4, VII.‘1931
Poštnina platana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK,« ČETRTEK IN SOBOTO.
wat.  prilog'
Cena poHameini Številki Din 1‘5U.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
j*TVK<e
Raročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Dln. za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95*.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 14. julija 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 79.
Pazite na kolkovanje računov in potrdil v trgovskem prometu.
V zadnjem času se vedno bolj množijo primeri, da organi finančne kontrole ob vsaki priliki vse dostopne jim trgovske račune, potrdila itd. pregledujejo, ali je po zakonu predpisana taksa v kolkih pravilno plačana. Največ prestopkov v tej smeri se napravi v praksi radi tega, ker večina trgovcev pravilno ne uničuje kolkov na računih. Večina je mnenja, da zadostuje že, če je kolek nalepljen, ne poznajo pa predpisov, kako se na račun nalepljeni kolek mora uničiti.
Kolki na račune se prilepljajo, preden se račun napiše pod nadpis računa, tako da nadpis ni spisan čez kolke, nego nad nijmi. Računski kolki se uničujejo s tem, da se napiše prva vrsta vsebine računa čez prilepljeni kolek in sicer tako, da se začne pisanje na čistem papirju in se nadaljuje čez kolke.
če se računski kolek ne prilepi in ne uniči na predpisan način, se kaznuje oni, v čigar posesti se najde tak račun s petdesetkratnim zneskom računskega kolka, ki znaša 10, odnosno 20 para. Kazen se pobira torej tudi za račune, ki so sicer kol-kovani, pa kolek ni pravilno nalepljen, odnosno ni na pravilen način uničen.
Izpolnjevanje tega predpisa ni tako težko, da bi se ga v praksi ne moglo izvajati in je drugačno ravnanje pripisovati zgolj nepoučenosti ali površnosti, ki v primeru, da jo organ finančne kontrole zaloti, povzroča sitnosti ne le onemu, ki ima tak nepopolno kolkovan račun v rokah, temveč indirektno tudi izstavi-telju, ker ima za posledico rekrimi-nacije in korespondenco med izdajateljem in prejemnikom računa, ki niti iz daleko ne odtehta večje pozornosti, koja je potrebna pri izstavljanju računov, če se uničuje kolke točno po predpisih.
Druga navada v trgovskem prometu, ki ni v skladu s zakonom o taksah je izdajanje nekolekovanih začasnih potrdil o plačilu računa. Potrdilo o plačanem računu je kolka prosto samo, če se izda na računu, za čigar poravnavo je bil potrjeni znesek plačan. Vsako drugo potrdilo je zavezano kolku, ki znaša V2V0 od potrjene vsote, torej tudi začasno potrdilo. Okolnost, da se nanaša začasno potrdilo na kak prejšnji račun, je za taksno dolžnost brez vsakega pomena.
Ce se izda odjemalcu za plačilo dolžne vsote potrdilo, pa naj bo tudi samo začasno, je zavezano taksi '»/*% od potrjene vsote. Ako se ne kolkuje s toliko takso in ne uniči kolek na isti način, kakor pri računih, pa pride tak račun v roke oblasti ali organa finančne kontrole, se poleg redne takse pobere še kazen v izmeri trikratne redne takse. Trgovec, ki prejme začasno potrdilo o prejemu zneska Din 10.000-—, plača v primeru kazenskega postopanja na redni taksi Din 50— in na kazni Din 150, skupaj Din 200—, kar je vsekakor občutno.
Zaradi tega se v praksi vedno bolj opušča izdajanje začasnih potrdil in jih nadomešča s korespondenco, ki ima prilično sledečo vsebino: »Sporočamo Vam, da smo v Vašo razbremenitev pri nas knjižili iznos Din...
za poravnavo Vašega računa z dne ... in prosimo za soglasno knjiženje.« Tako formulirana korespondenca nima značaja priznanice, ki bi podlegala plačilu takse.
Za kazensko postopanje radi nepravilnega kolkovanja ali radi prikrajšanja kolkovine dajejo trgovci in obrtniki največkrat povod sami, ker ne polagajo zadosti pozornosti na to, da so računi in pobotnice važen del trgovske korespondnce. Račune in pobotnice puščajo ležati okoli po mizah, pultih in miznicah. Ko pride organ finančne kontrole k njim po drugih uradnih opravkih, pa vidi, da računi in pobotnice, ki so mu s tem, da ležijo prosto na njemu dostopnem kraju, naravnost na vpogled, je naravno, da mora postopati po predpisih in ovaditi prikrajšanje takse. Iz-
Obramba zoper tuje potnike.
Dan za dnem lias nadlegujejo tuji vsiljivi potniki s ponujanjem tujega blaga. Premnogi se (la po vztrajni vsiljivosti te vrste ljudi premotiti, da nazadnje le še kaj naroči. Navadno pozneje vsakega naročnika glava boli, ker dobi veliko več blaga ali pa mnogo dražjo, kakor je naročil. Da se izogne neprijetnih tožb, raje četudi po krivici, plača vse. Nasproti vsem takim vsiljivcem iz tujili držav je najbolje nastopiti z izjavo, da ne kupimo ničesar od njih zato, ker njihove države odklanjajo uvoz naše živine in našega žita. Pojasnimo jim, da nimamo denarja za taka naročila, ker ne moremo ničesar prodati izven države. Ko bodo prišli ti potniki domov, bodo veliki industriji pojasnili položaj med nami, in ta bo potem pritiskala na upravo svoje države, da bo morala dati pri trgovinskih pogodbah našemu blagu večje ugodnosti. — Navadno smo le preveč pozabljivi in naročamo povsod tudi brez potrebe tuje blago. Zato se pa tudi tujci prav nič ne bojijo odklanjati naše pridelke, ki zadnji čas tako usodepolno zaostajajo, da grozi kmetskemu stanu in vsem drugim kmetskim dobavnikom skorajšnji finančni pogin.
Združimo se vsi stanovi, posebno še trgovci za koristno gospodarsko samoobrambo, drugače propademo, četudi smo oblečeni v najlepše tuje blago, popolnoma vsi!
*
Gornji poziv je priobčil »Slovenec«. Pozdravljamo in podčrtamo ga z zadoščenjem, ker vidimo, da so se o upra-'vičenoSjti in potrebi borbe proti inozemskim vsiljivcem prepirčali tudi iz-ventrgovski krogi. 'V naši borbi proti Inozemskim potnikom smo vedno po-vdarjali, da gre več za interese konsu-menitov, kot za legitimne interese domačih trgovcev, katere se mora ščititi pred umazano konkurenco inozemcev, ki vsiljujejo naivnim konsuimentom pod navidezno nizkimi cenami sam »šundc Konsuimente je treba opozoriti resno in nujno, da take inozemske potnike, ki prezirajo naše zakone in obiskujejo stranke na domu, dasi vedo, da je to strogo prepovedano, pravijo najbližnji orožniški postaji. Računi, ki jih dobijo naročniki, so vedno tako veliki, da ogrožajo eksistenco posameznikov. Pri iztirjevanju so inozemske tvrdke neizprosne. Izgovori ne pomagajo. Naročila
polnjevanje te dolžnosti jim nudi tudi izdaten dohodek, ker dobi ovaditelj nagrado, ki znaša 1U plačane kazni.
Organ finančne kontrole pa ne sme naravnost zahtevati, da se mu pokaže račune in pobotnice, da jih pregleda, če so kolkovane, odnosno če so zadostno kolkovane. Trgovec je dolžan organu finančne kontrole pokazati račune in pobotnice samo, če se organ izkaže z odredbo ministrstva za finance, da mora izvršiti občasni pregled. Le v tem primeru je trgovec dolžan, da pokaže račune in pobotnice.
želel bi, da si trgovci to opozoritev dobro zapomnijo, da se tako obvarujejo škode. Poznejše pritožbe praviloma ničesar ne pomagajo. Naj bodo previdni, da si ne nakopljejo sitnosti, neprilik in materialne škode.
Izkušal sem sam, kam vodi nepravilnost, in ne želel bi, da bi tudi druge šele globa privedla do tega, da se bodo znali obvarovati škode. F. M.
pri inozemskih potnikih končajo vedno z rubeieim na blago in plačo. In zadnji čas je, da se s pomočjo pozivov, kakor je gornji, našimi deželanom odprejo oči in da se jih reši pred takimi škodljivimi in nevarnimi vsiljivci!
LETNI GOSPODARSKI KONGRES V BEOGRADU.
Na konferenci zastopnikov gospodarskih krogov v Beogradu so sklenili, da se kongresu, ki se bo vršil od 11. do 13. septembra t. 1., predlaga tale dnevni red po predlogu prirediteljskega odbora tega kongresa:
1.	Ugotovitev količine naših proizvodov za izvoz v prihodnjem izvoznem letu, ki se začne 1. septembra 1931. in traja do 31. avgusta 1032., ter pretresanje ukrepov, ki jih je treba storiti, da se ta izvoz zagotovi. — 2. Naši poljski pridelki in ukrepi, ki jih je treba storiti in iki so že storjeni za pospešitev tega izvoza. — 3. Pregled stanja našega gospodarstva v obrtništvu, industriji in trgovini. — 4. Avtomobilizem in avtobusni promet v krajih, kjer ni železnic, in 5. finančna obremenitev v zvezi s predpisi o samoupravnih cestah.
VINSKO NADZORSTVO V LJUBLJANI.
G. minister za poljedelstvo je imenoval z odlokom z dne 19. februarja 1931. št. 10.968-2 g. Žmavca Andreja, upokojenega ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru, za vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika v Dravski banovini. Na podlagi § 45. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu se je odredil vršilcu dolžnosti kletarskega nadzornika sedež pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Spričo dejstva, da je imel prejšnji vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika svoj sedež v Mariboru, se gornje razglaša s pripombo, da se je obračati v vseh zadevah, ki se tičejo kontrole vina in so urejene z zakonom o vinu odnosno s pravilnikom za izvrševanje zakona o vinu, ter drugimi odnosnimi predpisi, na kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani.
Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Mlinska industrija in konzument ter novi zakon o trgovini s pšenico.
Ureditev kupovanja in prodaje pšenice v naši državi je urejena z novim zakonom, ki jamči, da dobi vsak kmetovalec za svojo pšenico najmanj Din 160— za 100 kg. Nadalje je s posebnim pravilnikom uvedena kontrola in mlini in vsemi kupčevalci s pšenico in s pšenično moko. Na podlagi novega zakona sme minister za trgovino in industrijo, če bo treba, predpisati mlinom, da‘ morajo kupovati in mleti tudi pšenico, lažjo od 75 kg hektolitrove teže.
Vprašanje stabilizacije pšeničnih cen je vprašanje ureditve pšenične proizvodnje, t. j. koliko in kakšno pšenico se pridela. Današnje težko-stanje na žitnem trgu je brezdvom-no posledica tega, da se na eni strani prideluje preveč pšenice, na drugi strani pa da pada potrošnja pšenice, ker ljudje jedo več živinorejskih pridelkov, zelenjave in sadja. V naši državi je potrošnja pšenice na glavo in leto 97 kg. Potrošnja koruze je znatno večja: 150kg na glavo in leto.
Naš vsakoletni pridelek pšenice je takšen, da pri ravnokar navedeni potrošnji od 97 kg na glavo in leto ostane za izvoz letno okrog ene osminke pšenice (12%). Ako bi vsi naši državljani jedli toliko pšenične moke in kruha, kot jedo n. pr. Vojvodinci in Sremci, potem bi imeli premalo lastnega pridelka pšenice za prehrano naših državljanov. Dočim porabi letno Vojvodinec okrog 180 kg pšenice, Sremec 243 kg, porabi Bošnjak in Hercegovec samo 54 kg. šu-madinec in Hrvat 70—80 kg pšenice letno.
Kar se tiče izvoza pšenice, moramo imeti pred očmi, da vsi naši sosedje, izvzemši Madjare in Romune, rabijo pšenico in jo letno uvažajo. Evropske agrarne države (brez Rusije) pridelajo preko svoje potrebe samo 15% one pšenice, ki jo rabijo evropske industrijske države. Tako n. pr. mora Grčija sama letno uvažati najmanj toliko pšenice, kolikor je imamo mi v najboljšem letu na razpolago za izvoz.
In vendar ni mogoče prodati naše pšenice. Priporoča se našemu kmetu, naj prideluje samo živinorejske pridelke, mlečne pridelke, jajca in drugo, kot dela Danec. Nihče pa ne pove, kam bo šel kmet s temi pridelki, ako bi tričetrt zemlje uporabil za pridelovanje teh pridelkov in samo en-četrt za žito, kot je to slučaj na Danskem. Naš kmet nima v neposredni bližini konzumenta, kot ga ima Danec v Londonu, ki šteje 13 milijonov prebivalcev.
Ne smemo pozabiti, da je najdonosnejše in najracionalnejše pridelovati v gotovih pokrajinah one poljedelske kulture, ki na dotični zemlji, podnebju in pri ostalih življen-skih činiteljih najboljše uspevajo. Pri nas v Vojvodini lahko z umnim pridelovanjem in gnojenjem, ter z dobrim semenom pridelamo prvovrstno pšenico. Pridelek pšenice na 1 ha ne more biti v Vojvodini pri najpopolnejših tehniških sredstvih tako visok kot je n. pr. v severni Nemčiji in na Danskem. Glavni činltelj, ki pri nas
\
to ovira, je vlaga. Ako bi lahko v Vojvodini namakali aijlve,' potem bi bil tudi pridelek 3—4krat večji.
O tem nočemo za enkrat 'govoriti, ker zahtevajo ta dela prevelikih žrtev kapitala. Hočemo pa omeniti ono, kar je mogoče doseči z malimi sredstvi. Agrikulturna veda je na podlagi dolgoletnih in mnogoštevilnih ra,ziskavanj dognala, da se lahko znatno dvigne piidelek in poboljša kakovost pridelka, ako se pravilno in pravočasno obdeluje zemlja, pravilno uporablja gnojilo, ki ga rastlina potrebuje in seje dobro, izbrano in razkuženo seme. Na obdelovanje samo odpade 20%>, na gnojenje 50% in na seme 30°/o od uspehov dobrote in kakovosti žetve. Po raziskovanjih Zavoda za specialno poljedelstvo na kmetijski fakulteti beograjske univerze so naše pšenice v splošnem dokaj slabe. Vzrok je samo v nestrokovnem obdelovanju, nikakšnem oziroma pomanjkljivem ali enostranskem gnojenju in setvi slabega semena, polnega plevela. V Vojvodini, na Hrvaškem in Slavoniji, torej v glavnih žitorodnih krajih naše države je po teh raziskovanjih samo 20n/o raziskovanih pšenic odgovarjalo trgovskim normam. Srbija je v tem pogledu dala še slabše blago; — 12%> teh pšenic je sposobnih za svetovni trg. Po dunajskih borznih uzansah se smatra pšenica, ki ima hektolitersko težo 76 — slaba, 78 — srednja, 82 — dobra. Naše pšenice pa so dale sledeče:
OJ
J*
i>s
33
v
JS
nad 80
78—80
76—78
pod 76
a
1
>
'S
>
2"/o
5%
15“/.
78"/»
II
!š
CQ
•S g « •81 S
-i Ih
CG
rt
Q
af ,c3
S '3 > rt
as
7"/o	2°/o	25%
13»/»	8°/u	22%
80°/o	88"/o	43%
Hektoliterska teža je odvisna od mnogoštevilnih okolnosti in sicer, koliko ima žito vlage, koliko je debelo, dolgo, kakšno obliko ima, specifično težo itd. Nadalje je hektoliterska teža odvisna tudi od tega, kako se na polni cilindrična tehtnica. Veliko vpliva tudi plevel in druge primesi, ki jih imamo v precejšnji meri v ži tu, prepogostokrat 10—15%.
Prvi korak je z zakonom storjen. Sedaj moramo narediti še drugi korak, poboljšati kakovost pšenice.
K&kovost naše pšenice je ravno vsled primitivnega obdelovanja, slabega semena in skoraj nikakršnega ali povsem enostranskega gnojenja, slaba. Znano pa je vsaki gospodinji, da se iz slabe moke ne more narediti dobre pecivo. Iz srabega žita ne more mlinska industrija narediti dobre moke. Ako bodo morali mlini kupovati tudi slabo pšenico, se bo kakovost naše pšenične moke znatno poslabšala in konsumenti ne bodo hoteli uporabljati takšne moke. Mlinska industrija ve in zna najboljše, kaj se pravi zadovoljiti konzumenta! Koliko reklamacij, koliko izgube konzumentov prepogostokrat povzroči slaba moka, ki jo konzument enostavno zavrača in jo odklanja. Da pri nas ni lahko dobiti dobre pšenice, iz katere se lahko naredi moka, ki ima vse dobre lastnosti za pecivo, ni treba še posebej naglašati. Statistični podatki znanstvenega zavoda beograjske uni verze nam to dokazujejo, mlinska Industrija pa lahko dokaže na podlagi vsakoletnih težkoč pri nakupu kakovostne pšenice. Zato smatramo za neobhodno potrebno, ako hočemo, da hvalevredno prizadevanje vlade glede reguliranja cene pšenici done-se čim najboljše sadove, da se kmetovalca poduči in da se mu pomaga pridelovati dobro blago, za katero bo lahko tako na domačem, kot na svetovnem trgu dobil odgovarjajočo ceno. Konzument in mlinska industrija s pravico zahtevata od merodajnih čini tel jev, da se poleg reguliranja cen uredi tudi vprašanje kakovostne proizvodnje. Dvigniti kakovost naše pšenice pa je mogoče, kot smo že naglasili, s pravilnim obdelovanjem, gnojenjem in dobrim semenom. Jesensko oranje in gnojenje pred setvijo z vsemi hranilnimi sredstvi, ki jih
Trgovinska pogodba s Češkoslovaško pred češkoslovaškim parlamentom.
Dne 9. julija je Lila predložena češkoslovaškemu parlamentu v odobritev tr go vinska pogodba med našo državo in Češkoslovaško. Oo tej priliki se je razvita v parlamentu zelo živahna debata, v katero so posegli zastopniki vseh strank in odlični gospodarstveniki.
V imenu odbora za zunanje zadeve ja govoril bivši češki poslanik v Beogiadu g. Jan Šeba. V svojem govoru je omenjali vse one velike napore, ki so bili storjeni za sklenitev te pogodbe. Nagla-šal je, da j© splc&na gospodarska 'kriza ■zajela obe državi, Jugoslavijo pa tem bolj, ker so bili jugoslovanski poljedelci primorani tekom zadnjih par desetletij večkrat prijeti za orožje. Konstatiral je, da skoro 40% oe-lokupnega češkoslovaškega izvora v Jugoslavijo tvorijo tekstilni predmeti. Češkoslovaška mora zato gledati, da si obdrži jugoslovanski trg za svoje tekstilne produkte in produkte železne industrije. Beograd postaja trgovski center za Balkan in Češkoslovaška si mora tu utrditi svojo pozicijo.
V to svnho bi bilo tudi dobro in ko rist.no, da bi že enkrat uredili rečno plovbo med obema državama, zlasti še, ker ima Češkoslovaška številne pogodbe ti raznimi nemškimi podjetji. Potrebno je, je naglašal g. Šeba, čim tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama, vsled česar pozdravlja ustanovitev jugoslovansko - češkoslovaške trgov ,ske zbornice.
V imenu socijalnih demokratov je govoril g. Stejskal in pozdravljal novo pogodbo, ki je zlasti velikega pomena za češiko tekstilno, metalno in kemično industrijo.
IPo govorih številnih drugih govornikov je bila debata zaključena ter pogodba sprejeta. Dne 20. t. m. bo pogodba predložena senatu v odobritev in skoro m dvoma, da bo tudi tu sprejeta.
Ustanovitev jugosl.-romim. kartela za mehki les.
•Kakor smo iže poročali, je bil že pred; par uneseci ustanovljen jugoslovansko -romunski lesni kartel »Union Bois«; s sedežem v Ženevi. Dne 3. t. m. pa je bil na Dunaju ski.enjen delinitivrn sporazum tako, da bo kartel lanko že pričel s svojim delovanjem. Največ zaslug si je pri tem pridobil gen. dir. »Šipaua„ dr. M. Ulmanski.
Sporazum je sklenjen na tri leta in njegov namen je: 1. stabilizirati cene; 2. enotna klasiiikacija in 3. normiranje plačilnih pogojev.
iKotmunsUa vlada je pri tem podelila .svoji gozdni Industriji razne olajšave. Sporazum je postal za Romunijo že obvezen, za nas pa posllane takoj, ko dobi odobrenje ministra za šume in rude.
Z novim sporazumom bo odpravljena tista ostra konkurenca, ki je škodovala obema državama in od katere so imeli koristi le kupci našega in romunskega lesa.
Pri določevanju cen za les so se predvsem upoštevali interesi male in srednje industrije.
Jugoslovanski kartel sestoji iz treh delov: Slovenije, Gorskega Ko tora in Bosne.
Centralni urad za ves promet z Romunijo bo v Zagrebu v prodajnem oddelku Angleško-jugoslovanske lesne industrije, d. d.
U
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoži
Ljubliana, Dunajska c. 6
žito in tla v večji ali manjši men potrebujejo, setev selekcioniranega semena, ki je prilagodeno za poedine vrste tla in podnebje, razkuženo in odporno proti boleznim, to naj se istotako uredi zakonitim potem. Uničevanje plevela, ki nam naredi vsako leto milijonsko škodo in poslabša kakovost naših pridelkov, se mora tudi zares izvrševati. Kaj pomaga naprednemu kmetovalcu, če zatira na svojem posestvu rastlinske bolezni in škodljivce, a njegov sosed se za to ne briga. Ves izdatek je zastonj, ker čez nekaj dni ima na novo vse okuženo od škodljivcev, bolezni oziroma od plevela, ki se je preselilo od sosednih posevov na njegovo.
Takoj sedaj, ko se kmetovalcu da kolikor toliko odgovarjajoča cena za pšenico, naj se ga pouči, kako lahko dvigne pridelek, kakovostno in količinsko. Uporaba dobrega čistega semena, vračanje izčrpanih rudninskih snovi, zatiranje plevela in škodljivcev mora biti za vsakega, ki poseduje naj dražje narodno blago — zemljo — dolžnost. To s polno pravico zahtevajo oni, ki morajo kmetijske pridelke plačevati po določeni ceni Kaj rado se zgodi, da v takih slučajih kakovost pridelka vedno bolj pada, mesto da se poboljša. Ako se kakovost pšenice pri nas še poslabša, potem bomo pač doživeli, da bo Jugoslavija, ki bi pri racionalnem delu lahko imela pšenico prve kakovosti, pridelovala samo drugovrstno pšenico, s katero ne bo mogla konkurirati na svetovnem trgu. Doma pa bo konzument, ako bo moka slaba, porabo zmanjšal in zamenjal z drugo hrano, ki bo boljša in z ozirom na kakovost cenejSa.
ZAŠČITA DOMAČIH ZR0DUCENT0V PRI JAVNIH DOBAVAH.
Centrala industrijskih korporacij je skupno z drugimi gospodarskimi organizacijami že ponovno insistirala na tem, da se prične točno izvajati člen 85. zakona o državnem računovodstvu, ki omejuje prve licitacije pri državnih nabavah na domače izdelovalce in domače producente. Trgovinski minister je sedaj na to pristal in je na podlagi člena 85. zakona o državnem računovodstvu razposlal vsem ministrom, zlasti pa ministrstvu za promet in ministrstvu vojske in mornarice, kiralj. banskim upravam, uipravi državnih anonotpolov itd. okrož-
nico, v kateri pravi med drugim: Pokazalo se je, da se je pri licitacijah za državne nabave uvedla praksa, ki nasprotuje zakonu o državnem računovodstvu in da se pri teh licitacijah dovoljuje udeležba tudi tujih producentov poleg domačih. S tem se škoduje domači industriji, ki često ne more tekmovati s tuji mi tvrdkami. Zakon o državnem računo vodstvu (čl. 85) predpisuje, da se morajo vselej, kadar gre za predmete in materija], ki se lahko nabavi doma, v prvi vrsti upoštevati samo domače tvrdke. Edino tedaj, č predmetov ali materi-jala ni mogoče dobiti v državi ali pa so <ene previsoke, odredi pristojni resorni minister ponovno licitacijo, kjer lahko konkurirajo tudi tuje tvrdke. Ta okrožnica je sporočena predsedniku vlade, da se bodo v bodoče vsa ministrstva točno po njej ravnala.
LASTNIK FR1DF.R'K HERTLE. Podiuel]«
zn moderne centralne kurjave, parne pralnice, paine kuhanje, sušilnice In zdrav « Tene opreme
Ull” 1 MM*KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Teli-fon 3482
AVSTRIJSKI ZAVOD ZA RAZISKOVANJE LESA.
Avstrijsko gospodarstvo, pa tudi ono Srednje Evrope, je že davno občutilo pomanjkanje centralnega zavoda za lesno raziskovanje, gospodarstvo in industrijo. Sedaj bodo po vzorcu inozemskih zavodov ustanovili tak izavod v Avstriji, na Dunaju. iPridejan bo visoki poljedelski šoli (Hochsohule fiir Bodenkultur); vodil ga bo rektor te šole s prid el jen im mu sosvetom. V sosvetu bodo poleg teoretikov tudi odlični praktiki avstrijskega lesnega gospodarstva. Glavne naloge novega zavoda bodo vsa vprašanja diagnostike in anatomije lesa, presku-stvo materiala in predelovalne možnosti lesnih vrst, ocena o napravah industrijskih podjetij, preskustvo strojev in orodja. Seveda se bo bavil zavod tudi z vprašanji carinske in tarifne politike ter z drugimi trgovskopolitičnimi posli.
N tmški kartel džute je po pristopu zadnjih outsiderjev sedaj popoln.
Sle-.iHtirf' .»i kongres svile bo zboroval leta 1932 v Ddseldoru. Mednarodna svilena zveza bo skrbela sedaj zlasti za propagando.
Glede ruske petrolejske politike je iijavil D jterding, da o sodelovanju z Rusijo za sedaj še ni govora, da se pa pričenjajo Rusi polagoma prilagodovati politiki cen velikih koncernov. Sicer je p;i amsiiska petrolejska produkcija v štirinajstih dneh večja kol ona Rusije v vsem letu.
Dohodki indirektnih davkov v češkoslovaški rastejo kljub oslabljeni kon-sunini moči prebivalstva; v prvem letošnjem četrtletju so nesli 476 milijonov Kč proti 453 milijonov v istem lanskem četrtletju. To zvišanje je v zvezi z večjim davkom na pivo.
0 iiačrtu carinske zveze med Nemčijo in Avstrijo bo začelo razpravljati stalno Mednarodno razsodišče v Haagu 20. julija t. 1.
Železo se je mednarodno nekoliko ojačilo in kaže prijaznejše lice. Tako (poroča Zveza jeklarn v Essenu.
Brezposelnost v Angliji je navedena z 2,665.000 osebami, kar je 774.000 oseh več kot ob istem času preteklega leta.
Za Banque de Geneve, ki se nahaja v finančnih težkočak, je obljubil švicarski zvezni svet znatno podporo.
Westminster Bank je kot tretja med angleškimi velebankami znižala polletno dividendo od 10 na 8%.
Katalonska banka v Barceloni se je izjavila za insolventno, kar je povzročilo precejšnjo paniko. Ta banka je med največjimi finančnimi zavodi Katalonije, njena glavnica šteje 50 milijonov peset. Bilanca izkazuje 370 milijonov pasiv.
Gospodarski položaj v Turčiji ostane nadalje nerazveseljiv; več inozemskih parniških agentur bo svoje lokale zaprlo, nekatere inozemske banke hočejo svoje turške podružnice oipustiti itd.
Inozemska pomoč za nemško industrijo naj se zajpočne po končnem sklepu Hooverjeve akcije. Nov centralni gospodarski zavod naj postane nositelj večjega dolgoročnega inozemskega posojila.
Španska banka je zvišala obrestno mero od 6 na 6/%. Tudi obrestna mera za zasebne kredite je zvišana za pol odstotka.
Zlato in devizno kritje Narodne banke Jugoslavije znaša po zadnjem izkazu Na-irodne banke 2291 milijonov dinarjev ali 41-25% obtoka bankovcev in takoj plačljivih obveznosti. Zlate zaloge same so izkazane z 1540 milijoni, državni dolg je reduciran od 4021 na 1825 milijonov dinarjev.
Avtomobilov v Avstriji je okoli 70.000, od teh 40% na Dunaju; avto taksijev je ca. 5000, med njimi 3000 na Dunaju; avtobusov je okoli 2200.
Ogrsko posojilo v znesku 500 milijonov frankov je dala po poročilu tista ,>Daily Mail« mednarodna finačna skupina London, Newyork, Pariz in Amsterdam.
O porabi industrijskih železniških tirov in o pogodbah med državno železnico in industrijskimi podjetji bo izšla nova na-redba prometnega ministra.
Izvoz lesa iz Poljske pada; v prvem letošnjem četrtletju je obsegal izvoz neobdelanega lesa 170.000 ton proti 408.000 tonam v prvem lanskem četrtletju. Izvoz napol obdelanega lesa taki izmeri, a vendar od -68.000 tisoč ton.
Za naravno svilo bodo pričeli veliko propagando in se bo posvetoval o tem 15. septembra t. 1, kongres v Parizu m leta 1932. kongres v Dusseldorfu. Par dni pred dusseldorfskim kongresom naj priredijo narodne zveze v vseh dežeiai »dan svile«, ki naj pokaže predn prave naravne svile.
Že v 24
leke klobuke itd.
gkrobi in sTetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Občni zbor Zveze trgovskih greraijev za Slovenijo.
(Nadaljevanje.)
F/ročilu o pridabnini je sledil referat g. Ivana Bahovca □ samoupravnih davščinah.
Poleg cit žavnih neposrednih davkov, ki so se v razdobju od leta 1922. cio 1930. zvišali za 274°/o, so za gospodarske kroge izredne važnosti tudi samoupravne davščine.
Samoupravne davščine delimo v občinske in banovinske.
A.	Občinske davščine.
Naše občine so dobile samoupravo po letu 1843. Samouprava se izraža v tem, da opravljajo občine svoje posle vobče neodvisno od državne uprave. Za opravljanje teh poslov pa so seveda potrebna zopet predvsem denarna sredstva, ki jih morajo črpati občine v glavnem iz obremenitve občanov, to je iz doklad, taks, trošarin itd.
Delokrog občin postaja vedno večji, postavljajo se jim tudi od strani državne uprave vedno večje naloge, nove pa jim prinaša tudi splošni kulturni, sodialni in gospodarski razvoj. V področje občin spada danes pospeševanje gospodarskih, kulturnih in socialnih interesov občanov, pa se ob teh velikih nalogah borijo skoraj vse občine z velikimi finančnimi težkočami.
V naši komunalni politiki pogrešamo predvsem enotnosti v delokrogu občin in pa zakonskih odredb, ki bi urejevale občinsko gospodarstvo, pravilno porazdelitev dela med občino, državo in banovino, kar bi preprečevalo prekomerno obdavčitev občanov z občinskimi davščinami.
O obdavčitvi z občinskimi davščinami skoraj do zadnjih let nimamo nikakega točnega pregleda, kar zna-či, da se komunalnemu gospodarstvu ni posvečalo nikdar dovolj pažnje.
Vendar pa nam že nekaj številk iz področja komunalnega gospodarstva kaže, da so občinske samouprave iz finančnega stališča tako važne, da je zlasti v zvezi z državnimi davščinami neobhodno potrebna remedura in zakonska ureditev občinskega gospodarstva.
Glavne dohodke kmečkim občinam tvorijo doklade na državne davke.
Tako so znašale doklade na državne davke n. pr. v letu 1926.:
za kmečke občine:	355,538.952	Din
za mestne občine:	178,515.037	Din
za sreske odbore:	41,052.585	Din
za okrožne odbore:	73,549.938	Din
skupaj 648,656.512 Din Iz trošarin so črpale občine v letu
1926:
kmečke občine: mestne občine:
41,166.933 Din 211,969.310 Din
skupaj 253,136.243 Din
Iz taks so črpale isto leto občine:
kmečke občine:	23,229.483	Din
mestne občine:	255,220.274	Din
sreski odbori:	158.432	Din
okrožni odbori:	14,482.652	Din
skupaj 293,090.841 Din
Skupna obremenitev s temi davščinami je znašala 1926: 1.194,928.595 Din, to je 21-9%> skupne fiskalne obremenitve z državnimi davščinami.
V naslednjih letih so znašali dohodki samo glavnih mest 795 milijonov Din.
V zadnjih letih so pričele posamezne občine uvajati tudi razne samostojne trošarine, uvoznine itd., tako da postaja iz leta v leto položaj davkoplačevalcev nevzdržnejši.
B.	Banovinske davščine.
Leta 1927. so bile z zakonom o porazdelitvi države v oblasti upostav-ljene oblastne samouprave, s to porazdelitvijo se je decentralizirala državna administrativna uprava in obsežen delokrog se je prenesel na oblasti. Vsi smo tedaj pričakovali, da bo dala osrednja državna uprava tudi potrebna sredstva na razpolago. Toda oblastne samouprave so bile tu, niso pa imele eksistenčnih pogojev
za delovanje, ker je bila državna dotacija za širok delokrog, ki obsega vso skrb za pospeševanje gospodarskih interesov itd., premajhna. Tako so morale oblasti in z novo porazdelitvijo države, tudi banovine, črpati glavni vir svojih dohodkov iz oblastnih, odnosno banovinskih davščin.
Iz statistike o tej novi vrsti obdavčitve sledi, da je imelo ieta 1928. —1	24 oblasti skupnih dohodkov
528.184 428 Din, ki so se stekali po-riajveč iz davščin in ki so v zadnjih letih rapidno porastle. že samo pogled na znatno zvišanje proračunov Dravske banovine, uvajanje novih davščin in fondov nam zadostuje, da je treba tudi v financiranju banovin potegniti mejo .davčne preobremenitve.
Nas zanimajo predvsem banovinske davščine Dravske banovine, katere so izzvale povodom letošnjega banovinskega proračuna med gospodarskimi krogi mnogo nevolje.
Najprej nekaj splošnih podatkov o finančni strani te samoupravne oblasti!
Prvi proračun ljubljanske oblasti leta 1928. je znašal 55,941.575 Din. Od te vsote je odpadlo na oblastne davščine, takse in doklade nekaj nad 20 milijonov Din.
V letu 1929. je znašal proračun ljubljanske in mariborske oblasti 132,462.493 Din dohodkov in 132 milijonov 7.493 Din izdatkov. Oblastne davščine, takse in doklade so bile predvidene s skupnim zneskom 53 milijonov 366.000 Din.
Prvi banovinski proračun za leto 1930-31 v celokupni proračunski vsoti ni mnogo nadkriljeval obeh oblastnih proračunov za leto 1929. in je znašal 136,062.286 Din. Močno pa so porastle banovinske davščine in sicer od 53,366.000 Din v letu 1929. na
85,680.000	Din.
Tudi letošnji banovinski proračun sam po sebi ni prinesel nikakega zvišanja, ker znaša 119,964.015 Din. A poleg tega proračuna je še poseben proračun cestnega fonda, ki je znašal prvotno 45,350.000 Din in bi bil torej celotni banovinski proračun za 24,161.729 Din višji od lanskoletnega proračuna.
Zlasti ostro je prizadel gospodarske kroge Cestni fond, s katerim se je uvedla cela vrsta novih cestnih davščin in sicer: državna in banovinska taksa na motorna vozila, davek na vprežno živino, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest, taksa na šoferske legitimacije, davek na premije od zavarovanja motornih vozil, trošarina na pneumatike in kuluk, tako da plačuje danes vsak trgovec za ceste:
1. banovinsko cestno doklado,
2. sresko cestno doklado,
3. Izredni prispevek za vzdrževanje javnih cest,
4. občinsko cestno doklado in
5. kuluk.
(Nadaljevanje sledi.)
JUGOSLOVANSKI POMORSKI PROMET.
Zbornica za TOI v Splitu je priobčila pred kratkim svojo pomorsko statistiko za leto 1080. Letne statistike te zbornice so dragoceni sestavi o razvoju vsega jugoslovanskega pomorskega prometa ob Adriji, o ladijskem, tovornem in osebnem prometu, o morskem ribištvu, trgovskem brodovju, železniškem postajnem prometu ob obali, o prometu jugosl. ladij v inozemskih pristaniščih itd.
V letu 1030. je znašal promet v pristanišča ob Adriji prihajajočih ladij 96 tisoč 533 ladij s 14,080.000 netotonami, promet iz pristanišč odhajajočih ladij 96.474 ladij s tudi 14,980.000 netotonami; blagovni promet v tuzemstvu uvoz 2 milijona 568.000 stotov, izvoz 2,481.000 stotov, blagovni promet z inozemstvom uvoz 5,260.000 stotov, izvoz 17,881.000 stotov. Trgovsko brodovje je štelo 170 parnikov s 192.996 netotonami in 316.684 brutotonami. Vse te številke nam pravijo kakšno važnost ima naše trgovsko brodovje v skupnem gospodarstvu Jugo • slavije. In to brodovje zelo hitro raste.
MEDNARODNI BORZNI INDEKS.
Da viharno hiuisse-gibanje po prvih poročilih o Hooverjevem moratorijskem načrtu je sledila v tednu med 27. junijem in 4. julijem nalahna reakcija. Menjajoči se potek pogajanj v Parizu se je javljal v kolebanju na svetovnih borzah in je prišlo na skoraj vseh efekt-i':h trgih do majhnega poslabšanja, ki so .je gibalo pač v zmernih mejah. Iz indeksov dvanajstih običajnih efektnih irgov izračunjeni mednarodni borzni indeks je padel po 15 odstotnem oja-čenju prejšnjega tedna le od 62-1 na 61-8'Vo, pri čemer je indeks na koncu leta 1927 enak 10O. Tako je indeks še zmeraj 14‘/2%> nad letošnjim minimom izpred dveh tednov.
Tu podamo seznam posameznih borz:
<X> 11 L-
>0 rsj
c3 a
Jsj «—i
London Berlin Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Ziirich Dunaj
Budimpešta Praga Milan Newyork
Vidimo, da je ostal London na enaki višini, da so si opomogli efektni trgi Amsterdam, Stockholm in Milan, ostali osmeri trgi pa da so kolikortoliko oslabeli.
.5	20. 6. 6.	t—’ . <M t-
	n (-	
S 2	0> C-l	o -*
	T3	
o	SJ 1	o 1
	E-	H
1026	433	433
1136	44-7	42-4
156-8	881	87-0
133 8	500	49 2
104 5	480	48 4
109-5	632	66 0
1010	702	69 8
91-4	46 9	46-7
1092	58 9	568
1083	719	71 8
124-0	74 9	760
137-3	84-9	840
Priporoča se
Gregorc & Ko.
Mu&Bjtana
Veletrgovino Špecerijskega in kolonijalnega blago raznega iganja in {pirita.
Telelon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahttvajte špocijalne ponudbe!
S
NOVI MILANSKI GLAVNI KOLODVOR.
V Milanu je bil dme 30. junija t. 1. slovesno otvorjen novi glavni kolodvor. O obsežnosti te nad vse moderne postaje naj pričajo sledeči podatki:
Time naprave zavzemajo dolžino 400 km, celotna prostornina zgradb znaša
2,500.000	m8, podštreški in kovinska pri-strešja pa 80).000 m3. Uporabljeno je bilo 6,500.000 m3 gradiva. Potniški kolodvor s 24 tiri in 66.000 m3 z ostrešjem pokritega površja je zahteval 360.000 m8 zidovja in 16 000 ton železa. Termične, hidravlične, varnostne, signalne in električne naprave so najmodernejše. Poslu-ževanje kretnic in signalnih naprav se vrši iz 7 bločnih zgradb, ki imajo skupno 1100 prestavijalnih vzvodov.
Tovorni pomožni kolodvor Lambrata je dolg 5 km in širok 300 m. Njegova površina znaša 1,400.000 m* in se lahko na tem kolodvoru ranžira dnevno 5500 vozov; ima 1300 km tirov in 9 bločnic s 1000 prestavljali.
Posebna kurilnica za potniško službo, ki dnevno opremi 170 parov vlakov, je bila zgrajena v predmestju Greku.
Za železniško osobje so bile zgrajene lične Stanovanjske hiše, ki nudijo železničarjem udobna in cenena stanovanja.
iVeličastni 50 m dolgi, 33 m široki in 42 m visoki postajni vestibul je okrašen s krasnimi keramičnimi reliefi z motivi iz rimske preteklosti.
'Brezdvomno je to veličastno delo, ki ga zadostno proslavijo že številke same.
Pred 25 leti so položili prvi temeljni kamen. Delo je pa le polagoma napredovalo, dokler ni leta 1924 sedanja vlada energično preosnovala način dela in istega leta uspešno končala in s tem nagradila delavnost industrijskega in trgovskega mesta Milana, ki je eno izmed največjih italijanskih delavnih središč, in mu preskrbela kolodvor, ki odgovarja njegovemu vedno rastočemu razvoju in gospodarski vrednosti.
Priporoča se (Josip Bajde Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, pobiranj -, ugla-ševanje priznano najboljše.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. julija t. I. ponudbe glede dobave lesa ter glede dobave 1 nosilca; do 16. julija t. I. glede dobave 100 kg papirnatih vrečic, 100 kilogramov ovijalnega papirja in 2000 kilogramov bučnega olja; do 20. julija t. 1. pa glede dobave 10.000 komadov krajnikov. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 m-‘ bukovega lesa, 1 kadi in 1 peči za kopalnice in 20 plošč železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave tropolnih avtomatičnih sklopk. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave orodja in kemikalij za analizo jamskih plinov. — II. Pomorska obal-ska komanda Boka Kotorska sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg pšeničnega zdroba, 1000 kilogramov leče, 150 kg paprike, 500 kg konzerviranega sočivja in 300 kg suhega sočivja. — Dne 5. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 320.000 kg portland-cementa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 4. avgusta t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 6810 kg raznih suhih barv, 310 kg emajl-barve, 4000 kg fir-neža, 200 kg sikativa, 400 kg terpenti-novega olja, 100 kg kopal-laka, 4000 kg karbolineja, 3000 kg katrana, 300 kg denaturiranega špirita, 1400 kg steklarskega in mizarskega kleja, 1100 kg krede in 500 kg mavca. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg prašnega olja; do 24. julija t. 1. pa glede dobave 1000 kg železa, 30 kg jeklene pločevine, 270 kg jeklene žice, 100 komadov kazalnih stekel, 240 komadov vodokaznih cevk, 350 komadov ob-ločnic za plinsko razsveljavo, 20 komadov motnih šip, 20 komadov šip za strojna okna in 300 komadov gorilcev za oljnati stenj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa.
— Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 7000 kg tračnic in 60 komadov vrvic za telefonske slušalke. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bombaža; do 30. julija t. 1. pa glede dobave 1 vagona negašenega apna, 500 kg subox-barve in 500 kg cerezita. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1 kompletne skretnice, — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg kolomaza, 1000 kg olja za mazanje vagonet in 1500 kg strojnega olja.
— Dne 7. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 5000 kilogramov karbida. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Oddaja zakupa zemljišča v svrho zgradbe buffeta na postaji Derventa se
bo vršila potom ofertalne licitacije dne
4.	avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani/
Oddaja zakupa buffeta na postaji Arandjelovac se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 6. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Siju poročila
TRŽNE CENE V CELJU, dne 1. julija 1931.
Govedina: 1 kg volovskega mesa 1. vrste 18, 11. vrste 16, 111. vrste 14, kravjega mesa 10 do 12, vampov 10, pljuč 8 do 10, jeter 16, ledvic 16, loja 5 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 18, 11. vrste 16, jeter 18, pljuč 16 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 20,
11. 18, III. 16, pljuč 16, jeter 12, glave
12, slanine I. 17, II. 16, na debelo 16, suhe slanine 20, masti 18, šunke 23, prekajenega mesa I. 23, II. 22, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 1.3, jezika 23 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, braunšviških 15, salami 70 do 90 Din.
Perutnina: piščanec majhen 13, večji 20, kokoš 30 do 35, petelin 30 do 35, raca 35, domači zajec, manjši 15, večji 20 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka
2-50 do 3, kisle smetane 14, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 48, masla 32, bohinjskega sira 25 do 28, trapistovskega 24, ementalskega 28, sirčka 14, eno jajce 1 Din.
Pijača: 1 liter starega vina 20, novega 10 do 16, piva 10, žganja 35 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4-50, pol-belega 4-30, črnega 4, žemlja mala 0-50, velika 1 Din.
Sadje: 1 ,kg hrušk 8, marelic 16, orehov 8, luščenih 30, češenj 4, suhih češpelj 7 do 10, suhih hrušk 8, 1 limona 1 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 76, Santos 52, Rio 40, pražene kave I. 92, II. 78, III. 48 do 68, čaja 68 do 140, kristal belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, medu 16 do 20, kavne primesi 18, riža 1.12, 11.10, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 16, olivnega 16 do 30, bučnega 18, vinskega kisa 5-50, navadnega 3, petroleja 7-50, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-50, celega popra 44, mletega 46, paprike 30, sladke paprike 36, testenin I. 12, II. 8, mila 13, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 20 do 30, sode za pranje 2 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke štev. 00
3-40, št. 0 3-40, št. 2 3T5, št. 4 3-05, št. 5 2-85, št. 6 2-60, ržene enotne moke
3-20, pšeničnega zdroba 3-70, koruznega zdroba 2-45, pšeničnih otrobov 1-30 do
1-50, koruzne moke 1-85, ajdove moke
4-40, kaše 3-40, ješprenja 3-80, ovsenega riža 7 Din.
Žito: 1 q pšenice 200, rži 160 do 170, ječmena 160, ovsa 220, prosa 250, koruze 145, ajde 250, fižola 300 do 350, gralia 1400, leče 1200 Din.
Kurivo: 1 q premoga, črni trboveljski 47, zabukovški 49, rjavi 25, 1 m3 trdih drv 130, 100 kg trdih drv 34, 1 m' mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28 Din.
Krma: 1 q sladkega sena 70, polsladkega 60, kislega 50, slame 50, prešana stane več 8 Din.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 3, 1 glava solate 0-50 do 1, 1 kg zgodnega zelja 6, ohrovta 5, karfijola 10, špargljev 16, kolerabe 4, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg paradižnikov 8, kumar 5, graha v stročju 6, fižola v stročju 5, čebule 5, česna 12, krompirja novega 3, jurčkov 1 komad od 0-25 do 1,
1 kg buč 4, 1 liter borovnic 1-50 Din.
Tržne cene v Mariboru dne 1. julija 1931: 1 kg govejega mesa I. vrste Din 16—18, II. vrste 12—14, III. vrste 8 do 10, 1 kg jezika svežega 16—20, vampov
5—10, pljuč 4—8, ledvic 16—18, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 5—10, loja 2—11. — Teletina: 1 kg teletine I. vrste Din 25—35, II. vrste 12 do 20, jeter 20—25, pljuč 16—20. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din 14 do 25, sala 14—15, črevne masti 10, pljuč 8—10, jeter 8—12, ledvic 20, glave 8—10, nog 6—7, slanine sveže 12—15, papricirane 18—20, prekajene 18—20, masti 15—18, prekajenega mesa 16 do 24, gnjati 23—28, prekajenih nog 6—7, prekajenega jezika 18—30, prekajene glave 8—10. — Klobase.: 1 kg krakovskih klobas Din 20—32, debrecin-skih 14—25," brunšviških 16—20, pariških 24—25, posebnih 24—25, safalad 24—25, hrenovk 25—28, kranjskih 32 do 35, 1 komad prekajenih klobas 4 do 5, 1 kg mesenega sira 25—28, tlačenk 16—20, salame 80—90. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste Din 10, II. vrste 4. — K o ž e : 1 komarl konjske kože Din 80—100, 1 kg goveje kože 6—7, telečje kože 12—13, svinjske 8-50, gornjega usnja 65—95, podplatov 55—65. — Perutnina: 1 piščanec majhen Din 12, večji 30, kokoš 30—45, raca 15—25, gos 30—40, zajec domač, majhen 8, večji 30. — Ribe: 1 kg morskih rib Din 16—24. — Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka Din 2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44, masla kuhanega 44, ementalskega sira 60—80, polementalskega 24—30, tra-pistnega 20—28, grojskega 25—28, til-sitskega 30—32, parmasana 80—100, sirčeka 6—7, 1 jajce 075—1. — P i j a -
č e : 1 liter vina novega 6—14, starega 16—26, piva 9, 1 steklenica piva 5 do
5-50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36—44, ruma 36—56, sadjevca
4—5, 1 pokalica ' 1'50—2-50. — Kruh:
1 kg belega kruha Din 4-50, črnega 4,
1 žemlja 0-50. — Sadje: 1 kg črešenj Din 4—6, sliv posušenih 9—12, marelic 18—20, hrušk 16, 1 limona 0’50—1, oranža 2—3-50, 1 kg rožičev 6—8, smokev 7—12, mandeljnov 42—56, orehov 8, luščenih 40, rozin 16—24, maka 12 do 16. — Špecerijsko blago:
1 kg kave I. vrste Din 44—90, II. vrste 40—56, pražene 1. vrste 48—94, II. vrste 44—56, čaja 60—250, soli 2-75, popra celega 44—60, mletega 44—60, cimeta 54—60, paprike 30—60, testenin 7—11, marmelade 18—36, pekmeza 10, medu 14—20, sladkorja v prahu 1350 do 14-50, v krist. 12—12-50, v kockah 13-50—14, kvasa 34—40, škroba pšen. 12—30, riževega 16—24, riža 4—12, 1 liter kisove kisline 45—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 3-50—8, olja olivnega 16—20, bučnega 13—16, špirita denat. 9—10, 1 kg mila 11—17, sode 1-80—‘2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—26. — Žito: 1 kg pšenice Din 1-60—2, rži 1-60—2, ječmena 1-50—2, ovsa 2—2 50, koruze 1-40—2, prosa 2 do 4, ajde 1-50—3, fižola l-80—4, graha 12—14, leče 10—14. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke 00 Din 3-40—3-75, št. 0 3-40—3-75, št. 2 3-20 do 3-50, št. 4 3-3 40, št. 5 2-80—3-25, št. 6 2-75—3-15, št. 7 1-75—2-50, ržene moke 1. vrste 3-25—3’50, II. vrste 3 do
3-50, prosene kaše 3 30—4-50, ječmenč-ka 2-80—14, otrobov 1-30—2, koruzne moke 1-60—2-20, koruznega zdroba 2-30 do 3-80, pšeničnega zdroba 3-75—4 50, ajdove moke št. 1 5—6, št. 2 3-50—6, kaše 5—7. — Krma: 1 q sladkega sena Din 70—80, kislega sena 70—80, ovsene slame 50—55, pšenične 50—55, ržene 50—55. — Kurivo: m3 trdih drv Din 120—145, mehkih 90—110, premoga trb. 40—45, velenjskega 24—28, 1 kg oglja 1-50—2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, bencina 6-50—7, 1 kg karbida 6—7, sveč 14—35. — Zelenjava: 1 kom. salate zgodnje 0-50 do
1-50, glavnate 0 50—1, endivije 0-50—1, 1 glava zelja zgodnjega 1—5, ohrovta
2—3, 1 karfijola 1—6, 1 šopek špargljev 3—7, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 12, zelene paprike 0 50—1, 1 kumarca 2—6, buča jedilna 3—4, 1 kupček graha v stročju 1, luščenega 8, fižola v stročju 1, 1 šopek peteršilja 0-25, zelene 1—3, zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebple 6, česna 18, 1 kom. pora 0-50, korenja vrtnega 1, pese rdeče kupček 1, kolarabe kom. 0-25—1, 1 kg krompirja zgod. 4, poznega 1-50—2. hrena 16, zelja kislega 5.
X iuMpitiolrj boru
lI	^
		
Tečaj 13. julija 1931.	Povpia- ševunje Din	Ponudb« Din
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold
Berlin 100 M '
Bruselj 100 belg ! . Budimpešta 100 peneči Curih 100 fr.
Dunaj 100 šilingov . . London 1 funt Newyork 100 dolarjev Pariz 100 fr. .
Praga 100 kron ........
Trst 100 lir
2272-58 1334-07 787 85, 986’45 1093-75 793 0!) 274-48 5031 "56 221-66 107-10 2! 15 18
2279-42 1338 09 790-21: 989-41 109905 795-49 275-30» 5618-56 22222 107'60 296-08
DELOKROG in dolžnosti, ki jih ima društvo za tujski’ promet
NA SUŠAKU.
Dne 1. julija 1931 se je vršila konferenca med predstavniki mestne občine in Društva za tujski promet na Sušaku, na kateri je bilo sklenjeno, da 1. bo nadzorovalna oblast od časa do časa nenadoma odredila preiskavo vseh hotelov, restavracij in prenočišč. Pri tej preiskavi bo sodeloval tudi delegat Društva za tujski promet. 2. Društvo za tujski promet izvede revizijo vseh najavljenih privatnih prenočišč.3. Društvo za tujski promet izvrši klasifikacijo in pregleda v pogledu čistoče vse javne lokale; 4. tudi v mestni komisiji za pregled čistoče sodeluje delegat Društva za tujski promet;
5.	vodi nadzorovanje nad vsemi postrež-čki; 6. vsi hoteli in ostala prenočišča so dolžni dajati podatke o tujskem prometu; 7. kontrolni organi Društva bodo imeli posebno legitimacijo, potrjeno od mestne občine; 8. v vseh gradbenih in olepševalnih vprašanjih mesta je treba povprašati za mnenje Društvo za tujski promet.
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirnno splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
JAKOB FUGI, dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«!
SMIMCIJSKO PODJETJE
R. RA N Z I N G E R
LJUB UANA
■padajoče direktnim
kolodvora
attomob
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA • •
•-Siv.
MIROSLAV ZUPAN ■ Ljubljana
STAVBENIK
Poštni ček. račun štev. 12 834
Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov s a ^bne stroke • • tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
KLIŠEJE
vse/i vrs£ por folog rafij a/r-ali risbah.
i% vi* £ «#/e
n aj scrlidnejše
ki iš a rna
ST-D EU
HUB LIANA
DAIMATIN0VA13
P 1 42/30.
Prostovoljna sodna dražba.
Na predlog solastnikov se vrši v torek dne 28. julija t. L ob 4. uri popoldne na licu mesta v Ljubljani, Lončarska steza štev. 2, prostovoljna sodna dražba posestva pod vlož. štev. 13> kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječega iz
hiše štev. 2 in št. 4 v Lončarski stezi, dvorišča, obširnega gospodarskega poslopja s tovarniškimi prostori za izdelovanje peči, vrta in dveh travniških parcel.
lzklicana cena znaša 1,000.000' Din. Družbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja.
Mate Hafner
javni notar kot sodni komisar
...	     Telefon	23-32
Knjige, časopise, račun«, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih a poljubnim Itevilom listov, barvotlike,
letake, naročilnice v blokih a poljubnim  _________________________ _____
cenike kakor tudi va« druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih cenah
Ljubljana^ Gregorčičeva 23
ISKARNA MERKUR
Lastna knjigo-ve* ni e«
Ureja dr
IV a.N 1’LKSS. - Za Trfovako - ludu.trijako d. d. »MERKU1U kot Izdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.