nobenega odgovora.
— Povej mi, kdo ? Če ni oženjen, te vzame za ženo. Bertranda se je bridko nasmenila.
— Vzame te za ženo, — je ponovil markiz de Valcor. Znal ga bom prisiliti k temu.
Dekle je odkimalo z glavo.
— Izključeno, — je dejala. — Sicer bi pa tudi sama ne hotela omožiti se z njim, tudi če bi me hotel vzeti za ženo bodisi iz strahu ali pod vplivom čuta dolžnosti. Čeprav bi bila padla že tako nizko, za to sem preveč ponosna.
—To bi bila tvoja dolžnost glede na tvojega otroka.
— Ne morem postati njegova žena.
— Kaj je že oženjen? —- Ne.
— Ali se zdi preveč vzvišen zate? Kaj je podlež, ki te je zapeljal in zapustil?
— Ni me zapustil.
— Zakaj si torej hotela umreti?
— Bežala sem pred njim. Ničesar nisem hotela sprejeti od njega.
— Ali ga ne ljubiš? Bertranda je krčevito zaplakala.
— Torej ga ljubiš? Kakšna je torej tvoja tajna, nesrečni otrok? — je vprašal Renaud in glas mu je zopet postal mehak, skoraj nežen.
Plakala je, ne da bi odgovorila.
Mar bi mu mogla povedati, da se pridružujejo bolesti nad tem, da se ne čuti resnično zapuščene, pač pa zanemarjeno, da se pridružujejo tej grenki zavesti še druge bolesti? Dasi se je mož, ki ga je oboževala, izkazal za sovražnika Renauda de Val-cora in da je vzbudil v nji sami sum, ki je tako strašno razdvojil vso njeno notranjost.
Gilbert de Villingen je bil poučil Bertrando, ko je nehote pojasnila monogram, čigar smisla z Escal-dasom nista mogla dognati, da ga je morda privedla na sled zločinov njenega lastnega očeta. To je bil on, to je bil ta oče, bil je Bertrand Gael, starejši Mathurinin sin, ki je bil ušel smrti, ko se je potopila ladja — on edini je mogel nadomestiti markiza de Valcora in igrati njegovo vlogo. Podobnost med Bertrando in Michelino je bila potem povsem naravna in sama je doprinašala dokaz, da je vse to res. Torej bi bili sestri. Ena rojena prej, druga pa po letih skrivnostnega izgnanstva, iz katerega se je siromašni mornar, oče prve, vrnil kot ugleden gospod, da bi vzel za ženo gospodično de Servon-Tanis ter zagrešil s tem zločin dvoženstva in da bi postal oče drugega dekleta.
Uretute Josip Zupančič  //  la •Narodno tiskarno" Pran Jnran   U Za upravo in imuratni dni listo Oton Christot II Vsi v Ljubl|ani