165. stevlIKa. > LiBbljlll, I CETrTRH, ZZ. [0(1)9 (913. ALtflll. IBIO. * .Slovenski Narod* velja T fcjablfaal nn dom dostavljen; > v upravništvu prejeman: jelo leto naprej • • • . K 24-— I ćelo leto naprej . , . . K 22*— ■ol leta „ • • • • . 12-— I pol leta „ • • . • . 11 — ittrt leta „ • • • • . 6*— I Četrt leta „ • • . • . 550 na mesec m • • * • 9 2*— I na mesec „ • • • • , 1'9J Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredntftvo: Knallova ulica it 5 (v pritlicju levo) teUIon it 34. Iihafa Ysak dan ivater isvieouU nedalfa in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., 2a dvakrat po 14 vin., za tnkiat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vTsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnišuu naj se pošiljajo itaroćnine, reklamacije, inserati Ltd^ to je administrativne stvari. ———^ Posamesfea itovfika valja tO vinarjav. —— Na pismena naumila brez ist^uubnc vpoalatve iuiocnine se ne ozua. »Naroda« tiskarne" telefoa st »*. .Slovenski Narod* velfa po poftfl: za Avstro-Ogrsku: za Ncmčljo: ceio leto skupaj naprej . K 25-— ćelo leto naprej . . . K 3O— pol leta „ „ • . . !«*'■—■ za Ameriko in vse druge dežele : Četrt leta „ „ • • • troO ° ^ na mesec „ „ . . • 2 30 ćelo leto naprej • . . . K 35.— Vprašsniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravništve (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica št 5, telefon 6185' ItaliiansR] poraz v Hi pri ML DIVJA BITKA OB ROBU DOBER-DOBSKE PLANOTE IN PRED GORICO. — ĆETE GENER. BOOGA SO IZTRGALE ITALIJANOM VSE USPEHE. Dunaj, 21. julija. (Koresp. urad.) iJracino se razglaša: I tali jan sko bojišče: Na Gariškem so ltalijani tuđi včeraj nadaljevali svoj splošnl napad. Ob robu Doberdobske pianote in pri goriškem mostiču je divjala bitka ćeli dan. Zvečer se ie sovražniku posrećilo zavzeti vrh Št. Mihel, vzhodno od Zdravščine. Danes zjutraj je general major Boog z dosedaj neporablje-nimi močmi to visino zopet osvojil. Južnovzhođno od Zdravščine se drže naše čete z največio trdovratnostjo. Napad s strani od visine z razvalina-mi vzhodno od Zagraja je tuđi tu po-tisnil Italijane nazaj. Z velikim! izgu-bami so zbežaii v krite prostore. Ker so naše čete obdržale tuđi celf južnozapadn« rob pfanote v svojih rokah in ker so bili vsi sovražni napadi pri goriškera mostišču krvavo odbiti, so ostali vsi napori ItaHjanOV, ki so imeli velike izgube, zopet brez vsakega uspeh a. Na ostali primorski fronti je vla-dal razmeroma mir. Na koroški rneji se ni dogodilo ničesar važnejšega. Vzhodno od Schluderbacha so napadli tnje sovražni bataljoni Monte Piano. Bili so odbiti, umakni'i so se ter izgubili kake dve tretjini svo-lih čet. Namestnik načelnika generainega štaba pi. Hoier, fml. BITKA PRI GORICI. Silni in ljuti navali Italijanov na našo soško fronto so se izjalovili. Cei dan je divjala bitka pred gori-škim mostiščem in ob robu Doberdobske pianote. Ze so menili Itaiija-ni, da jim je uspeh gotov: polastili so se Št. Mihelskega vrha, vzhodno od Zdravščine, toda kakor vihra so navalile včeraj zjutraj nanje sveže čete generalmajorja Booga, ki je znal izrabiti pravi trenotek in najobčut-nejso točko zavojevane italijanske pozicije. Boogove čete so naskočile s tako ljutostjo in energijo, da so Italijane zopet pregnale ter jim tako iztrgale edini pozitivni uspeh krvavih naporov prejšnjega dne. Ime ge-neralnega majorja Booga je slavno ime: v ogromnih karpatskih bitkah je bil ta odlični general učenec in pomoćnik enega izmed najslavnejsih naših vojsko\odij — generala infan-terije Borocvića. Generalmajor Boog je Ljubljančanom tuđi osebno znan, ker je bil nekaj časa poveljnik 21. pehotnega poika. — Junaštva naših čet. ki se bore na Goriškem, so obču-dovanja vredna. Njim velja v posebni vrsti hvaležnost. saj so te čete tuđi hraniteljice naše ožje domovine. Italiianski glavni s:an. Italijanski glavni stan se nahaja sedaj v Veroni. Tiakaj je prispela tuđi posebna franeoska vojaska mi-siia. Iz Francije so pripeljali franco-ske aeroplane. Inozemske fantazije. Dunaj, 21. juiija. (Koresp. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana po-ročajo: Romunski list »La Rouma-rie javlja 6. t. m.. da se je neki av-strijski polk. v katerem služijo Ro-muni. na italijanskem bojišču uprl in izjavi!, da se proti Italiji re bori. Ta polk da se je uprl že enkrat v Galiciji ter ubi! več svojih častnikov. Sedaj da so ga spravili tuđi z italijanske fronte proč. — Ta vest je od prve do zadnje besede prosto izmišljena ter brez vsake dejanske podlace. Na italijanski fronti se sploh ne nahaja nobeden romunski poik, kar ra se tiče precedenčne^a slučaja v Galiciji, je poroče^'alec romunskega lista slišal to storijo najbrž o kakem ru-skem regimentu, kajti pri na^i arma-di se kaj podobnega ni zgodilo. Kako se ?e potopil »Giuseppc Garihaldia. Iz L u g a n a priročajo: O uniče-njn italijanske križarke »Ginccppe Ganhaldis porocaju nasleduje po-Jrobnosti: Ko se je vračalo italijan-sko brodovje od 1 »ubrovnika, je zapazilo, da se bliža iz severne smeri avstrijska U - ilotilja. Stiri italijanske* križarke so začele podmorske čolne ljuto obstreljevati; dva podmorska čolna sta takoj odplula, tretji pa je ostal pod vodo in je čakal, da se približajo italijanske ladje. Kakih 10 kilnmetrov od obrežja in na da-Ijavo č>(h) metrov je izstrelil podmorski čoln dva torpeda. Eden je zgre-sit svoj cilj, druci je zadel križarko Garibaldi , ki se je začela kmalu rotapljati. Re>.ilna dela so se vršila v rudu, 500 mož posadke se ie resilo, 170 pa jih je utonilo. Porcčiio ttatiianskega admiralnega štaba o potopitvi »Garibaidija«. Ita!ijan>!:i admiralni štab je po-ročal o 18 t. rn. izvršeni potopitvi Gari'haidijav 20. t. m. sledeče: Ko je 18. t. in- napočil dan, se je približala cna divizija naših starih oklopnih križark, obstojcča iz oklopnih križark >Varese«, ».Francesco Fcrruccio^, »Giuseppe Garibaldi« in ^Vettor Pisani« kotorskema vodovju in je pokazala svo'o navzočnost v tem, da je obstreljevala železniško progo pri tem kraju ter jo resno po-škodovala. Obc^m r>o plule majhne ladije nroti Oružu, razrušile tam skladišče s'rojev, vojašnice in več vojaskih poslopij ter po^ izkrcanju poizvedovale na otoku J^nan. So-vražne ok1 ^pnice, ki so zbežale v kotorsko oporišče in ki bi se mogle, čeprav n^so bile n:odernega tipa. zo-perstaviti naši diviziji starih skromnih križprk, nišo prišle iz pristanl-šča. čeprav so imeli vse stroie pod parr>m. Ko so se naše ladije oddaljevale. so jih napadali podmorski čolni. »^a^i^a!di je bil. ko je ušel resne-mi: napadu, zadei od torpeda in se je potopi]. Posadka ie obranila popol-no disciplino in mir ter je opetovano kHcala: »Naj živi kralj!-, predr.o se ie na povelje vrcala v morie. Večino-ma ;? bila rešera. ^>N. F. Pr.,«) DROBNE VFSTl IZ ITAi.IJE. Kraljica Klena je odpotovala s princezinjo Jolando, princezinjo Na-talijo crnogorsko in vojvodom Opor-tom na fronto, kjer se sestane s kra-licm. Nacrt >-balkanske kMiference« v Rimu, na kateri so hoteli ltalijani presekati haikanski gordijski voze!, se je definitivno ponesrečil. V (jardoni so zaprli župana in vse občinske svetnike radi antimili-taričiie propagande. Italijanski listi porečajo, da je bilo podpisanih 950 miliionov prvega italiianskega vojnega posojila. Italna in Turčija. Milan, 21. julija. (Koresp. urad.) ; Corricre della sera javlja iz Rima, da je vlada zahtevala od Turčije, naj pusti Italijanom v Smvrni, da potujejo domov. Več listov oštro ob-soja, da je Turčija italijanskim par-nikom prepovedala, priti v Smyrna in grozi kar s silo. RUSI JUŽNO OD LUBLINA ZNOVA PORAŽENI. — ARMADA NADVOJ-VODL JO2EFA FERDINANDA JE VJFLA PREKO 6000 SOVRAŽNT-KGV. — ZAVEZNEKI PRED IVAN- GORODOM. Dunai, 21. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razgiaša 21. juSija po-poidne: Rusko bojsšče. Sovražrik se ie ustavil nanovo hilno od žeieznice, ki drži od Cnoi-ina čez Lubiin na Iwangorod. KUub njegoveniu trdevratnemu odporu se je venđar posrećilo zavczniškiin če-tam fea predreti na več krajih. Pri Rozani je vdrl kor Arz v zvezi m nemškimi bataljoni v sovrazne linije. Južiiopapadno od Biskupic so bili Rusi ronoči od Nemcev prisiljeni se umakniri. Med Bystrico in Visio je zadela armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda na močan odpor. Na obeh straneh Borzeche so iztrgsle r.n.še čete v Hu-tein ročnem bolu sibirskim polkom njihove poziciie« ki so jih trdovratno brani?!. Ta armada ;e \jela včeraj 30 častnikov in 6009 mož, vpienila pa se je *> strojnih pusk. Med Visio in Pilico se zasledova-nie nadaliuje. Nemški domobranci so pre-1r;i pri Zvolcnu pretfpozic!Je pri mostni utrdhi I^angoroda. Za zra-ven ležeče pozlciie se boj se nada-Sjuie. V vzhođnji Galiciji so se razvili pri Sofcaln nanovo ljuti bojii. Ob Zloti Lini in ob Dnjesiru je položaj nejzpremenjen. NamestP?k načelnika generalnega štaba !>!. H o f e r , fm!. ARMADA GENERALA V. WOYR- SCHA PRED IVANGORODOM. — PREBITA RUSKA FRONTA MED VISLO IN BUGOM. Berlin, 21. julija. (Kor. urad.) \Vciffov urad poroča: Veliki glavni stan 21. jufija: Jugo vzhodno bojišče. Pri zasiedovanju so dosegle nemške čete generalobersta piein. Woyrscha včeraj eksponirano pozicijo pri most ni utrdbi tužno od Iwan-goroda. S takojšn]im napadom so osvojili sovražne crte* pri \YIadisla-wowu: za bližnje pozicije se še bore. Med zgernio Visio in Bugom se ie nasprotnik of>etovano zoperstavil armadam generalfeldmaršala n!em. Mackensena. Navzlic trdovratnemu uporu so vdrle avstro - ogrske čete pri Skrzym!ecu - \iedrz\vicl - Mali (iužnozahodno od Lublina), nemške čete pa Južnovzhotfno od Piaskega in scvemovzhodno od Krasnostawa v sovražne pozicije. Napad se nada-Ijuje. Naivisie armadno poveljstvo. NEVZDRŽNA OFENZIVA NEM- ŠKIH ČET NA SEVERNEM POLJ-SKEM. — 3600 VJETNIKOV. Berolin, 21. julija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. iuliia 1915, Vzhodno bojišče. Vzhodno od Popeljanyja in Kur-schaiivia se nasprotnik uinlka od naših prodirajočih čet. Zahodno od Šav1 smo vnaskoku zavzeli zadnjo so- LISTEK. Spomini na leta 186G. Slavna bitka pri Visu. (Konec.) Veliko večja inoč je bila na sovražni strani. ltalijani so pripeijaii v boj sledeče oklopne ladje: »Re d' Italiavc in ^>Rč de Portugalom s 36 topovi in 550 možmi; »Roma« in »Venezia« sta šteli ravno toliko: »AnconaCastelfidardo« in 3>S. Martino«, vsa-ka s 26 topovi in 484 možmi; »Principe Carignano«, »Messina«, »Con-te Verdi«'. vsaka z 22 topovi in 440 možmi. Največja in najstrašnejša ladja pa je bil »Affondatore«; imel je dva topa za krogle po 3 stote In 290 moz. Naj navedemo popis bitke pri Visu po poročilu admirala Tegethofa samega. Dne 19. julija se mu je naznani-Io, da oblega laško brodovje otok Vis in da ga neprestano bombardira. Gotovo je bilo, da hoće sovražnik otok siloma vzeti in ne, kakor se je prej mislilo, našega admirala samo zmotiti, da bi svojo utrjeno postojan-ko zapustil. Naše brodovje torej od-rine in jadra naravnost oroti Visiu Ćelo noč se pelje po morju, proti jutru do?pe do otoka. Okrog sedme ure se naznani več parobrodov. pa kmalu jih zakrijejo deževni oblaki. Sapa prižene dež in goni valove, tako. da so se morale luknje /a topove zanreti in topovi privezati. Ko se približajo otoku, potihne veter. mor-je se umiri, megle se razkropijo in prikaže se jasno nebo. Tu se je vide-lo pod Visom sovražno brodovje, razdeljeno v dva de^a, ki se skušata zediniti. Nekaj ladij je bilo še raztre-senih po drugih krnjih, kjer so hotele posadko na subo izkrcati; sovražnik je hotel tišti dan otok na vsak način vzeti. Povelinik sardinskega bro-dovja pa je bil Še o pravem času zvedel, da mu gre Tegethof nasproti. Zato je hotel imeti vso svojo moč združeno in je one ladje poklical nazaj. Sovražne ladje se bližajo s silno hitrostjo: urejene so v podoni pol-meseca in mislijo naše zajeti. Na čelu se ponosno gibljejo velikanske oklop-nice. Tegethof uredi svoje ladje v podobi trikotnika in da v prvo vrsto oklopnice. V takem redu se zaleti v sovražnika. Tegethof da povelje: ^Sovražni-ka napasti in potopiti!« Naši se zaže-no v sovražnika, ki se vozi v tem pred njimi semintm; čez nekaj časa sproži »Principe di Carignano« ^rvi svoje topove, pa krogle padejo i rez -Škode v vodo. Strel je bil znamenje začetki bitke in v ćeli vrst' zagro-mijo tnpovi. Naše ladje streljajo ne-preiiehoiria, Tianrcdiijcjo, vrinejo se v sovražno vrsto in jo predero. Zdaj se vname boj na vseh krajih. S svojim nacriom je postavit sovražnik lastne lesene ladje v veliko nevarnost. Ko je bila ramreč vrsta predrta, se je umaknil s svojimi oklopnicami nazaj. Pa bi imela vsaka ladja priioznost udeležiti se boja, se zasuče tuđi Tegethof in naše lesene ladje švi^rajo med sovražnimi oklopnicami in jih obsipajo s točo'krogcl. Ladjo »Cesar«, ki je bila na čelu druge vrste, zagrabijo nenadoma štiri sovražne oklopnice. Poveljnik F^ec ne prcmišliuie dolgo in se zaleti v najbližjo s koncem, drugim pa posije ploho krogel. Toda s tem, da se je zaletela Iesena ladja v železno, je poškodovala samo sebe. Ko tre-šči z vso silo v jeklene plošče, se polomi v sprednjem delu; sprednji jambor se zvrne na dirnnik, ga raz-ruši in potare še veliko drugega orodja. k sreči pa ne raiii nikogar. Zdaj je pogurnni ?>Cesar,Morningpost« poroča iz Petro-grada: Dočim se v Galiciji operacije enakomerno nadaljujejo, se gibljejo Nemci med Baltiškim morjem in spodnjo Visio z veliko silo. Njihov cilj je proti severu najbrže Riga. — Ofenziva nas ni iznenadila. Pričako-vati je, da se bo nemško prodiranje še nekaj časa vršilo. * RUSKO URADNO POROClLO. Ruski generalni štab poroča dne 19. julija: Bitka med Visio in zapad-rnim Bugom je bila dne 17. julija kar najljutejša. Naše čete so s hrabrostjo in trdovratnostjo odbile sovražni na-val. V smeri na Lublin je napadal sovražnik na ćeli fronti. Koncentriral je svoje sile predvsem pri VVilkolazu, kjer smo odbili tekom dne več kot deset napadov. Tekom dne so na-padle velike nemške trume naše bojne sile na levem bre?u reke \Vieprz. Navzlic izgubam so odbijale naše Čete junaško ljute sovražne napade, ki so trajali do poznega večera. So-vražniku se je posrećilo, prodreti proti severu do okolice Izdebna pri Krasnostawu. Na desnem bregu \Vieprza je imel sovražnik dne 17. julija zelo velike izgube. Med napadom na naše pozicije ob Wolici dne 17. julija, je vladal v tej okolici zelo živahen artiljerijski ogenj. Na fronti pri vaseh Grabowiec in Berescie je izvršit sovražnik 16. in 17. julija ljute napade. Po opetovanih bajonetnih naskokih je zavojeval le strelske jarke dveh naših kompanij. Med Huczwo in Bugom smo zavrnili šte-vilne sovražne napade ter smo vrgli sovražnika iz gozda pri Metelinu. Ob Bugu pri Ukovviecah in Konotopih je poskusil sovražnik prekoračiti reko, toda s srečnimi protinapadi smo ga vrgli nazaj. V okolici Rige in Szawel se so-vražna ofenziva na Tukum in Alt 'Auts nadaljuje. V smeri proti tema Julija boji, katerlh se Je udeležilo tuđi mnogo kavalerije. Vzhodno od vaši Popeljanv smo vjeli pri nekem uspcšnem napadu 500 Nemcev z 9 časrniki ter vplenili 7 strojnih pušk. Sovražni napad na Szawle smo od-bilL Sovražna ofenziva y smeri na Prasznysz, ki se v široki fronti nadaljuje, nas je prisilila, koncentrirati se bližje Nare\va. V z\ ezi s tem se je pokazala potreba nove razporedbe naših čet na levem bregu Visle, ki smo jo nemoteno izvršili. Ob Dnjestru smo izvojevali dne 16. julija proti sovražnim četam, ki so prekoračile reko, precejšen uspeh. Vjeli smo kakili 20«X> Avstrijcev ter ugrabili 7 strojnih pušk. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Iz Berlina javljajo, da priznava »Ruskoje Slovo«, da je Petrograd ogrožen in da je dorpatsko vseučili-šče premeščeno v notranjost Rusije. Iz Rige so vsi arhivi preneseni v Petrograd in ves denar, kar ga je v bankah. Tuđi intendantura se je začela seliti. Mesto je zapustilo več kakor 10.000 civilnih oseb. Sofijsko »Utro« trdi, da smatra-jo ruski politični krogi nudaljevanje vojne za brezupno. Rusi raolijo za zmago. Petrograd, 21. julija. (Koresp. urad.) V Petrogradu, Moskvi in v ćeli Rusiji so se vršile na ukaz sve-tega sinoda božje službe za zmago ruskega orožja. SHcanje ruske dume. Petrograd, 21. julija. (Kor. ur.) Carjev ukaz sklicuje dumo na 1. av-gust. BALKANSKO BOJIŠtE. Vstaja Malisorov prati Crnogorcem. Iz Rima poročajo: Nekatera ma-lisorska plemena so se dvignila pod vodstvom Bairama Zurru proti Crnogorcem, ki so zasedli Skadar in Meduo. Vršijo se baje krvavi boji. ZAPADNO BOJIŠČE. TRDOVRATNl BOJI V VOGEZIH. — BOMBE NA COLMAR. Berolin, 21. julija. (Koresp. ur.) VVolffov urad poroda: Veliki plavni stan, dne 21. jullja. Zapadno bojišče. V vzhodnfsm delu Argon so za-vzele naše čete v naskoku več frati-coskih strelskih jarkov, da tako iz-boljšajo svoje nerve pozicije. Pri tem so vjele 5 častnikov in 365 mož ter vpienile eno strojno puško. V Vo%eziii so se vršili v okolici Miinstra trdovratni boji. Francozl so večkrat napadli naše pozicije med Linge - Kopfoia, severno od Miinstra, in Miinlbachoin. Nanadi so bili odbiti. Na posameznih krajih je vdrl sovrainik v naše pozicija in smo ga morali v Ijutem biižinskem bolu vre-či iz njih. Južno - zapadno od Reichs-ackerkorfa Una sovražnik se vedno del naših strelskih jarkov v svojih rokah. Podnevi in ponoći je btia na-padena frotUa in naše v blizini le-žeče pozicije do Didolshausena in do Hilsenflrsta pod hudim sovražnim ognjem. Vjeli smo 4 častnike in ka-Kia 120 mož, većinoma gorske lovce. Nemški vojni letaiec je prisslil nekega sovražnega letelca, da se ie spustil pri Bapaume na tla. Letalo »e neposkodovano v naši posesti. Na Colmar so metali sovražni letalci bombe, od kalerih je padlo 10 na hiše in ceste mesta. Ubit je bi! neki civilist, ranjena pa ena ženska. Vrhovno arma'ino vodstvo. Boi: na zapadu. Lordon, 21. julija. (Koresp. ur.) Reuterjcv urad poroča: Vsled dobro uspele eksplozije mine so za^cdli An-gleži včeraj kakih 150 jardov so-vražnih strelskih jarkov zapadno od gradu Hoo£c. Zavzeti strclski jarki so bili ojačeni. Vjetih je bilo 15 mož, med temi dva častnika. Vplenjeni sta bili dve strojni puški, dve strojni puški pa sta bili uničeni. Ođpoklie franeoskih čet Iz Maroka. Lyon, 21. julija. (Kor. urad.) »Republicain^ javlja: Domobranci letnika 18S9, ki se nahajajo v Maroku, se vmejo v Francijo. Stavka v Cardlffu končana. Rotterdam, 21. julija. (Kor. ur.) Iz Londona javljajo: Pogajanja v Cardiffu so uspela. Dogovor je za delavce jako ugoden. Pričakuje se, da se bo delo jutri zopet pričelo. Angleški vojni stroškl. . London, 20. julija. (Koresp. ur.) V poslanski zbornici je ministrski predsednik Asquith zahteval vojnega kredita 150 milijonov funtov (ne 150 ti$QČ, kakor je bilo y£erax DOtoraaoi S tem se skupna vsota ta finančno leto zviša na 650 miliionov funtov (oziroma od začetka vojne računši na 1012 milijonov funtov (= 24.288 milijoTiov kron). Asquith je izvajal, da so se znižali izdatki za prvih 17 dni julija za 54 milijonov funtov. Cisti vojni stroški za čas od 1. aprila do 17. julija znašajo vštevši posojila zaveznikov ^77 milijanov funtov. Zdaj zahteva vlada dovoljenje, da srne izdajati ta denar v obliki posoiil in za plačilo namenov, stojećih v zvezi z vojno. V sedanjih razmerah je želeti, da ima vlada večjo svobo-do glede deže!, katerim se bndo mo-rebiti dovrolili predujmi. Zbornica ie nato sprejela zakon o premogu v drugem branju. IZGUBE SOVRA2NR1 MORNAR?C. »Taschcnbuch der Kriegsflotten« roroča o dosedanjili izgubah sovraž-nih mornaric sledeče: Anglija je izgubila: 9 linijskih ladii, 7 oklopnih križark, 5 varovanih križark, 1 top-nicarko, najmanj 6 torpednih ruši!-cev, 1 torpedni Čoln, 10 podmorskih čolnov, 1 ladjo za iskanje min, 1 par-nik za iskanje min, 1 lučno ladjo, 5 pomožnih križark in 1 sanitetno ladjo. — Francija je izgubila: 2 linijski ladji, 2 oklopni križarki, 1 top-ničarko, 2 torpedna rušilca, 6 torpednih čolnov, 2 podmorska čolna in 1 iskalca min. — J a p o n s k a je izgubila: 1 oklopno križarko, 1 varo-vano križarko, 1 torpednega rušilca, 1 torpedni čoln, 1 iskalca min. — Rusija je izgubila: 1 linijsko ladjo, 1 oklopno križarko, 1 varovano križarko, 1 torpednega rušilca, 1 topni-Čarko in 1 ladjo za polaganje min. — Italija je izgubila: 2 oklopni križarki, 1 podmorski čoln. 2 torpodna čolna in 1 pomorski zrakoplov. SLADO VZAJEMNO DELOVANJE CETVEROZVEZE. »National Tidende« se bavi v svojem uvodnem članku s krasno nemško ofenzivo na vzhodu in sklepa iz tega. da bi bila sedaj naloga ostalih clanov četverozveze, s krep-ko ofenzivo podpirati rusko defenzivo, Zlasti se je v zadnjem času po-udarjalo, da do sedaj ni bilo nikakega skupnega delovanja generalnih šta-bov Francije, Anglije in Italije. Temu nedostatku je napravil baje konec razgovor v Calaisu. Tuđi obisk Por-ra v Parizu je imel baje isti namen. Dosedaj pa je to slabo vzajemno de-lovanje generalnih štabov četverozveze rodilo le najslabše sadove. Uspeh je na strani Nemčije. Boj za Carigrad. Tursko uradno poročtlo. Carigrad, 20. julija. (Koresp. ur.) »Agence tel. Milli« javlja: Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti se 20. julija ni zgodilo ničesar pomembnega. Neka mina, ki smo jo razstrelili, je eksplodirala ravno nad neko sovraž-no protimino. Tamkaj na delu se na-hajajoči sovražni vojak: so bili pokopani pod zemljo. Na ostalih frontah ničesar bi-stvenega. »Secolo« o bojili pri Dardanclah. »Secolo« poroča iz Plovdiva Turčija razpolaga v Carigradu in ob Dardnnelah z navduseno, dobro organizirano armado, ki ji zapoveduje-jo nemški častniki. Tej armadi an-gieške in franeoske čete prav gotovo ne bodo kos. Le nova velika armada Bolgarske ali Italije bi mogla izpremeniti položaj ob Dardanelah. Odločilne operacije proti Carigradu se do danes še nišo pričele. Ni se treba udajati iluzijatn. Sedaj so anglc-ske in franeoske moči za dosego svojega cilja popolnoma nezadostne. Njihovo žrtvovanje je brezpotrebno. Iz neutralnih tiržav. Balkanski socijalisti za mir. V nedeljo se je vršil v Bukare-šti kongres balkanskih socijalistov. Udeležili so se ga romunski,bolgarski in grški delegati. Srbskim socijalistom je srbska vlada zabranila iti v Bukarešto. Na kongresu so smeli govoriti lc romunski delegati. Sprejeta je bila resolucija proti vojni agitaciji in za ohranitev nevtralncsti. Isti dan se je vršil tuđi shod »Lige Popularc«, ki se je istotako izrekei za strogo ne-vtralnost Romunije. POLOŽAJ NA GRŠKEM. »Tribuna^ javlja iz Aten, da ie grška vlada še za en mesec odložila zasedanje parlamenta, češ, da kralj še ni popolnoma zdrav. Pravi vzrok pa je, da bi ministrski predsed-nik Gunaris rad parlament zopet razpustil in pri novih volitvah poskusil Venizelosovo stranko potisni-t» v m^nL^inn £e bo v crvi seii Dar.« lamenta izvoljen Venizelos za pred-sednika, bo Gunaris kralju ponudi! demisijo ministrstva, ki pa jo bo kralj odklonil. Gunaris bo ostal na kr-milu in bo parlament razpustiL Ostrl napadi Venizelosa proti vladi. Liberalna stranka v Atenah je imela zadnjo soboto pod predsed-stvom Venizelosa zborovanje, na katerem je bilo navzočih 158 poslan-cev, 58 poslancev pa je imelo svoje zastopnike. Pri tem je Venizelos najostrejše napadal vlado. Ta se, da ostane v uradu, ni ozirala na javno mnenje in daljša zdaj svoje uradno delovanje proti ljudski volji, ki se je pokazala pri volitvah. Pri tem se iz-govarjajo z dozdevnimi predpravi-cami. Turčija in Bolgarija. ^>Kolnische Zeitung« poroča iz Sofije, da pogajanja med Bolgarijo in Turčijo Še nišo končana. Ni pa no-benega vzroka, misliti, da je utemeljeno veselje četverozveze, ki trdi, da so se ta pogajanja že razbila. Turčija bi rada vprašanje o preuredbi tursko bolgarske meje združila z nekaterimi starejšimi vprašanji in jili skupno resila. Bolgarija se temu ne protivi. Kako daleč hoče Bolgarija odnehati, ni znano. Stvar pa je sprožena in v interesu obeh držav je, da se ugodno resi. Amerikanska nota Nemčiji. Kodanj, 20. iulija. (Kor. urad.) Pariški korespont lista »Berlingske Tidende« poroča iz Newyorka, da se bo odposlala amerikanska nota Nemčiji v petek. Amerika in Angiija. London, 20. julija. (Kor. urad.) »Times« izvedo iz Newyorka: V noti, ki se odnošlje Angliji, se bo omenil položaj, ki je nastal, ker se Anslija brani, dovoliti izvoz blaga, ki se izdeluje v Nemčiji, ki pa je gla-soma obstoječih kontraktov lastnina Združenih držav, iz nevtralnega Rotterdama v Unionske države. V komentarju k tej noti, ki ga je dal državni tajnik Lansing zastopni-kom dnevnih časopisov, se ie izjavil Lansing, da se ta nota ne srne zame-njati z drugo, ki bo v kratkem odpo-slana in v kateri se protestira proti angleški blokadi skandinavske obali. Ta bo predvsem naglašala, da je blokada nezakonita, ker onemogo-čuje trgovino Združenih držav z Norveško, Švedsko, Dansko in Nizozemsko, pač pa dopušča prosto balt-sko obal za nemško trgovino z švedsko in Norveško. Iz okoliščine, da Anglija ni poslala nobersih vojnih !a-dij v Vzhodno morje, da onemogoči nemško trgovino, sklepa vlada Združenih držav, da obstoia obsiren trgovski promet med Norveško, Švedsko in Nemčijo, od katerega so Združene države na krivičen način izključene. Nemiri med stavkmočimi delavci v Ameriki. New York, 20. julija. (Kor. urad.) Danes je prišlo med upornimi delav-ci Oil Compayje do resnih nemirov. Policijo, ki je skusala zopet napraviti mir, so obmetavali s kamenjem. Tuđi streljali so, vendar pa ni bil nih-če ranjen. Strojniki tovarn za orožje in municijo v Bridgeportu včeraj nišo prenehali z delom. kakor se je rrej nazna^nilo. Govori se, da so za^ dostilt zahtevam delavcev. Ang!esk? zrakoplovec se snustil na Nizozemskem na tla. Koln, 21. julija. (Koresp. urad.) ^Kolner - Zeitung« poroča iz Amsterdama: Pri Philippine se je danes ziu-traj ob 6. spusti! na tla angleški zrakoplov z dvema častnikoma. Zrakoplov je bil opremljen s strojno puško. Enega častnika so internirali v Ter-neuzen. Dnevne vesti. — Visoko odlikovanje sloven-skega častnika. Stotnik 87. pešpolka Anton Kos, sin umrlega stotnika meščanske garde v Novem mestu, ki je tekom sedanje vojne dobil že vo-jaški križec III. razreda z vojno dekoracijo, je bil znova odlikovan za svojo nenavadno hrabrost pri nekem hudem naskoku ob Dnjestru z želez-no krono III. vrste z vojno dekoracijo. — Najvišje priznanje za hrabro vedenie pred sovražnikom se je na-znanilo rez. poročniku 87. pešpolka Jožefu Bitencu. — Vojne žrtve. Na koroškem bojišču je padel dne 11. julija učitelj na Ciril - Metodovi soli pri Sv. Jakobu v Trstu Rado Meršek. Pokojnik je bil blaga duša in zelo marljiv delavec na narodnem polju. Bil je predsednik Ciril - Metodove podružnice v Rocolu in tajnik konsum-nega društva in si je pridobil vzb'c svoji mladosti velike zasluge na narodnem in gospedarskem napredku v Rocolu. — Vsled bolezni pridob- Ijene na scvernem bojišču, je umri r'ran Cehovin iz Kiadina pri Trstu, vri naroden bojevnik in vnet član narodnih društev. — Trst. Tržaški nariestnik je 2(3. julija sprejel odposlanstvo tržaških ineščanov, ki so med drugim zahte-vali, naj se Veliki trg (Piazza Gran-de) v Trstu prekrsti v Trg cesarja Franca Jožefa. Namestnik je poudur-jal, da spada Trst po zgodovinslcih in gospodarskih zakonih pod Avstri-jo in da te pripadnosii v prihodnje ne bo smel noben zunanji in noben noiranji sovražnik več podkopavatL Na zunaj nas čuva naš oštri meč in vztrajna hrabrost armadc, početju tisrih, ki so skrivaj razsirjali strup nezvestobe, pa se bo za vedno konec naredilo. Vlada bo z brezobzirno strogostjo skrbela, da bodo v bođo-če v Trstu sami Avstrijci. — Cavour o italijan^kih aspira-cijah na Trst, Istro in Dalmacijo. V zbirki pišem slavnega iialijanskega ministra Cavourja je tuđi neko pismo LoLrenzu Vaieriju v Jakinu z dne 2^. decembra 1866. Ta »matematik med diplomati- je pisal pred petdeso-timi leti; »Moram opozoriti Vaše bia-gorodje, da se izogiblje vsaki izjavi, iz katere bi bilo posneti, da novo kraljestvo Italija nameruie (aspirira) osvojiti si ne samo Benetke, ampak tuđi Trst, Istro in Dalmacijo, Jaz vem prav dobro, da je prebivalstvo primorskih mest po svojem pokoljenju in želiah (per aspirazioni) italijan-sko, ali prebivalci na deželi so u-ključno Slovani. Z neprevidnostjo bi iz Hrvatov, Srbov in Madžarov napravili svoje sovražnike, a k temu se vse Nemce, ako bi izdali svojo želio, da želimo tako širokim področjem srednje Evrope zapreti poti v Sredo-zemsko morje. Vsaka beseda, ki bi nam izbegnila o tem, bi bila grozno orožje v rokah našiji sovražnikov. Morda bi bilo vzrok, da bi bila ćelo Angleška sama proti nam ob pomisli, da bi Jadran mogel poslati ita-liianski, kakor je bil nekdaj beneški. Mislim, da te opazke morejo zado-ščati, da Vam priporoče previdnost. Za sedaj se moramo omejiti na to, da dobro utrdimo Jakin, a to bo korak k nadaljnemu napredku bodoč-nosti naših vnukov. Sprejmite moj... i. t. d.«. — Primorska sodišča. En del tržaskega trgovskega in pornorske-ga sodišča uraduje v Opatiji, drugi del pa je ostal v Trstu. Administrativni del okrožnega sodisca v Gorici uradu]e v Novem mestu, preiskoval-ni sodnik je pa ostal v Gorici. Okrož-no sodišče v Rovinju se je preselilo v Pazin. Okrajno sodišče v Gorici je deloma ustavilo svoje delovanje; posluiejo samo kazenski, varuski, eksekucijski in zemljeknjižni odde-lek, pa tuđi ti Ie v nujnih slučajih; okrajno sodišče v Bovcu uraduje v Soči. Tržaško okrajno in pomorsko sedišče in okrajno sodišče v Rovinju, Kanalu, Ćervinjanu, Korminu, Gradiški, Tržiču in v Tolminu so svoje delovanje ustavili. Državno pravdui-štvo v Trstu se je preselilo v Opatijo, državno pravdništvo v Rovinju se je preselilo v Pazin, državno pravdništvo v Gorici pa je ostalo na svojem mestu. — Tuđi dalmatinski deželnl odbor je svoje sodeželane neprijetno razočarah Ni sicer zbežal kar na Dunaj, kakor goriški, temveč je ostal v Dalmaciji. Toda preselil se je v malo mestece Obrovac v dalmatinskih Rorah, ki je skoro brez vsakih prometnih zvez. Dalmatinci pravijo, da jim je deželni odbor tako daleč, kakor da bi se nahajal — na meseeu. — Dalmatinsko prizivno sodišče se je vrnilo zopet iz Knina v Zader. — »Slovenski Narod«. Na svoje začudenje smo izvedeli, da izhaja v Nowem Yorku slovenski list, ki^ se imenuje — ^Slovenski Narod«. Stc-vilka tega lista, ki smo jo dobili v ro-ko, je prav obširna, ima mnogo gradiva, nekaj ilustraci] in nekaj psovanja, ponatiskuje Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem« in mnogo novic iz stare domovine. Ne vemo, kdo stoji za tem listom in nas tuđi dosti ne zanima. Presenetilo nas je kakor rečeno samo i m e tega lista. »Slovenski Narod« — to je vendar ime našega lista; to je ime, ki je pozna vsak Slovcnec, ne samo v vsaki slovenski vaši, ampak tuđi v Ameriki. Doma je seveda to ime za-varovano, v Ameriki pa se ne da zavarovati in to so gotovi ptici po-rabili, da bi z n a š i m imenom in z ugledom, ki ga ima naš list, slepo-mišili v Ameriki in lovili naročnikov. To sicer ni honetno, a če se list pogleda, se hitro spozna barva teh pti-čev in potem se človek nič več ne čudi. — Po počitnicah. Češki list pri-javljajo dunajsko vest, da se pouk v javnih šclah po počitnicah na jesen najbrž ne bo pričel v normalnem času, temveč še le pozneje. Moravski deželni poljedelski svet se je že obr- i nil s posebno resolucijo proti tej na- ITJT5. Stt* „s^v^v tni^M r*/\nv^i> , one *r jtmja ijmd. oTran o. meri. Kolikor vemo mi, v tej stvari dosedaj še ni nobene odločitve. — Seja Ijubljanskega občinskega sveta. V tozadevno naše včeraj.šnje poročilo se je vrinila neljuba pomota. 2upan je kondoliral obč. svet. Pav-šku k izgubi njegove gosre soproge, katere pogreba se je tuđi sam ude-ležil. — Znani hrvatski pesnik in zaslužni narodni delavec g. Rihard Ka-talinić - Jeretov se nahaja, kakor iz-vemo, sedaj v vojaškem službovanju v Ljubljani. — Kdo ve kaj? Anton Gabrijel-čič pri S. lovskem bataljonu, 2. stot-mlu vojna pošta št. 32., prosim za naslov moje družine Gabrijelcič iz Lozice št. 114. — Kdor kaj ve o moji družini po domače Spičkovi iz. Doblarja št. 2. pošta Ročinj pri Kanalu, naj to bla-govoli sporočiti na moj naslov: Ma-tija Jug, c. kr. vojaški delavski od-delek št. 15, Pulj, Marinefeldpost. — Kdor kal ve, kje se nahajata Karolina Marinič s starim očetom in z 9 otroci iz vaši Oonjace, občina Kojsko pri Gorici in Marija Cibič s 7 otroci iz Podsabotina, županstvo Podgora, naj Magovoli naznaniti na naslov: Jože Goropcvšek, Trbovlje IL, Sp. štajersko. — Dobava srarekovega lubja za čreslo. Z ozirom na pomanjkanje prekomorskih strojil, je dobava smrekovega lubja za Čreslo v voja-ške svrhe velike važnosti in se mora z vsemi sredstvi pospesevati. Zade-va je pa tuđi zelo nujna, ker pridejo za to dobavo samo meseci junij, julij in avgust v poštev. Vojno ministr-stvo je zaprosilo poljedelsko ministr-stvo, naj tej dobavi posveča čim naj-večjo pozornost. To se je tuđi zgodilo, toda pri dotičnem ministrskem posvetovanju se je opozorilo na to, da pridobivanje čresla ne bo posebno uspelo vsled pomanjkanja delav-nih moči. Da se temu odpornore, se je na merodajnem mestu odredilo, da se vsi potrjeni. a še ne vpoklicani se-kači, ki se pečajo s pridobivanjem smrekovega lubja, kar jim mora okrajno glavarstvo, oziroma gozdar-ska oblast pctrditi, do 15. avgusta 1915 od vojaškega službovanja oproste. Ta ugodnost velja za dunajski, graški (torej naš), inomoški, praški, litomerski vojnopoveljni okoliš. Z ozirom na kratki rok, je treba z vsemi sredstvi delati na to, da se čim največ čresla za izdelovanje dcma-čega usnja dobavi. — Za katero živino je treba klavnega dovoijenja? Marsikomu ni znano besedilo zakona, ki predpisu-je, da se nekatere vrste živine brez klavnega dovoljenja ne smejo zaklati. To se pa tiče samo telet, krav, telic in volov, če nišo še 21/2 leti stari ter bikov po 2 leti. Biki, ki imajo že dva velika zoba in drugo goved, ki ima že 4 velike zobe se srne brez vsakega dovoljenja prodati in klati. Klati je pa seveda prepove-dano krave in svinje, katerih brejost se spozna lahko. — Draženje na dunajsktti živin-skih trgih. Ker so komisarji na pra-šičjem trgu navzlic temu, da je bilo dovolj blaga, sklenili, da bodo zopet zvišali cene za 30 do 40 K pri 100 ki-logramih, so vceraj predstojniki zadruge sušilcev ovadili vse živinske komisarje zaradi navijanja cen. Pri nas je pred kratkim neki znan živin-ski trgovec ponujal na s em nju v Ko-stanjevici za vola 3 K 60 v za kilogram žive vage. — Še milo draže. Začetkom vojne je veljalo milo 72 do 80 K, zdaj pa velja 170 do 180 K. To se pravi, da se je milo podražilo povprečno za 130^. Izdelovalci mila pravijo, da so se surovine tako podražile. da ne morejo več izhajati. Pravijo, da olja iz palmovih zrn sploh ni več dobiti, kokosovo olje, da se je podražilo od 96 K na 350 K, loj od 80 K na 320 K, smole pa da tuđi še za petkratno ceno ni več dobiti. Nam seveda ni mo-goče preiskati, koliko je na tem res-nice. — Marelice so včeraj na ljub-Ijanskem trgu veljale 2 K 40 v kilogram. — Drai^a koruza. Na Ijubljan-skem trgu je neka branjevka prodavala koruzo. liter no «0 vinarjev. — V svarilo! Restavrater na državnem kolodvoru v Gradcu je bil obtožen radi navijanja cen. Pred kratkim se ie v reslavraciji državne-ga kolodvora zahtevalo za kozarec m!eka 28 vinaricv. Obsojen ie bil na 30 kron denarne globe. — Vrtnar Jožef Friedl v Gradcu je česen na drobno tako drago prodajal, da je velja! en kilogram 3 K 30 vin. Friedl je bil obsojen na 5 dni zapora. — Posestnik Aloizij Lukas iz Lebringa je kupil par volov za 2400 kron ter ju prodal čez osem dni za 2889 krcm. Imel je torej skoro 500 kron dobič-ka. Obsojen je bil na en teden ostre-ga zapora in 500 kron denarne globe. — Trgovec Krenn v Gradcu je pro-dajal svoj čas riž po 1 K 40 vin. Pri t*ni :>-* ,^mel 66 odstotkov dobička., Obsojon je bil na 100 kron đcnume globe. «— Pred solnograSkim okraj-nim sodiščem je bilo pred kratkim obsojenih 47 gostilničarjev in note-lirjev zaradi navijanja cen na 20 do 100 kron, ker so podražili pivo za 8 kroti, dočim so jim ga pivovame podražile za 5 K 60 vin. V petek se je zopet zagovarjalo 40 gostilničarjev zaradi iste pregrehe. Obsojeni so bili ra 10 do 70 kron. Zadnja skupina se bo zagovarjala v petek. — Umrla je v Ljubljani na Cesti na Rudolfovo železnico št. 20 učiteljica gdč. Marija Ditingarjeva, stara 22 let. P. v m.! — Nepoštena bJagajnlčarka. Za-prli so v Ljubljani blagajniearko iz neke trgovine, pri kateri so na^li v laseh 12S K papirnatega denarja, ki jih je bržkone ukradla svojemu go-snodarju. Izročili so jo deželnemu so-dišču. Iz Celjske okolice smo prejeli dopis, v katerem se izreka želja po živahnejšem delu za okoliško podružnico Rdcčega križa. Potrebe so velike, dohodki mali. Primerno bi bilo prirediti kak koncert in prositi k sodelo-vanju vojaško godbo. Trudimo se tuđi mi za junake, ki branijo domačo zemljo pred Italjanom! Toča m hudourje po Sp. Šta-jerskem. Julijske nevihte so uničile po nekaterih spodnještajerskih krajih vse upe na ugodno letino in pahnile prebiva!stvo v hudo bedo. Od vseh strani prihajajo taka usodna poročila. Najhuje je doslej trpel ormoški okrog. V soboto 9. julija popoldne je uničila toča dobro polovico poljskih pridelkov v občinah Hum, Ivankovci in Obrež; vinogradi na Humu so precej trpeli. Dva dni kasneje je pa toča potolkla vinograde v farah Sv. Miklavž in Svetinje, kjer se nahajajo najbolj znani vinski vrhi kakor Jeruzalem, Kajžar, Vinski vrh i. dr. Koruza na poljih je čisto zbita v tla, drevje oguljeno, bkoda gre v sto in stotisoče kron. — Nadalje je toča oklestila radgonsko in konjiško okolico. V slednji so zelo hudo priza-prizadete občine Tepanja, Dražavas in Žice. Iz Žetal pri Rogatcu nam pi-šejo: Težko se je ponesrečil tukaišnji poštar in treovec, g. Maks Ecrlisg. Padei je preko sobnega praga in si je strl nogo nad gležniem. Ra2pisano je mesto učitelja ali učiteljice na ljudski soli pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Tretji plač. razr., prošnja do 8. avgusta. Đrobne novice s Sp. Štajerske- ga. Iz Slov. Bistrice poročajo, da so imeli zadnjo sredo popoldne strašno nevihto. Viharju je sledila toča in silen naliv, ki je napravil po mestu in okolici mnego škode. — V M a r i b o r u je povezil brzovlak dne 13. julija na straži stojećega vojaka Martla. Revež je vsled drdranja ne-kega drugega stroja bližajoči se brzovlak preslišal. Gorica. V Gorici prebiva od njenega začetka dalje slovenski in furlanski rod. Slovenski postavljamo na prvo mesto, ker je bil slovenski živelj tako močan, da je dal mestu ime. Mislimo, da ga ni več Laba, ki hi verjel tištim neslanim izvaia-njem, da Gorica ni slovensko ime, da izvira iz »Noritla-. Vsa tista izva-janja so narekovali le narodno so-vraštvo in politični oziri. V Gorici so bili izdali brošurico »Gorizia non fu mai slovena«, v kateri je bilo na-gromadenih abotnih trditev, da je Gorica vedno italijanska. Namenjeno je bilo to nižjemu italijanskemu ljudstvu, ali tuđi to ne verjame več takim traparijam, ker ve, da je ime inesta slovensko, ker kažejo imena raznih delov mesta svoj slovenski izvor: Travnik, Pristava, na Studencu, v Stračicah, Staragora, Baronovšče, Gorišček, Kostanjevica itd. V stari Gorici (poglejmo nekaj stoletij na-zaj) se je govorilo slovensko in fur-lansko. Župnik goriški Nepokoj je opisal Gorico koncem 16. stoletja in pravi g^ede iezikov: da v Gorici govori vse prebžvalstvo slovensko in fur?an?kot gospoda govori tuđi nem-ško. Omembe vredno je, da postavlja župnik Nepokcj slovenščino na prvo mesto. Tako pač je bilo: veči-na prebivalstva je bila slovenska in govorilo se je največ slovensko, po-tem furlansko in končno je gospoda govorila tuđi nemško. Tako je stalo dolgo časa; sredi minolega stoletja pa se je začela dvigati narodna zavest, ki je prešla tuintam v šovini-zem in nastali so bili čaši narodnost-ne gonje, tlačenjeindviganjenarodov. Dotok v mesto je ostal v glavnem, naravno, vedno slovenski, ali ta dotok se je izgubljal v italijanskem obi-Iežju goriškega mesta. Ako si v onih časih stopil v kako italijansko gostil-no v Gorici, kjer so sedeli mladi razgreti Italijani, so bili navzoči: Mario Podgriviz, Felice Cociancig, Bruno Podbersig, Antonio Mosetig, Giovanni Planiscig, Giuseppe Per-tovt, Angelo Plesnizer, Francesco Simzigt Ruggero Prinzig, Luigi Col-lenz itd. Ako je bila zraven kaka tresnig. Vsi pa so bili Italijani in se kako hudi! Klicali so se najraje po imenih, priimke so izgovarjali bolj pohlevno in se zravren sramovali, da je pristojen ta na Banjšiee, drugi na Trnovo, tretji na Lokve itd. — Tako je bilo italijanstvo v Gorici! Prave-iia čistcga Itaiijanstva je bore malo, od tistili 12.000 izkazanih Italijanov je čistih itaiijanov komai 2000, pa nič več. lako je bila Gorica italijanska! To je resnica, ki je neizpodbitna. Bili ho pa čaši, v katerih so se marsikje izogibali rebnice, jo tlačili in jo končno zavreli. Ali resnica je vstala in pred očnu nam stoji in kaže Italijanstvo Gorice v pravi luču Iz Puija. C. kr. trdnjavski komi-sar je uoposlal zadrugi gostilničarjev in kavarnarjevr na.stopno obvestilo: Opaža se, da velik del tukajšnjih gostilničarjev, ki so dobili dovoljenje, ■da zopet odpro svoje lokale, nišo sto-rili tega iz opozicije proti dolocenim najvisjim ceuam. Nalaga se Vam, da opozorite dotične elane zadruge, da je tako postopanje nedopustno. Pri-občite jim, da morajo takoj odpreti bvo.le obrate; ako ne, se jim odtegne-jo legitimacije, ćemur bo posledica ta, da bodo morali zapustiti mesto Pulj. Ni>ve ulice v Pulju. Na dan ob-letnice bitke pri Visu so prekrstili v Pulju nekatere dosedanje ulice. Nova imena ^o: Tegetthofiov Trg — ex Piazza Alighieri, Viški Trg — ex Piazza Carli in okoliš, Tcgetthoifova ulica — ex Via S. Policarpo in Via delle Scuole, Albrelitova ulica — ex Via Carducci, R:«.detzkyjeva ulica — ex Via Besenghi, Lazarićeva ulica — ex Via Dante, Ulica Novara — ex Via Carpaccio, Ulica Mortara — ex Via Caprin, Kopalova ulica — e\ \'ia Orseolo, Ulica Monte Berico — ex Via Gornbi, Kuhnova ulica — ex Via Ariosto, Ulica Bececa — ex Via Monti, Ulica Santa Lucia — ex Via Sar.sovino, Ulica Urs de Margina — ex Via Carlo Defranceschi, Manfronijeva ulica — ex Via Miche-le Fachinetti. Ripperjeva ulica — ex Via Vettor Pisani. Ob dalmatinski obali so se pojavili morski psi. Enega so videli pred par dnevi v gružkem pristani-šču, več se jih nahaja v zalivu senjske Rijeke. Kino - »Ideal«. Včeraj se je predvajala krasna vojna drama v 2. dejanjih »Sestra od rdečega križa«, katera je vzbudila velik uspeh. Druge slike so izvenredne. Ta krasen spored se samo danes Še vidi v Kino - »Ideal«. — Jutri petek: na večstransko zahtevo, zopetno nred-vajanje sijajnega igrokaza v 6. delih: »Liubezen mi bila ž;vfien5e, lj:ibezen mi }e smrt.« — Soboto nov senzatio-nelni spored. Razne stvar!. * Maksimalna cena za sladkor na Ogrskeoi. Jutranja številka urad-ne^a lista objavila ministrsko odredbo glede določitve maksimalne cene za sladVor. * V Biidimpesti bodo odpravili krušne nakaznice. Budimpeštanski magistrat bo za zdaj kupit in dal v skladišča 1,200.000 metrskih stotov pšenice in rži. Iz tega žita bodo na-mleli štiri vrste moke: 0, 2, 3 in rženo moko. Krušne nakaznice bodo odpravili. * Strupena razstreljiva iz Amerike. V amerikanskih li stih je nedavno izsel inserat, v katerem ponu-ja neka tovarna nove vrste razstrc-Ijivo, ki sestoia iz dveh raznih kislin. Granate, ki so napolnjenc s tem raz-streljivom, povzročajo strasne rane, Id zastrupiio ranjenega da v hudih bolečinah tekom 4 ur umre. Proti-strun ne eksistira. * Skrb za naraščaj. Sedanja vojna zahteva mnogo življenj. Vsi narodi bodo vsled vojne tako na imetju kakor na številu oslabljeni in vse skrbi, kako bo z naraščajem. Ta skrb je pač nnpotila nekega zaseb-nega v Diisseldorfu na Nemškem, da je napravil času jako primerno ustanovo. Daroval je 100.000 mark, katerih obresti se naj razdele med matere, ki imajo vsaj štiri še ne 14 let stare otroke. * Po 25 letih vjet morilec. V gozdu Dobrava pri Bielotinu na Mo-ravskem so pred 25. leti našli kmeč-ko dekle umorjeno. Morilec je umor-jenko polil s petrolejem in jo vžgal. Navzlic najvestnejŠcmu izsledova-nju ni bilo mogoče morica prijeti. Zdaj pa so ga vendar dobili. Pred kratkim so namreč zaprli človeka z imenom Kaspar, ki je dve osebi umo-ril in pri zaslišanju tuđi priznal. da je on umoril pred 25 leti omenjeno kmečko dekle. * Begunci iz Galicije. Vlada je ukrenila vse rjotrebno, da se begunci iz 23 okrajev Galicije povrnejo do-mov. To so sicer okraji, ki so zdaj že bolj oddalieni od pravih bojišč, a vendar je to dokaz, da vojaske obla-jtti (eh ^traiev ue ^matrajo več za ogrožene ampak Imajo gotovost, da Rusi v te okraje sploh ne morejo več prodreti. Vlada ne sili nikogar, da se vrne v Galicijo, a dovolila je takim, ki pojdejo doniov olajšave za potova-nje in jim za^otovila podpore, tako, da pojde pač velika većina beguneev doniov. * Izgredi proti Nemcem v Rknu. Iz Rima v Svico do.sli ljudje potrjuje-jo vest, da so se zgodili 9. t. m. v Rimu izgredi. Ta dan je dospela v Rim vest, kiiko so bili ita'ijani ob Soči te-peni in reklo se je, da so ta poraz provzročile nemške čete (!). Vsled tega so se začele demonstracije in je bilo več nemskih podjetij demoliranih. Najliuje so divjali izjrredniki v lokalih parobrodnih družb Ham-lmrk - Amerika in Severor.emški LIovd. P(>licija se je sele pozno prikazala, a hitro napravila red. Rimski listi so te izgrede popolnoma zamol-čali. * Sami iz sebe se norca delajo. Francoski humoristični list >Le Rire« je, kakor poroča »Frankfurter Zei-tung« priobčil v zadnji številki risbo, ki jo je napravil odlični karikaturist Ouillcaume. blika predstavlja na postelji sedečo malo Francozinjo, kraj postelje stoji v notovalni oblcki in držeć kovčeg v rok i soprog, pr>d posteljo pa je skrit Ijubhnec v samih nogavica!]. Soprog pravi: Vrnil sem se nagloma, ker sem dobil brzojavko, da me goljufaš. — 2ena odgovori: A, kaj, to je že zopet taka \VoIffo-va brzojavka. — VVolffov biro je v Berolinu to, kar je pri nas korespon-dciični urad. Ta »dovtip« v ^Rive« je najboljši dokaz, da Wolffov biro r e s n i c o poroča. * »Pieuro morate za vsako ceno držati«. »Pesti Hirlap- pripoveduje: Neki ruski general je težko obolel. Zdravnik konstatira vnetje rebrnice ter poroča brzojavno velikemu glav-nemu stanu: »General X. težko obolel — Pleura v veliki nevarnosti Semsonovič«.V glavnem stanu so bili baš zelo zaposleni: od vseh strani so prihajaie brzojavke o ogroženih ruskih točkah. Med te brzojavke je zašlo tuđi pokorno poročilo zdravnika Femsonoviča. Ljuto je udaril Nikolaj Nikolajević po mizi in diktiral odgovor: »Vrag naj vzame generala, Pieuro pa morate za vsako ceno držati. Nikolaj.« >-P. H.« ne poroča kaj je dejal gospod Samsonovič, ko je dobil ta ukaz. Pleura namreč ni nika-ka trdnjava, temvej le lepo medicin^ sko ime za rebrnico. * Analfabetstvo v Italiji. Ljudsko štetie, ki se je vršilo v Italiji v letu 1911. je izkazalo 29,45Q.6S7 oseb, ki so prekoračile šesto leto svojega življenja. Od teh jih je izjavilo 18.322.320, da znajo pisati in čitati, dočim jih je 11.050.454 to vprašanje zanikalo. a ostali sploh nišo dali nika-kega odgovora. Če te številke prera-cunamc v odstotke. vidimo, da od 100 osoh nad 6 let ima le 63 elementarno izobrazba, a še ta je pri većini skrčena na najožje meje. V resnici Je med 63 »pismenih« ljudi tuđi takih, ki nišo dosneli preko poznavanja par črk. Pri tem pa treba uvaževati, da to povprečno število ne velja enako-merno za različne dele prebivalstva. To je razvidno iz sledečih odstotkov analfabetov v posameznih provin-cah: Piemont 11, Ligurija 17, Lom-hnrdija 13, Benetke 25, Emilia 22, To-skana ^7. Mache 51, Umbria 4°, Abruzzi 58. Campagna 54. Apuliia 59, Rasilicata 65. Kalabrija 70, Sicilija 58, Sardinija 58. * Ita^ja med vojno. Iz Ncapolia pregn.in Nemec je v nemških listih obelodanil nekaj zanimivih pndatkov o razmerah, ki vladajo v Italiju od-kar Je ta zapletena v vojno. Če je bilo prebivalstvo v Rimu in v Milanu — pravi ta Nerncc — res navdu-seno za vojno, pa o Neapolju tega ni trditi. Ncapolj je bil ob času vojne nanovedi prav tih in miren. Videti je bilo samo ohjokane oči, zadržano jezo in strah pred revolucijo. Tuđi brzojavke o italijanskih »zmagah« nišo učinkovale. »Kdo nam bo dal kaj jesti? Kdo nam vrne naše sinove? Kaj nam more ta vojna koristiti?« Tako je govorilo ljudstvo. Neprestana opravičevanja y uradnih poroČilih, zakaj armada nikarnor naprej ne priđe, so ljudstvo še zelo potrla in mu vzela zaupanje v uspeh. Zastave pa so seveda vsi razobešali, pa ne v znak veselja, ampak ker se vsak boji sunitiičenia. Tako je sin nekega italijanskega admirala razobesil ob neki priliki na svojo hišo polno za-stav, po končani slovesnosti pa jih je — izvzemši italijansko trobojnico — zopet odstranil. A glej — hitro je bil poklican na policijo. Kdor se ne priznava za pripadnika vojne stranke, kdor italijanske nezvestobe ne proslavlja, tega ne priznavajo več za patriiota in ga preganjajo. Uredba za podpiranje ljudi brez zaslužka in za rodbine vpoklicanih, so se vsaj v Neapoliu skrajno slabo cbnesle. Ker je v Neaplju med prebivalstvom ou./c. ljudi« ki uq iiiaio ac ^a^, gg čitat" — oj, ta italijanska kultura, ki je sicer velika, katere pa velika većina naroda sploh ni nič deležna — so velike težave s prošnjami za podpore. Tuđi z živili je težava v Italiji. V Neapolju imajo vsaj ribe in to jim pomaga. Vlada je že pred nekaj m&-seei vpeljala vojni kruh, ki se dobiva v posebno določenih prodajalnali kilogram vo 40 centesirnov. Belega kruha velja kilogram 64 centesimov. A'iakaroni so od nckdaj v Neapolju zjIo priljubljena in najbolj običajna jed. Povprečno velja kilogram maka-ronov sedaj 70 centesimov, pred vojno pa je veljal 40 centesimov. Tuđi cena mesa se je povišala, a to ne priđe v poštev. Premožni ljudje tudis t'j ceno iahko zmagujejo, drugi pa i tak ne kupujejo mesa, marveč uži-vajo ribe. Jajca veljajo S do 9 centesimov, sadja in socivja. je pa v izobilju in vse poeeni. Toda ljudstvo se vzlic temu bridko pritožuje, da vlada draginja, ker ima pač skrajno ubož-ne zaslužke in je silno mnogo ljudi sploh brez dela, Hižni posesmiki imajo posebne krize; kdor ni bogat, ta sploh ne plača najemšcine. Urad-niki, uslužbenci in delavci ne plačajo najemščine ne izlepa, ne izgrda. Vrh tega vlada splošni strah, da nastane kolera in splo-sno prepričanje, da iz-bruhne prej ali slej revolucija. Samo tega se nihče ne boji, da bi Italija zmagala. * Angleško gospodarstvo v Egiptu. Na Dunaj je prišel sedaj gospod, ki je živel osem let v Egiptu in je o ondotnih razmerah med drugim po-vedal tuđi sledeče: Koj začetkom vojne so Angleži odpeljali Avstrijce in Nemce v koncentracijska tabori-šča. Iz pišem teh imernirancev je razvideti, da se jim slabo godi. Nastanjeni so v barakah ali šotorih in pogrešajo vse udobnosti. Zjutraj in popoldne dobe čaj s kruhom, opol-dne pa nekaj mesa s kruhom. Prito-žujejo se, da so lačni. Mišljenje domaćega prebivalstva v Egiptu je An-gležem sovražno. Vsled tega imajo Angleži vedno 12.000 vojakov o Ka-hiri. Zbiranje indijskih in avstraiskih čet v Egiptu je nehalo, zlasti ker indijski vojaki sploh ne poznajo nikake discipline in so uganjali vsakovrstne nasilnosti. VobČe se misli v "Egiptu, da je zavojevanje Dardanel neiz-ogibno in da bo to pomenilo konec vojne. Razmere se v Egiptu v^led vojne nišo dosti premetiile, samo občevanje Evropejcev z domaćim prebivalstvom se strogo nadzira. Tako je bil poklican na pristojno oblast avstrijski zdravnik, doma iz Istre, in je dobil ukaz, da z Arabi in mohame* danskimi Egipćani sploh ne srne ob-čevati. Tuđi ne če so bolni? S tur-| ških bojišč je bilo pripeljanih v Egip^ jako mnogo bolnih in ranjenih vofc-! kov. Vse bolnice so prenapolniene in mnogo hotelov in privatnih hiš so premenili v bolnice. Gotovo je že več kakor 50.000 ranjencev v Egiptu^ Egiptske oblastnije so sedaj bolj ka-; kor kdaj poprej pod angleško komando, dne 10. junija so dobili avstrijski državljani poziv komandanta angleške armade v Egiptu generala Maxwella, v katerem se napo-vedujejo stroge odredbe proti vsem, ki ne predlože dokaza, da simpatizi-rajo z Italijo ali z Rusijo. Taka izpri-Čevala je bilo do 1. julija predložiti egiptskemu ministrstvu notranjih' del. Izvedelo se je, da bodo poslani v koncentracijske tabore vsi tišti, ki takega izpričevala ne predlože. Nekaj ljudi je vprašalo pri italijanskerrt in pri ruskem konzulu, kaj naj po-meni zahtevano izpričevalo in so iz-vedeli. da pomeni to prošnjo za po-delitev italijanskega ali ruskega dr-: žavljanstva. Ruski konzul je obenem rekel. da dobe rusko državljanstvo samo ljudje krŠčanskega veroizpo-vedanje, 2idje pa na noben način. Velika većina avstrijske kolonije nt na to storila nikakih korakov in caka, kaj se zgodi. Nekaterim se je po-srečilo. odpotovati na Orško, odko-der sa čez Bolgarsko in Romunsko prišli domov v Avstrijo. Ostalo }e pa "se nad 2000 ljudi le v Kahiri in sodi se. da jih bodo prepeljati v koncentracijske tabore na Malto ni? v Ras-el - Tin. — Tako poročilo. Pri Čitanju se človek pač nehote spornima mno-gostevilnih Slovencev in Slovenk, največ z Oori^kega, ki jih je usoda, zanesla v Egipt. Kaj bo ž njimi? ' Jfaibdjso uslurjo storitc svojim dragim na bojiščo, če jih naročite na „Slovenski jfarod", ker le na ta način redno dobivajo poročila iz 9omovme. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastniaa in ttsk »Narodne tiskaro©«. Stran 4. .SLOVENSKI NAKOD", dne 22. juhja iiMS. 165 štev. f Zobtia kretna _^^^^%V MeteoroložKno poročllo. ttilut nad vorfca 30«-2 Srtia I ml%i tlak 736 te« t tcs-jiSE is Vctiovi Nebo : j ?"*» 1 t mm £B__________________ 21. 2. pop. 735 2 25 G brezvetr. del. jasno w j 9.,zv. | 736 0 19 3 si. zah. i jasno 22.47. zj. j 737-9 15 3 ! si. jjvzh. brezoblač. I " r ' ' ' Sredirja včerajŠna temperatura 19 4\ norm. 19 9°. Padavina v 24 urah mm 00. Učenec i- zdrav in s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v modno trgovino Peter Šterk, I7- Ljubljana, — Stari trg itev. 18. j Prešernove slike prodaja ia poiilia po poHnei gefietjB Iv. Bonač v Ljubljani. Gena lUki 5 kroa. 372 Ipslega sotrudnika • ne pod 24 let starega kot voditelja podružne trgovine mesa-nega blaga, ki bi naj bil vsled invaliditete ali iz druzega vzroka vojaŠčine prost, sprejaie tvrđka: 1737 Ncrbert Zanler & sin, Št Peter v Savinski dolini, Štajersko, Imam mnoga vinainslivsvke pri lfcpaet.h in grascinah zaarane^a (kup- Ijenega) Prepustim proti primerni proviziji interesentu, kateri naj se obrne na veletrgovino A. Kajfež, Kočevje. Prvovrstno suho polenovko po skrajno nizki ceni se dobi v Tiakl mooilol pri 8. Hita. Ljubljana. iffitta tesla i. Kakup se priporoča posebno trgovcem na deželi in tuđi tu, ker bo zaloga kmalu popolnoma pošla. 1591 V najem se vzame 2 avgustovim terminom: a) prazna prostoraa soba a po- Seb« vhođoiM, najraje v pritličju in b) suh in snažan prostor za zanes-ljivo shranjevaDJe stanovanjske in kuhinjske oprave, ali pa c) stanovan|o z eno prostorno sobo in večjo kuhinjo. Posodi 80 za dalj časa dober klavir. Ponudbc upravništvu »Slov. Naroda« pod „Odhod k vojakom/1741" do 27. julija. HA IZBIftO pošilja tuđi na deželo: Krasne 3528 BI I111* Pla**«i iop!««i I II I I krila, kostume, I II I I nOČflC hal'*» I II I I PCril° ln lili Lm modne predmete. Zelo soiidna tvrdka: M. Krištoflč - Bučar Izubijana, Stari trg f. Lasta« hlaa. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstili opravi, li Potrti neizmerne žalosti naznanjava vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena in edina hčerka, gospodična ' ~ *' Marija Ditingarjeva učiteljica, danes ob 6. uri zvečer, po dolgi zelo mučni bolezni v 23. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirmjoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se viši v petek dne 23. t. m. ob 4, uri poroldne iz niše žalosti Cesta na Rudolfovo železnioo Stev. 20 na pokopahšče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Ozna-njenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 21. julija 1015 eiofcoko tal«|o«l stariil ttregor m Marija DiUngar. Zahvala. Za vsc dokaze iskreneRa sočutja, ki so nam došli povodom smiti našega iskrenoljubljenega, dobrega soproga oziroina brata, svaka in strica, gospoda Totno Korbarja izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Zlastt pa se zahvaljujemo vsem darovateljem prekrasnih vencev in spioh vsem, ki so spremili nepozabneg;i pokojnika na njega zadnji I poti. I 1743 Globoko lalnjoči ostali. - Zahvala. Globoko ganjena ob tolikih dokazih iskrenega sočutja, ki so mi došli od vseh strani povodom smrti ljubijenega soproga, gospoda ANDREJA GRČARJA iolskega ravnsieija kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti, izreknm vsem svojo najsrčnej^o zahvalo. Posebcj pa se zahvaljujem g. kanoniku Novaku za tola-Žilne obiske v bolezni, g. medicinalnemu svetniku dr. Jclovšku za dolgolctno, veliko prizadevanje ob pokojnikovi bolezni, g. glavarju in g. tiradnikom, gg. učiteljem in učiteljicam, šolski mladini,, g. pevcem za krasne Žalcstinke, darovalcem vencev in Sopkov, g. učitelju Šegi za giriljivi nagrobni govor, končno vsem ostalim, ki so spremili rajnkega k zadnjemu počitku! V RADOVUICI, 20. julija 1915. Žalujoča Josipiua Gičar. 1744 Vizitnice in kuverte s firmo ===== priporoča ===== :: „Narodna tiskarna". :: V ponatisu je izšel :: znameniti roman :: AMERIKANKA. (Francoski spisal Pierre de Coufevain.) Naročila sprejema: f9]Yaro9na knjigama", Ijnbljua, freiernova ulica. Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vinM s pošto 3 K 70 ?., elegantno vezan izvod 4 K 70 v„ s posto 4 K 90 v. laradfl ixr**nlb yo*talh nuttr ni mofoc« t«fa dela pošilfaH na ogUd la se dobiva le proti Tpo*U|atrt deaar|a v aapre| ali pa po pottif povset|a. P^atorOPFemonaJ PfJROD^^DS^DCA J M LJLJBLUANA. komenskega ulica 4 vi Suhe gobe, ližol. vinski kamen sploh vse deželne pridclke kakor tuđi prazne dobro obranjene »reče kupi ANTON KOLENC v Celja, Graška cesta 22. Kh, irgovskega sotrudnika oben^m potnika, prođajalko in učenca sprejme Oton Koman, v Radovljid. Eksprebnim ponudbam je priložiti prepiše izpnčeval, navesti zahteve in čas vitopa. 1738 I Sprejme se spreten 1726 ojn^:ine prost. Ponudbe pod „pOŠtnl predal Stev. 100. Ljubljana11. s štirtmi sobami, kopalno sobo in s pritiklinnmi v II. nadstropju V Ena-fljevl ulžc! SO Odda mirni stranki s 1. avgustora ali s 1. novembrom. Već se izve v pisarnt» Narcd. tiskarne«. LBtoulečoricrn !n beguncem! V prraznem trgu na Dolenjskem, i 2 ure cd ^.elezniSke postaje, se da v najem, ker je lastnik pri vojaidh, 1710 lovska hiša 3 sobe, kuhinja (Stedilnik). 2 sobi za posle, z xžo opravo in perilom. Pri hi5i je ohširno dvorišće, hladna klet, prostoren h!ev in remiza za vozove. Lov in ribarstvo na razpo-lago. — Več se izve v odvetniški pisarni dr. Iwana Lovrenćića, odvetnika v Lju-tljani, Miklošičeva cesta 6t. 8. ra^novIStrJega starega in novela, behga ia rdečega ponuja po z^eraili eeitafi Središnja zadruga hrvatsk. vinogradara v Zagrebu, Kukovićeva ulica štev. 2. Pili iili riljiiiisiLiil iiuLil" parfumerija, fotografična manufaktura itd. O&lastfeBO koncesllonirana prodala strepoi. Ustanovljena leta 1897, Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpoiago. Ceniki na razpolago. Kdor mi takoj piše, dobi majhno škatljico pristnih Kola - tablet popolnoma zastonj. Vsakemu, ki ima slabe živce.bi rad priposlnl poizkušnjo svo;cga sredstva. Jači 2ivce in s tem toliko zboljša zdravje, da se kmalu čutimo tako sveže, zdrave in pod-jetnt-, kakor bi od narave morali biti. Kola-Dultz naj vrh tepa tuđi živce v bodočnosti varuje csiabeiosti. V , lastno korist vsakega bralca te.^a inserata, ki nima per- R fcktnili 2ivcev, ali i:i se liitro utredi ali postane pobit, | ali ra trpi na giavobolu ali pomanjkanju sranja, želim, \ da bi poizkusil Kola-Dultz in najbrž bi potem kmalu kakor mno.ei drugri mogel reci: liimam več živce vi Najboljši živci so oni, od katerih naimanj opazimo. - Kola-Dultz je prijatelj živcev. Pri jetro se zau2;va in je I n;cgov učinek trajno ja*enje. Kola-Dultz je absolutno I neškodljiv in se piiporoča moškim, 2enskam in otrokom. Starost pri tem ne pomeni nič. Reeien preparat je to za | jačrme živcev Kola-Dultz je na mestu povsod, kjer I ope^ajo živci ali se čutijo bolečine ali se sicer opažajo ' za neprijetne. — Edini svoje vrste je ln brez prirrere. Pišite mi takoj dopisnlco in zahtevajte brezplačno dopošiljatev poizkusne Skatljice. - 730 Heilige Geist-Apotheke, Budapest VI. Abt. 418. Sprejema zavarovanja človeskega Življenja po najraznovrstnejših kombfna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji,ko no bena druga zavaro valni ca. Zlasti je ugodno zavarovanje na dozi vetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. „SI^AVIJA" •%•.-. Vzajemno zavarovnlna banka v Prag i. .-.-.-. Mex«rrat londl ■ 71f94S.392*26. — Isplaćone odikodnlne in kap Italije K 145,150.178*20. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ---------------------—------ Vsa pojasnila dajei------------------------------- fioenlN zitmo i LWii ^L^arn,e„?°hišvi la^i-1 Gosposki Hiti štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantnejc. Uživa rajboljSi sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi po.cjoji. — Zahtevajte prospekte. I Telefon 4tev. 16. T«l«f«n »taw. 1«. 129 I a»aT- Lafa 1S7S. ■Mtan««lj«ifia daJitl&ka drmihm "VB I Kraijski smiiis^ irežba i LiiHjmi ^^^^^^^^^^^^^^^^ ■ - - i^^^^^^^^^^^^^BB«^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^iBBaBBaaBjBaaaaaaaaaaaaaaa^^a^^^^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^'^^^™^^^^^^^^^^^^^BiaaaaaaaaiBaa^Baaa^^^^^^^^^^^^^^B^aaaaw> 8tawbno podjetniitvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom mm stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ^==