Herman Vogel
na eni klopi tistih šeet                       ns dru^i tista posebej
v^ies delček poti in pomendrana trava vse imajo cekprje in palice na £,l6vi klobuke
rekli bodo
da sedi tista posebej
ker ni bilo prostora zr vee
rekli bodo
da so vse skupaj vzdi^^nile palice
ker so se branile vetra eli kaj
saj ni res
prej so bile vse skupaj
pa je ta sedala popljuvala družini
može-obleke-cekarje-pse-in-soiato
vzdignile so palice nadnjo
saj ni res
tista je sama odšla
ostale brcala in šla
rekla da s kuzlami ne bo«.oo in šla
vseh -est se jih je obrnilo v levo
ona na svoji klopi pa v desno
rekli bodo na^^adnje
da se sploh niso poznale
da eo poearuič prišle i,ret se
in drut,a dru^i sonce želet
saj m res
ko pa sein vse videl
ne eni klopi tistih šest                       na dru^i tista posebej.
in jutri nobene več ne tu in ne tam pa če zvdijt^nem palico še seia
152
-isti upor v ustih ce zdaleč ni od ribjih kosti Čisto nekaj dru^^e^a Ne niorem vaai povedati A ni breme I^ahko je celo nerobe ol&jšenje Do polovice je luč ta£: ps kjer stemni se beseda pre-lonii Udari s  plavutjo v zrak Dru£,a polovica se utr^^a Plrva vstran Poje skozi nie£,lo Vibrira Iklisliš da je čebelji roj Postopoina pojerua odmev
kakorkoli £a obračaš vselej se postavi na ^lavo Yo  sem nanjo že cisto pozabil Fo je moja misel že v tratji dolini nemela se tisto vrne Počasi rastejo žice Počasi se večajo zvonovi
Slišal sem da potuje t^inajska puščž^va k nem sem rekel In zdaj ne vem kaj to pomeni Puščava se bo odločila so rekliin se umaknile nazaj Pesek pa bo ostal s svojo vročo pečjo
Tako obrabljen je že Pada na blazine besed
p r ž s o u i p t m C u a e s š n n h č kisa i .h e " h----
Ke5il se bom po lestvi !"a prve^; klinu bom prerekal ptici let
Na drut^em klinu bom U£ašal že zvezde A kaj mi to pomena
Skozi macesne ne boji mo£,e1 po£,ledati niti na vrhu
Vendar bom že prej zaspal Teko rad zmanjšujem
In v opanju je vse na jahanj še
Peoek bo 0.O£,oče popolnoma
izginil Ne pa
puščava,  pušča,
pustinja,  ah saj  se iz£,ubljaffi
155
Kaj bi se bali Moj ^las prihaja tisoče milj ze menoj
Kaj bi molčali Moj £,l£.s ^^onijo kačje reke pa £,a vseeno dol4,o ne bo
Faj bi čakali laru v&ui ne nosim a prazni vrč je sila krotak
Ta pa ki je z menoj To ni moj brat še sestra ne
Med pregibi hiš sem £,a snel Visel je na di^o^u
Mislil sem najprej To je zavesa pa se je utrgal ta hip
Padel kakor plahta na pesek Se zleknil in otrdel
Ne razumem kako da £,a ni še veter vr^^el na tla
Tam sem pustil svoje be^^ede Z^^ubil sem jih
V zameno sem rekel pa vzamem te^a s seboj
Ees je že čisto negiben pa vseeno
Od takrat sliSite že traja i;iOja srečna blaznost o bo£
r:e prenesem potuhnjencev Ke bodo se ^ibcrii v mojem kro£,u
Že blizu ne Najprej sei: zapodil čez svojo obzornico
Paj sam ne veCi več koča Zdi se mi da je bila žen&Va
Joj kako rad sem jo imel Potem sem nagne! po vrsti vse
Do sebe nazadnje.lu pa se mi je nekaj v grlu zataknilo
Bilo je podobno pesmi Izgnal sem Me to
Kaj Di se bali torej Moja pesem prihaja tisoče milj za menoj
Ta mrtvi pa sploh ni nevaren
154