gt.86. / V Gorici, v torek dne 30. julija 1912. Tečaj XLII Izhata trikrat na teden, in sicer i torek, četrtek in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K »/., „ . . 10 „ Za Nemčtjoir i6^.'&' Ameriko in inozemstvo K 20. — Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu .Kažipot po Goriškem in Gradiščaoskem' in dvakrat v letu »Voaaired ze-" leznic, parnikav in poštnih zvf z;. Na naročilu brez doposlaaa naročnine se ne oziramo. 'ŽaSfLu; »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. KlLavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadsir. na desno. Upravnišf vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12' vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči č v Gorici, Telefoni št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Ftibčič) tiska in zal. Kmečki shod v Gorici. V nedeljo dopoldne se 'je vršil v Golici pri Jerasu tik južnega kolodvora kme-5 $i shod, kateri je sklicala »Gospodarska zadruga v Vrtojbi«. Valbiilu na shod se je odzvalo iako obilo kmečkega ljudstva, iz vseh vasi cele dkolice; prišlo je tudi .nekaj Furlanov. Obširen Jerasov vrt je bil poln zborovalcev. Shod otvori v imenu Zadruge tvan-Merniolja kot njen predsednik, pozdravi navzoče ter predlaga za predsednika sho-da Jožefa Lutmana iz Št. Andreža. Alojzij Brajnik ponovi Mermoljeve besede po furlansko. Lutman se zalivali za izvolitev ter podeli ibesedo Ivanu Mermolji (k prvi točki resolucije.) Mennolja. Dragi kmetje! Današnji shod je strogo gospodarskega .pomena. Sklican je za slovenske in furlanske kmete. Glede furlanskih je bil izdan poziv, naj se ne udeleže shoda, ker shod hi imel namen, hujšati ljudi proti avtoriteti mesta, hujskati proti mestni upravi! — Naša iZadruga nima le namena, prodajati krompir, ampak vzgolevati kmeta in mu sploh pomagati na gospodarskem polju. Kmet potrebuje organizacije, to je združenja' enega stanu, organizacije, ki je neobhodno potrebna pri kmečkem ljudstvu. Vsi stanovi se.organizirajo, le kmetovalci so prepuščeni sam! sebi, zato trpijo škodo in zguho ter nazadujejo'. Kmečki stan je dandanašnji stan, \\ se najmanj splača. Vsi drugi stanovi imajo odrejeno delo, da imajo čas iza lastno izobrazovanje. Kmeta pa sili delo, da dela od zore do mraka in še ponoči. Zafo je zaostal.'Zadruga pa ima namen splošno pomagati kmetu. — 'Današnji dnevini red obsega protest proti uvedbi nove takse za dovažanje blaga na goriški trg. Zahteva se tudi sprememba urnika za odvažanje staniščnice. Slišalo se je, češ, 'kaj bddo kmetje prote- stirali, ali odredbe so feu za ljudstvo, zato mora tudi ljudstvo govoriti. Zahteva se od l. avgusta dalje taksa od voza s 4 koli povišana od 30 v na 80 v, od voza z 2 'koli povišana od 18 v na 30 v, za jerbas se poviša od 4 v na 10 v, od tehtnice se 'Zahteva 10 v ne več 6. Bi mislil kedo: mesto je potrebno, mr7ra dobiti denar, da .pokrije troške. Ali ne gre pritiskati na kmeta; njegovo plačilo je v blagu, katero prinese na trg, kako proda, je odvisno od dnevne cene. Na vo-zeh s konji vozijo malo iz bližnje okolice. Pripeti se, da ne dobi niti ene krone, pa ibi plačeval takse 80 v. Tako bi bili prisiljeni, •nositi le jeribase. — Zahtevamo, da naj se vsa stvar postavi na stari red, če He bo ljudstvo prisiljeno ukreniti kaj drugega. Mesto se preživlja od okoličanskega kmeta, prospeh mesta je od okolice odvisen. Uprava mesta je dolžna nvaževati stati, ki vzdržuje goriško mesto. Ce ne pa se napravi lahko občinske trge v okolici, namesto izpostavljat! se šikaiiam v mestu. (Ploskanje. Odobravanj«.) Z organizacijo je mogoče, da kmet kaj doseže. — Včasih zakolne, če kaj več reče, pa ga v zapor peljejo. Na goriškem trgu se gode neznosna krivice že lleta in leta. Tržni komisar postopa grdo z ljudmi, šikanira,, čuka ženske z rokami, zapleni blago, kam pa gre to zaplenjeno blago, se ne ve. — Nismo za to, da bi zagovarjali kmete, če hočejo umazano blago nositi na trg, ali za to smo, da tržni komisar postopa prav in ne s ši-kanami — naj napravijo odredbe ter jih razglasijo po občinah. Naj naznanijo potom časopisja, kako se je ravnati kmetom. Ali tega ni, zaplenja pa se sadje in dela tfguba kmetovalcem. Od goriškega magistrata zahtevamo odredbe, da bodo poučeni kmetovalci, kako se imajo ravnati. — Kmet vzdržuje mesto, dobrobit mesta je odvisna od kmeta. Kar je Gorica, je lahko vsaka vas v okolici. Gorica ni indu-stnijalno mesto, se ne more vzdrževati samo od sebe, ampak okolica jo redi. — Shod iiiuia namena liMJskati, ampak namen naš je, da skupno nastopamo za svo- je pravice. Ne odjenjamo, dokler jih ne dosežemo. (Odobravanje.) • j Alojzij Brajnik iz Št. Andreža se oglasi k ibesedi. Hočem, spregovoriti o šikanah na goriškem trgu. Goriški magistrat živi ob naših žuljih, njim polnimo žepe, oni pa nas šikanirajo. Pred 2 letoma je komisar konfisciral sadje Petru Brumatu. Vprašal sem samo: Kaj to sadje konfiscirate? in bil sem kaznovan, češ, da sem se utika! v uradno poslovanje Resno vo. — iKJmetje! Združimo se v organizacijo, v dolgo falango, pt tem ,nr;gistrat(vva klika umrje. V združbi, v slogi je moč! Besedo dobi (k drugi točki resolucije) Mennolja. Naš kmetovalec je trpin. Čez dan dela doma, zvečer pa v Gorico po »laj-heu«. Iz mesta gr" domov ponoči, izaorati treba čez dan, zvečer pa zopet v mesto. Prisiljen je v to kmetovalec goriške okolice, zlasti za krompir. Afco pri sajenju zamudi en dan ali 2 dni, je zapoznel s svojim pridelkom; zato (je sila, da se trudi dan in noč. IPred 31) leti se je bila ustano-vi!a,»y Vrtojbi dražba z'i čiščenje stranišč; nakupili, so bili stroje za pumpanje. Po 3 letih jih je že začel šikanirati goriški magistrat in šel na roko podjetniku, da se družba uniči. V Vrtojbi so morali prodati stroje; od takrat dalje je podjetnik pod protekiciio magistrata. Sredi polja so bili napravili zaogo, ki se je potem uničila. Pri družbi so bili tudi kmetje iz Pcd-turna. Združba v Gorici, ki ima pogodbo z magistratom, dela kar 'hoče. Skozi 30 let nas šikanirajo; kje je listek, kje dovoljenje? '.Policija lovi kmeta, če nirna dovoljenja, dovoljenja pa se ne dajejo, kakor je kmetu prav, ampak kadar ima podjetnik preveč, se dobi lahko dovoljemje. Zdravstveni ožini so morda, da se vrši izvažanje šele popolinoči. Tako kmet ne ve, kedaj bi šol v mesto. Poprej je bilo določeno, da je moral biti db 5. že ven iz mesta, sedaj ob 4. — Tudi naš kmet je človek, ki je potrben počitka, aH da usadi krompir, mora "biti pokoneu po dnevi in ponoči in čakati uro, da ne zaspi in izgubi celo noč. Predlaga se torej: da se določi urnik iza čiščenje stranišč v Gorici po leti: od 10. zvečer do 5. zjutraj; po-zimi: od 7. zvečer do 6. zjutraj. Povdarjam pa, da imamo dandanašnji umetna gnojila, ZATO SE LAHKO AB* STINIRATE, DOKLER SE NASE ZAHTEVE NE UVELJAVIJO. To velja zlasti za Št. Peter, Vrtojbo in Št. Andrež. Upam, da boste vsi edini v tem! Zadruga pa bo poskrbela kmetovalcem na kredit gnojila. (Odobravanje.) Alojzij Brajnik pove, kar treba, iz Mermo'jevega govora po furlansko; na to 'govori dlje časa laški kmet Brumat, ki •ima svoje posestvo za ulico Orzoni. Govori vmes tudi Šaljivo, sfleotičuje pa z željo, da naj si bodo kmetje, ali slovenski ali laški, bratje: »fratelli tutti«. Karol Zidarlč predlaga: da Imajo uslužbenci na goriškem trgu potrebna znam^ija, da se jih pozna; pravila naj razdelijo med vse, da se bomo vedeli ravnati: kar se zapleni, naj se spravi, in komisija naj dožene, ali je opravičena zaplemba ali ne. Vzeto blago, rute itd. izgine; spravijo, ko kdo hoče nazaj svoje reči, ne ve nihče nič, Prostor za kupce je pretesen; branjevke se šopirijo, naj se tem nemudoma določijo prostori. Štacunice naj se pregledujejo in nadzorujejo. Brajnik predlaga, kakor je videl po drugih mestih, da naj goriški magistrat dovdli, da se vozi gnoj pokrit tudi po dnevi; tako je tudi v Trstu. Potem pravi, da glede takse za vozove, naj napravijo kmetje tako, da namesto da en sam pelje >na trg, Ibi jih lahko pei'jalo skupaj 10 ali lil. Naj napravijo velike vozove, da jih več skupaj pelje blago ua trg. (Živahno odobravanje.) Maksi m Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Med očetovim razgovorom z bratom se je večkrat Pojavljala med vrati. Njen obraz je sijal sreče in s ponosom so ogledovale njene oči črno Taiv "0 postavo, oblečeno v tako čudno, debelo suknjo z ¦/.»¦ * > bokih in z ve-'»kimi gumbi. Hodila ie po prstih in \ uiiomer iztegovala ^at proti 'bratu. Foma k> je vprašuje pogledoval, a ona & ni zapazila in neprenehoma je begala mimo vrat s krotki in steklenicami v rokah. Primerilo se je, da je posedala v sobo ravno tedaj, ko ie brat igovoril očetu o Sibiriji. Kar okamenela je na ^stivdnžala podstavek v iztegnjenih rokah in poslušala . V3e, kar je pripovedoval brat o prestani kazni, — posluha in odšla počasi proč, ne da (bi ulovila Fonfin začudeni In Porogljivi pogted. Zaglobljeu v svoje misli o Tarasu in nekoliko razžaljen, da se nikdo ne zmeni zanj in- da ga •'aras niti več ne pogleda, odkar mu je pri prvem seznaniti stisnil roko, je za nekaj časa nel.aii zasledovati razgovore "flajakimlh, a naenkrat je začutil, da ga je nekdo izgrabil ?° ga varili, olje so iztiskali Zakaj pa?« >Kako misliš to, zakaj?« »Tako... Čemu?« »Ti čudni.človek!« je rekla ljuba in ga pogledala z začudeinjem, »Ali ne-^/idiS?« »Česa?« ie.porogljivo vprašal Foma, ¦rk l^lš6lu(^>Mlbila s&Meta sočasno. tPK©b4o»a-na 4coL»gu popoiSlaw)> . Mermolja se na to zahivaii. v imenu ^Zadruge vsem, ki so -ijanska tla, bodite prepričani g. Zamar, da poskrbimo za vas tudi. Na vašo pridigo niti ne odgovarjamo, na tako duhovito sestavljeni in dobro •naučeni govor ig. Bitežnika odgovorimo raje pred vso katoliško javnostjo, kakor samo pred biljensko, že radi vsega upoštevanja vrednih »šlagerjev« in izbruiliev, ki kažejo pravo patologično stamje govor-nifca. Upamo že vnap.«ij da ho z mašim odgovorom zadovoljen, med tem mu priporočamo mnogo kisle vode za želodec in annzlih clbkladkov na ®!avo. Če bo to kaj pomagalo, ne vemo. Prosimo Vaš ponižam odpuščenja, da smo se bali pokazati vami svojo »štiimo«, ki ste jo tako želeli čuti in da smo »takorelkoč« glasovali « vaše resolucije. Nekdo, ki je bil tam. ie smatral za edini odgovor na vaše i sramne govoraince to, da bi vam vpn^,} vseh pcisllušalicev priisolil primemo klofuto. Za to pa res ni' imel kora.jže in tako je raje moiičal. Glede Vašega boja proti časopisju pa vam odgovorimo s tem, da bomo zač2M tudi ml širiti »Sočo« in druge napredne 1'ste in jih bomo še raje brali. Biljenskj naprednjak:. Iz kanalskega okraja Ples ,v Ročlniu. Društvo »Sloga« Pf* •redi dne 11. avgusta t. I, javen plss v pro-štorih' g. M. Gertoica. Pričetek' ob -3 P0?' Svirala bo dobroznana sokolska g«»dbu' Prvačine, Iz tolminskega okraja, Gledališka predstava v Tolminu. — V nedeljo dne 4* .avfgusta se vprizori v Tolminu narodna igra »iLuiciifer« v 3 de-•aiijBi s P^tiem- tero ie spisa'! (Danilo De-U«lk» P^^e t0'^e 'e lll8i'a'sibi'1 H. O. Vo-ijrič. Sodeloval bo vojaški orkester peš-pofka št. 19. — Več prihodnjič. Družba sv. Cirila in Metoda. Velikr« Ciril-Metodova slav nos t na Volčildragi bo /AU smo v Avstriji, aH med Guluikaifri«. r Županstva na Tolminskem protestujte -energično proti tako modrim ukazom ¦ nemških birokratov! . I i X* I O Strajku zidarjev v Gorici. — »Zar- ! ja« poroča: »iPred stavko je bilo v Gorici ! 335 zidarjev. Stavlke se" je udeležilo prvi j teden 267 zidarjev s 185 otroci .(drugi so i^l^a^^i^^^^^u^o &§Ji25 za- j ftftflft^-lijO' otroci. Med stavko je^odšltr 166 zidarjev, .prišlo 81. Stavkolomcev sm6 imeli?.8. t ;. ¦Računski , zaključek: Dohodki: Centrala .poslala 13.300 iK; razni delavci 9 K 35.vin., skupaj 13.309 K 35 v. Izdatki: 'PoUpore stavkajočim 12.387 K 20 vin.; 'potovalne podpore 369 K 50 vin.; razni stroški 213 K 6 vin.; skupaj 12.969 K 76 v. Centrali nazaj posfano 339 K 59 vin.; skupaj 13.309 K 35 vin. Te številke kažejo jasno, zakaj je treba denarja; 'brez denarja ni zmage. i Tisti zidarji, ki so sli na delo k »po'd-jetnlkom, ki so podpiral naše zahteve, so se obvezali, darovati vsak po 3 krone na teden za podporo stavkajočim zidarjem. In res, v dveh tednih se je nabralo 175 K. Ker pa je potem takoj stavka končala, so sklenili. Ha maj se ta .denar izroči polovico »Zarji« in polovico »Socialista Priuiano«, iker ta dva lista sta bila edina, l.i sta odločno staia na strani stavkujočih. In stavkajoči (čeravno so bili potrebni) so se odrekli tej podpori in enoglasno sklenili, naj Ise ta denar izroči našim .listom. S tem so zidarji pokazali, da znajo ceniti važnost delavskega časopisja. Ta čin goriških zidarjev je sijajen zgled delavske solidarnosti in požrtvovalnosti, sijajen zgled .in posnemanja vreden!« Pevsko društvo »Hajdrih« na Pro-seku proslavi svojo 251etnico dne 8. septembra t. I. Priglasila so se že razna društva iza sodelovanje. 'Katero društvo hoče še sodelovati, na| se priglasi ncmiudoma. Vsaj pojasnila daje društvo. Kranjskogorska podružnica S. P. D. vabi na. slovesno otvoritev »iDoma na Vršiču« v nedeljo, dne 4. vel. srpana t. i. ob pol 12. dop. Vsipored: 01) 9. dop. zadnji odhod iz Kranjske Gore. Ob pol 12. dop. sv. maša na prostem pred »Domom na Vršiču«. iPo maši, blagoslovi planinski dom g. župnik Aljaž. iPo cerkvenih obredih po-izdtav gostov in otvoritev. Petje Kranjskogorskega pevskega zbora. Harmonika. I Oipamlba: Iz Kranjske Gore do »Doma na Vršiču« je 2 in pol do 3 ure hoda. Pot še-talna, zTožna. iMore se peljati z vozom do j vtiha. Krasen pogled na gore! »Dom na | Vršiču« je eleganino opremil jen, ima po--' sebroe spalnice in veliko Obddnico. — Bogato je os^kribljen. 'Posebnih spalnih sob je 6: z 1,2 in< 3 posteljami in prostorno skupno ležišče. » Utonila ie v nede'jo v Soči llletna , Ivanka Madriz, hčerka kmeta Madriza za \ klavnico v Gorici. ' ' hrilba Sv. Mairtima, potem široko znani sladkomačni in odlikovani »Vipavski biser« in mralo 'pivo I. vrste. Cene jetlilom; in ipijačam bad-> zmerne in ne bo nikakega izkoriščanja. (Prebitek je v korist domačemu »Sokolu«. Opozarjamo, da .obisku:te le naše okusno napolnjene paviljone in gostilno v veseliičneim vrtu! Zapomnite si, ,da kdor ni z nami, je.proti nam; kdor dela proti »Sakul'1«, dela proti naray.Jia.lkar 'Por sebno. opozarjamo "brate in 'prijatelje So-kolstva. Veselični vrt bo krasno razsvetljen; na razpoilago bo za plesaž^jno mladino veliko pleišišče, za prijetno igodbo »pa bodo skrbeli naši domačini N. D. O. iz Trsta. Nasvidenje torej, v nedeljo, dne 4. av-gus-ta (V iKasoviljah pri Rihembergii'! Na »dar! Sokol! v Biljah priredi, kakor že objavljeno, svoj društven nastop dne l. septembra. Nastopijo člani z vajami na orodju in s prostimi, članice s prostimi, in naraščaj s prostimi vajami in na orodju. Kei se nudi vsakemu lep izJet hi je veselični prostor znan po svoji lepoti in prijetni senci, je upati, da prihite vsi prijatelji Sokolstva med nas. Gotovo so ostale vsakemu dosedanje prireditve našega društva v prijetnem spomnili, ravno tako tudi krasni Saunigov park in dobra kapljica, ki se toči vedno v Biljah. Na zdar! kn teko »a Ijubav drugemu sliSino podjetje s važnim občilom kakor je automobil. a ° nv* naša Vlada pospeševati promet hrti' p0 So9ki at>1'in1, Turistl in ptl!jci ,.[ ,ejo svoje potiio čelo v tej tropični vro-v"i na prašni cesti'-in so povprašujejo: Avtomobil trčil v vlak. Danes dopoluidne je 'trčil avtomobil v vlak lokajne železnice Červinjan-iBelvede-re, in sicer pri Ogleju. Avtomobil je menda last oskrbnika Csardi iz Ville Vicenti-ne. Iz avtomobila je padel en otrok ter ostal, mrtev. Šofer je poškodovan. Gospa z jedn i m otrokom in deklo, Ikiiso bili v a v-tomobiln, so nepošk(xlovani, ali vžili so velik strah in velika je žalost radi ubitega otroka., !Pri prehodih čez tir tudi pri tej železnici ni .zatvornic; zato se je lahko pripetila nesreča. Dne 4. avgusta 1.1. vsi v Kasovlje pri Rihembergu! — .Na krasnem senčnatem, tik reke Vipave ležečem vrtu, se bo vršil tega dne II. zlet 1. okrožja Gš. S. Ž. Dolžnost bratov okrožja je, da.se iletošnjega zadnjega zleta izanesljivo udeleže, da pripomorejo k č)m lepšemu uspehu. Pa tudi Goričani in Tržačani prihitite v obilnem številu k nam, aRo 'hočete imeti dan lepe zabave in okrepčila; a obenem si ogledate tudi našo krasno vinorodno Vipavsko dolino. Veselični odsek je preskrbel, da se bo točila res doma brejska kapljica iznoitS Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Avstrijski izvoz v Tri[( .s. — V prvem polletju 1912. je Avstrija izvozila v Tripofe blaiga za 1,572.976 K (nasprori 1,772.272 K v celem ietu 1911). Lesa se je izvozilo za 820.000 frankov, sladkorja za 303.560 frankov, munioije 55.000 frankov, p:va za 20.255, obieke 17.410 itd. Politični pregled Albanija. — Poročajo iz Skoplja, da isa beg Boljetinac je brzojavno pozval poveljnika vojske v Mitrovici, naij mu nemudoma izroči mesto. Povdjnik je odigo-voril^da. mu mesta ne izroči, če pa bo Bo-iljetinac naskočil mesto, .bo dal nanj streljati s topovi. Miutesarif v iPeči je adsklonil poziv Ise bega Boljetinca, naj mu preda mesto. Na to je odgovoril Boljetinac, da bodo. Albanci zažgali mesto. Glavni, tabor albanskih vstašev je sedaj Priština. -Mali-sori iz Kaseletorbin so se zbrali ,v okolici Sukiurjek in napadli dva bataljona turške vojske. Vnel se je krvav boj, ki je trajal več ur. Na obeh straneh je mnogo mrtvecev in ranjencev. Na Kosovem pdlfu je zbranih 60.000 upornih Albancev, ki so na posebnem zboruj sprejeli spomenico, v kateri znova formuliraljo svoje zahteve. japonski cesar je umrl včeraj, kakor sporoča brzojav u Tokija. Cesar Mutsu-hito je imel 60 let ter je vladal 45 let. 'Pod njim se je Japonska dvignila nepričakovano visoko in svet je strmel nad Japonci v rusko-japonski vojni. Imel pa je poleg sebe tudi znamenite može, kakor Ojama, Togo, Kuraki, ilto. — Ko je nastopil cesarstvo, je bila država 'zanemarjena, uboga; spremenil jo je v procvitajočo državo ter postavil med prve na svetu. Turška vlada je poslala na odpust vse rezerviste v Dardanelah, ker je baje Anglija obljubila in prevzela jamstvo, da Italijansko brodovje ne bo več napadlo Dardanel. Proces proti Jukiču. Včeraj je pričela v Zagrebu razprava proti Jukiču. Sodno poslopje js močno zastraženo. Vstormic v sodno dvorano je bi-ilo oddanih le za omejeno število občinstva. ' Ob 8. uri 10 minut je stopil v dvorano sodni dvor, na čelu mu predsednik sodnik svetnik VVendler. Obtožbo zastopa sam državni .pravdnHc dr. Markovič. Obtožence branijo dr. Prebeg, dr. iDušan iPo povič, dir. Sngjan Budisavjevie, ,dr. Thaler in dr. Katičič. Jukiča sta pripeljala v dvorano dva orožnika. Čim je vstopil sodni senat v dvorano, je Jukič skočil na iklop ter klical: Pred vsem zahtevam, da državni pravdnik izda tirailnico proti komisarju, proti temu Tiaij-večjemu zlačinvu na Hrvaškem! IPredšed-nik: Bodite miren! Jukič: (Ne bom miren, dokler bo na Hrvaškem na svobodi ta zločinec! Preidsedmik: Vi ste obtoženi za-vratnega umora. Sodišče je tu, da valm sodi praviično. Jukič: Na 'HrvaŠkem' ni pravice! Nato je predseidmifc vprašal Jukiča 'za nacionale, Jukič na predsednikova vprašanja ni odgovarjal Zato se je predsednik VVemdler obrnil na ostale obtožence ter jim odvzel nacionale. ¦Nato -se je predsednik obrnil zopet iha Jukiča in ga vprašai, koga ima za zagovornika: Jiwkič: Jaiz nimam zaigovornika, jaz sam sebe zagovarjam v tej deželi kri-vičnosti in nasilstva. /Predsednik je nato poklical v razpravno dvorano priče in jim naznanil, da jih sodišče potrebuje šele v sredo. Jukičev zagovornik dr. Prebeg/je ¦predlagal, naj se ra/Jprava odlgodii in maj sodišče izroči Jukiča opazovalnemu oddelku na motrenje. Ta predlog je> vložil preje že pismeno, a ga je sodišče odklonilo. Utemeljevaje svoj predlog, je predložil izpričevalo vojaškega zdiravnika iz leta 1910, v katerem se konstatuje, da je Jukič hereditarno na Živcih bdlan in izredno razburljive narave. Zagovornik je slikal Jukičevo živitjenje, poudarjali, da je njegova sestra v blazniei v Stenjeveu in da sta bila njegov oče in ded duševno nenormalna. Okrog 11 se je nenadoma iztrga1! Jukič iz rok žaudarjev, ki sta ga straižila in skočil (po koncu. Hitrih korakov se je obrnil proti izhodu dvorane in je izginil za vrati. Orožnika sta skočila za njim, ga ujela in privedla zopet nazaj. Komaj pa sta ga dovedla do klopi, se jima ie zopet iztrgal in je že izginili iz dvorane skozi srednja vrata. Jukič se je potem vdal, toda takoj pri prihodnji enaki točki je začel zopet na ves glas protestirati: »To je nezaslišano, to je pravcata inkvizicija!« In zopet je pobegnil iz dvorane. Žandarja sta planila za njim in .sta ga pri vratih brutalno pobila na tla. Razprava se nadaljeje. - Razne vesti, »Slavisches Tagblatt« začne zpet izhajati, in sicer na jesen. Bivši izdajatelji so kupili na Dunaju tskamo, kateri so dali me »Adria«. Tak llast je potreben. Zrakoplovec Vidmar v Serajevu. — Znani tržaški zrakoplovec Vidmar bo vziletal v Serajevu v nedelo 4. avgusta. Hotel je -napraviti vzlet tudi čez mesto Se-rajevo, pa mu vojaška Oblast tega ne pusti. 50.000 jajc ukradenih. — Veletrgovcu Polenghiji v Rimu je neznan tat v nedeljo ponoči ukradel 50.000 jajc. Škoda znaša 6000 kron. Strašen požar na Kitajskem. — V mestu Hotanu na Kitajskem je divjal te dni strašen požar, ki je povzročil velikansko škodo. Požar je uničil nič manj kakor 4000 poslopij, med temi skoro vse mest s trgovine. Splošno se domneva, da sj ogenj podnetili vojaki. Zlati Leger. — Louiis Leger (Ležč), znani francoslki učenjak, je veb'k prijatelj Slovanov. Kot tak se je udeležil tuidi vse-sokolskega zleta in odkritja spomenika Frančišku iPaiaekemu v Pragi. Ko seje peljal v Prago, je na postaji Žatec na Češkem 'zahteval sprevodnik od njega vozni listek, da ga preščipne. Le&cr mu je dal karto. Ko je sprevodnik videl, da je vozni listek iz Pariza, se je spomnil, da bi bil potnik mr^da Louis Leger (morebiti ga je viidel Jcje na slliki) ter radostno vzkliknil: »Ah, to ste Vi, naš zlati prijatelj, gospod Louis Leger!« Leger je bil tako gi-njen vsled tega iskrenega pozdrava preprostega železniškega sprevodnika, da se ni mogel vzdržati, da bi sprevodnika ne ribjem kot .prvega Čeha, ki ga 'je srečal na svojem potovanju. sPrišddši v Prago, je Leger ves radosten pripovedoval ta svoj doživljaj. Dalje na 4. strani. Hvaležna domovina. — 70-letai veteran urux, 'lci se je lUdelležii vojne 1. 1S70—71 in .je dobiil štiri odlikovanja, je Kaj žalostno umrl v nedeljo v Berlinu. Ze več let je bolehal in zaracutega ni mogel delati; živel je v vidiki revščini in ibii zadnji čas tudi .brez- stanovanja, V nedeljo popoldne je šel po K, stalni potni pavšal 1000 K, stanovnino od 300 K in pavšal ad 100 K za nabavo književnih in strokovnih pomoč-•kov, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. IProsilci za to mesto naj vložijo svoje z dotičnimi ilistinami opremljene prošnje z dokazomi starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih stud1!«, delovanja v kmetjiski praksi in jezikovnega iznanja najdalje do 30. avgusta 1912 na c. k. na-imestništvo v Trstu. Oni prosile:, ki niso usposobljeni za pouk na kmetijskih šolah, se morajo zavezati, da položijo dotično preskušnjo v dveh letih. Ob idrugače enakih pogojih imajo prednost oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje dragih deželnih jezikov. Trst, 23. julija 1012. OD GES, .'KR. NAMESTNIŠTVA. Sode in čebre iz slavonskega lirasla v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka s sin tonama sodou Gross-Kanisza — Ogersko. Mali oglasi. Rajmujlv pristojbina stane 60 vin. Ako Jo oni I obgeineJSt se raDuna sa vsako besedo 3 VU, V Tfl minil se oddasta za avgust 2 meblovani I lUlimilU sobi, ev. s kuhinjo. Naslov nn,!| upravništvo. 13 malih, srednilh in velikih siamoJ rfl7nifis? p^oda prav,. p° nizki ceni*. tudi h. IBtlllb obroke - radi pomanjkanja presto!? - pH tvrdki P. Batjel, Gorica - Stplna ulica* 1 Proda se nova ilia"i^^b%» cesti v Vrtovinu pripravna za kakega V>on I zijontsta. V&fr se izvo pri g. Tomažu Satei v 1 Vrtovinu, p. Črniče. J v i V Rožni dolini '{Lm»KmHj» neje se izve istotam. Natntifi- stalnacfi, Zgor. Štaiersko. fei^ Cela postrežba dnevno le 5 kron. Zahtevni ' prospekte. J iio preselitve. Podpisani Josip Molnr, gostilničar j na Senenskem trgu v Gorici uljudim | naznanjam p. n. občinstvu v mestu in j na deželi, da se preselim s 1. avgustom t. 1. v dobro znane j gostilniške prostore „pri belem zajcu1 i) Nunski islici, kjer bodem točil domača vina in sliegot z domačo kuhinjo. Za obilen obisk se priporočam udani Josip molar. iiiiica Ivan Kravos-Giirica naKariiiiSf.fi. Zaloga vsak vrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovČegov za potovanje, tnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in I r^^ggg^v ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se j ||||y|5p^ izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. i