S'J’” ‘OMUMhbmtuJ
IWRI
:f r :♦? # .*-• •?:
ÉáMMlll!Í
•XvXvív?
•tWXvifí
MfeSíí

Sindikalne podružnice po e-konomskih enotah so na svojih občnih zborih dokazale, da so zmožne uspešno opravljati svoje naloge in reševati vse probleme.. Široka razprava o vseh aktualnih vprašanjih samo potrjuje, da so opravile veliko dela ne samo pri razvoju delav-“ iškega samoupravljanja v ekonomskih enotah, temveč s svojim vplivom in svojimi stališči prispevale, da se posve/ča večja skrb proizvodnji, varnosti pri delu, stanovanjski problematiki, povečanju osebnih dohodkov skladno z dvigom proizvodnje, rekreaciji delovnih ljudi in vsem. kar je v zvezi z delom in življenjskim standardom delovnih ljudi. Zato upravičeno pričakujemo', da bo ta občni zbor, spričo dosedanjih uspehov pri delu sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah, analiziral dosedanja prizadevanja in uspehe sindikalne organizacije, ki se odražajo v doseženih rezultatih celotnega podjetja in si zastavil nove naloge za še večje uspehe.
/■	Fr.
(foto LT)
Posnetek s seje tovarniškega komiteja ZK
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA
Prvič v novem letu se jeUO sestal 25. januarja. Obravnaval je:
•	nov predlog za sktčenje grup obračun-
•	skih osnov,
-——-------------------------—------------------- • prenos sredstev na Inštitut in adaptacijo
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE • prostorov za inštitut, ------------------------------------------------ • spremembe pravilnika o delitvi OD
® in drUgO*	_____(Nadaljevanje na 8. str
NOVO ORGANIZACIJO
JE OŽIVETI Z VSO RESNOSTJO
Na nedavni seji tovarnišekga komiteja ZKS so se mimo problema nove orodjarne in regeneracije stare ter medsebojnih odnosov v radiatorskem oddelku sezrtanili tudi z nekaterimi bistvenimi momenti, ki bodo nastopili ob uvedbi nove organizacijske strukture delovne organizacije. Med drugim so sprejeli tudi dokončno besedilo sklepov letne konference.
Primer z orodjarno, do tega zaključka so prišli člani komiteja po daljši in temeljiti razpravi, ®aj nam bo v opozorilo pri oživljanju nove organizacije našega podjetja. Do vseh nesoglasij je namreč prišlo prav zastran nekoordiniranega » dela i,n pa zaradi neenotnosti
med strokovnimi službami, ki delajo pri reorganizaciji orodjarne. To je bilo natanko zapaziti zlasiti iz izjav, ki so jih dajali posamezniki komisiji, ki je preiskovala ta primer. Vsakdo je namreč v njej zastopal le svoje lastno mišljenje navzlic temu, da so se poprej
že na dveh sestankih o tem dodobra pogovorili in se sporazumeli za enotno politiko.
Iz vseh stališč in mišljenj je vendarle sklepati, da so znova neposredni proizvajalci tisti, ki zahtevajo napredek, ki jim ni vseeno, fče so stroji polno zasedeni ali ne in ki bodo sleherno novost, ki bo zagotavljala večjo proizvodnjo in kakovostnejše delo, podprli z vsemi močmi. Vendar upravičeno zahtevajo, da so o vsem snova-vanju in načrtovanju razvoja njihove dejavnosti informirani objektivno in ne tako kot doslej, da so tisti, ki so bili poklicani dajati strokovne obrazložitve, s svojimi izjavami vnašali v njihove vrste samo zmedo in nezaupanje.
Občni
zbor
sindikata
Sindikalna organizacija se aktivno pripravlja na skupni občni zbor, ki bo v petek 19. februarja. Do sedaj so bili vsi občni zbori sindikalnih podružnic ekonomskih enot in na njih so izvolili delegate za občni zbor celotne sindikalne organizacije. Dosedanje delo teh je uspešno izvršeno.
Pohiteti z ustanavljanjem krajevnih skupnosti
Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL v Celju so pred dnevi obravnavali stanje v zvezi z ustanavljanjem krajevnih skupnosti, predvideno proračunsko situacijo celjske občine v letošnjem letu ter potek evidentiranja kandidatov za volitve v predstavniška telesa.
Splošna ugotovitev je bila, da so bila prizadevanja občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij premajhna, da pri ustanavljanju krajevnih skupnosti kot ene osnovnih oblik samoupravljanja občanov niso dosegli zaželene rezultate. Zato so sprejeli sklep, da bodo zlasti organizacije SZDL nudile vso pomoč pri sestavljanju statutov ter pri mobilizaciji občanov, da sodelujejo v čim večjem številu pri ustanavljanju krajevnih skupnosti. Ustanovili naj bi jih najprej na tistih mestnih področjih, kjer že delajo stanovanjske skupnosti.
Razen tega so pozdravili po-
VESTI IZ KOMUNE
UREDITVENI NAČRT ZA LJUBEČNO
V času od 28. decembra 1964 do 10. januarja 1965 je bil v krajevni pisarni razgrnjen ureditveni načrt za stanovanjsko izgradnjo v Ljubečni. O načrtu občani niso imeli nobenih bistvenih pripomb.
Občani upravičeno kritizirajo
Na seji krajevne skupnosti Škofja vas so obravnavali med drugim tudi nepravilnosti, ki jih je slišati iz ust občanov. Pravijo, da so pri gradnji vodovoda v Škofji vasi povsem uničili cesto na hrib. Pri razstreljevanju kamenja je bilo poškodovano več streh, delavci pa so kurili z drvami brez dovoljenja lastnika.
ZA ZAPOSLITEV INVALIDOV
IN UBLAŽITEV STANOVANJSKE STISKE
V
Občinska skupščina Celje je na predlog komisije za prošnje in pritožbe obravnavala na eni zadnjih sej tudi problem zaposlitve delovnih invalidov.
Zato je poslala vsem delovnim organizacijam priporočilo, da ugotovijo število delovnih mest, na katerih bi lahko zaposlili delovne invalide. V istem pismu priporoča občinska skupščina samoupravnim organom, da pri zaključnih računih določijo več sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Komisija za prošnje in pritožbe je namreč ugotovila, da je še vedno precej delavcev, ki stanujejo v slabih stanovanjskih razmerah.
Nobenega ni, pravijo, ki bi bil odgovoren za nepravilnosti. Vedno je slišati isti odgovor: 'Pritožite se! Komu in kam, pa nihče ne ve povedati.
Tudi pri zatnenjavi zemljišč, so menili na seji, ni vse v redu. Odkupljeno zemljišče je bilo dano zopet v najem drugemu pod boljšimi pogoji, kot jih je imel prej lastnik.
Samoupravljanje
Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je pred dnevi razpravljal s predstavniki državnih organov o osnutku zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SRS.
Med drugim so menili, da bi bilo potrebno z osnutkom zakona seznaniti vse članstvo zavodov, na katere se nanaša zakon. Hkrati s tem bi v zavodih že začeli sestavljati predpise o samoupravnih pravicah delovnih skupnosti.
budo celjske občinske skupščine, ki je že začela javno razpravo o predvideni proračunski potrošnji. Želja in potreb je seveda veliko več, kot bodo znašala proračunska sredstva, ki ne bodo veliko večja od lanskih. Zato je želeti, da v teh razpravah sodeluje čim več ljudi. zlasti pa čim več neposrednih proizvajalcev.
Neizkoriščena zobna ambulanta
V ŠOLI NA HUDINJI
Otroci iz Škofje vasi, Hudinje in tudi -Gaberja, ki obiskujejo osnovno šolo na Hudinji. Njihovi starši so nezadovoljni, ker ima šola moderno opromo za zobno ambulanto, zdravnika, ki Id popravljal otrokom zobe, pa ni. Čeprav vedo, da je v Celju pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev, apelirajo na Zdravstveni dom, da bi le zadostil željam staršev in otrok na tej šoli, zlasti še, ker leži oprema za zobno ambulanto neizkoriščena.
V LAHOVNI PRI ŠKOFJI VASI * SO AGILNI
Na zadnji seji krajevne skupnosti Škofja vas so razpravljali tudi o podvojitvi električne napeljave v Lahovni. Interesentov je 17, največ delavcev, 4 kmetje in 5 upokojencev. Vsa dela bodo veljala ^i.OOffdin, interesenti pa so prispevali 200 tisoč din. Krajevna skupnost je režijskemu odboru dodelila za ta dela potrebna sredstva. Razen tega so odobrili režijskemu odboru za gradnjo ceste Ruutule—Lešje 200.000 din.
__________i________________
Premalo neposrednih proizvajalcev
Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL je do i 19. januarja zabeležila že 25 ! evidentiranih kandidatov za poslance zvezne skupščine, 51 za poslance republiške skupščine in preko 200 cvi-} dentiranih kandidatov za i odbornike občinske skupščine.
Izbira evidentiranih, kan-i didatov je kvalitetna ter odgovarja' splošnemu profilu in kriterijem, ki se zahtevajo za odbornika in poslanca. Pomanjkljivost pa je v tem, ker je zaenkrat evidentiranih premalo neposrednih j proizvajalcev iz proizvodnje.
V pomoč mladinskim -aktivom
Občinski komite ZMS v | Celju izdaja vsakih 14 dni i interne ' informacije. Pred dnevi je izšla že 9. številka.
Informacije so namenjene | i mladinskim organizacijam i in aktivom, katerim so v ve-\ Rko pomoč pri njihovem de-i lu. V zadnji številki je v 1 uvodu sestavek o ustano-1 vitvi kluba mladih uprav-> Ijavcev pri podjetju »Merx«, i nekaj aktualnih tem za pre-| davanja in marxistične i krožke, vesti iz aktivov in i kronika. Pomembna sta zlasti sestavka o vključitvi J mladine v predvolilno ak-i tivnost ter o pripravah za | ustanovitev filmskega gle-i dališča v Celju.
OKRNJENA PRAVICA OBČANOV
iNa seji krajevne skupnosti v Škofji vasi je predsednik povedal, da je sestavil okvirni plan potreb za letošnje leto sani. Opravičil sc je s tem, češ da je bil zelo kratek rok za predložitev proračuna za leto '1965 občinski skupščini.
Ne bi se spuščali v to, ali je bilo dovolj časa za sestavo iu predložitev proračuna. Neizpodbitno je le-to, da izoblikovanje/ itako važnega dokumenta, ki za-
deva vse občane na tem območju, ne bi smelo biti v rokah enega samega . človeka, pa čeprav predsednika krajevne skupnosti.
S tem je povsem okrnjen naš demokratični samoupravni princip. ki nudi vsem občanom možnost odločanja. Čeprav jim je ta pravica z ustavo in občinskim statutom zagotovljena, so bili v tem primeru prikrajšani zanje.
Emajphem ______________________________________________J
SPREMENJEN PREDLOG ZA GRUPACIJO DELOVNIH ■ MEST
Ker je prišlo na grupacijo delovnih mest več utemeljenih pripomb, je odbor ,za delitev OD izdelal novo grupacijo, ki ima namesto prejšnjih 20 sedaj 32 grup. Strogo je upoštevano načelo, da smejo v isto grupo priti delovna mesta, med katerimi je največ 6 din razlike (razlika med najvišjim in najnižjim v isti grupi). Tako imamo dve grupi, ki imata taka delovna mesta, med katerimi je danes 6 din razlike. Tri grupe so take, da je danes med delovnimi mesti 5 din razlike, vse druge grupe so take, da je danes med delovnimi mesti, ki pridejo v isto grupo, samo nekaj din razlike.
Poimeničnega seznama delovnih mest ne objavljamo. Iz tabele A je razvidno, katere obračunske osnove so združene vnove grupe.
Nove obračunske osnove (iz tabele A), če se bo kolektiv zanje odločil, še ne bodo veljale s 1. januarjem 1965, ampak enkrat pozneje. Na nove obračunske osnove bo namreč potrebno preračunati vse norme in cenike, poleg tega pa to zahteva dodatna finančna sredstva.
Razlaga li novi tabeli:
Vsako delovno mesto je ocenjeno z analitično oceno na podlagi;
—	potrebne strokovne izobrazbe in sposobnosti za opravljanje dela na določenem delovnem mestu,
—	odgovornosti, ki je vezana na določeno delovno mesto,
—	umskega in fizičnega napora na delovnem mestu,
—	pogojev dela na delovnem mestu.
Analitične točke, dobljene po gornjih kriterijih, padejo v enega od 32 intervalov (v eno od 32 grup), navedenih v tabeli A. Tako dobi novoocenjc-no delovno mesto avtomatično isto obračunsko osnovo kot jo ima grupa, v katero pride delovno mesto po analitičnih točkah.
Višina obrač. osnove zn vsako grupo se določa po zgornji meji (maksimum) analitičnih točk. K tem točkam dodamo toliko fiksnih točk (dodatnih točk), kot določa centralni delavski svet. Te točke služijo za določanje Škarij (razmerja med obračunskimi osnovami).^
Tudi vrednost točke določi centralni delavski svet. Od vrednosti točke je odvisna višina obračunskih osnov. Sedanja vrednost točke je 0,413 din na uro.
V tabeli A je nakazana grupacija delovnih mest. Prika-ne so:
—	nove obračunske osnove,
—	ustrezne sedanje obračunske osnove,
—	ustrezne sedanje analitične točke,
—	dodatne (fiksne) točke,
.— skupaj točke.
Vrednost točke na uro je
0,413 din.
Skupaj točke x 0,413 din je nova obračunska osnova.
Analitične točke so prikazane v intervalih od spodnje me-
je v skupini. Pri določanju obračunskih osnov je upoštevana gornja meja.
Pred centralnim delavskim svetom in celotnim kolektivom je naloga, da se odloči ali gremo na grupacijo delovnih mest. (tabela A).
Ponovno poudarjamo, da pri teh novih obračunskih osnovali ne gre za povišanje psebnih
dohodkov, ampak samo zato, da zmanjšamo število obračunskih osnov. Prej smo jih imeli 65, predlog v tabeli A pa predvideva samo 32 grup.
- To bo omogočilo na eni strani lažji obračun, največje prednosti pa bodo pri preračunavanju norm in cenikov. Manjše število grup je tudi pogoj za prehod na časovne norme.
Ostale štiri obračunske osnove so 372, 392, 405 in 471. To so delovna mesta direktorjev; in po sedanjem pravilniku določa za njih obračunske osnove upravni odbor. Obračunske osnove za ta delovna mesta tako niso določena z analitično oceno.
Tabela A
ta
(3
a
s
cn
. CS
_,>o > ce o > ^ ¡2 o ¿3 | a o o
0)
g-g
n*° |
4
C/2 O C
o
rt
>u
•ti 0)
do	o	
I	c p« M	
!		a oj
		
tj		¡3 >0
o	'"O -H*	co
1	100	95	— 99
2	107	101	— 106
3	112	108	— 111
4	116	113	— 115
5	123	117		 122
6	151	125	—>129
7	137	131	— 135
8	145	157	— 143
9	152	145	— 151
10	„ 159	134	— 158
11	159	161	— 166
12	175	169	— 173
13	181	178	— 180
14	191	188	— 190
15	198	194	— 196
16	, 205	205	— 203
17	213	210	— 210
IS	222	218	— 220
19 .	228	226	— 226
20	255	. 235	— 233
21	242	240	— 240
22	251	249	— 249
23	258	256	— 256
24	273	271	— 271
23	289	287	— 287
26	294	291	— 291
27	304	302	— 302
28	527	- 324	— 324
45 —	56	187	243
57 —	■ 73	187	260
74..—	84	187	271
85 —	95	187	282
96 —	112	187	299
113 —	130	187	317
131 —	144	187	331
145 —	164	187	351
165 —	182	187	369
183 —	199	187	386
200 —	219	187	406
220 —	238	187	425
239 —	252	187	439
253 —	■275.	187	462
276 —	293	187	480
294 —	309	187	496
310 —	328	187	515
529 —	350	187	537
351 —	365	187	552
366 —	383	. 187	570
584 —	400	187	582
401 —,	420	187	607
421 —	438	187	625
439 —	475	187	662
4? 6 —	513	187	700
514 —	525	187	717
526 —	550	187	757
551 —	605	187	792
Družabno
življenje
mladine
Ker mladina nima potrebnega družabnega življenja, kar ima vsekakor zelo negativne posledice, bo poizkusila mladinska organizacija organizirati v zimskem času plese s primernim programom. Te plese bo pripravljal ljal poseben odbor, ki je že formiran. Predvidoma naj bi organizirali plese 14 dnevno. Z njiimi bomo poizkusili odtegniti mlade iz nezdrave sredine ter jo pravilno usmerjati in ji dati možnost v kulturnem sodelovanj u. Prav tako pa so dani mladini celjske komune dobri pogojji za filmsko vzgojo, saj bo v februarju pričelo delovati mladinsko filmsko gledališče. Želimo, da bi se čim več naših mladincev aboniralo in s tem kulturno izobraževalo.
S SESTANKOV MLADINSKEGA KOMITEJA
V januarju je imel mladinski komite dve redni seji. Obravnaval je evidentiranje za bližnje volitve v oblastvene organe. Od mladih so bili evidentirani naslednji mladinci: Ivo Gostečnik, ing. Jože Štojs. Franček Božič.
Prav tako je prišlo do kadrovskih premikov v komiteji: s tem, da je bil en član komiteja razrešen
zaradi oddaljenosti stanovanja. V komite je bila kooptirana tov. Betka Kotnik.
Tudi ideološka komisija je pričela z delom, ter komiteju predložila okvirni program, katerega bo do prihodnjega sestanka de-tajlirala.
Komite je bil na kratko seznanjen tudi z delom Ob ZMS Celje s strani
tov. Kovačič Hermana, ki je član občinskega komiteja.
Zaradi bližnje okrajne konference ZM je mladinski komite predelal materiale, ki so nam bili dostavljeni v razpravo. Načelno so se člani komiteja strinjali s tezami in predlogi za nov OK ZMS in bili mnenja naj še nadalje ostane 29 članski.
Na zadnjem sestanku tovarniške-i ga komiteja so bili dokončno formulirani sklepi letne konference članov ZKS.
Zakaj je potrebno, da se celoten kolektiv naše tovarne seznani s sklepi organizacije ZKS, kljub dejstvu, da je le manjši del članov kolektiva aktivno vključen v ZKS. Morda je potrebno obnoviti v našem spominu vsaj nekaj osnovnih nalog, ki jih sprejme vsak član ZK ob vstopu v vrste te organizacije. Z vstopom v organizacijo ZKS se vsak član ZK prostovoljno obveže, da bo aktivno sodeloval v razvoju našega družbenega sistema. Cilj tega razvoja pa je nenehno izboljšavanje življenskih pogojev vseh članov naše skupnosti. S sprejetjem teh obveznosti si je vsak član tudi ustvaril možnost, da v okviru idejno enotnega kolektiva, ki ga predstavlja organizacija ZK, veliko več prispeva družbenemu razvoju, ker so njegove akcije in sistematsko delo plod temeljitih priprav v okviru organizacije ZK.
le kratek rezime temeljitih diskusij in študij. Iz vsebine sklepov lahko vidimo, da se delo organizacije ne bo odvijalo samo pri načelnih razpravah v krogu članov, temveč se bodo vsi člani ZK aktivno vključili v reševanje problemov, ki jih je nakazala letna konferenca na osnovi analiz razmer v našem kolektivu.
Prav zaradi tega je potrebno, da se vsi člani kolektiva seznanijo s sklepi, da jih sami pri sebi ocenijo in v razgovoru s člani ZK ali pa direktno na se-
Izhajajoč iz teh Psnovnih nalog organizacije ZKS in njenih članov lahko zaključimo, da je delo organizacije lahko odločilno tudi za delo in življenje vseh članov našega kolektiva, kar je organizacija že dokazala s svojim delom do sedaj. Ob tako širokem področju dela in vplivu, ki ga ima ZK, pa je nujno potrebno, da se vsi člani kolektiva seznanijo s stališči in nalogami, ki si jih je zadala organizacija.
Sklepi so formulirani v okviru devetnajstih točk, ki so
Z zadnje seje komiteja
Zveze komunistov
Stankih dodajo svoje misli, s čemer se bo kvaliteta dela ZK izpopolnila in dosegli bomo osnovni cilj naše družbene skupnosti, da vsi aktivno sodelujemo pri krojenju oblik te skupnosti.
SKLEPI
letne konference članov ZKS Tovarne emajlirane posode v Celju, ki je bila dne 18. 12.
1964.
Sprejeti sklepi na letni konferenci, ki so navedeni v nadaljevanju in ki izhajajo predvsem iz prizadevanja za boljši standard delovnega človeka, naj bodo smernice naši partijski organizaciji za uspešno delo v letu 1965 med kolektivom, ker bo le v tem primeru možno, da bo kolektv kot celota dosegel napredek v smislu resolucije VIII. kongresa ZKJ. Organe samoupravljanja, vse družbeno-politične organizacije v podjetju, ter celoten kolektiv pozivamo, da se z vso borbenostjo vključujejo v uresničitev sprejetih sklepov.
1.	Konferenca je ugotovila, da je bilo v zvezi z obravnavo strojnega parka in strojnih naprav, ki so močno zastarele in izrabljene v letu 1964, še vedno premalo storjenega, zaradi česar čedalje bolj naraščajo stroški investicijskega vzdrževanja. Tako stanje tudi taočno ovira sodobnejšo organizacijo proiz-
NALOGE
vodnje. ki se še vedno preveč naslanja na fizično delo delavcev. Zaradi tega smatra organizacija ZK, da je nujno potrebno še z večjo premišljenostjo in pazljivostjo nadaljevati regeneracijo v smislu usklajevanja kapacitet iter zboljševati tehnologijo in organizacijo proizvodnje; vse pa v okviru realnih možnosti.
2.	V cilju izboljšanja splošnega družbenega položaja naših delavcev je nujno potrebno tudi v letu 1965 storiti vse kar je mogoče, da bo organizacija
roizvodnje—smotrno in brez-
ibno potekala, da bo dosežen najboljši gospodarski učinek,'ki ga lahko dosežemo ob obstoječih pogojih dela.
5.	V letu 1965 je treba posvečati posebno pozornost znižanju proizvodnih stroškov ob vsestranski štednji materiala in časa. Uvajati v. proizvodnjo -rentabilne artikle in prehajati v nadaljnje zniževanje asorti-mana naših artiklov v cilju povečanih proizvodnih serij, z vlaganjem manj materiala in več dela, doseči revizijo plafo-niranih cen naših-., proizvodov, tako da dosežemo čim boljši učinek podjetja, kar bo imelo za posledico formiranje višjih' skladov tako za investicije kot za osebne dohodke.
4.	Zaradi poudarka in povečanega vključevanja v mednarodno delitev dela je potrebno, da še vnaprej povečujemo naše izvozne naloge, kar pa nam bo mogoče ob uvajanju nove proizvodnje in doseganju mednarodne kvalitete, pri tem pa uporabljati izsledke znanstveno raziskovalnega dela, o čemer pa je potrebno voditi evidenco.
5.	Podpirati ;in vzpodbujati je treba iniciativo članov kolektiva pri dajanju predlogov za

Za vsako napravo in stroj obstaja določena doba trajanja pri določenem načinu njegove uporabe. Življenjska doba stroja pa ni odvisna samo od časa in načina uporabe, temveč tudi od načina njegovega vzdrževanja.
Dobo trajanja strojev in avtomatlč. nih naprav določajo prvenstveno proizvajalci strojne opreme. Vsak prioiz-vajalec daje tudi ustrezna navodila za uporabo stroja, kdaj naj se izvršijo popravila oziroma kontrola o njihovi zmogljivosti. Delovni deli stroja se hitreje obrabijo kot oni, ki mirujejo, zato moramo posvečati prvim več pozornosti pri vzdrževanju, če en del stroja popolnoma dotraja, ga nadomestimo z novim rezervnim delom, tako da storilnost delovnega mesta ni prizadeta.
Pri organizaciji vzdrževanja strojne * opreme pa ne smemo biti zadovoljni V samo s tem, da zamenjamo stare, obrabljene dele z novimi, pač pa moramo poskusiti vzroke okvar, kar nam bi v bodoče pomagalo pri preprečevanju predčasnih okvar, ki se lahko pojavijo na strojih med njihovim obratovanjem.
Pri vzdrževanju strojev je treba najprej skrbeti za preprečevanje okvar in za pravočasno popravilo okvar. Pravočasno je treba preprečiti škodo, ki lahko nastane zaradi poškodovanih
strojev in naprav, škodo na proizvodnih sredstvih ali materialu, škodo zaradi zastojev pri proizvodnem delu zaradi zmanjšanja storilnosti strojev, škodo, ki bi nastala zaradi nesreč pri delu, kajti okvare pri strojih največkrat povzročajo tudi telesne poškodbe pri delu.
Pri vzdrževanju je nepravilnost pri tem, da se skrbi samo za popravilo okvar, ne pa za preventivo.
Delovanje strojev so dolžni zasledovati vsi člani operativne enote, ki se poslužujejo strojne opreme. Vsak delavec mora pravočasno sporočiti okvaro mojstrom, ki morajo ukrepati, da se popravijo in odstranijo zastoji. Zahteve po popravilih morajo biti izdane v pismeni obliki ter potrjene od pristojnih organov tehnične službe.
Vzdrževalna služba mora skrbeti za pravilno vzdrževanje kapacitet strojev In kvalitete njihovega dela (hitrost delovanja, toleranca pri izdelavi določenh proizvodov, kvaliteta izdelave, poraba energije).
Skrbeti je treba, da stroj čim dlje izkoriščamo, kajti Če bomo kasneje nabavili stroje, si bomo ogromno prihranili pri ihvesticijah (doba funkcioniranja strojev se skrajšuje zaradi normalne obrabe, preobremenjenosti, slabega
Vzdrževanje strojev,
rokovanja s strojem, slabega vzdrževanja).
Glavna naloga službe za vzdrževanje je pravzaprav dobro organizirati preventivno vzdrževanje, katerega cilj je preprečiti predčasno obrabo, dotrajanost in okvare strojev. Vsaka oseba na svojem delovnem mestu, kakor tudi mojster, ki vodi proizvodno enoto, v kateri se uporabljajo stroji in strojne naprave, mora vedeti, kako se stroj oziroma naprave sme obermeniti, znati mora ugotoviti, če se stroj ali naprava pravilno izkorišča in v primeru nastanka okvare tudi pravilno ukrepati.
Stroje je treba stalno pregledovati, da lahko takoj odkrijemo ali je neki strojni del izrabljen in obstoji nevarnost, da pride do okvare oziroma zloma. če se na nekem mestu pokaže potreba za izvedbo reparaturnih ur, je nujno nemudoma pristopiti k popravilu.
Smotrna priprava — izvedbe popravil r- narekuje načrtovano nabavo rezervnih delov, ki jih je možno v najkraj-
šem času montirati oziroma zamenjati.
Občasno je treba izvršiti revizijo strojev. Pri tem pregledu pa je treba stroj zaustaviti, kajti v času obratovanja ne moremo videti delov in sestavnih členov, ki so v tem mehanizmu, pač pa jih je treba demontirati in ugotoviti morebitne okvare, čas revizije bi moral biti v naprej določen In čim krajši, da ne bi prihajalo do prevelikih izgub. Zato se mora predhodno pripraviti vse potrebno od orodja, režijskega-materiala, pa do morebitnih rezervnih delov, ki jih bo treba montirati.
Za preprečevanje zastojev se poslužujemo generalnih popravil strojev. Ko je revizija izvršena in ugotovljene okvare, se večji stroji demontirajo in vsi noseči ter delovni deli stroja se pregledajo. Z generalnimi popravili ne smemo odlašati, kajti kvar ne moremo planirati, pač pa se ta pojavi trenutno in nepredvideno.
Prvo in najvažnejše za pravilen potek proizvodnega procesa je vestno vzdrževanje strojev in naprav, četudi ima-
ČAtUjffthGG ----------i-------------,_______jj
KOMUNISTOV SO JASNO ZAČRTANE
racionalizacijo in tehnične izboljšave. Negativne pojave in birokratske tendence, ki se pri tem porajajo, je treba energičr no in pravočasno onemogočiti.
6.	Še nadalje je treba smotrno krepiti decentralizacijo delavskega samoupravljanja s tem. da se oktepi materialna podlaga zborov proizvajalcev in delavskih svetov ekonomskih enot, kaj jim nalaga večjo iniciativo, pa tudi večjo odgovornost za uspešno ¡izvajanje gospodarskih nalog. Pri item pa je dolžnost članov ZK, da se sami vsestransko izpopolnjujemo in s tem zavestno vzgajamo tudi ostale člane samoupravljanja.
7.	Dosledno je treba izvajati določila statuta podjetja. Interne pravilnike in predpise je potrebno pravočasno uskladiti s statutom -podjetja.
8.	Čimprej je potrebno dokončno izdelati predvideno novo organizacijo v škladu s tehnično stopnjo razvoja in v skladu s statutom podjetja. O tej organizaciji je potrebno pripraviti pred potrditvijo po centralnih samoupravnih organih razpravo v celotnem kolektivu. Po razpravi in potrditvi s strani CDS pa smelo ,‘in energično pristopiti k izvajanju iste. Dol-žnosit članov ZKi je, da aktivno sodelujejo v razpravi in pomagajo k razčistitvam posameznih nejasnosti. Strokovne službe, ki predlagajo novo organizacijo, so za iste sicer odgovorne, vendar je za uspeh potrebno sodelovanje celotnega kolektiva, posebno pa članov ZK.
-s
9.	V letu 1965 je treba uskladiti delitev osebnih dohodkov ter odpraviti neskladja, ki so nastala z zastarelim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
10.	Čeprav je glede informiranosti članov kolektiva dosežen dober uspeh, si je treba še nadalje prizadevati, da se informativna služba še bolj okrepi ;in izboljša, da doseže sodobno ih kvalitetno stopnjo informiranja vseh važnejših dogajanj v kolektivu.
H. OO ZK je treba funkcionalno in organizacijsko okrepiti, zlasti pa uveljaviti dejavnost aktivov ZK v delovnih enotah.
12.	V letu 1965 je potrebno aktivnejše pristopiti k sprejemanju v članstvo ZK, zlasti maljši in strokovni kader, ki se je vključil v naš kolektiv. Pri tem moramo paziti, da v vrste ZK ne pridejo osebe s tendenco osebnih koristi.
13.	Člani ZK se moramo ideološko izpopolnjevati v smislu načel, resolucije in statuta ZKJ, sprejetih na VIII. kongresu ZKJ, to se pravi individualno in grupno predelati vse teme VIII. kongresa s posebnim poudarkom na ekonomsko problematiko in na idejno-politično delo. Pri tem ne smemo zanemariti program ostalega ideološko-političnega dela, sprejetega na naši polletni konferenci.
14.	Ker smo pred volitvami v organe oblasti in organe samoupravljanja, morajo člani ZK usmeriti vse svoje prizadevanje v to, da bodo v te organe izvoljeni najboljši člani kolektiva. Volitve naj bodo najaktivnejša politična akcija, v katero naj bodo vključeni vsi člani kolektiva.
15.	Pri kadrovski zasedbi delovnih mest je potrebno tudi v bodoče dajati vso prednost že prekaljenim kadrom :iz vrst kolektiva. S tem v zvezi načrtno izobraževati in pripravljati ta kader. Vzporedno s tem pa pri
štipendiranju in vključevanju zunanjih članov voditi računa, da se ne bodo pojavljale škodljive tendence kot: prikrivanje dejstev, osebna popularizacija, poviševanje lastne, osebnosti brez konkretnega lastnega dela itd. Pravilna kadrovska politika je, da ima vsak zaposleni ob individualnem prizadevanju, strokovnem usposabljanju in idejno političnem izobraževanju točno perspektivo svojega napredovanja.
16.	Kljub težavam ,in oviram moramo nadaljevati z delom za nadaljevanje skrajšanega delovnega časa. Pri tem moramo paziti, da ne,bo znižana proizvodnja, niti da ne bo padla storilnost, niti dohodek podjetja ter s tem osebni dohodek. Nadaljnje skrajšanje delovnega časa uvesti, ko bodo za to dane realne možnosti.
17.	Konferenca je ugotovila, da družbeno politične in ostale organizacije v kolektivu pozitivno in z uspehom delujejo, zato poziva vse člane ZK, da
nudijo organizacijam, katerih člani so, vs|> pomoč, da bodo iste tudi v bodoče s svojim delom na taki višini, da bodo do-.prinašale k dobremu političnemu vzdušju v kolektivu. Člani vseh organizacij pa morajo imeti zavest, da so člani kolektiva in da v tem smislu vršijo svojo dejavnost.
18.	r OO ZK v tovarni naj občasno pregledajo aktivnost svojih članov. Pri tem se mora kvaliteto njihove aktivnosti ocenjevati po njihovem dejanskem delu na delovnem mestu ter delu v družbenih organizacijah, sposobnim, zavestni odgovornosti.
19.	Vse večje akcije v kolektivu na vseh področjih je potrebno smotrno pripraviti, k izvajanju pa pristopiti z vso preudarnostjo in odgovornostjo, ker nam le-to zagotovi uspeh takih akcij, za kar pa so odgovorni ne samo člani ZK, temveč tudi strokovne službe, ki te akcije izvajajo.
Celje, dne 25. 1. 1965.
Obvestilo stanovalcem . in hišnim svetom
Z določili členov 90-120 zakona o stanovanjskih razmerjih Ur. list FLRJ št. 17/62 je določeno, da bremenijo stroški tekočega vzdrževanja, popravil in predelav stanovanj oziroma stanovanjskih hiš nosilca stanovanjske pravice ali sredstva hišnega sklada, ki se oblikuje iz plačane stanarine.	,
To pomeni, da gospodarske organizacije ne morejo pokrivati takih stroškov v breme sredstev sklada skupne porabe, pa čeprav vodijo takšne stanovahjske hiše med svojimi osnovnimi sredstvi skupne porabe.
To obvestilo je bilo objavljeno v Biltenu uradnih pojasnil zveznega sekretariata za finance z dne 4. 11. 1964 in je v prilogi Gospodarskega vestnika št. 2 od 12. 1. 1965.

naprav in orodij
4	• 'S,	,
mo v proizvodni enoti najboljše stroje, nam to nič ne koristi, če z njimi ne znamo ravnati in jih redno vzdrževati. Mojster mora skrbeti, da so stroji čim bolje izkoriščeni. To pa bo lahko dosegel le z vestnim nadzorovanjem, pri čemer mu morajo pomagati neposredni proizvajalci s takojšnjim obveščevanjem tudi neznatnih okvar ali nerodnosti delovanja proizvodnih sredstev.
Za planiranje in izvajanje preventivnega \'zdrževaja proizvodnih sredstev se moramo poslužili osnovne evidenčne dokumentacije, ki naj hi zajemala podatke o konstrukciji, delovanju in storilnosti vseh strojev in naprav. To bi bil tako imenovani INVENTARNI SPISEK, ki bi vseboval podatke o celotni strojni opremi, tekočo številko in naziv strojev. Poleg tega spiska bi se naj vodila kartoteka strojev in naprav, ki naj bi jo vodil oddelek za vzdrževanje. Vsaka kartica naj bi imela na prvi strani osnovne podatke o stroju, na zadnji strani pa rubrike, v katere se vpisujejo podatki o vzdrževanju z navedbo
morebitnih popravil. Za planirano vzdrževanje bi vzeli v poštev naslednje preventivne elemente, ki bi jih morali vnašati tudi v rubrike kartic:
Mazanje: mesta na stroju, ki se morajo mazati, s kakšnim mazivom, količino, čas, kako in kdaj se namazana mesta Očistijo uporabljenega maziva;
čiščenej: katere dele stroja je treba posebno skrbno očistiti, kdaj in kako;
Na karticah naj bi bile označene dopustne meje obremenitve ali predpisano število obratov. Določitev predvidenega časa v katerem se morajo opraviti pregledi, revizija in generalno popravilo strojne opreme. Poleg teli podatkov se vpišejo na hrbtni strani kartice tudi rubrike s stolpci, ki so določene za vpisovanje evidenčnih podatkov o izvršenih popravilih in drugih ukrepih v zvezi z vzdrževanjem proizvodnih sred-sredstev.
Kot sem že omenila, je zelo koristna tudi evidenca o vzrokih okvar, ki je obenem tudi osnova za planiranje pre-
ventivnega vzdrževanja proizvodnih sredstev.
Pravilno vzdrževanje najrazličnejših orodij, k*- se potrebujejo pri delu v proizvodni enoti je enakega pomena, kot vzdrževanje strojev in naprav, kajti s pokvarjenim orodjem se poškoduje material, pa tudi stroji, hkrati pa obstaja nevarnost, da se ponesreči delavec, ki se takšnih proizvodnih sredstev poslužuje. Tudi tu naj bi veljalo pravilo, da je bolje okvare preprečevati kot pa jih popravljati in odstranjevati.
Orodje jc uporabno toliko časa, dokler ga je mogoče uporabljati s predvidenim učinkom.
Za skladiščenje orodij so potrebna skladišča, priročna skladiščna mesta, da se orodja ne bi pomikala po delavnicah in se pri tem kvarila in izgubljala. Uporabnost orodja naj se kontrolira pred vskladiščenjem, bodisi da je prišlo iz orodjarne, proizvodnje, ali pa Iz trgovine, kjer je bilo kupljeno. Neuporabno orodje se mora takoj oddati orodjarni v popravilo, če so okvare manjše, jih naj popravi sam delavec, v vsakem primeru pa je dolžan ta obvestiti vodjo delovne skupine o nastali okvari. Napake na orodjih naj se odstranjujejo pred pričetkom proizvodnje,
ne pa med samim procesom dela. Precizna orodja in merilne instrumente, katerih neuporabnosti ne moremo ugotavljati s prostim očesom, bi tudi naj kontrolirala orodjarna.
Mojster mora stremeti za tem, da odpravi vse vzroke, ki povzročajo okvare na orodju, če se kvari pojavljajo pogosto, mora poiskati vzrok okvar, ki imajo za posledico predčasno obrabo in dosluženost orodja. Okvare lahko nastanejo bodisi zaradi neznanja, malomarnosti ali pa občasne raztresefao-sti nosilcev dela, ki so orodje uporabljali.
Kakor za stroje in naprave, tako naj bi bila tudi za vsa orodja organizirana kartoteka, da'ne bi zaradi iskanja teh prihajalo do zastojev pri montiranju orodij in kar je poglavitno — pri proizvodnji sami.
Zavestno zavzemanje za preprečevanje okvar in skrb za pravilno vzdrževanje strojev, naprav ter orodij, nam lahko pripomore k znatnemu znižanju stroškov ter h kvalitetnejši in učinkovitejši proizvodnji, za kar naj bodo odgovorni vsi člani kolektiva, še zlasti pa neposredni nosilci dela.
Vida Deletlfi

Po vsej širni dolini so zvonili zvonovi in oznanjali dan. Prav tak dan, kot že toliko drugih. Kmetje so se z orodjem odpravili na polja, z dvorišč so pridrdrali vozOvi, otroci so se podali na dolgo pot v šolo ...
Kot vedno so se tudi tega dne otroci ustavili oh progi m čakali vlak. Od nekod Je bilo slišati razpotegnjen pisk in kmalu je vlak prihrumel izza ovinka. Najprej se je pokazala lokomotiva kot ogromna žival, ki bruha dim. Gledali so, kako se vrtijo velika kolesa, kot bi poganjala vagone naprej, kako se vrtijo in drdrajo. Tekli so za njim, ga hoteli dohiteti in, če se je kdo pojavil na oknu, so mu mahali, mahali, dokler ni postal čisto majhna pika.
Vlak ie odbrzel prav tako hitro, kot je prišel, in ko se je tudi zadnji oblaček razpršil v neznano, so nanj že pozabili. Vrnili so ie na jaso k svoj im'igram in Biba niti slutila ni, da se je razen kmetov, delavcev, živine, še nekdo drug odpravil na svoje vsakodnevno opravilo. Sredi igre so jo poklicali domov. Bila je jezna, da so jo zmotili ravno v trenutku, ko se je hotela skriti v skrivališče, kf ga je prejšnji dan odkrila, vendar se je jeza polegla ob veselem pričakovanju, da jih je nekdo obiskal. Le kdo?
Morda stric iz Zagreba. Seveda, on pride zmeraj nenadoma. Pripelje se z velikim avtom, skrije se za vrata in skoči prednjo s kako lepo novo igračo. Potem sta smeh in igra do kosila. Po kosilu se odpeljejo k teti Kseniji. Seveda, on je. To bo veselo!
Ali pa je stara mama. Spet jo bo poljubila na čelo in z nasmehom ji bo izročila majhen zavitek, v katerem bo prstan, verižica ali kakšna druga zlatnina. Z malce hripavim glasom bo rekla očetu v svoji govorici:
»To bo nosila, ko bo velika.«
In zavitek bodo spravili v železno omaro, katero sme odpreti samo oče. Stara mama pa bo ves čas sedela visoko vzravnana na svojem stolu in če bo hotela vstati, ji bo morala prinesti palico z levjo glavo in si bo tako prislužila še en poljub. Pravijo, da je bila včasih prav tako majhna kot Biba, da je tekala po hribu, plezala na drevo in se kregala z otroki. Kdo ve, če je to sploh res.
Prikimala je.
»Papčka in mamica?«
»Oni tudi.« ,
Zdaj je verjela. Poskočila je in hitro sedla k mizi. Vse v njcjje vriskalo od veselja. Samogibno je srebala juho.
»Z vlakom se bom peljala. S pravim vlakom. In vsi otroci bodo tekli za menoj, mi mahali in jaz bom mahala njim. Z vlakom, s pravim vlakom se,bom peljala. In zato vsi jočete? Če hočete, bom prosila očeta, da greste še vi z nami.«
»Dobra moja punčka, kako rada bi šla. Kamorkoli bi šla z vami, če bi se dalo.«
Biba je bila sicer vajena, da Francka rada joka. Vedno je jokala, še celo v cerkvi, ker so tako lepo molili in peli. Vendar se je čutila dolžno, da jo tolaži.
»Nikar ne jokajte. Obljubim, da bom vedno vse pojedla.«
Francka se je nasmehnila in Biba je še isti trenutek pozabila, da je kdajkoli kdorkoli jokal.
Prišla je teta Lizinka. Biba se je hotela pohvaliti, da je vse pojedla, a je takoj postavila prazen krožnik spet na mizo, ko je zagledala tetin bledi in objokani obraz. Teta Lizika je klečala pred njo in jo obuvala. Gledala je, kako tečejo solze po njenih licih, kako pritečejo iz oči, zdrknejo po obrazu in- na novo pritečejo. Kako čudno je pravzaprav s temi solzami. Od kod pridejo?
Ni imela časa, da bi o tem razmišljala, ker so morali v vežo, da se poslovijo. Tam so bili že vsi zbrani: Francka, Johanca, Ivica, ki je pritekla s paše, in vsi iz gradu. Ko sta prišla tudi oče in mama s kovčkom, so se začeli poslavljati. Objemali so se in zokali. A ker se ob slovesu običajno vsi objemajo, je bila Biba prepričana, da tudi jokanje spada sem zraven. Težava je bila samo v tem, da ni vedela, kje se odpre tisti studenček za solze. Zdelo se ji je sila nevljudno, če ne bi tudi ona potočila kako solzo, zato se je primerno kremžila in vsi so bili prepričani, da res joka.
Ko so prišli pred grad, je Biba takoj stekla k otrokom, ki so jo čakali. Komaj je že čakala, da bi jim javila veselo novico.
Mir	iam Steiner: VO	JAK Z ZLAT	IMI GDI	JBI O
g
Še preden se je lahko odločila, ali bi raje videla »staro mama« ali strica, je bila že pred graščino.
Pred poslopjem je stalo nekaj ljudi in gledalo k vratom. Tam je stal oče, brez klobuk^. in površnika ,in nekaj razlagal mami in teti Lizinki. Nenadoma je mama zakrilila z rokami. Oče jo je prestregel, kot da se boji, da ne bo padla. Biba je stekla k njej.
»Mami, mami!«
Mama jo je dvignila v naročje, jo stisnila k sebi in zahlipala:
»O Biba, otrok moj, le komu si kaj žalega storila?«
Stisnila se je k njej, jo objemala in imela polne oči solza. Hotela jo je tolažiti, a oče jo je postavil na tla, jo pobožal po laseh in odpeljal mamo v hišo.
Pomiri se, Zora, zdaj moramo biti razsodni. Samo eno uro imamo časa.
Kljub razburjenju nad nenadnimi, dogodki, ki so zagospodarili v njenem domu, vendar imela še dovolj časa za začudenje, da je oče poklical mamo po imenu. Še preden je mogla ugotoviti, kaj se dogaja, se je je polastila Francka in jo odpeljala v kuhinjo.
V	Bibi se je borila trma z radovednostjo. Hotela je v hišo k mami in očetu, da bi razčistila, kaj se dogaja, zakaj vendar vsi jočejo, a morala je sedeti tu. Opazovala je Francko; s predpasnikom si je brisala oči in se vrtela po kuhinji, kot da ne ve, česa naj se loti. Postavila je na mizo krožnik in se obrnila k Bibi.
»Pridi jest, Biba. Še dolga pot te čaka.«-
Biba je postala pozorna.
»Pot, kakšna pot?«
»Odpeljala se boš.«
»Z vlakom?«	-
»Da, z vlakom.«
V	trenutku ni vedela Biba nič več. Mislila je samo na vlak. Na tisti vlak, ki so ga vsak dan nestrpno čakali. Saj ni mogla verjeti. Kaj pa, če se Francka ‘samo šali.
»Res Francka? Se bom res peljala z vlakom?«
»Z vlakom se bom peljala. Boste mahali?«
Ni bilo videti, da so navdušeni. Gledali so jo, kot da jo vidijo prvič. Niti slišali niso, kaj jim je govorila.
Pri drevesu je stal vojak.
Ali se bo peljal z Bibo?
Prišel je oče. Bled in razburjen. Odpeljal jo je stran.
»Poslušaj, Biba. Tam jc vojak, s katerim se bomo odpeljali. Nič hudega ti ne bo naredil, vendar se ne smeš niti za hip oddaljiti. Mami boš dala roko.«
Bibi se je, bog ve zakaj, zazdelo, da si je zdaj treba zapomniti vsako očetovo besedo. Ubogljivo je stopila k mami. Ko so šli mimo drevesa, kjer je stal vojak, jo je mama stisnila k sebi. Počakal je, da so šli mimo, in se še sani počasi odpravil po stezi, ki je peljala v dolino.
Ljudje so se ustavljali, jim plaho prikimavali, kmetje na polju so radovedno dvignili glave, tu in tam se je kdo pojavil na oknu, vendar so se vsi, kakor hitro so opazili vojaka, spet vrnili k svojemu dnevnemu opravilu. Samo otroci, Bibini prijatelji so bili ves čas vojaku tik za petami in jih spremili do postaje.
Na postajnem poslopju je visela tuja zastava in v njenem bahatem plapolanju, s prebliski srebrnih črt, je Biba začutila nekaj nevarnega, zloveščnega.
Na edinem tiru je stal vlak. Vstopili so. Biba je stekla k oknu. Teta Lizinka in Francka sta stali ob ograji in jokali. Za njimi so stali otroci in nemo zrli v Bibo.
Vlak se je začel počasi pomikati, kot da ga nekdo poriva. Francka in teta Lizinka sta stekli za njim. Jokali sta in nekaj klicali, vendar sta ostajali vedno bolj ‘zadaj. Oče in mama sta sedla na klop, medtem ko je Biba še vedno mahala otrokom. Stali so tam kot prej. Niti za korak se niso premaknili. Niso stopili k oknu, niso tekli za vlakom, niso mahali. Biba jih je klicala, jim mahala^ sklanjala se je skozi okno... Bili so že daleč. Komaj jih je še videla, vendar je še vedno mahala in jim klicala:
»Na svidenje!«	(Nadaljevanje prihodnjič)
__________________to
¡tth&O
dolgovi onničnA dolžniki SUDISGA
Ob koncu leta delamo obračune poslovanja in razne preglede posameznih dejavnosti, opravljenih del in nalog. Pri vsakem poslovanju z drugimi podjetji in strankami nastajajo terjatve in dolgovi, dolgujejo drugi nam in tudi mi drugim. Nastajajo celo spori, ki se rešujejo pred sodiščem. Kako je videti ta slika za preteklo leto?
Naše podjetje jc tožilo druga za znesek 66,105.342 din. Takse podjetja v 253 primerih za zne- za te tožbe so znašale 954,085 ske 292,700.246 din. Sodne takse dinarjev. Naprain prejšnjim laza te tožbo'šo bile plačane v vi- tpm se je število toži), ki so jih šini 4,335.998 din. Te takse mo- vložila druga podjetja proti na-rajo plačati tista podjetja ozi- našemu podjetju znatno poveča-roma stranke, ki smo jih tožili. la. Tudi v teli primerih je šlo iz-Prav tako so morala ta podjetja ključno za denarne terjatve, ki plačati tudi zamudne obresti od jih nismo pravočasno poravnali, teh zneskov. Te tožbe so še na- .Največji znesek je izioževalo našale izključno na take pri- od nas podjetje »Ventilator« mere, ko nam podjetja nisp Zagreb in to 21,810.675 din. pravočasno ali dalj časa plača- Drugih s po rov — razen dela računov za razno blago naše mirnih terjatev — v preteklem proizvodnje, ki smo jim ga pro- letu skoraj ni bilo. V teku je dali. Kot največja dolžnika, kt ]c en delovni spor zaradi plači-smo ju tožili, sta bila podjetje |a osebnih dohodkov zaradi pre-»Budar« Zagreb za znesek -8 nehanja delovnega razmerja v milijonov din ter »¡Iskra« Kranj višini 441.000 din. Spor je bil na za znesek 29 milijonov din. 8 okrožnem sodišču v Celju re-tem pa ni rečeno, da sta nam gcn v Ilaj0 korist ter je sedaj ti dve podjetji največ dolgo- pritožba na vrhovnem sodišču, vali. Znatno večji dolžniki so Drugi podoben spor je že iz bila še nekatera druga podjetja, prejšnjega poslovnega leta, ko kot npr. TAM 'Maribor, liml nas je Zavod za socialno zava-Ljubljana, Klima Celje, ki so rovanje tožil za odškodnino v nam dolgovala še znatno večje višini 415.000 din v primeru So-zneske. S temi smo dolgove po- tošek Franca, ki jc prejemal ravnali zaradi našega tesnega invalidnino, pa bi kot invalid in stalnega poslovnega sodclo- ne smcj ]jijj zaposlen ali pa bi vanja z medsebojnimi dogovori, se mora| odpovedati invalidski kompenzacijami in podobno.	pokojnini. Njegova zaposlitev
Tudi naše podjetje je imelo ne ]}| smela presegati 4 ure težave v preteklem letu in ni dnevno, da bi bil lahko upravi-moglo plačati vedno točno svo- čen prejemati .invalidsko pokoj-jih obveznosti zaradi tega, ker uino. Na okrožnem sodišču v so nam drugi dolgovali, luko Celju smo v tej zadevi izgubili, je prišlo tudi do to?b naprain na vrhovnem sodišču pa je bila našemu podjetju ter smo bili prvostopna sodba glede na našo toženi v 38 primerih, skupaj pritožbo razveljavljena ter bo
ponovna razprava. V kolikor bomo uspeli dokazati, da Franc Sotošek res ni delal več kot 4 ure na dan, bomo v tej pravdi uspeli.
V PRIHODNJEM EMAJLIRCU
Naslednja številka 'EMAjLIR-CA bo izšla na 16. straneh. Med drugim bomo v njej objavili: • rubriko Iz ekonomskih enot, anketo Kdo je naša najboljša stenografka?, sestavke: Rekreacija mladine, Strukturni premiki v bodoči potrošnji energetskih surovin, Načela, ki zadevajo upokojence, potopis Poljska med dvema obiskoma in drugo.
¿L***«
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako d runo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. iFreja ga ure(}-¡niški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Rozman, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji CP »Cedj-. ski tisk« Celje.

TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE razpisuje
NATEČAJ
za spremembo imena — firme podjetja
Novp ime podjetja mora predstavljati osnovne-registrirane dejavnosti podjetja v eni besedi, sestavljenki ali kratici. Novo ime ima lahko tudi obeležje sedeža podjetja, področja na katerem deluje, tudi kombinirano s sliko ali narisom. Novo ime naj ne vsebuje imen fizičnih oseb ali zgodo-vins-kih osebnosti.
Za najboljša izbrana imena se določajo nagrade:
I.	nagrada din 500.000
II.	nagrada din 200.000
III.	nagrada din 100.000
Sprejete ponudbe ocenjuje posebna strokovna žirija za spremembo imena firme.
Ponudbe odn. predloge je treba poslati ali vložiti v zapečatenem ovitku v vložišču podjetja ali priporočeno poslati na Tovarno emajlirane posode, Celje s tem, da mora na ovitku biti oznaka »Sprememba firme«. Rok za dostavo ponudb jel. 5. 1965.
Podrobnejša pojasnila daje žirija za spremembo firme v Tovarni emajlirane posode. (Telefon 39-21, pravna služba).	;
S
i
s
\
;
j
i
/
/
!
i
TUDI Ml SE OGLAŠAMO
Imamo svoj praznik 15. januar. Ravno tega dne se je včlanil tovariš Josip Broz Tito v našo organizacijo, zato se tega dne tudi veselimo.
Čeprav smo šoferji zapisani bolj v slabi luči, vendarle doprinesemo delček tistemu:	»PLAN JE
IZPOLNJEN«.
V letu 1964 smo prevozili 164.365 km in v teli kilometrih so tudi težki trenutki. Vsak letni čas v mrazu ali vročini, ponoči ali v dežju moraš voditi svoje vozilo varno, kajti življenja ali tovor so dragoceni. Čeprav imamo montirane sirene, pa le
malokdaj zatrobi 10 minut pred drugo uro.
V dokaz da nismo takšni, sta bila ravno za naš praznik Jetos ¡odi¡kovana s plaketo: »VZORNI VOZNIK« od komisije za varnost prometa občinske skupščine Celje tov. Jože Štor in Franc Ošep. Naš najstarejši član Anton Jute ršek ima najstafSjše vozilo, starega Mercedesa, letnica 1942. Pravi da bosta šla skupaj v pokoj. Drug drugemu sta zelo zvesta, saj prideta vedno skupaj domov. Ce se pa Mercedesu kaj zgodi, potem tudi Juteršek od žalosti zboli.
Marjan Pristovnik
Aktiv je pri svojem delovanju n/iva) izdatno .podporo podjetja. Ta podpora je imela velik vpliv na delo aktiva predvsem v pogledu materialne pomoči članom aktiva za čas koriščenja letnega dopusta, pa tudi v raz-
(iNadaljevanje s i. strani)
■Na prvoten predlog skrčenja grup (od 65 na 20) obračunskih osnov so dal.iv člani kolektiva upravičene pripombe, zato je strokovna služba z odborom za splošno politiko delitve OD izdelala nov predlog skrčenja od 65 na 52 grup. Predlog je UO osvojil in ga dal na vpogled kolektivu. Predlog je v časniku posebej obdelan.
Nadalje je UO sklenil predlagati ČDS brezplačen prenos osnvnih sredstev, sredstev skupne porabe in drobnega inventarja od podjetja (kot ustanovitelja) na Inštitut v skupni vrednosti 9.5 milijona dinarjev. 'Navedena sredstva se vrnejo podjetju, v kolikor bi prišlo do razformiranja Inštituta.
Hkrati je UO razpravljal o predlogu za adaptacijo prostorov laboratorija, pisarn materialnega knjigovodstva in bivšega galvanizacijskega oddelka za potrebe Inštituta in ga osvojil. O dodelitvi oziroma preureditvi prostorov za materialno knjigovodstvo bo UO razpravljal pozneje.
Na tej seji se je UO zedinil tudi za spremeirčbo členov 94 in 95, ki določajo" višino dnevnic za službena potovanja. Po novih predpisih bremenijo dnev-
nice, ki jih določijo samoupravni organi, v celoti materialne stroške. Glede na to, da so se življenjski stroški v zadnjem času občutno dvignili, predlaga UO zvišanje dnevnic (ki zajemajo tudi nočnino):
—	za vodilna delovna mesta
ter delovna mesta z višjo in visokošolsko izobrazbo in nad 12 let prakse	6.000 din
■ — za vsa ostala delovna mesta	5.000 din
—	za vajence	3.500 din
Predlog je izobešen in bo o njem razpravljal CDS.
Poleg tega predlaga UO tudi spremembo člena 65 istega pravilnika, ki določa višino dodatka za nočno delo. Omenjeni dodatek naj bi znašal 25 % na obračunsko osnovo, doslej pa le 12,5%. Razlika, med 12,5 in 25 %, ki po predpisih ne more bremeniti materialnih stroškov, naj bi krili iz skupnega sklada podjetja glede na to, da je^ delo ponoči za podjetje cenejše.
Poleg tega je UO osvojil dodatni odpis neizterljivih terjatev in ga predlagal CDS. Razpravljal je tudi o pripombah centralne inventurne komisije o nepravilnostih poslovanja v letu 1964 ter jih posredoval prizadetim službam, da poskrbijo
za preprečitev nadaljevanja takih nepravilnosti. Zedinil se je za nabavo ali izdelavo sušilnice za frite in nabavo krožne žage. Nadalje je pooblastil glavnega direktorja, da odobri izplačevanje nadur iz skupnega sklada OD š tem, da mesečno
poroča UO o odobritvi. Odobril je tudi 2-mesečno prakso tujemu študentu v izvoznem oddelku.
Med drugim je obravnaval še razne prošnje in pritožbe članov kolektiva in zunanjih dopisov.	•	.
Življenje in delo aktiva Zveze borcev
V soboto 23. januarja 1965 je polagal obračun svojega enoletnega dela tovarniški aktiv ZB. Razprava, ki se je razvila na osnovi poročila in predvidenih nalog, je pokazala, da bivši borci in aktivisti NOB realno gledajo na današnja dogajanja - tako na splošna kot v podjetju - in se z razumevanjem vključujejo v aktivno udejstvovanje povsod, kjer je to potrebno.
nih kritičnih primerih, ko so posamezni člani bili take po-, moči še posebno potrebni. Kljub mnogim, v preteklem letu doseženim /izboljšavam za delo aktiva, pa je še bilo mnogo primerov, ko so včasih njegovi člani pri reševanju osnovnih življenjskih pogojev oziroma problemov, bili več ali manj vezani na intervencije odbora aktiva. Občni zbor, na katerem so prisostvovali' tudi vodilni predstavniki podjetja, samoupravnih organov in ostalih družbenopolitičnih organizacij v podjetju, je zaradi tega po ugotovitvi, da dajanje določenih ugodnosti v okviru podjetja za bivše borce ne predstavlja nekih posebnih ali celo ne-upra\fičljivih obremenitev na račun ostalega kolektiva sklenil. da naj novi odbor aktiva Zli posreduje vodstvu podjetja in predvsem samoupravnim organom take predloge aktiva, ki bodo s svojo uveljavitvijo dokončno rešili konkretne oblike položaja aktiva ZB in njegovih članov v podjetju. Člani aktiva so prepričani, da bodo samoupravni organi ¿moli tudi v nadalje za delo aktiva in življenje njegovih članov prav tako in še večje razumevanje kot je to bilo dosedaj.
Po uspešnem zaključku občnega zbora je aktiv v kletnih prostorih upravnega poslopja priredil prav tako uspešno tovariško srečanje, s čimer je svoje preteklo delo dokončal in istočasno pričel v svojem delu novo obdobje, ki upamo in želimo, da bo čim uspešnejše.
(cs)
Posnetek z letnega sestanka ZB (foto LT Emajl)

S SEJE UPRAVNEGA ODBORA