St. 25.
V Gorici, v četrtek dne 27. februvarja  1902.
Ishaja trikrat n* teden t Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in sobote, ijutranje Is-danje opoldne, regertto ladanje pa ob 3. turi popoldne, In stane z uredniškimi izrednimi prilogami ier s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-iemana  ali v  Gorjoi   na dom pošiljana:
J Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6 60
pol lete........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta'. . ..<...•:. . 3 # 40 . k.--„,ljrli70 u posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v «Gori8fci Tiskarni* A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na .. iroSila brez doposlane naročnin* jo ne oziramo-
Oglasi In poslanic« s* raSunijo po petit-vrstah, jSe tiskano 1-krat 8 kr., a-krat 7 kr., 3-krat-fe.ir.,vsaka, »sta. Večkrat po pogodbi. ~ Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino In oglase je plačati Ioco Gorica.
Tečaj XXXII.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   JDr. K. LavrU.
JrednlStro
se nahaja v Gosposki/1 uHoi St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. . 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki %!?d St. 11.
Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, nai se pošiljajo le uprarnlStvn.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od cSo6e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in cPrimorec. se prodajata v Gorici v to-bakarm Schwarz ¦* Šolski ulici in Jellersitz v Stoiki ulici; — v Trstu v tobatarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno tedanje.)
»Gor. Tiskarna« A. GabrSČck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zopet v volilni borbi.
i.
Znani dogodki, katerih ne bomo tu z nova premlevali, so nas vrgli zopet v volilno borbo. Na Krasu se že vršijo volitve volilnih mož, v tolminskem okraju pa pričnejo te dni. Ti volilni možje izvolijo potem po enega poslanca za tolminski politični okraj in za sežanski.
Volilna borba je že v polnem tiru, in nasproti si stojita dve stranki: narodno-napredna in klerikalna. Narodno - napredna stranka, k! nastopa pov&odi z odprtim vezirjem in očitno, je že določila kandidata za gore in Kras, klerikalci pa Se lepo molčijo. Njim je sedaj le do tega, da bi 3e vršile volitve volilnih mož v njihov prilog, da bi se volilci ravsali in kavsali doma na volišču, kdo da zmaga, ne glede na to, kdo je kandidat in koga bodo volili na dan volitve poslancev — kandidata jim naznanijo že pozneje, oziroma ju napiše g. nune na volilni listek. Kandidat je po njihovem mnenju postranska slvnr.
Volilci našega mišljenja, ko stopajo na volišče, že vedo, za koga grejo v boj, in kake volilne može imajo voliti, da izvolijo za poslanca ze znanega kandidata stranke. Volilci nasprotne stranke pa stopajo na volilno bojišče brez vsakega pravega cilja in ne vede, za koga, za katerega kandidata se jim je boriti. Kar tako na slepo prihajajo volit svoje volilne može, kakor ukaže g. nune... Toda tako se jim je godilo zadnjič, sedaj pa po došlih nam poročilih se utegne marsikaj spremeniti in na sedanjih volilnih bojiščih bomo videvali bržčas na največ krajih volilce, ki bodo volili take volilne može, kateri pošljejo v deželni zbor dva napredna, neodvisna poslanca.
Sleparstvo, katero so uganjali klerikalni voditelji zadnjič s Klavžarjem v gorah, je odprlo marsikomu oči, kajti ljudje so sprevideli, da ni šlo res za sveto vero, kakor so jim nunci lagali po cerkvah in po shodih, marveč da je šlo nuncem le zato, da so ubogemu kraetskemu ljudstvu vsilili za zastopnika Galeja, katerega so ven vrgli iz deželnega zbora, ker ne tiče na častno mesto deželnega poslanca. S sleparjem so osleparili kmete po Tolminskem — sedaj pa ima kljubu vsemu škandalu, kljubu vsej sramoti, katero
Dva huzarja.
Ruski spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) XII. Liza je zarudela in povesila oči, kakor bi imela opraviti z nalivanjem . čaja, bala se je pogledati častnika, ko sta stopila v sobo. Ana Fedorovna je baš nasprotno skočila kvišku, \ oklonila se in ne obrnivši oči od grofovega obraza, začela mu pripovedovati, da je nenavadno podoben svojen^ očetu, potem mu je predstavila svojo hčer, ponudila mu čaja, sadnega soku in vaške sadne pastile. Za praporščika se vsled njegovega skromnega vedenja ni nikdo zmenil, česar je pa bil še vesel, ker le tako je mogel dobro do vseh podrobnosti ogledati lepoto Liže, katera ga je presenetila. S trije je pa poslušal razgovor sestre z grofom in z že pripravljeno besedo na jeziku čakal priložnosti, da začne pripovedovati ko-Jjenijske svoje spomine. Grof je bil pri "aju, prižgavši si močno smodko, od ka-
je nakopala klerikalna stranka na glave naših poštenih gorjanov, »Gorica* 8e drzno čelo trditi, da sedaj zmagajo klerikalci v gorah še veliko sijajnejše nego dnu 5. dec. lanskega leta. Dozdeva se nam, da je »Gorica" nekam preveč bahato to povedala, ter da jo pri tem bahanju vznemirja misel, da bi se v resnici utegnilo zgoditi prav obratno, da dne 20. prih. meseca tako sijajno propade, kakor je sijajno zmagala 5. dec. lani, ko je norce brila z gorjani ter le z zlorabljenjem vere in cerkve izsilila iz ljudstva glasove za javnega sleparja. To je bil škandal, da nikdar takega — in sedaj naj bi prebivalci tolminskega okraja dodali k temu škandalu nov Škandal ter voliti kdo ve koga za poslanca.
Klerikalna stranka sicer čuti, da nima nikakc pravice več do mandata v tolminskem okraju, ali navzlic vsemu škandalu, kateri je doživela lani, stega po njem svoje dolge prste še predrzneje, in se je zagnala v volilni boj še brezobrazneje od lani.
Hud boj se bo bojeval te dni v naših gorah, in napredna misel še ni imela kmalu tako zagrizenega nasprotnika iz srednjeveškega nazadnjaštva proti sebi, kakor ga ima v gorah.
Na zavednosti volicev in na trudu naših rodoljubov je ležeče, da zmagamo v tolminskem okraju. Prepričani smo, da bo zmaga naša in da si prebivalci Tolminskega sperejo z lica od klerikalcev jim užgani madež, ako storijo vsi naši rodoljubi svojo dolžnost ter ako volilci končno spre vidijo, da ne smejo več tje, kamor so šli za nunci zadnjič, ker tam je sramota doma, marveč da morajo kreniti drugam, pod napredno zastavo, ter izvoliti take volilne može, ki bodo vedeli, koga imajo voliti, da jih potem ne bo sram. kakor je dandanašnji sram tiste, ki so bili izvolili Gaheja.....t
Na Krasu zmaga narodno-napredna straiha. To je pokazal zadostno že pričetek volitve volilnih mož, in prepričani smo, da skončajo tudi po drugih krajih volitve ugodno za našo stranko. Vendar pa prosimo rodoljube, naj bodo na straži ter naj naši volilci gredo volit povsodi in v polnem številu, da jih vendarle  kje klerikalci ne prehvapijo
ter da bo končno  zmaga toliko sijajnejša.....
Saj hočemo kmetskemu stanu le dobro! Naša stranka hoče poslati v deželni zbor dva moža, ki poznata težnje kmeta, moža, ki sta
tere je Liza le s trudom zdrževala kašelj, jako zgovoren in prijazen. Sprva je zinil katero le v prenehljajih dolgega govora Ane Fedorovne, a nazadnje je pa govoril že skoraj le on sam. Le nekaj je malo presenečalo poslušalce, v svojem govoru je rabil besede, katere v njegovi družbi niso bile spodtakljive, a so bile tukaj vendar predrzne. Ana Fedorovna je bila malo preplašena, Liza je zarudevala do ušes, ali grof tega ni zapazil in bil je vedno jednako priprost in ljubezniv. Liza je molče" polnila čase, dajala jih ni gostoma v roke, postavljala jih je le bližje k njima in ne da bi se mogla iznebiti vznemirjenja, je s hrepenenjem poslušala grofovo govorjenje. Njegove ne baš umne pripovedke in njegovo spodtikanje v govorjenju jo je malo pomirilo. Ni slišala od njega takih umnih govorov, kakor jih je pričakovala, v vsem ni našla te popolnosti, katero si je nejasno predstavljala o njem. Pri tretjem kozarcu Čaja, potem, ko so se njene plahe oči srečale jedenkrat z njegovimi, in on ni povesil oči, temveč je premirno, skoro smeje se, dalje gledal v njo, je že ču-
ugledna in neodvisna, da se moreta tako svobodno na vse strani potezati za koristi kmeta ter se oglašati tam, kjer ga bodo klerikalci zanemarjali in kjer se bo čutilo, kako meri, pod molčečnostjo dr. Gregorčiča, dr. Pajer z dvojno mero, z veliko za Lahe, z najmanjšo za Slovence. Ako hočemo napredovati, moramo gledati, da se število naših naprednih poslancev pomnoži, kajti škofovih in vladnih kimavcev z vezanimi rokami imamo Slovenci že preveč v zbornici.
Zato pa, volilci na Tolminskem in na Krasu, volite take volilne može, kateri pošljejo v deželni zbor naša dva kandidata, to je: dr. Treota  in Oskarja Gabrščeka.
DOPISI.
Iz nakelske župnijo, 24. t. m. —
M. t. m. smo imeli tu volitve volilnih mož. -— Klerikalci, na čelu jim hripavi župnik Elsnic in otročji kaplanček-pijanček Krančič, so skušali na tihem napasti našo trdniavo, Pošiljali so na okrog svoje podrepnike poizvedovat, kaj in kako mislijo »brezverni liberalci*. — Vsi ti raporterji pa so se žalostni vračali pripovedovat dubelotrebusnima dušnima pastirjema, da je vse zastonj bojeveti se proti tem »brezvercen.", kajti da jih je neki toliko, kakor je bilo v četrtem stoletju Hunov. Da bi jih torej toliko ne slišala gg. nunca in ne morda razpostavijo,!* brezvspešno svojega posvečenega telesa in častitljeve suknje, 30 jima svetovali znani podrepniki iz Dan in Kačič, da je najbolje ostati doma in varovati svoje Urške in Micke, kajti Še tako, če ni bilo pred nedavnim .božje previdnosti", bi nekdo od Muha-Tumove stranke kmalu s kamnom ubil ubogo Elsničevo Micko v sobi, »kjer spi" 1
Hudomušni Rodičani trde, da jo je isti večer res nesla »božja previdnost" nekam drugam spat, in da ni spala v svoji sobi.
Glavni steber »brkinske svete cerkve in vere", še pred leti od žensk po Gaberku dobro poznani Dolgan, se je pa na vse zgodaj prekrižal, vstal in odšel nekam daleč tja v Bržanijo k svojim nekdanjim še zdaj lepim lučkam.
Da bode pa tudi klerikalna banda na volišču kolikor mogoče Številno zastopana, sta nunca poslala na volišče trojico kavcev: Belaja, Anžina in pobožnega Matica. — Ker
tila neko zoprnost do njega in hitro je našla, da ni nič posebnega na njem, da se v ničemur ne odlikuje od vseh teh, katere je že videla, da ni bilo vredno bati se, samo nohte ima dolge in čiste, drugače pa n! nobene posebne lepote na njem. Liza je ne brez neke notranje otožnosti popustila svoje sanjarije o njem, pomirila se je, samo pogled molčečega praporščika, kateri je, kakor je čutila, vpiral oči v njo, jo je Še vznemirjal. »Morda pa ni ta, ampak tat mislila si je.
XIII.
Po čaju je starka povabila gosta v drugo sobo.
— Ali se nočete oddahniti, gospod grof? vpraševala je. S čim bi vaju zabavali, draga gosta? nadaljevala je po zanikalnem odgovoru, — kartate gospod grof? Pa bi se pridružil še bratec, in bi zaigrali, kar si že bodi...
~- Da, ti sami igrati preferanso, odgovoril je konjenik; tako pa dajmo v kupe. Bodete, grof ? in vi bodete tudi ?
Oastnika sta pritrdila, da hočeta delati vse, kar bode ugajalo ljubeznivi gospodi.
se že do/na vedeli, da trije glasovi proti 85 ne veljajo, mahnili so jo naravnost v kuhinjo Mahorčičeve gostilne, od koder je kaj prijetno udarjal v nos golažev duh. Ko so zaporedoma pojedli vsaki po pet »porejonov" okusne jedi in šteli na vsakega po jeden liter, so prišli komaj do besede ter so začeli s samimi svetimi besedami obsojati onih 85, ki nečejo po nikakem ubogati nerodnega EUnica. — No, dolgo časa ni trajalo to modrovanje, kajti gostilničarka jih je opozorila, da je juha in meso že kuhano. „Zglihali" so se takoj na vsakega po dva velika »porcijona*. — In spet je bila pavza celo uro. — Slednjič so začeli vzdihati jeden za drugim, da vera je v nevarnosti, dokler jim sladka kapljica ni zavezala jezike.
Naših volilcev se je odzvalo 85, kateri so jednoglasno /.volili vseh 6 starih volilnih mož. Tako napredne županije pač ni najti z lepa na Goriškem! Upamo, da ne bode več se zljubilo našim nuncem vsiljevati našemu kmetu klerikalne sleparije, kajti sprevideli so pri teh dveh volitvah, da ne nunci ne njih debeluhasto Micke ne bodo nas in nalo žu-panijo več komandi tale, kajti mi hočemo biti slobodni in narodno-napredni. — Živeli, zavedni volilci!
Iz Svetega. — Že spet dolga kloba-sarija v »Gorici* dn6 18. t. m., ki priča o istinitosti, da so dopisi A, Jazbeca, po domače »Klampina*, skrpucani v uredništvu »Norice*. Zaman umiva »Gorica" zamorca, svojega edinega unetega kraškega pristaša, ter ga predstavlja svetu v dostavku kot naj-poštenejšega iu resnicoljubnega veljaka, med tem ko je Jazbec v istini le zavijač in širo-koustna klepetulja. Bralec tistega dopisa se mora čuditi, na kako prefrigani način se zavija resnica in se dolži po nedolžnem one, ki so uneti za blagor občine.
V zadnjem v »Soči" objavljenem dopisu ni bilo govora o heklu, ki je last Jazbeca, ampak konstatiralo se je le, da Jazbec rabi občinski hekto brezplačno, kar je po našem mnenju nepravilno, ker s tem, da Jazbec proda na leto okoli 200 hektov vina, katero zmeri na občinski hekto, kakor sam priznava, je naša, občina za približnih 24 K na škodi.
Če Jazbec posojuje svoj hekto v Malidol ali pa v Kaludrovco, je nam malo mari, ker v ?.- oji lasti je on gospodar, ni pa gospodar,
Liza je prinesla iz svoje sobe stare karte, iz katerih je ona ugibala, če kmalu mine nahod Ani Fedorovni, če se povrne danes strijc iz mesta, kamor se je peljal, ali pride soseda, i. t. d. Te karte, če tudi so se že rabile kaka dva meseca, so bile čistejše, nego tiste, iz katerih je ugibavala prihodnjost Ana Fedorovna.
—  Vidva morda ne igrata nizko, vprašal je strijc. —• Mi igramo z Ano Fedorovno po pol kopeke... in ona nas obigra vse.
—  Oh, kakor hočete, jaz jako rad, odgovoril je grof.
—   No, po kopeki v bankovcih! že zaradi dragih gostov naj gre: naj obigrata mene starko, rekla je Ana Fedorovna in seia v svoj naslonjač, popravljajo si plešo.
»Morda jih pa obigram za cel ru-belj,« pomislila je Ana Fedorovna, ki jo dobila na stara leta malo strasti do kart.
—  Hočete, da vas naučim igrati s tablico in — mizerami, rekel je grof. To je jako kratkočasilo.
(Da\je pridr.)
rabiti zase brezplačno občinski hekto. — Najbrže pa tudi ni resnica, kar trdi Jazbec, da je nararei izposodoval svoj hekto občini Malidol, ampak res je, da je on izposojeval svoj hekto posameznikom.
Gledč Furlana Jazbec zopet zavija, ker gotovo ni šel v Komen vprašat nasvet, temveč je imel misel, vložiti takoj tožbo proti Furianu, seveda glavnih 90 K, kar mu je pa spodletelo.
Kar se tiče zavrnitve občinskih računov v Komnu, ne vemo, komu bi verjeli, ali ko-menskemu županu ali pa našemu načelniku. Prvi trdi, da računi niso vrneni, med tem ko Jazbec že dije časa trobi v svet, da so računi že davno zavrneni in vrneni. Komen-skemu županstvu bi pa svetovali, da bi glede fehTračundv vM^enrWsltpUn )^Wpof^ dalo resnico in Antona Jazbeca, če je lažnivec, sodbeno polipato. Čudno pa je to za deželni odbort da enemu Jazbecu zaupa to, kar bi morale oblasti med seboj izravnati. Da je Jazbec napihnjen, kakor žaba, dokazuje s tem, da si zmišlja v Koranu dražbo, katero pripisuje svoji velemožnosti glede vrnitve računov. Mislimo namreč, da tudi slamnate glave, klerikalni mezdači, si ne do-mišljujejo, da bi imel Jazbec pri deželnem ndboru tak upliv.
Konečno bi Jazbecu nasvetovali, naj bi se pomiril, ker ga itak že vse pomiluje in ga nazivajo Jerneja Bandeljevega. Kaj to znači, upamo, da ga njegove duševne moči že podučijo.                                     Svečan.
Ig rUskovlco. — Torej tudi iz Pli-skovice se je čul v št. 8. »Prim. L." glas, da ni več miru v naši občini, odkar je županova! Miha Petelin. Ali mislim, da ta do-pisun je vstal iz svoje postelje narobe, ker niti ne ve, kakšne homatije so se godile radi orgljanja ravno pod njim. Ali ae ve, kako se je rovalo proti spoštovanemu g. Korenu, ko je bil prevzel službo organista, toliko časa, da se je sam odpovedal. In potem se ni še nehalo, marveč so le še nadalje nekateri hujskali, da celo pisarili so njegovim tovarišem vsakoršne lumparije, katere pa so bile vse le grda laž. Kako da tisti dopi-sunček ničesa ne ve o tem?
Dragi čitateljil Povedati Vam hočem, da to, da pri nas ni miru, izvira vse le iz enega vira, in ta vir je nam Pliskovčanom prav dobro znan — pa naj bo!
Naš gospod župan pa ni nikaka izdajica, kakor mogoče kdo drugi, marveč je mož. Torej mu ni treba še naštevati, da ni miru 2daj, ko on županuje; saj ga ni bilo tudi poprej. Torej dobro naj premisli tisti do-pisun, da lagati se ne sme... Ali ti klerikalci, ki se hlinijo pred svetom, da so Bog ve kaj, baš ti trosijo nemir in prepir med nami. Toda pride čas, ko vse njihove zvijače pridejo na dan; Usti čas pa bodo plesali, kakor bomo mi godli, in nič drugače.
Nadalje sem čital v »Prim. Listu", da: tudi novodošli dušni pastir ima v svoji sredi volkove. Ali kateri pa so ti volkovi, bi vprašal jaz? — Ne sodite, da ne boste sojeni! — Nadalje pi§e »Primorski List", da so volkovi v ovčjih oblačilih. To je res, to pravim tudi jaz, da je tako — ali pride čas, ko si slečejo tisto svojo ovčjo obleko, in takrat glejte jih, kdo so ? — sami klerikalci !
Domače in razne novice.
Volitve volilnih mož. — Iz Korona nam pišejo 26. t. m. — Danes se je tukaj vršila volitev volilnih mož. Zmagali smo mi napreduj a ki. Mi smo dobili 36 in klerikalci samo 3 glasove. Za kierikalce so glasovali samo naši 3 duhovniki. Navzoči klerikalci, videč da propadejo, sojo popihali in niso niti glasovali. Med njimi jo je prvi popihal v »Laufschritt* kolovodja sve-čanski znani »Klampin*. — Izvoljeni so kot volilni možje: Jos. Švara, župan v Komnu, Iv. Štolfa, podžupan v Volčjerogradu, Jos. Ščuka, podžupan v Tomaževici, in Andrej Dugulin, posestnik v Svetem. Torej: Sursum corda in Bog in narod!
Zmagali dalje v Avberju 1 vol. mož, v Dutovljah 2, v Nabrežini 3, v Slivnem 1, Šempolaj 1. Padli pa smo v Škrbini 1, v Tomaju 3 in v Štiaku 2.
6 sijajni izvolitvi dr. Treota ni več dvoma.
Makar stokrat! — .Gorica« zopet piše o g. dr. Treotu, da nima ne aktivne ne pasivne volilne pravice, ter da ako bi bil tudi izvoijen, ne more biti radi tega potrjen. Kliče v svoji predrznosti na pomoč tudi c.
kr. okr. glavarstvo v Sežani, da naj izbriše dr. Treota iz volilnega imenika avberske občine. (Da naj se zbriše razne nunce, ki po razlaganju .Gorice« gledč na dr. Treota ne bi smeli voliti, tega pa Gregorčič noče zahtevati! Torej dvojna mera.)
Vso reč, ki se tiče g. dr. Treota, smo pojasnili že zadostno tako, da je tukaj ne bomo od kraja razlagali. Pribiti pa moramo z nova to, da nepotrditev dr. Treota je zahvaliti le zvezi Gregorčič-Pajerjevi. Ako bi bil dr. Treo izvoljen od klerikalne stranke, pod takimi odnošaji, kakor so bili pri zadnji volitvi, bi bil izpnsloval dr. Gregorčič brez dvoma pri dež. glavarju, ki je bil do takrat absoluten gospodar v laškem poslanskem klube, da bi bil potrjen. Ker pa je bil dr. Treo Izvoljen od naprednih Kraševcev in je dr. Gregorčič zaslutil, da Eiavžarja vržejo iz deželnega zbora, si je poiskal pri dr. Pajerju .flajšterček* za to blamažo. V takih stvareh pa gre naš deželni glavar kaj rad na roke dr. Gregorčiču, ker tako se hoče otresti neodvisnih mož, da Um lažje gospodari v deželni hiši. Nepotrditev dr. Treota je torej pripisati le zvezi dr. Gregorčiča s Pajerjem in pa okoliščini, da do takrat je veljala v laškem klubu edino le Pajerjeva beseda, in kar je ukazal, to se je moralo zgoditi. — »C )rica" se je svoj čas tudi rogala narodno-napredni stranki, češ, da dež. zbor stori, kar hoče, in tako med vrstami je dajala razumeti, da se je zgodilo nasilje, da dr. Treota niso potrdili, ker so tako hoteli slovenski klerikalci. Gregorčičeva hudobija je igrala tu glavno vlogo. Zato pa bodo proti tej hudobiji vrli Kraševci volili z nova dr. Treota, in upamo, da intrige dr. Gregorčiča to pot pri verifikaciji ostanejo brezvspešne, ter da doživi »presenečenje«.
Dr. Treo je častni občan avberske občine, je odvetnik in posestnik v Gorici, in kot tak pride sedaj ob bližnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet yviski v volilni imenik tudi v Gorici, in sicer v prvi razred.
Na vse drugo zavijanje in na podlosti v .Gorici* tu ne bomo reagovali, na to dajo že naši vrli Kraševci tak odgovor, da bo še dolgo brnel klerikalcem po ušesih. Naš kandidat za Kras je g. dr. Dragotin Treo, ki bo 20. marca drugič izvoljen, in ako bi klerikalci s svojimi peklenskimi spletkami dosegli z nova kak »vspeh«, pa bo voljen dr. Treo na Krasu tretjič, in ako hočete stokrat! Značajni Kraševci vedo, kaj delajo, in kot taki ne smejo odnehati v boju proti krivici, s katero jih šibata dr. Gregorčič in deželni glavar!
Kandidat klerikalne stranke za tolminski okraj bo, kakor vse kaže,* stari in onemogli vitez Tonkli. Zadnjič torej so vsilili gorjanom sleparja Gaheja, sedaj pa jim ponujajo starega Tonklija. Nočemo podrobneje kritikovaU te kandidature, ker privoščimo g* dr. T. na stare dni mir in počitek in mu nočemo greniti življenja, seveda vendar nam noče v glavo to, da dopušča gosp. dr., da dr. Gregorčič, ta človek, ki mu je prizadjal toliko grenkih ur, sedaj vlači njegovo ime po javnosti ter ga hoče kandidirati tam, kjer so spodili sleparja! Za častitljivega dr. Tonklija bi bila to naravnost sramota, katere mu mi ne želimo....
Dr. Tonkli ni več 2a današnje čase, kar bodo vpoštevali tudi volilci na Tolminskem, katerim za danes priporočamo, naj primerjajo oba kandidata, dr. Tonklija in 03k. Gabrščeka, ter se potem odločijo. Odgovor je mogoč le eden. Kdor je še količkaj razumen, ta ne bo volil dr. Tonklija...
Klerikalna past, — »Gorica* je nastavila past, v katero misli loviti volilce. Piše namreč, da naprednjaki že nekako kapitulirajo ter javno priznavajo, da nimajo nobenega upliva več. (Sklicuje se pri tem celo na neki dopis v dunajski »Information«, kateremu se vidi na prvi hip, da je izšel iz ne predobro informovanega peresa, ker n. pr. v napredni stranki se ni mislilo niti za hip, da bi dr. Treo ne kandidiral!) — Take kapitulacije in takega javnega priznavanja pa v istini ni nikjeri, marveč stranka raste in dobiva vedno več upliva med ljudstvom, čeprav se je posrečilo klerikalcem dobiti v dež. zboru večino in poslati v dež. odbor dva. nesposobna človeka. Res je, da gospodarijo tam sedaj klerikalci, ali ker je drnGregorčič zvezan sramotno s Parjerjem in ker sedita v dež. odboru na slovenski strani dva nesposobna moža proti trem Lahom-juristom, bo to gospodarstvo tako, da ga bo naš kmet pre-britko občutil še leta in leta. Seveda, Gregorčič bi rad dobil sedaj še dva poslanca
zase, da bi lepo molče sedela v dež. zboru ter kimala po njegovem taktu. Ali tega ne sme biti. Klerikalni poslanci so prodani deželnemu glavarju in vladi in zato ne bodo nikdar vspešno zastopali kmeta; raditega pa je skrajni čas, poskrbeti, da se pomnoži število neodvisnih poslancev, katerih nimata ne Pajer in ne vlada in ne škof na vrvici, ki sta torej svobodna. Ako bosta torej sedaj izvoljena dva napredna poslanca, bomo imeli štiri vrle neodvisne poslance, ki bodo klerikalni večini gledali strogo na prste, da ne bo mogla toliko spletkariti, in pa s svojo besedo bodo štiri možje že tudi kaj pove« dali in kaj pametnega predlagali v dež. zboru. In še toliko bolj je potreba, poslati v deželni zbor dva neodvisna poslanca, ker kdo ve, da se v krajšem času še ne izvrši kaka druga sprememba, po kateri se število naprednih poslancev še pomnoži?!-------                      j
Narodno-napredna stranka, je kljubu ugodnostim za klerikalce v deželni hiši, močna, in bo znala delati v deželnem zboru kakor tudi izven njega. Ljudstvo pa tudi vidi, da taka stranka, ki dviga na površje sleparja, ki si upa sedaj kandidirati starega Tonklija, nima resnega namena s kmetom, marveč ga le hoče izkoriščati v svoje sebične namene. To leži na dlani! Volilci! Pokažite klerikalnim spletkarjem, da ste se naveličali njihovih intrig in zapeljevanja, ter da hočete nastopati odslej kot samostojno misleči možje, ki se ne dajo več preslepariti od tistih, ki so poklicani med Vas v znamenje miru in sprave, pa delajo le zdražbo in prepir. Volilci, na noge! Rodoljubi, učite in bodrite!
O kobariškcni Lftpanji tudi govorijo, da utegne biti klerikalni kandidat za gore. Take j govorice so se širile po nekarih krajih po Tolminskem. AH Lapanja ne bo več kandidat, ker so ga že zadnjič postavili »z dnevnega reda.*
Fodpora županijt Ajba. — Napredni možje v ajbski županiji   so  bili   vložili   po znanih  ujmah tekom dveh  let prošnjo do I vlade za podporo. — To prošnjo je glavar- j stvo rado podpiralo  in g. državni  poslanec I Oskar Gabršček jo je imel v skrbi.   Te dni je došla podpora 3000 K, in sicer za Ajbo 2000, za Srednje pa 1000 K.   Razdelitev je malo čudna! Diši po intrigah.  Sprva je bila j na vidiku celo podpora 5000 K, a se je skrčila za 2000.
Deželni glavar prijatelj slovenskih obrtnikov % — V obrtnih krogih v Gorici smo zvedeli to-Ie zanimivost: Deželni odbor je dajal nekaj časa knjigovežka dela nekemu tukajšnjemu slovenskemu knjigovezu. Ali — tako pravijo namreč — deželni glavar je presodil, da ta knjigovez, ki je doma s Kranjskega, je tujec ter da treba dati delo ka- I kemu domačinu. In res so izbrali drugega knjigoveza, in sicer »domačina«, ki je z Du- j n a j a doma! Torej Dunaj je bolj domač dež. glavarju nego Kranjsko! Ali stoji to tudi v pogodbi Gregorčič-Parjerjevi, tako podpi- i ranje slov. obrtnikov?! Da pa smatra deželni glavar Kranjca za tujca, to je pripisovati tudi »Gorici* in Gregorčiču, ki psujeta Kranjce z inozemci in tujci.
Vidite, kako daleč sega vpliv klerikalne hudobije in kako na škodo je ista tudi našim obrtnikom !
S Cerkljanskega smo dobili daljši dopis, ki se bavi z borjanskim vikarjem Se-dejem, ker je ovadil, kakor smo svoj čas poročali, nekega v Kotu prav priljubljenega orožnika, katerega je zadela vsled tega kazen. Dopisnik se zgraža nad borjanskim g. nuncem, ki ima tako ljubezen do svojega bližnjega, da gre za pravo ničarijo vrlega in drugače vestnega orožnika ovajati. Iz dopisa je raz- I vidno, da med ljudstvom, ki pozna Sedejeve, vlada veliko ogorčenje, in dopis pravi izrecno,-da je ljudi sram, da je Sedej na Cerkljanskem doma, govori o Judežu Iškarijotu ter mu i daje še druga značilna imena.
Znamenje, da ljudstvo vendarle spre-gledava.                                                           I
Klerikalni škodoželjnost. — »Po-polo* se jezi, da ni bila zaplenjena sobotna »Soča« zaradi trditve o knjigi sedanjega papeža, katero je baje spisal še kot škof, a je bila postavljena od sv. stolice na indeks zaradi krivoverskih naukov. — »Soča* je posnela ono vest po nezaplenjenih listih; tiste trditve pa, kolikor nam znano, ni še nikdo veljavno ovrgel, — torej ne more nihče reči, da smo mi vedoma neresnico poročali. — Ko bo dokazano, da je ona vest neresnična, | jo tudi mi sporočimo »Sočinim« čitateljem. Krivice nočemo delati nikomur, toliko manj I rimskemu papežu!
Klerikalna predrznost. — Vkljub naši zavrnitvi »Gorica« nekako vzdržuje vest o odpovedi g. Alojzija Stre kij a. — Na to izjavljamo še enkrat: Gospod Strekelj nas je brzojavno naprosil, da zavrnemo klerikalno laž, ki je le grda spletkarija, da bi se volilci begali. Gosp. Strekelj ostane na svojem mestu. In ako bi kdaj prišlo do težkoe, katere omenjajo klerikalci, jim povemo to-Ie: Gosp. S. ni vezan uradnik, marveč prost mož, in v takem slučaju bi prej dal Dalmaciji slovo nego mandatu, kateri mu je tako svečano zaupalo kraško ljudstvo. — Toliko naj zadošča klerikalcem in morda še komu drugemu, ki bi jim rad segal pod ramena.
Mi smo rekli, da so klerikalci zlegli ono raco y »Trieste«, ker doma se tega niso upali; ponatiskavati laž iz »Trieste« pa je lože! In pri tej trditvi ostanemo. Ako „Go-rica« obrača naše besede nase, se je najbrže čutila zadeto, a to je povsem njena reč!
Tista raca je pač srčna želja klerikalcev, ki se jim ne izpolni. Tendenca je pa očitna. Klerikalci so hoteli šele vzbuditi tekoče v izvrševanju mandata, češ, njegova naloga v Dalmaciji bi trpela škodo, — opozorili bi na to dalmatinsko vlado, ki bi potem pritisnila itd. Ker se pa na g. S. sploh ne bi moglo nič pritiskati, kajti on je mož v polnem pomenu besede, zato ostane ona raca le klerikalna — pobožna želja.
Poročilo o delovanja pomorskega kopališča v Gradežu za L 1901. — Iz tega poročila, katero nam je bilo dostavljeno te dni, posnemamo to-le: V uvodnem sestavku (administrativno poročilo) iz peresa g. dr. Pavla pl. Bizzarr o se slavi med drugim spomin pokojnega grofa Fr. Goroninija kot predsednika komiteja v izbranih besedah. Protektorica kopališča je Njena v is. nadvoj-vodinja Izabela. Zdravniško poročilo nam kaže, da je pričela sezona dne 2. jul. lani ter je bilo sprejetih 269 v kopališče med 0. in 14. letom, in sicer 133 dečkov in 136 deklic. Jako veliko število prosilcev je bilo odbito, ker ni bilo več prostora. Od teh 269 je bilo 85 z Nižjeavstrijskega, 43 s Štajerskega, 28 s Kranjskega, 41 iz Tridenta, 70 iz naše dežele, 1 s Koroškega in 1 z Reke. Pri vstopu so zavrnili enega dečka, ker je imel drugo bolezen, dva so morali odpustili med zdravljenjem, ena deklica pa je umrla na jetiki. Ozdravljenih je bilo 148 (68 dečkov, 80 deklic), jako zboljšanih 103 (53 dečkov, 50 deklic), zboljšanih 14 (9 dečkov, 5 deklic), v istem stanju kakor došli so ostali 3, ena deklica pa je umrla. Te Številke govorijo jasno o potrebi in o dobrodejnem učinku tega kopališča. V poročilu se nahaja tudi seznam vseh dečkov in deklic po starosti, deželah, bolezni, koliko časa je trajalo kopanje, zvišanje telesne teže, vspeh ter splošne opazke. Iz naše dežele jih je bilo, kakor rečeno 70, med temi iz Gorice 32. Med drugimi kraji čitamo: Crniče, Grgar, Rubije, Snežatno, Vrtojba, Št. Peter, Deskle, Ponikvo (Kras), Komen, Sežana, Brestovica, Volče, Tolmin, Idersko, Srpenica.
Iz računa posnemamo: Blagajnica iz 1. 1901. K 19.325-11; darovi znašajo K 23.670-60; plačali so za otroke K 1336; skupnih dohodkov K 44.608-47. Poslopje, park, mobi-lije, itd. znašajo K 210.168*10. Vzdrževanje, straženje, troški za mobilije itd. ter razni drugi troški znašajo skupno končno kron 20.440-37.
Prosili bi sest a vi tel j a tega poročila, da piše v prihonje pravilno slovenske kraje s slovenskimi imeni in ne z laškimi spakami, kakor n. pr. Paniqua za Ponikve itd.... Lani nam je poslal komitč nemško poročilo, letos smo dobili laško, k letu pa upamo, da uvidi komite tudi potrebo slovenščine ter nam do-pošlje slovensko poročilo. Gas bi bil!
Predal z naslovom »Pljančkl okolu »Primorskega Lista* v našem arhivu bo skoro poln. Dasi smo odločili največji prostor, bo vendar treba v kratkem napraviti predal št. II. Te dni smo dobili z visokih gora dopis, ki prav mično pripoveduje, kako se je bil neki gospod, seveda v črni suknji, skoro zaljubil v neko dekle, seveda pri časi vinca rujnega, ali ko je bilo treba oditi, so nastale težave, in na poti proti domu je padel tako nesrečno, da si je poškodoval nogo in so bili ubogi farani parkrat ob popoludansko službo božjo. Gospod je seveda goreč pristaš in razširjevatelj »Prim. Lista«. •— Popis smo spravili v predal ter mu dali svojo številko. Tako, sedaj pa naj počiva v miru v predalu! Utegne pa umevno priti še na svetlo, ker pregovor: čez 7 let pride vse prav, še vedno i nekaj velja.
.JeduakopraTnostt* (glasila za Idrijo) |e izšla danes 5. številka z jako' zanimivim krilom. Rojake, ki so iz onih krajev, a žive ;od, opozarjamo na ta list. Stane za celo , le 3 K. — V »Soči" marsikaj ponatis-¦kujemo, da vidijo čitatelji, kako je list ure-Ijevan. m se sPl°ft seznanijo z Idrijo in nje-Ijjinji razmerami.  Evo 4 notice:
Obrtno - nadaljevalna *Qla. — l Rakov v drugih krajih namerava "se {tudi pri nas uvesti za rokodelske in I trgovs^e ucence obrtno - nadaljevalna [ gola, v kateri bi taki učenci dobili po-! trebni pouk za poznejše življenje. Kako potreben bi bil tak pouk, kažejo marsikateri slučaji in prepričani *sm?ey da-bode gotovo vsak z veseljem pozdravil tako šolo. Vsa zadeva je sedaj^ pri vladi in pričakujemo, da se skoraj ugodno reši. Regulacija delavskih plač. — Težko pričakovana regulacija delavskih plač v marsikakem oziru ni prinesla tiste zadovoljnosti v delavstvo, katera se je splošno pričakovala. Delavci različnih vrst se ravno sedaj po zadnji denarski pritožujejo, da niso prav nič na boljem in da so njih plače celo v marsičem nazadovale. Plače zunanjih delavcev so se sicer nekoliko izboljšale, zato pa se je akordno delo znižalo. Pripoveduje se nam, da so v tem oziru delavci mnogo sami krivi, ker si sami sebi iz gole nevošljivosti nasprotujejo. Ako dobi kdo dobro akordno delo, se hitro tisti, ki ima slabše, pritoži, da je njegov tovariš predobro plačan in tako se čestokrat prigodi, da se jednemu odtrga, drugemu pa nič ne pridene. V j tem pogledu se posebno odlikujejo naši ' sociji, kateri hočejo imeti vse jednajco. Rajše, kakor da bi privoščili drugemu boljšo plačo, pustijo, da imajo oni in tovariši slabo. Le tako naprej, potem bo aocijalno vprašanje kmalo rešeno. Naša železnica. — Železniško ministerstvo podaljšalo je lani izdano predkoncesijo za napravo načrtov železnice Vrhnika — Idrija Še za jedno leto. Pričakujemo, da se sedaj store gotovo vsi potrebni koraki, da se to za našo mesto tako važno vprašanje kar najhitreje ugodno reši. Posebno letos pokazala se je ta potreba tako očitno, da jo Že najskrajnejši čas, da dobi Idrija železnico. Nevarnost bita je Že jako velika, da ustavi rudnik delo, kajti jelo je primanjkovati drv in le z največjim naporom se je delo še vzdrževalo. Cene drv so tako poskočile, da se je že izplačalo voziti premog v Idrijo, toda sedaj v tem času, ko so poti tako slabe, je postalo celo to nemogoče. Ako se vreme v kratkem ne obrne, se je bati, da rudnik ustavi delo, kar bi provzro-čilo gotovo velikansko škodo. Pa tudi če bi bilo mogoče, premog dovažati po cesti, bi se železnica rentirala, kajti rudniško vodstvo bode moralo v prihodnje misliti na to, da je pomanjkanje drv čimdalje večje in da bode rudnik sam potreboval dva vagona premoga na dan. Ravno toliko premoga porabi se pa tudi za domačo rabo, tako da ni dvoma, da bi bila idrijska železnica pasivna. Katera proga bi bila za Idrijo ugodnejša, ali na Sv. Lucijo ali na Ljubljano, o tem se danes še ne da določno sklepati, ker še ni tozadevnih načrtov. Naše politično društvo obrnilo se je do g. državnega poslanca dr. FerjančiČa s prošnjo, naj tudi on to zadev-} kolikor možno pospešuje. Upamo, da o tem vprašanju spregovorimo še pri priložnosti nekaj besed. V torek je interpeloval v državnem zboru dr. Fer-jančič zaradi te naše železnice. Hvala mu! Iz Ledin. — Naš g. župnik Jele-nec postaja vedno bolj nestrpljiv, in če mu je količkaj priložnost dana, se pokaže v pravi luči in izbruhne vso svojo jezo, prav kakor je sedaj pri naših duhovnih navada, na onega, kateri noče trobiti v njegov rog, kar naj priča naslednji slučaj:
Ko sem prišel k našemu nuncu Janezu s prošnjo, da bi mi dal potrdilo, da je moj 74 let stari oče toliko bolan, da mu ni možno samemu iti v Idrijo po podporo, katero dobiva pri c. kr. rudniški direkciji, me je naš nunček kratko malo odslovil, češ, da on ne bode rudniški direkciji nobene tlake delal. Ko sem prišel domu in povedal svojemu oslabelemu očetu, da g. župnik noče napraviti potrdila, se je očetu milo storilo in mi je rekel, naj grem še enkrat g. župnika naprosit, ker gotovo ne bode tako neusmiljen, da mu ne bi te dobrote storil. Ali ko pridem drugi dan \ njemu in ponovim svojo prošnjo, sem pa na slabo naletel.
Naš gospod nune je začel upiti in skakati, kakor bi bil obseden in njegovo dobro rojeno telesce se je treslo od same togote. Ko mi pa začne pred-bacivati, da sem naročen na časopise, kateri niso njemu po volji, se mi je šele zjasnilo, zakaj proti meni in mojemu očetu tako postopa, kar pa gotovo r>i jepo od duhovna, kateri bi moral z dobrim izgledom se kazati odpustljivega m ljubiti svojega bližnjega kakor sa-
mega sebe. Jaz Vam pa na tem mestu | javno povem, da mi Vi ne bodete predpisovali, na katere časnike se naj naročim, kajti tisti časi so že minuli, ko je imel duhovnik vedno odločilno besedo v občini, ker ljudstvo je prišlo že do prepričanja, da Vas ono s trdo pri-služenimi novci vzdržuje in se ne pusti več od Vas farbati. Kdor se večkrat zlaže, se mu ne verjame, tudi če kedaj Lrpmcogovori. Zapomnite si to! • ^gnTclj Prs%ršt. 10. Društvo krčmarjer v Gorici. — V 'torek popoludne so ustanovili na zborovanju »pri Dreherju* društvo krčmarjev, in sicer na iniciativo magistrata kot prve obrtne instance. V ravnateljstvo društva so voljeni: predsednik Fr. Marzini; Fr. Tabai, Jakob Pi-čiulin, Anton Fon, Andrej Fiegl, Kane. Hap-paeher, Jos. Joss, Lud. Borghese in Fr. Brau-nizer. Namestniki; Peter Birsa, Fr. Gyra, Evg. Pizzul, Vinko Spazzapan in Kar. Tasin. V ravnateljstvu sta le dva Slovenca, med namestniki tudi le dva, torej med 14 odborniki le štirje Slovenci — in vendar je v Gorici velika veČina slovenskih krčmarjev.
V ostalem pa je tako društvo za krč-marje koristno, ako bi izvrševalo prav svojo nalogo — in ako ne bo vmes preveč ma-gistratove ultralaške politike, česar pa se je bati, ker je predsednik ultra-italijanaš in magistratovec Marzini. Slovenski krčmarji, bodite pozorni! — To prvo hudo zaušnico ste hoteli sami imeli. Vsi nasveti niso nič pomagali. Zdaj pa imate!
Zahvala. — Velerodni gospod dr. Martin Kerševani iz Gorice je blagovolil podariti podpisanemu vodstvu 20 K v namen, da nakupi potrebna učila siromašnim učencem. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, izreči gosp. darovatelju za velikodušni dar najsrčnejšo zahvalo. — Vodstvo obrtne šole za zidarje v Renčali. — Ant. Bajec, voditelj.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — (Dalje). — Poslanec dr. Ferjančift se je pritoževal na tem, da so se želje slovenskega prebivalstva v raz* pravah proračunskega odseka premalo upoštevale. Protestiral jo posebno proti temu, da se je v proračunskem odseku vsprejel Slurgkhov predlog glede celjskega gimnazija ter je izrekel nado, da se o razpravi te točke v zbornici najde gotovo dovolj dobre volje, ki prizna, da je nevolja Slovencev upravičena. Pritoževal se je potem tudi glede pomanjkanja slovenskih ljudskih šol posebno v Trstu ter je govornik menil, da čeravno je vlada o zadnjih dogodkih v Trstu pokazala močno roko, — je vendar preslaba, da bi povspeševala miren razvoj. Govoril je potem tudi o divji gonji Italijanov proti jedini slovanski srednji šoli v Istri ter je na podlagi izvajanj laških poslancev dokazal, da Pazin ni čisto italijansko mesto, kakor bi hoteli dokazovati Italijani. Dr. Ferjančič je konstatirai tudi, da se sodniki na slovanskih razpravah v Primorju morajo posluževati tolmačev. Zaključil je z izjavo, da Slovenci ne opustijo upanja, da slednjič vendar pride ura, ki jih reši v njih obupnem boju. Govornik je pozival kompetentne faktorje, naj gledajo, da ta ura ne pride prepozno ne samo za Slovence, temneč tudi za Avstrijo.
Ministerski predsednik dr. Kurber je zatrjeval svoje uepristranstvo.
Nato je povzel besedo ministerski predsednik dr. K 6 r b e r, da pojasni največja tri politična vprašanja sedanje dobe: parlamentarne odnošaje, razmerje napram Ogrski in narodnostne prepire. V prvi vrsti je pač hotel pojasniti svoje dvoumno prerokovanje v zadnjem govoru, katero prorokovanje so razumeli nekateri kot svarilo, drugi kot grožnjo, tretji pa celo kot sistiranje ustave in klicanje po absolutizmu. Vsa tri mnenja pa je Korber z znano svojo jeguljasto spretnostjo ovrgel, češ, da je s tacasnim svojim namigavanjem le hotel vprašati, ali sme ohromelost v parlamenlarnem delovanju trajati še na škodo državi tako dolgo, da se razreši z nepričakovanim dogodkom, s kakim čudežem. Avstrija je bila tačas v obupnem položaju, kajti parlament ni delal, a država je morala iti naprej. Vsaka najmanjša država si prizadeva, povzdigniti si ugled ter si priboriti novih virov za dohodke. Le Avstrija naj bi bila zaostala, ki se je toliko stoletij slavno borila za kulturno misijo ter priskrbela tolikim narodom mirno (?) domovino. Kčrber je tedaj le hotel povedati v onem kritičnem trenutku, da sme država zahtevati pomoči tudi pri parlamentu, ako ta ne varuje dovolj svojih narodov.
Glede nagodbe z Ogrsko pravi mini- ] sterski predsednik: ,Brez ovinkov priznam, da današnja Ogrska ni več Ogrska iz leta 1867., kakor se je tudi v tostranski polovici od tedaj toliko izpremenilo. Temelji, na katerem stojijo odnošaji obeh državnih polovic, se ne smejo omajati. Zabraniti hočemo, da bi producenti ene države gledali v onih drage polovice svoje sovražnike, oboji naj se spoštujejo v poštenem tekmovanju..^Aystrija in Ogrska se ne smeta odtujiti, obe drža vf morata misliti na nevarnost*. Ko se dotakne prav previdno tudi sladkorne konference v Bruselju, spregovori o narodnostnem vprašanju. Tukaj je le zopet povdarjal vladno nevtralnost, ki hoče zabraniti vsakateri konflikt. „ Z jezo in sovraštvom Tre ne da nobeno narodnostno vprašanje reševati*. Vlada le želi, da se oba prepirajoča rodova spo razumeta svobodno med seboj. O vladarju pravi govornik ob koncu govora, da ga ni za ustavo bolj unelega, svoje narode bolj ljubečega in njim zaupajočega vladarja, kakor je naš cesar. (Živahno pritrjevanje in ploskanje),
Poslanec Tambosi povdarja solidarnost vseh Italijanov, govori o trentinskem vprašanju ter izjavi, da bodo južnoliroiski poslanci glasovali proti proračunu, ker ne morejo zaupati vladi.
Posl. Kern izreče skupnemu minister-stvu zaupanje ter izjavi, da bo njegova stranka glasovala za proračun.
Posl. Hauck urgira reformo tiskovnega zakona  ter se izjavi zoper  ministre-rojake.
Zbornica je nadaljevala proračunsko razpravo, v kateri so govorili posl, Weiskirch-ner, Peschka, Kozlowaki» Glockuer, Chiari, Emanuel Hruby, Klofač in dr.Ploj. Dr. P loj je izjavil, da nima do sedanje vlade nika-kega zaupanja, ker ista ne upošteva interesov slovenskega in hrvatskega ljudstva, Govornik se je obširno bavil z jezikovnimi odnošaji na spodnjem Štajerskem ter grajal germanizatorična prizadevanja predsednika više deželno sodnijo v Gradcu. Omenil je, da v vprašanju celjskega gimnazija ni mogočo od slovenske strani nikako diplomatt-ziranje. Vladna politika v Istri in Trstu močno škoduje avstrijskim skupnim interesom. Vla-dino geslo naj bi bilo: jednaka pravica za vse avstrijske narode! Po Plojevem govoru se je seja zaključila.
V odsek za tržaško izjemno stanje je izvoljen namesto islopivšega posl. Kra-tochvila posl. dr. Ivan Tavčar.
Odsek za preiskovanje tržaških dogodkov je sklenil predlagati zbornici, naj se rok za odsekovo poročilo podaljša za 8 dnij in se naloži poročevalcu, da poda poročilo v petkovi odsekovi seji. Hortis je zahteval hitro odpravo izjemnega stanja in nagle sodbe. Dr. Ellenbogen je govoril obširno, trdč, da je bilo proglašenje izjemnega stanja nepotrebno.
Delegacijo se snidejo meseca maja v Budimpešti.
Izmed tržaških žrtev je umrl v bolnišnici v noči od torka na sredo čevljar Anton Mrak. Star je bil 26 let.
Ukaz finančnega ministra. — Finančno ministerstvo je izdaio na vse deželne finančne oblasti ukaz, ki graja pocasnot v reševanju raznih prošenj in pritožb v davčnih zadevah. Zgodilo se je že, da so se take vloge rešile črez leto dni. Finančno ministerstvo se zopet sklicuje na humaniteto ter zapoveduje napram strankam več paznosti in skrbi. — Takih ukazov je že izšlo več, ne da bi se opazilo kakp zboljšanje odnošajev pri ftoančnih oblastvih.
Zavod sv. Nikolaja v Tratu je, kakor poroča .Edinost*, kupil s pomočjo »Tržaške posojilnice in hranilnice* v H. okraju hišo z vrtom za kupnino 50.000 K. Kakor znano, je ta zavod zavetišče za služkinje v dobi, ko nimajo službe in je v tem oziru storil že veliko koristnega, radi cesar ga priporočamo v podpiranje.
Za sežiganje mrllčev, oziroma z* svobodno določitev vsakogar, da se njegovo truplo po smrti sežge, so se izrekli na poziv društva »Die Flamme* naslednji občinski zastopi: Ljubljana, Maribor, Jadenburg, C2-lovec, Beljak, Sternaerg, Mora v. Ostra^a, Svitava, Friedland, nadalje rama društva zdravnikov v Avstriji.
Pri občinskih volitvah v Pazinu so zmagali Lahi v prvem razredu, najbrže s pomočjo c. kr. glasov. Zadnjih 15 let so zmagovali tudi v tem razreda Hrvatje; kakor v drugem in tretjem. Slednja dva sla seveda tudi sedaj gotova hrvatski stranki,
Po zbornicah. — V grškem parlamentu je napadel posl. Trikupis posl. Budu-risa ter ga oklofutal, ker je ta žalil njegovega sorodnika umrlega ministerskega predsednika Trikupisa. — V senatu v Washingtonu pa je obdolžil senator Lavrin senatorja Tillmana, da laže. Tillman je nato skočil čez klopi k Lavrimi ter ga pošteno oklofutal. Sluge so imeli dosti opravila ž njima, ker sta se pretepala, predno so ju spravili iz zbornice. — Idilično življenje!
Habsburžka rodbina. ¦— Vladajoča rodbina v Avstriji šteje po rojstvu najmlajše hčerke nadvojvode Frana Salvatorja in Marije Valerije 87 članov; razun cesarja je 32 nadvojvod in 55 nadvojvodinj._______
S Poznanjskega nam naznanjajo, da začne tam izdajati g. Tomo Lewandowski poljski list z naslovom ,Wrzešnia«, Prvi list izide 25. marca. Priobčeval bo" povesti, novele, zgodovino poljsko in slovansko, običaje, literaturo ter razvoj posameznih slovanskih rodov.
Zopet ntlsncr. — Češki listi ravnokar poročajo: V teh dneh se je zglasil Leopold Hilsner ter zahteval ponovljenje kazenske obravnave, da imenuje svoje sokrivce, Ta vest je obudila v kaznilnici na Pankraci veliko hrupa, Hilsner je povedal, da se jo nadejal, da ga bodo njegovi soverci rešili iz ječe, ker se pa to ni zgodilo doslej, hoče vse povedati, kdo mu je pomagal pri umorih obeh deklet. Višje praško pravdništvo je že poizvedelo o vsem ter pričelo s potrebnimi preiskavami. Kakor znano,'jo že enkrat zviti Hilsner na enak način nalagal sodnijsko oblasti.
Španija. — Iz Barcelono poročajo, da je v samostanu pri Sariji eksplodirala dina-mitna bomba. Skoda je velika, Nemir, ki jo nastal na to, so duCili vojaki, ki so streljali ter je bilo več ljudij ustreljenih ali ranjenih. Dokler ni bilo razglašeno obsedno stanje, jo mulerija, ki se v Barceloni imenuje ,Trinx-eroides*, strahovito razsajala. Ti elementi so ropali in morili brez ozirov, zlasti v starem mestu, kjer jim vojaštvo" ni moglo blizu. Sedaj je pa generalni kapitan don Enriquez Bargč3 to druhal z najkrvavejšo brezobzirnostjo ukrotil. Vojaštvo sme streljati kakor hoče in ustreli kogar hoče. V zadnjih štirih dnevih je bilo ustreljenih 280 oseb, ranjenih je 540, zaprtih pa nad 700. Revolucija je udušena, generalni štrajk pa traja dalje. V celi Kataloniji štrajka nad 200.000 delavcev, Štrajk že ponehuje v nekaterih krajih.
Buri. — Po noči med 19. in 20. t m. so napadli Buri Transpor-Wede blizu Tvve-Kopiesa. Več Angležev je bilo ubitih. Devet se nahaja s svojimi četami sedaj ob reki Wilge.                                          ,\  1
Bazne vesti. — V dneh od 15. do 22. t. m. so izpeljali iz Amerike zlata za 6000 dolarjev, ki gredo na zahodne indijske otoke; srebra se je izvozilo za 682.466 dolarjev. — V Lipskem je pogorela velika tovarna za čevlje (Greve & Smer) ter grafični umetni zavod Meisenbach, Riffarth & Co. Pogorelo je vse. Škode več stotisoč mark. — Z VrhniLa poročajo, da so v podobčinah pri občinskih volitvah zmagali naprednjaki v vseh razredih sijajno. — Dr. E. Holuba so pokopali v ponedeljek pop. Častni pogreb zanj je določila dunajska mestna občina. — Na Ni-žjeavstrijskem so sklenili glede na deželno-zborske volitve nemški nacijonalci in vse-nemci kompromis. — Sladkorna konferenca je sklenila soglasno, odpraviti s 1. septembrom 1903. vsakoršne sladkorne premijo. — O stanju angleške armade v južni Afriki poroča vojni urad, da je bilo dne 1. jan. letos vseh mož 237.000, toda od teh v bolnišnicah 11.000. — V Zagrebu so odslovili igralko Slovenko Borštnik - Zvonarjevo edino radi tega, kar ni hotela nastopiti v baletu, ki ne spada v njen delokrog. Intendenca jo je odslovila brez vsakega pravega povoda, radi česar je ogorčeno vse svobodno časopisje hrvatsko kakor tudi občinstvo v Zagrebu, pri katerem je gospa Borštnikova jako priljubljena. — V bosanski Dubici re je usmrtil sodni pristav Gumplowicz. Zapustil je pismo do ministra Kalava, v katerem pravi, da je vzrok samomoru šikaniranje v službi. —V Velikcvcu na Koroškem je kupila slov. posojilnica ondotno največo gostilno, iz katere napravijo »Narodni dome.
Novejše .testi. — S p i n č i č je včeraj v zbornici poslancev na energičen način ugovarjal Bartoliju in drugim laškim poslancem. Lahi so tulili kakor obsedeni. — Zbornica je sKtenila s 136 proti 72 glasovom podrobno razpravo o proračunu. — »Slovenec* prinaša vest, da je srbski kralj Aleksander ustreljen. Najbrže časnikarska raca I —< Francoska zbornica je pripoznala v načelu dveletno vojaško službo.
Poštne zveze.
Goriško z obmejnim  Kranfskira.
Gorica - Trbiž. — Odhod: Gorica S zj., 12 opol.; 8olfc.n 2.35 zj., 12.35 p.; Plave samo ob 1.35 p.; Kanal 4.50 zj., 2.30 p.; Rožinj 5.40 zj., 3.15 p.; ValSe 7 zj., 4.20. p.; Tolmin 7.35 zj., 4.40 p.; KobarEd 9.30 zj., 6.20 zv.; Srpenica 11.15 zj., 7.55 zv.; Žaga 11.45 zj., 8L0 zv.; Boleč 12.50 p., dohod te poŠte 9. zv.; Log (Bretb) 2.15 p.; Predel 4 p.; Rajblj 4.35 P.; Trbiž (doh.) 5.35 p.
Trbiž-Goric«. — Odhod: Trbiž 4 zj.f-RajMj 6.15 zj.: Predel 7.05 zj.; Log 8.35 zj.; Boleč 6. in 9.50 zj.,: Žaga 10.35 zj., 6.40 zv.-, Srpenica 11.05 zj., 705*v\;Kobarid 12.50, p., 8.35 xv.; Tolmin 2.45 p., 10.15 zv.; VolCe 3.05 p.. 10.30 zv.; Ročinj 4.30 p., 11.35 zv.; Kanal 5.15 p.. 12.25 zj.; Plave 1.45 p., 6.05zv.,; Solkan 2.15 pop. 7.10 zv.; Gorica (doh.) 2.45 pop., 7.40 zv.                                      .
Gorice - Rlhemborg. — Odhod.- Gorica, 12.45, Št. Peter 1.15, Renče 2.20, Prvačina 3.25 Dornberg 345, Rihcmberg (doh.) 4.40pop.
Rihemberg-Gorlca. — O d h o d: Rihemberg 4.30 zjut., Dornberg 5.20, PrvaShm 5.50, Renče 7.00, Št. Peler_7.55, Gorica _(.doh.)_8.2Q zjutraj.
Gorica - Miren. — O dh o d: Gorica 12 opol., Št. Peter 12,35, Vrtojba 1.05, ilje 1.30, Miren (doh.) 2 pop,
Miran - Gorica. _ Odhod: Miren 6, Baje 6.80, Vrtojba 6.55,  Št. Peter 7.35, Gorica (doh.) 8 zj.
Gorica Tolmin.- Odhod: Gorica3. pnpol, Solkan 8.40, Plavo 505, Kanal 6—,RoSinj 650, VoK-e 8*40, Tolmin 8-25. — Odhod: Tolmin 3-30 zjutraj, Solkan 7-30, Gorica dohod 805.
Gorica - PostoUna — Odhod; Gorica 12.20 p., 4 zj.; Šempas 1.45 j>„ 5,20 zj.; Crntfe 2.20 ii„ 5XiO zj.; Sv. Križ Cesta 3.10 p., 6.35 zj, Ajdovščina 3,45 p„ 7,05 zj.; Vipava 4.45 p., 7.50 zj.; bt. VM 5.30 p., 8.85 zj.; Razdrto 7.10 zv., 10.15 zj.; Uraše 8,15 zv., 11.20 zj.; Poslojina (doh.) 8.50 zv., 11,50 pretlp.
Posto]ina - Gorica. — Odhod: Postojina 8.25 zj„ 3.30 p.; Hraže 9.05 zj., 410 p,; Razdrlo 10.15 zj., 5.15 p.; Št. Vid 11.10 zj., 6.05 zv.; Vipava 11.55 zj., 6.45 zv, (Ta vozi le do Vipave). Ajdovščina 12.50 p., 5.10 zj. Sv. Knž-Cesta 1.20 p., 5.40 zj.; Grniče 2.15 p., 6.35 zj.; Šempas 2.50 p., 7 zj.; Gorica (doh.) 4.C5 p., 8.10 zj.
Gorica - Kojsko. — Odhod: Gorica 11 zj. Kojsko t-— pop. Vožnja IV, ure.
Trst Mlramar. (Od ključa sv. Karla) dvakrat na dan, ob nedeljah i« praznikih po štirkrat.
Tr*(-Kopar. — i&operska delniška družba).
—   Večkrat na dan; urnik se spreminja po letnih časih. Vožnje naznanjene z lepaki v Trstu.
Trat-Pufj. — (Istria-Trieste). Vsak dan iz Trsta 6.30 zj., dotiče Piran in drv ' istr. mesta, v Pulj 2.45 pop. Od 1. okt. do 31. marca 15 minut poznpje. — Iz Pu\ja v Trst enak urnik.
Trsl-Mlll«. — Vozi parnik vsak dan petkrat. Urniki se preminjajo; naznanjeni so z lepaki v Trst«.
Kormin * Dolenjo in obratno. -- Odhod: Kormin 12.30, Bračan 12.55, Dolenje (doh.) 2,20 p. Odhod: Dolenje 6, Bračan 7.10, Kormin (doh., 7.30 zj.
Kormin-Billana. — Odhod: Kormin 11.— predp, doh. Biljana 12'30 pop. — Odhod: Biljana 6*45 zj., dob. Kormin 745 zj.
Kormin - Madofa in obratno. — Odhod: Kormin 1!"— predp. in 4.50 p„ Medeja (doh.) 12*™ 5.50 p. - Odhod: Medeja 6-30 zj. in 2.30, Kormin (doh.) 7-30 in 3.30.
Nabrežina-Davin in obratno — Odhod: Nabrežina 9.20 zj., 6 zv. Dohod: Devin 10.30 zj., 7.10 zv. Odhod: Devhi 6 zj., 3.30 p. Dohod: Nabrežina 7.10 zj., 4.40 p.
Nabreilna-Prosek in obratno. — Odhod: Nabrežina 10-- zj. in 6 zv., Sv. Križ 10.20 zj., in 6-20zv. Prašek (doh.) 1.1 zj., 7 zv. Odhod: Prosek 6.30 zj., 3.30 pop.; Sv. Križ 7.15 zj. in 4*15 pop.; Nabrežina (doh.) 7.30 zj. in 4.30 p.
Nabrežina - Komen in obratno. — Odhod: Nabrežina 9.30 zj.; 5*30 pop., Komen (doh.) 11 zj. in 7 zv. Odhod: Komen 6 zj., 3-30 pop. Nabrežina (doh.) 7.30 zj. in 5-— pop.
Sežana - Štanjel in obratno. — Odhod Sežana 12.30 p., Dulovlje 2.15 p., Štanjel (doh.) 3.15
—  Odhod: Štanjel 5.45 zj., Dutovlje  (dob.) 7.05 Sežana (doh.) 8.15.
Tolmin - Cerkno in obratno. — Odhod: Tolmin 8 zj., 1.30 pop.; Sv. Lucija 850zj., doh. 2.10 pop.; Slap 10.20 zj.; Cerkno (doh.) 1 pop.; odhod ob 4.30 zj. iz Cerknega v Slap-Sv.Lucija-ToImin. — Druga pošta iz Sv. L. ob 5 pop., t Tolmin 5.40.
Tolmin - Grahovo in obratno. —Odhod: Tolmin 1 pop., Podmelec 3.20, Grahovo (doh.) 4.2.) zv.; odhod iz Grahovega ob 7 zj. v Podmelec-Tolmin. (doh- 10 predp.)
Po(tbrdo*Grahovo in obratno. — Odhod: Podbrdo od 1. novembra do 28. februvarja 4 pop., od 1. marca do 31. oktobra 5 zjutraj. — Iz Grahovega v Podbrdo vsak dan ob 8.10 zjutraj. Vozna traja 1.50.
Kobarid - Breginj in obratno. — Odhod: Kobarid 12.30 p., dohod Breginj3.55p. — Odhod: Breginj 6 zj., doh. Kobarid 9-10 zj. Od 1. aprila do 30. sept. eno uro bolj zgodaj.
Kobarid - Podbonesec in obratno. — Odhod: Kobarid 10 zj., 6.30 zv.; Robič 10.40 zj., 7.05zv.;dohod,Podbonesec 11.50 zj.—Odhod: Podbonesec 2.3ii p.; Robič 7.45 zj., 3.45 p.; dohod Kobarid 8.20 zj., 4.20 p. Prostor za 2 osebi
Idrija - Cerkno in obratno. — Odhod: Idrija 12.30 pop., Cerkno (dohod) 3.30 pop.; — Odhod: Cerkno 4.30 zj., Idrija (doh.) 7.30 zj.
Idrije-Logatec in obratno. — Odhod: Idrija 8 zj., 450 pop.; Godovjč 10.05 zj.. 6.35 zv.; Hotederšica 10.50 zj., 7.20 zv.; Logatec gor. 11.50 predp., 3.20zv.; Logatecdoi.(doh.): 12.15 pop., 8.45 z v. — O i h o d: Logatec dol, 7.20 zj., 3.30 pop.; Logatec, gor. 7.55 zj., 4.05 pop.; HotederSica 8.50 zj., 5.00 pop.; Godovič 10.35 &j., 5.45 zv.; Idrija (doh.) 11.35 dopol., 7.45 z v.
Rakek -Planina. - Iz Rakeka 8. zj. in 3.30 pop. — Iz Planine 12 opold. in 6.30 zveč. Vožnja traja 1 uro.
Rakek-Cirknica. — Iz Rakeka 3.10 pop.;
—  iz Cirknice 12.15 pop. — Vožnja 35 minut.
Divača ~ Senožeče in obratno.— Odhod: Divača 9.15 zj., 4.30 p.;  Senožeče  (doh.)  10.45 zj.
6  p. Odhod:  Senožeče 6 zj., 2.30 p., Divača (doh.)
7  zj., 3.30 p.
Trst.   "
Trst - Bazovica in obratno. — Odhod: Trst (1) 11.45 zj., Bazovica (dob.) 1.40p. - Odhod: Bazovica 7 zj., Trst 1 (dob.) 8.20 zj. (Od 1. apr. do 30. sept 1 uro poprej).
Trst-Skedenj (Servola) in obratno. — Odhod: Trst (t) 7.15, 10.30 zj., Trst (Barr. vecchia) 10.45 zj., Skedenj (doh.) 7.55, 11.15 zj. — Odhod: Skedenj 9 zj., 6.3U; zv.,T/št (1, dob.): 9.45 zj., 7.10 zv.
Trat-Doišna in obratno. — O a ho d: Tr,«t (1) 1 p., Trst (Ban-, vecchia) 1.15, Skedenj 1.45, Ž?i.vle 2.30, Dolina (doh.) 3.25p —Odhod; Dolina9.00zj., Žavle, 10 Trst (BKrr. v.) 11.10, Twt(l, dota.) 11.20.
Trst-Koper in obratno. — Odhod: Trst (1) 4.30 zj. Žavle 5.40 zj., Koper (dob.) 7.05 zj. — Odhod: Koper 730 zv., Žavle 9.10 zv., Trst (i, doh.) 10.10 it.
Kormin-Nabrežina in obratno.       ,
Kraji nad Trstom in pod Eorniinom kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji.
Ponoi-ni čas od 6-— zverer do 5'59 zjutraj je naznačen s pokončnimi črtami polfg minut. — PuSice kažejo, kako treba citati, namreč na levi od zgoraj doli, h desni pa od zdolaj gori.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tndi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodcvo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgoroc t SomenlSkl ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Zeta 1881. v Gorid ustanovljena Ivrdka
j   f   XI UMMlLt Ulllvi V;
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in siav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje tečno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
;privi!.
civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec
M. POVERAJ V GORICI
na Travniku it. 5.
Naznanjam eastitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojaenico in trgovino h prejšnjih prostorov na Travniku 5t. 22 v gorioznaeeno prostore na Travnik št. 5.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlaije ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi.
Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižkt razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi.
Saunig & Dekleva v (fanti-*****!
VELIKA  ZALOGA  ŠIVALNIH   STROJEV
rsznih sistemov, siamorezn'e in železnih blagrajnie, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-znane prvo angleške tovarne, »Helical-Premier«, »BegenU, »Lucifer« in »Postilion« itd. — Prodajajo se tudi posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. Cene zmerne! Brez konkurence! V zalogi se nahajajo različni šivalni stroji —
^__„.    kakor za čevljarje, krojače in prav fine „Pfafl"
1; '\ za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika)
-j Komad šivank za šivilje stane 36 kr. sJy   Zaloga pušk, samokresov in patronov.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim b lagom
Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši),
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi so dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & ValenčiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbo sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogoča ¦
»Krojaška zadruga'*
vpisana zadruge  z  omejeno   zavezo v  Gorici.
Soaposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgam i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), =Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležlrih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. .
Tse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje ledi uzorce, poštnine proste.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
Apollo
V\arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birma nce, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naroČila  ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje l:upnvn!iščo nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojača in čevljarje.
SrcUnJIce. — Rožni venei. — Masno knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje. prodajalce pejmiho s in trgih