^^^..................... vakdân t-jued daily exeapt Sundays snd HqUdaya. ¡JTO-YEAH Cana lista ja >6.00 PROSVETA ._GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTČ' I 2 sl5vss Chicago, ill* petek. 30. oktobra (october *», ihi Acceptance lor mailing at »pedal rata al poataga provided ft* in sactlonilOS, Act of Oct I, 101T, authorized on Juna 4. 1911. Uredniški In upravnliki proatorl: MIT South Lawndala Ava. Offlos of Publication: MS7 South Lawndala Ant. Telephone, Rockwall 400« Subscription $6.00 Yearly STEV.—NUMBER SIS Američani odbili tri japonske napadefl Bitka za posest Guadalcanal* in drugih otokov v Solomonovi grupi se bliža odločitvi. Vojaški krogi v Washington*! so priznali, da imajo Japonci premoč na morju in v zraku. —Rusko poveljstvo poroča o velikih nemških izgubah na stalingrajski fronti.—-Britska ar mada razširila vrzeli v osišeni bojni črti Washington, D. Cm 30. okt<— Japonci so v napadih prebUi ameriške bojne črte na Guadalcanalu, toda ameriški pomorščaki in čete so jih v protinaskokih Lle nazaj in reokupirale prej-frje pozicije, poroča mornarični Department. Japonci so izvršili tri riapade, ki pa jih je ameriška «la odbila. Ameriški letalci so potem bom-irali japonske pozicije na za-i strani letališča na Guadal-lu. Bombe so razbile skla-e municije in protiletalsko iško baterijo. V zadnjih fh niso Japonci izkrcali novih na otoku. Puri Harbor, Ha vaj, 30. okt.— Velika japonska ofenziva na Guadalcanalu, kjer je zbrana vmada 20,000 izvežbanih vojakov, je na vidiku in morda se je »pričela. Pričakuje se, da bodo Japonci strnili svoje sile na kop-morju in v zraku, da zdro-imeriško vojaško posadko na em obrežju otoka. Noikva, 30. okt.—Ruske čete, j v snežnih viharjih prodirajo ej na kavkaški fronti, so na-eliko število trupel nemških v v strelskih >MHfi, Tfcjet zmrznili. Ti so bili prvi, kai- * je zima zalotila na fronti raz pod ničlo je v mnogih kra- fronte. W»bhington, D. C* 29. okt.— itka za posest Solomonov se liza odločitvi, toda ameriški po-»rsčaki in čete na Guadalcana-k največjem otoku Solomonove pe, še vedno kontrolirajo le- fe in okoliško ozemlje,. Vo-llki krogi priznavajo, da imajo Ntponci premoč na morju in da pfcko izkrcajo nove čete na Gua-sklcanalu. japonska sila na Guadalcanalu kje okrog 20,000 vojakov in je kot ameriška. Ta uključu- j» 10,000 vojakov, ki so se Izkr-^ na otoku 15. oktobra. Ja-»majo tudi več bojnih laki kot Američani. Letalska sl-»j* bila ojačana s prihodom »jnih letal z baz pri Rabaultt in [Buki. ^»o. 29. okt.—Vrhovno po-Jeljstvo pravi, da so Japonci po-¡»M in poškodovali 84 zavezni-ladij in parnikov in uničili ™ bojnih letal od začetka bit-P 23 Posest Solomonovih oto-P- Japonske izguba ukljuČu-tri kri žarke, štiri transpor «•dva rušilca in pet manjših ¡SdijH | M*lbo| ^Ameriike 1« teče trdnjave so dVl'h dneh Odmora sppt šle v P^ da /manjšalo pritisk ja-"borozene sile na ameri-■P^m.Hsvtike in čete na Gua-' ''lu. se glasi vest iz glav-y ®stana generala Douglasa ^Arthurji.. MU!» «O bombe * J*r«n»koH * ha/■ L ' ^ lomonovi grupi, milj severozapadno od urne. Avstralija, 29. okt. k. |áa| Na mornarično pri Rabaulu in ln lena ml» u* LDrug, la h**,' S?r ** Hr Ifcén. ♦ kvrí Avr, Bombe, ki so jih /(»le več japonskih ["tališču pri Rabaulu in IWare.B ."»liki bombniki tipa |»n-ardirali japonsko '^dko na Gasmatu v/h.Kini strani otoka ,n Vii bombniki so v tvoje oporišče n " <«te prodirajo na-,vJu Owen Stanley Nova Gvineja, proti Kokodi, japonski mornarični bazi. Prve čete so dospele do točke, ki je oddaljena samo sedem milj od Ko-kode. New Delhi, Indija, 29. okt.— Japonski letalci so razbili deset ameriških bojnih letal v napadu na letališče pri Assamu, Indija. Napad, katerega se je udeležilo čez 50 japonskih letal, je bil iz* vršen zadnji pondeljek. Moskva, 29. okt.—Nemške kolone! so prodrle 600 čevljev naprej v enem sektorju stalingraj-ske fronte, toda izgubile so štiri vojake za vsak čevelj zasedene zemlje. V bitki v nekem dru gem sektorju so Rusi pobilj vse Nemce. Rusko poveljstvo trdi, da so Nemci izgubili čez dva tisoč vojakov, 30 tankov, 90 vojaških motornih vozil in 18 topniški baterij v bitkah na stalingrajski fronti v zadnjih dveh dneh. Ruski vojaški posadki na severoza-padni strani Stalingrada so priskočile na pomoč nove čete in pregnale sovražnika z utrjenih pozicij. Čez tisoč Nemcev je padlo v bitki z Rusi. Sovjetska četa so isvojevale .uspehe v bitkah..z Nemci na fronti ob Črnem morju. Nemci, ki so zasedli pozicije pri Turpsi, zadnji ruski mornarični bazi ob tem morju, so bili vrženi nazaj 4 Nemška ofenziva pri Nalčiku, 50 milj južnozapadno od Mozdoka, kjer se Odpira pot do bogatega oljnega polja, je bila zlomljena. Berlin, 29. okt.—Nemške čete so okupirale več poslopij v sta lingrajskem industrijskem dis-triktu ln se približale reki Volgi, poroča vrhovno poveljstvo Na južni strani Stalingrada so nemške infanterijske enot* odbile napade sovražnika na svoje pozicije. Kairo, Egipt, 29. okt.—Oklopni oddelki britske osme armade so prebili osiščno bojno črto pri El Alameinu v več krajih, se glase sem dospela poročils. Vrzeli tej črti se širijo. Osiščna sila, kateri poveljuje feldmaršal Erwin Rommel, je dobila že težke udarce, odkar se e začela ofenziva. Njene izgu->e v tankih ln vojaštvu so ogromne. Britski in smeriški letalci še vedno kontrolirajo ozračje nad eglptsko fronto. Včersj so sestrelili nadaljnjih osemnajst osiščnlh bojnih letal. Uradnika unije ADF aretirana Chicago, 29. okt.-Solomon Brown ln Dasey Sanders, uradnika avtne unije, včlanjene Ameriški delavski federaciji, sta bila aretirana na obtožbo oviranja produkcije v tovarni Wood Manufacturing Co. V tovarni te kompanije izdelujejo naboje, zaboje za smodnik in vodne Unke. Predsednik kompanije J. F. Herbert je dejal, da je stavka, katero sta oklicala aretirana uradnika, znižala produkcijo za 40 odstotkov. Japonski general se ubit pri letalski nesreči Tokio, 29. okt —General Tošl-nari Maeda. vrhovni poveljnik Japonske oborožene sile na Bor neoju, se je ubil, ko je letelo. na katerem se je nahajal, treščilo na tU ln se razbilo. Njegovo pozicijo je prevzel general Mataa-taka Jamawaki Poslanik Staniley hvali ruske vojake Stalin zadovoljen z operacijami na Pacifiku Waaklngton, D. Cm 29. okt.— Poslanik William if. Standley, ki se je nedavno vrnil iz Moskve v Ameriko, je na sestanku reporterji pohvalil junaštvo ruskih vojakov in izjavil, da Staiingrad ne bo padal in da Nemci ne bodo prišli do bogatih oljnih vrelcev v Baku to zimo. Standley je imel, odkar se nahaja v Washingtonu, več konferenc s predsednikom Rooeevel-tom in vojaškimi voditelji o položaju v Rusiji. Neki visok uradnik, čigar Ime na sme biti objavljeno, je dejal, da so Stalin in drugi sovjetski vodltalji zadovoljni z ameriškimi vojnimi operacijami na Pacifiku ln da so morali Japonci zaradi teh operacij odložiti napad na Sibirijo. To izjavo je x)dal na podlagi informacij iz ruskih virov. Sovjetski vodite-ji na govore dosti o Japonski. "Rusija je pripravljena na boj tudi s Japonci, Čeprav ve, da bi ustanovitev nove fronte na vzhodu savrla vojne operacije proti Nemcem na za padu,N je rekel uradnik. "Razpoloženja v Rusiji se sadaj razlikuje od onega v oktobru preteklega leta. Takrat je iitlarjeva vojna mašlna prodira-a naprej ln lzgladalo je, da je Rusi ne bodo ustavili. Položaj a dane« drugačen ln Rusi zro z zaupanjem v bodočnost, čeprav a upanj«, da bodo zavezniki in-vadlrali evropski kontinent ln ustanovili drugo fronto, padlo v vodo." _ Uradnik je dalje rekel, da so» vjetl ne vidijo nadomestila za drugo fronto v sedanji ofenzivi britska armade v Egiptu. Čeprav bi bila uspešna, ne bodo zavezniki v očeh sovjetov Izpolnili svojih obljub napram Rusiji. Seversky za gradnjo "letečih trdnjav" Masni rta padi na industrijalca srediiča Chicago, 29. okt.—"Amerika ln Velika Britanija morata začeti graditi ogromna bojna letala, ki x>do lahko nosila na tisoče bomb in lahko preletela velike daljs-ve," j« dajal ftiijor Altxandar T. Seversky, sloviti letalski veščak, v razgovoru z reporterji "Če tega ne bosta storili, bosta zamudili priliko, kar se bo maščevalo nad njli^a." Seversky je zagovornik ustanovitve separatne letalske sile, ki naj bi operirala neodvisno od armade in mornarice. On je popolnoma u ver jen, da Amerika ln Velika Britanija lahko zgradita letala, ki bodo preletela več tisoč milj ln bombardlrsls Berlin ln Tokio ln osiščna Industrijska sredlščs. "Ne bojne ladje ln ne srmade, Čeprsv bi kooperlrsle, ne bodo pregnale Japoncev z otokov na Pacifiku, katere so zasedli/1 je rekel Seversky. "Zmaga bo pri šla hitro, če bomo mobilizirali vse energije za konstrukcijo ogromnih bojnih letal, od katerih vsako bo lahko nosilo 40,000 in več funtov bomb. Voditi moramo vojno v zraku, ki je najbolj učinkovite, kar je bilo že demonstriram». Ako bodo odla-ftall in dali Nemčiji m Japonski dovolj časa za ojačsnje letalske sile, se bo to maščevalo nad nami. Japonska je z okupacijo otokov na Pacifiku dobila dovolj materiala za oječsnje svoje letalske sile. Material ln delovna sila. ki se tratite pri kooatruk djl bojnih ladij, je potrate " Seversky bo ortal v Chicago več dni ln predaval o letalski •ill pred organizacijami, ki so ga povabile. VA2NA ¡POSVETOVANJA ZAVEZNIKOV V LONDONU Ditkumfe O vprašanjih vojne etrategije . PROBLEM DOSTAV-LJANJA OROŽJA Loado* SS. okt.—Kljub deklaracijam predstavnikov vladi ln armade, da js pbraz osiščnlh sli neizbežen in sitega združenih narodov gotova Stvar, je očitno, da Imajo zavezniki pred seboj resne problema, ki Čakajo rešitve. TI so predmet diskusija. Problemi so povezani z vojno strategijo, plovbo, produkcijo vojna opreme in celo s civilno obrambo. Da vaditelji združenih narodov na gisdajo na te probleme z Istega vidika, je dokaz v Izjavi Stalina, da morajo izpolniti svoja obveznosti napram Rusiji in ustanoviti drugo fronto. Kontroversa v Ameriki glade produkcij« ln vprašanja, koliko orožja naj Amerika pošlje zaveznikom ln koliko naj ga obdrži zaae, je dobila Odmev v angl* Škem parlamentu. MAogo poslancev je podprlo Stalinovo zahtevo gleda ustanovitve druga fronte ln ae lzr«klo za večjo pomoč sovjetom. j Poleg Rusija zahtevata tudi Avstralija in l^tajska večjo pomoč od s*vsOkikov. Nsglasill sta, d« potrebujeta tenke in bojna letela za uspbšno borbo proti sovražniku. Nadaljnje vprašanja je ojačanje oborožena sile na Srednjem vshodu ln v Indiji. Slednja s« mora zavarovati proti možnemu japoaifeemd sunku: Resen problem je dostavljanje orožja atmadam na frontah. Osiščne podmornice operirajo akoro na vseh morjih ln nspada-jo zavezniške parnlker Peter Massefleld, dopisnik lista Timea, ja zastavil vprašanje, ali bodo mogli združenLnarodl nasičevatl in zalagati s potrebščinami veliko armado v Angliji ln na Irskem. On pravi, da je sedsj najbolj važna , fronte v Rusiji. Ča sovjetska srmads ne dobi pomoči, ne bo mogla dolgo vzdržati pritiska Hitlerjeve vojne ma- Tajnosti nemških saboterjev razkrite Federalni agentje nastopili pred sodilčem f . j Formiranje ustroja mhrtltroloplai Direktorji mezdno-urne uprave Waahington. D. C« 29. okt.-James f. Bymes, direktor federalnega urada za ekonomsko stabilizacijo, in uradniki vojno-de-lavskega odbora formirajo ma-šlnertjo za kontrolo mezd ln plač v smislu novih regulacij, ki so bile uveljavljene. Pokrajinski direktorji mezdno-urne adptlnistracije federalnega delavskega departmente so bili pozvani v Waahlngton na posvetovanja z Byrnesom ln ursdniki voj no-dels vsk«*K s odbor s. Pričakuje se da bo v prihodnjih desetih dneh formirana mašlnerl-ja za kontrolo mezd ln plač. Na podlagi novih regulacij ima vojno-delavski odbor juri* dikcijo glade mezd ln plsč, ki znašajo 1*000 ln manj na leto. Ustanovljeni so bili novi pokrajinski odbori, v katerih imajo representante delavci la delodajalci. V področje teh spadajo vse zadeve, ki se nanašajo na ustalitev mezd in plač. Mehika bo iklenila poki s Rusijo Menico CHy, 29. okt,-Zunanji minister Ec#qulel Padli la je namignil. da bo Mehika kmalu sklenile pskt s sovjetska vlado j glade vzpostavitve diplometičnih odnošajev med državama. Chicago* 29. okt—Obseg lafete nemških saboterjev, ki so se v zadnjem juniju Izkrcali v dveh skupinah na ameriškem obrežju, je bil včeraj razgaljen na obravnavi proti šestim pomočnikom saboterjev, ki se vrši pred federalnim sodnikom WilUamom J. Campbellom. Kot prič« «o na stopili trije federalni agentje ln povedali, da so Herbert Hans Haupt in njegovi pajdaši sstyti^ pall velike zaloge razstrallva v pasku na florldskem obrežju. To strelivo so nameravsli rabiti pri uničevanju aluminijskih ln dru glh tovarn. Kot glavna priče bodo datek ti vi in drugi, ki jim bodo sledili, le dokazali, da je bil saboter Haupt, ki ja bil usmrčen pr«d nekaj mesacl na elektrlčnam stolu v federalni jetolšnlcl v Wash Ingtonu, sovražnik Amerika ln da so oni, ki so mu pomagali, g« skrivali in ščitili, Izdajalci. Med obtoženci sta starš« Hsupte, njagov stric in teta Walter In Lucille Proehllng ln prijatelja Otto Richard in njsgova žen« Kate. Obtožnice jim oči te, da so skrivali Hsupte v Chlcsgu, dasi jim je povedsl, kaj ja njagov namen. Preden so federalni detektivi nastopili kot priče, ja Ern««t Peter Burger, eden izmed ssboter-jev, ki se je izognil smrti na električnem stolu, ker j« na obravnavi pred vojaškim tribun«-lom v Washingtonu pričal proti svojim tovarišem, oštel odvetnika Paula A. F Wnmkoltsa, zagovornika obtožencev. Odvetnik mu je stavil vprašanje, ali mu je vlada obljubile Imuniteto, če bo pričal proti obtožencem. "Oposorlti vas moram, d« govorite s nemškim vojskpm," ja^le-jal Burger. "Ameriška vlsda mi ni ničesar obljubila. Želim, ds mi ne sUvite takih vprsš«nj." Prvo evidenco o namenih saboterjev je razkril fedaralni detektiv Earl J. Connelly, ko j« nastopil kot pričs. On j« pavedsl, ds se j« Hsupt in trlja drugi saboter jI—K a r 11 n, Neubsuar in Thlel—Izkrcali na florldskem obrežju pri Ponte Vedru, SO milj proč od Jskcsonvilla. Tsm «o zakopali v pesku SO zabojev razstreliva TNT ln vač bomb, katere so nameravali rabiti pri svojem delu. k Gandhi ne sme govoriti z repórter ji Cripp« kritizira indijske nacionaliste New DelkL Indija, 29. okt.~ Britske avtoritete so prepoveds le reporterjem obisk Mohsndasa K. Gandhija, voditelja indijskih nacionalistov, ki se nahaja v zaporu. Reporterji so hoteli Izvedeti Gsndhljevo mnenje o Isjsvi Stafforda Crlppaa, člana Chur-chlllove vlade, da ja Vseindljski kongres zavrnil njegovo ponudbo, da Indija dobi neodvisnost po vojni, ker se je Oandhi izrekel za nadaljevanje kampanje civilne nepokorščina Jugoslovanski (letniki Í zasedli mesto Jajce Domače vesti Nov grob v Oklu Bridgeport, O.—Dne 27. oktobra je v bolnišnici po operaciji na obistlh umrl John Stare, star 70 let ln doma od Rake na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let in tukaj tapušča hčer, Bil je član društva 13 SNPJ. Naši člani vojaki Pittsburg, Kana.—Robert Zupan, član društva 30 SNPJ, pojde 4. nov. v službo strica Sama. Star je 20 let. Joe Zupan od Istega društva je pa ža od zadnjega 8. maja v Ft. Braggu, N. C., pri tankih. Obema srečen povratek! Conemaugh, Pa.—Wallace F. Bresovec ja ža peti član društva 1S8 SNPJ, ki je odšel k vojakom. Pred njim so šil Ignatz Brezovec in Fred Br«sov«c (bratranca prejšnjega), Benedikt Fink In Fred Sušnik. Srečen povratek vsem! Veeel dogodek v Pennl Imperial, P«.—Družin« Georg« In Carolina Andresky j« dobil« alnčka prvorojenca, društvo 108 SNPJ pa novega člana. Čestitke! CalumaMan umrl v Detroltu Calumet, Mich.—Ii Detroita poročajo, da je zadnja dni tamkaj umrl Martin Medvod, star 39 l«t ln rojen tukej. Zapustil j« Calumet « starši vrad pred 23 lati ln pokopan ja bU v Detroltu poteg «va^a maters, ki ja umrla v zadnjem januarju. ÖB^sBis Chicago.—Dne 18. t. m. ja umrla Mary Potočnik, stara 83 let in rojens v Kamanščaku pri Ljutomeru na fttejerskem. Za-pušča moža ln dve omoženl hčeri. Aveiraleka vlada zavrača obdoliitve \ Sydney, Avstralija, 29. okt,— Zunanji minister H. V. Evstt je zsvrnil obdolžltve Hanson« w. Baldwins, dopisnika londonsk«gs liste Times, ds svstralskl delavci ovirajo vojne nspore general« Douglasa MacArthurJa, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Evatt pravi, da Baldwin sploh ni bil v Avstraliji In ds je izrekal obdolžltve n« pod-la«! Informacij, 14 jih je prejel od nasprotnikov svstrslske vlade. Griki gerilci razbijajo vlake in ielemniike proge DEPORTACIJE BEL-GIJSKIH 2IDOV London, 29, okt.—Jugoslovanski čatniki so zavojevani v ostrih bitkah z osiščniml vojaškimi posadkami v Bosni po poročilih, ki so jih prejeli jugoslovanski krogi v Londonu. Catnlška armada pod poveljstvom generala Ml-hajlovlča je okupirala meeto Jajce v bližini Banje Luke po ljutl bitki z Nemci; Naclji trdijo, da je 800 četni-kov padlo v bitki i Nemci pri J«jcu. Srdite bitk« m«d četnikl ln osiščniml četeml se nadaljujejo v sapadnl Bosni. Druga vest pravi, da se j« 30,- 000 grških gerilcev dvignilo proti tlačiteljem, da «« maščujejo «a 180,000 svojih rojakov, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih. Garllcl «o organizirali grupa saboterjev, ki napadajo ln raibljajo železniške proge ln vlake. Kot poaledlca teh napadov ja bil šaleznlškl promet parallilran v vač krajih. Vest o aktivnostih Jrlklh gerilcev je objavila rusks asnlkarska agentura Tass n« basi poročil v turških listih. Britska čssnlkarska agentur« Eachange Talegrsph poroča ls Curiha, dvlca, ds so bili kapitan ln člani po««dks nekega norveškega parnlke aretirani v fina* deelu, Norveška, v zvezi s «mri* Jo Ouldbrand« LtiM«, ministra propagande v Quisllngovi vladi, ln njegove žene. Prej objavljeno poročilo se j« glasilo, d« «te obs utonila. • 1 Belgijski krogi v Londonu po-ročsjo o masnih deportecijah Židov Iz Belgije. Naoljeke avtoritete so deportlrele če« 80,000 Židov samo 1« Antverpa v zadnjih tednih. Kam «o bili posUni, nI znfno. Druge vesti omenjajo ponem-čevanje v poljskih pokrajinah, ki so Jih okupirale Hitlerjeve čete. U teh Je očitno, da hočejo naclji uničiti poljski narod. Klavrno praznovanje fašistične obletnice Bern, Švice, 29. okt.-Od vojne Izmučeni IteHJani so kUverno praznovali 20-letnico Mussolinl-Jevega pohoda v Rim. Omamljeni ao še vedno od udarcev; ki ji m jih Je zadala angleška letalska sila v napadih na MIlan* Tu-rln, Genovo In druga mesta v severni Italiji. Poročila Iz Itima pravijo, da ae je Musaollni pokazal na balkonu Ikmeške palače, nI pa govoril. Ameriški pomorščaki prihajajo v Anglijo London, 29 okt-NadalJnJe •note ameriških pomorščakov ao to'Kinald Maxwell ja v Imenu doapol« v Anglijo pod vodstvom britske vlade v Indiji povedal polkovnika Wllliama T. Clemen-reporterjem, da intervju s Oand- ta, ki ae je boril proti Japoncem hijem ne bi alužil nobenemu na- j na Filipinih. Clement bo postal član štaba admirala Harolda R. Starka, vrhovnega poveljnika ameriške mornarice v evropskih vodakl menu Intervju z drugimi vodi telil Indljskegs kongress je bil odklonjen Iz ietegs raaloga Crippa je v svoji Izjavi nagla-sll, ds stališče Gandhija ln dru- gih voditeljev ki so .» izrrkli Bolgarski študentje proti aodelovsnju s vsako vlado, V". . . ki bi vodila vojno, je v konfliktu OOSO/em V smrt z reelnostjo. Velika Britanija ael Bern, ftvlca, 29 At-Poročilo bi morfla trpeti indijske vlade, ki u Sofije pravi, daje sodišče obse ne bi hotets boriti In bi MU sodilo 22 boI^srsMh študentov v celo pripravljena skleniti mir s smrt. Spoznaftfao bili s» krive sovraSniki, (sabotaže na železnicah MacArthur ni kandidat za predsednika General pravi» da nima političnih ambicij Melboarae, Avstralija« 29. okt. —General Douglas MacArthur, vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile v južnozapadnem delu Pacifika, je pobil govorice, da namerava kandidirati za predsednika Združenih drŽav. "Ako bom preživel to kampanjo, se bom vrnil v pokoj, is katerega sem bil pasvan v borbo," j« rekel general. "Nobenih političnih ambicij nimam. Kar upam in želim ja iS zmag« Amerike In njenih zaveznikov v tej vojni. Začel sam 0VOJ* življenje kot vojft in zaključil ga bom kot vojak.** MacArthurjevo stališče je orisano v deklaraciji, katero je podal in v kateri je pohvalil avstralske vojne napore. S to ja pobil poročils ls Amerike, da bo kandidiral za predaednika. Ameriške izgube od začetka vojne Waahington, D. C., 29. okt— Izgube ameriške armade In mornarice od začetka vojne znašajo 47,4*3 mož po poročilu, ki ga je objevll Uland P. Lovette, načelnik federalnega biroja za javna odnošaje. Atevilo u ključu Je ubite, ranjene, ujeta In pogrešana vojaka in mornarja. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT DI LAfTMIMA SLOVCXSKE MABODWE m Zdruiaoa drimrm (Urea M Wto. tOJO «polku. HM m Mrt •7 JO ss esto tolo. NJI m pol total M ■ far tho Uailod #•00. po M «o ratejo. Rokopisi Ud.) m ttdoJo poitttotol)« to v hoiot 2017-H So. m m, kar toa ttSk i PROSVETA Lawndale A»»- MEMBER Of THE FEDERATED PREM 100 Datum v oklepaju na primer (October 31, 1042), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam jc c tem datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da ss vam list na ustavi Kongresne volitve so važne! Včasi smo rekli—in po pravici—da posamezne osebe v ameriški politiki ne štejejo dosti ali nič, važno pa je, pri kateri politični stranki so. Strunka je vse, posamezen politik ni nič. To je bilo takrat, ko je šlo za ekonomske in socialne reforme doma in ko ni bilo akutnih problemov v zunanji politiki. To je bilo v mirnem času, ko se je javno življenje, Amerik« oululo le okoli notranjih problemov, ki so naravno bili vitalnega pomena za delavce, Takrat je bilp politično gibanje ostro razcepljeno v znamenju eknomskih ln socialnih problemov ^ ameriški družbi in •tranke, v katerih se je to gibanje udejstvovalo, so nekaj pomenile. Vsaka stranka je imela »voj program ali pa tradicijo, ki je bila volUcem dobro znana. Navadno Je bilo tako, da je kandidat, ki J« bil poštena fh močna osebnost, propadel, ker Je bil na listi stranke, katero ni imela tradicije oziroma ni bila priljubljena; nasprotno je bil izvoljen slabič samo zato, ker ga je kandidirala vplivna stranka. Današnja vojna je podrla politične stranke in tradicije. Lahko se reče, da je Amerika danes politično v kaosu, v kakršnem že ni bila izza civilne vojne leta 1880. Imena političnih strank danes ne pomenijo nič, otare politične tradicije po še manj. Notranja politična vprašanja so tako rekoč suspendirana—vpričo enega samega vprašanja: zmaga Amerike v tej vojni—ln kakšen mir zasleduje Amerika po tej vojni? To vprašanje, ki je danes najglavnejše ln najvažnejše, je prekoračilo meje vseh starih političnih strank v Združenih državah ln jih je razoralo. Glede prvega dela tega vprašanja, to je zmage, ni nobenega spora med strankami, niti med kandidati. Vil so za zmago Amerike! Hote ali nehote so vsi za zmago demokracije! Glede drugega dela tega vprašanja, to je bdnosa Amerike do bodočega miru, pa Imamo nove grupactje, ki se ne ozirajo na stare «tranke. Pcva grupacija hoče, da se Amerika drži Atlantakega Čarterja in sodeluje z bodočo svetovno organizacijo, ki bo jamčila za mir po vsem ovetu. V tej grupacijl oo zastopani vsi stari politični tabori: demokratje, republikanci ln ooclallstl. Druga grupacija—ki je manj očitna ln danes samo ie šepeče— hoče, da se Amerika po tej vojni povrne k svoji prejftnjl izolaciji in ignorira vsako ali vsaj tesnejšo kooperacijo z bodočo zvezo narodov. • V tej grupacijl oo zaotopani republikanci in demokratje po stari politični opredelitvi. (Kolikor je še komunistov v Ameriki, zasledujejo pred vsem Interese Sovjetske unije in šli bodo tja, kamor pojdejo sovjetl.) V Združenih državah so tudi skupine, ki jie pojdejo ne s prvo in ne z drugo grupo, toda njihov vpliv je zelo pičel. To pomeni, da je Ameriku danes razdeljena na dve novi politični stranki, ki še nimata Imena in sta še komaj v štadiju zaplodka, vendar so njuni obrisi žc jasni. Mislimo, da bomo zadeli, če zapl-lemo, da prihodnja predsedniška kampanja leta 1M4 ae bo vršila med kandidatoma teh dveh novih strank ne glede na to, če bodo še veljale stare politične znamke. Značilno dejstvo je, da se že današnja kampanja vrii v znamenju teh grupacij, čeprav Še pod krinko atarih strank ln starih političnih imen. Listi, ki zagovarjajo stališče, da mora Amerika ko-operiratl za jamstvo bodočega miru v svetovni organizaciji, priporočajo volilcem kandidate, ki so doalej z dejanji pokazali, da odobravajo to kooperacijo, ne glede na to, če so demokratje aH republikanci; na drugi atrani pu vidimo, da medsebojno agitlrajo drug ca drugega ne glede na staro politično pripadnost oni, ki so proti tej kooperaciji—in med temi so prav tako demokratje in republikanci. Starih političnih mej ni teč! To nas uči, da Je ameriška politika danes narobe kot je bila prej. Stranka ne pomeni več nič in volild bodo letos izbirali med posameznimi kandidati one. ki spadajo k prvi ali drugi prej omenjeni grupacijl. Poudarili «mo ie večkrat, da bo bodoči ameriški kongres zelo valen, vsekakor najvažnejši v zgodovini Združenih držav. V prihodnjih dveh letih bo najbrže vojna končana—morda že v prihodnjem letu—in ameriški aenat bo poklican, da odobri pogoje za bodoči mir sveta. Če bo senat reakcionaren v tem amlalu, kakor Je bil senat leta 1010. to je. da bo sestavljen Iz večine IzoUclonlstov. tedaj bo kooperacija Amerike v svetovni organizaciji odklonjena in s tem korakom bo prsv gotovo zasejano seme nove vojne. 1* te#s je jasno, da ao kongresne volitve, ki se vrie prihodnji teden, relo vs*oe. tako važne, kakor nlao bile nobene kongresne volitve v radnjih osemdesetih letih. Volitve so važne v prvi vrsti Klede hod.tfega miru. kakšen bo In H bo sploh mir. Ako ts mir ne bo demokratičen in če Amerika ne bo uključena v bodočo svetovno or«anl/acijo. amo lahko prepričani, da ne bo noben mir. V orugi vrsti ar» pa te volitve važne tudi zaradi notranje situacije Kongres j« ¿uva) ameriške demokracije Predaedntk Je lahko najltoljši in najpoštenejši demokrat na svetu, če ni knngroo t nJim. bo imel rvesane roke in demokracija, katero danes še uživamo. bo lahko trpela—bo le bolj /lorabljeoa kot Je v nekih ozirth «daj Dane» lahko vemo, da nlao demokratje val. ki se na rt vajo demokratje, kakor Je tudi marsikateri republikance največji so-vrašnik demokratične republike. . . mm Herminio« Pa^-VčeraJ končal mojo poročilo s prihodom v Salta», O. Drugi dan, v soboto, ko je imel >£T, me Je Mibev cev zet zapeljal okrog rojakov, ki so večinoma mali farmarji. Uspeh sva imela pri farmarju Franku Sabcu, Id je naročil Proletarca. On Je prej delal v rovu Powfcatanu. Njegova žena je zelo nadarjena in razume gospodarska vprašanja. Tudi oni imajo fante pri vojakih. Tudi pri Celinovih je bila naročnina. Njega sicer ni bilo doma, toda se je na ovojo pest naročila mi-s, ki Jo pridna Ionska. Oni imajo lepo hišo in okrog deset akrov zemlje in seveda tudi živino. Tudi mro. Celin je dobro pod kovana v gospodarskih vprašanjih in o sedanji vojni. Pravila mi je, kako so mora boriti z ameriškimi Nemkami v soseščini, ki zabavljajo proti vojni in predsedniku Rooseveltu. Oni imajo hčerko in oina, ki Je otar 20 let in bi šel rad prostovoljno 1i vojakom, toda ker Imajo samo enega, mu branijo. Mro. Celin me je povabila, naj pridem drugi dan na kooilo, čel, da moža ne bo na društveno sejo, ker bo mo» ral delati na farmi. NJega -sem po dolgih lotih želel videti, kajti poznala sva se, ko je živel še v moji bližini v Lowberju, Pa. Nato sva se z Mihevcevim zetom odpeljala precej daleč, kar Je šel po "pedo", kjer Jo prej delal, toda je ni dobil. Potem ova šla po njegovo ženo in otroke na farmo, kjer oo obirali jabolka. Tako velike oadne farme še nisem videl, kajti sadnega vrta mora biti okrog 30 akrov. Tisti farmar pošilja jabolka državi in irejme menda $140 za bušelj. Seveda oo Jabolka voake vrste. Va tleh Jih je ležalo več tiooč buš-Jev, ker menda ne more dobiti delavcev za obiranje. In tako padajo zrela jabolka na tla ,in se »oškodujejo. Za obiranje plača deoet centov od bušlja in pravi" jo, da se lahko zasluži do pet do-! larjev na dan. Ko smo se vrnili domov k Mihevcevim, sva šla zopet na agitacijo ln dobila naročnino Prole-tarcu pri Antpnu Iakri. On je prišel iz Kane, Pa., in sedaj ima svojo hišo v Salemu. Tisti večer sva dobila naročnino še pri Hrvatinu, ki ga tudi poznam iz Ponne. Tudi on ime hišo, sina pri vojakih in je tajnik društva 8NPJ. Nato smo šli v čehoslo-vaški klub. Ker ml Je nagajal kašelj, nisem mogel piti piva, pa oo me pripravili, da sem spil pet ali šest "rock and ryejev", kar je povzročilo, da potem nisem mogel skoro nič spati, drugi dan pa Imel tak glavobol, v želodcu pa revolucijo, da ne bom slepa pozabil. Šele zjutraj aem malo zaapal, ko me je Jakob poklical, da greva na društveno sejo. In ker sem obljubil, da pridem, me Jo torej dolžnost klicala kot pri vojakih. Mislil sem si, če Je vsem pijancem tako kot meni, potem le naj imajo veselje. Predno je na oeji prišla vrsta name, da napravim "speech", ml' Je vsaj toliko odleglo, ds sem bil napol ipoooben kaj povedati. Po seji smo šli zopet na agitacijo. Društvo je kupilo Adamičevo knjigo, kakor tudi Víctor Omet/ ns svojem domu. Tukaj vno se ločili z Mihevcevimi, nakar sta me Hrvatin ln njegov aln odpeljala k Celinovim na kosilo. Do tega časa je k sreči glavobol za silo že minil ln fino ko- iz naselbin silo me je popravilo. Pri Celinovih smo se precej pogovorili, potem pa oo oklenili, da Je najbolje, da me njih sin zapelje v Power Point fkozi Lisbon, ker z busom hi težko prišel na mesto ob pravem ¿a&u. Tako je bilo. Fantu ae je tudi dopadlo, ker ima v Power Pointu par zaljubljenih oči. Naj prvo sem obiskal družino Charlesa Bogataja. Nato me je on zapeljal k znanemu farmarju in očetu Borgantovih deklet, ki igrajo po ilovensldh naselbinah. Bergant me je bil vesel. Poznava ae že od leta 1915, od česa Kristanovega shoda v Herminie-Ju. Takrat je Jack delal v Ix-portu. Zdaj se raduje nad svojo lepo farmo in lepim sadovnjakom, ki mu Je letos prinesel precej dobička. Njegov kokošnjak pa je napolnjen z lepimi belimi kokoši, ki mu prinesejo mesečno okrog |90 dohodkov. Pravi, da Je vesel, ker je dal slovo pre-mogarokemu življenju. Ponovil je Proletarca in obljubil, da pride za nama v Power Point in pomaga pri agitaciji. Ppnudil mi je tudi prenočišče, toda o tem sem bil ie preokrbljen pri Bogataševih. '"'s Jack je prišel za nama in imeli smo lep uspeh. Matt Tušek, trgovec, ki ima tudi oina pri vojakih, je kupil Adamičevo knjigo, kakor tudi mro. Chuok, ki ae je naročila »udi na Proletarca. Njen mož ima svojo majno. Ona je zelo zgovorna in izobražena. Proletarca je naročila tudi Jennie Pushnik, hišnica v klubu, ponovila pa ota ga A. Romšek in Tom Mrcina. Za tako malo naselbino, ki šteje le kak ducat slovenskih družin, je to dober uspeh. In dasi J« ta naselbina ignorance In teme. Krščanstvo majhna, imajo tudi svoj Narodni dom, ki sicer ni velik, toda čeden in zadostuje za njih pogrebe. Kupili so šolo in Jo spremenili v Dom. Drugo jutfco me je mrs. Bogataj odpeljala v 6 milj oddaljeno mesto Lisbon, od kjer sem ae z busom odpeljal v Canton, O. Tam sem najprvo obiskal Petra Čufarja, tajnika tamkajšnjega društva SNPJ, ampak je moral na nočni šiht. On je vdovec, ima oina, gospodinji pa mu mama. Rekel je, da lahko prenočim pri njih, začasno me pa še potegne do naših rojakov. Ustavil sem najprvo pri mrs. Frances Ger-bec, ki je naročnica vseh treh mojih publikacij. Kar je imela Utečeno, je ponovila, namreč Cankarjev glasnik in dala 25c podpore Prolatarcu. Ona je zelo uljudna. Obiskal sem tudi družino Dodich, čl jih hči je predsed-nica društva $33 SNPJ. Doma Je bila samo mOma, ki je kupila knjigo PM.f Nato sem obiskal Gunave ln jim prodal Adamičevo knjigo. Obiskal sem še par drugih, Gerbeša pa me je zapeljal do bivšega tajnika društva 315 Blaža Odarja. On je bil včasih zelo« aktiven ln pozna tanUcajšnje rojake. Obljubil ml je, da me po večerji zapelje do onih, ki so dostopni za možganske medicine. Sam je kupil AdanUčtvo knjigo, oziroma njegova prikupna ženica, on pa je ponovil Cankarjev glaanik. Potem sva se podala na agitacijo. Rezultat je bil, da se je Joc Baša naročil na Prosveto. On je bil član jednofta, toda v depresiji jo Je izgubil, sa kar mu je zelo kal. Proletarca je naročila mrs. Prince. 8 tajnikom sva drugi dan obi- še nekaj dnfHi, toda ni Ulo uspeha in vseh tudi nisva doma dobila, ker sedaj tudi ženske delajo v tovarnah več ali manj. Obiskal sem tudi mamo Prevčeve hčere iz Universala, Id pa je na vse jezna radi vojne in noče vzeti nobenega Čtiva v roke. Kritizirala je «oovprek. Nekaj je imela prav, toda če bi bili vsi ljudje taki, potem bi nas agresorji kar paaaandrali. Človek ae mora boriti, če je napaden, prav tako narodi. V Cantonu aem obiskal tud| park in McKinleyjev spom enik. Postavili so mu ga menda zato, ker je podpisal protttruotni zakon, Ampak to sistema ni nič spremenilo in trusti so danes veliko večji in močnejši kot so bili prej. To se bo nadaljevalo, dokler jih vlada ne prevzame. Obiskal sen) tudi park, kjer je pokojni Debs imel protivojni govor med svetovno vojno, radi katerega je bil obsojan na deset let zapora. Na prittk socialistov in drugih je bil po dveh letih in pol izpuščen iz ječe. Mesto Canton je bogato na industriji, lipa okrog 119,000 prebivalcev, ampak Slovencev je tam menda samo okrog 75 ali nekaj čez 20 družin. Od tam sem se podal v Lo-raln, O., 40 milj od Clevelanfta. V tem mestu sem napravil za okrog $39 biznisa. Tam sem bil tri dni ln naletel na razne zapreke, med katerimi je tudi župnik Slaje. On je oznanil v cerkvi, da* je omrten greh čitatl Prosveto—kaj še Proletarca. Dvanajst žena je bilo poklicanih v farovž, kjer so-prisegle, da ne bodo čitale tega lloto. In res, ko pride tedenska Prosveta v hišo, jo primejo z malimi prsti za rob, da se ne okuži vsa roka ln jo vržejo v peč. Tako potuje naš priljubljeni list v "furnace" Joj, pa hočete, da ne bo vojne! Ti ljudje, ki krstijo Prosveto, da je sovražnik civilizacije, povzročajo tudi krvolitje s širjenjem OKTOBlf Mesto Lorain šteje 50,000 prebivalcev. Tam Je- nad 350 slovenskih volilcev, menda okrog 200 družin. Na roke so mi šli pri agitaciji mrs. Ravnikar s karo in prenočiščem dva večera, dalje družina Jevec in Kamnikar, kjer sem tudi prenočil. Bruce mi Je dal nekaj naalovov od Članov jednote. Adamičeve knjige so kupili mrs. Kotnik, mrs. Gradi-šek, mrs. Slajnar, Angela Mal-nich in moj gostitelj A. Jevec. Cankarjev glasnik pa so ponovili John Kotar, trgovec Krištof, J. Primozich, L. Malntch, John Piškur, Uršula Ziherl in Louiajin premišljujemo, kako Kamnikar, Prosveto pa mrs. Kos. Hvala vsem, ki ste mi šli na ro-kb. Zdaj pa jopet po Pennoyl-vaniji na agitacijo. Anton Zon&tk. zastopnik. jim ni nič drugega kqt kramar-stvo in bi Kristus tudi te ljudi pognal z bičem iz cerkve. Lorainčanom priporočam, da se pridružijo onim svobodomlsel nim rojakom, ki drže bakljo na predka pokonci, tako da rev. 81aje ne more trditi; da jih ima 100% pod svojo srednjeveško komando. Narodni dom v Loralnu je zelo lep in pripraven za voe. Ima lepo čitalnico, več stranskih dvoran, lepo kuhinjo in fine spodnje prostore, kjer stržijo okrog $30,000 na leto. Dom jih je stal |86,000 in je plačan. V tem mestu je boss National Tube CoH ki je včasih zelo strogo nastopala proti delavskim agitatorjem in radikalcem. Ni čudno, da so tam samo trije naročniki Proletarca, kakih 25 jih ima Prosveta, Cankarjev glaonik pa okrog ducata. Zadnji so mi po- oem novill naročnino in prodal é . Alrft novo naročnino Prosveti. V Domu je upravnik John Kotar, ki Ima par pomočnikov. Tudi on je jll prizadet radi radl-kalizma. Tam je tudi nekaj slovenskih trgovcev. Obiskal sem Bruca. Konteta in Krištofove, ki so zelo napredni. Mož Je star 84 let. Obiakal sem tudi trgoves z železnino Piškurja, ki jih ima že tudi 74 na grbi. Mož je zadnje čase popolnoma oslepel ln bil že štirikrat operiran. Njegova žena je zelo uljudna. Obiskal aem tudi vdovo Mary KržiČ, ki ima Prosveto in Proletarca. *Nji se nič ne dopade v Loralnu radi Slajetove diktature in njegove gonje proti naprednim čitate-ljem Rekla je, da bi se rada preselila kam v Penno, kjer bi bilo več miru in bi Ji ne bilo treba poslušati ropota Iz joklarne. Vsakega malo Steellon. Pa—Kot je bilo že poročano v Prosveti, je 2. septembra umrl moj svak Anton Škafar. V imenu njegove družine se zahvalim vsem rojakom in rojakinjam, ki so ga obiskali ob mrtvaškem odru. Tudi društvu 241 SNPJ v Slovanu se lepo zahvalim za krasen šopek cvetlic, ki mu jih je podarilo v zadnji pozdrav. Pokopan je bil 5. septembra na narodnem pokopališču v Bridgevillu. Družini Ska far izrekam moje sožalje. Dobim več pisem, v katerih me rojaki vprašujejo, kako je z mojim sinom, oziroma če kaj slišim od njega. Naj bo tukaj povedano vsem tem, da nisem prejel nobene vesti od njega od 7. maja, to je, od kar oo se podali Japoncem na Filipinih. Upam, ko bo vojna končana, da se povria|| kraj svojih starše /, bratov in se-eter. Kadar dobim kaj obvestila, bom poročal v Prosveti. Tukajšnje časopisje ima sedaj na piki našega "generala" Martina, ki hoče biti izvoljen za go-vernerja Pennsylvania Očitajo mu, da je njegova dolžnost kot generala, da gre v. armado, kjer vlada potrebuje izkušene oficirje v tem kritičnem Času« Ampak izgleda, da je njemu vseeno, kdo izgubi vojno, samo da on vodi politiko. Taki so "apizarji". On je rekel, da je že prestar -za armado. Ampak če je prestar za armado, kako naj vodi državo kot je Pennsylvania? Tukaj v bližini, v New Cum V Prosveti od 15. oktobra! bral* dopis mrs. Zore dJ ki piše d svojem sinu, dT*d na dopustu in da sluzi pnj fanteriji v Fort Jacksonu al Ravno tam se nahaja tudi J sin, 16 je bil tudi na doj pred enim mesecem Sedaifc premeščen, toda ne vemo Ln Res je, da imamo zdrave 2 Ve in mlade, toda če pontfS ako se bodo vrnili ali m(3 nikoli več, je to za nas mS tako hudo, da huje ne mortbrt Koliko solz pretočimo zanje, | liko noči ne moremo zatisniu I godi. To ve le tisti, ki posli kolika je ta bol v materinem očetovem srcu. Ali upajmo -zmagamo, da bodo Hitler in'j ponci dobili to, kar so iskali Jako bi me veselilo, ako bi oglasila Francka Grum iz Hi ba Vrhnika št. 8. Zelo radij dobila njen naslov. Slišala s* da se nahaja'na trdem premo ali v Homer Cityju, Pa. T« če čita ta doplo, naj se ogla* moj naslov. ^^^^^^^ Mary Kelhar, Harwick, P». Pri prijateljih Johnsiown, Pa^-Namen sem se opisati naš "trip" v quippo in Sharon, Pa. Ker ne dolgo, ko bodo začeli meriti solin na odmerke, smo se kar hitro pogovorili, mr. in Okichki, moj mož in podpisal da gremo pogledat prijatelji Simonicheve v Aliquippo Cvelbarjeve ter Godinove v SI ron. Tako smo postali| ceste" kar naenkrat. Pred en mesecem je nas pot vodila v Unois, sedaj pa v zapadno P« syivanijo. . I Odrinemo v soboto ob sedn zjutraj, 17. oktobra. Bili smo seli, ker pri nas ni bilo mi in smo mislili, da bomo imeli po potovanje, toda smo se rali. Ko pridemo na vrh I nierja, je že začelo biti malo gleno in bolj ko smo se bli Pittsburghu, toliko gostejša bila megla. Mrs. Okichki se veselila, da bo videla Pittsbur ker tam še ni bila, ampak s želja ni izpolnila. Pa drugič sreče, mrs. Okichki! V Aliquippo prifuramo ob setih dopoldne in naravno« Simonichevim. Mrs. Simoi berlandu sedem milj od Haitis- brž Pri£ne PrjiPria^aU k°i burga, se nahaja vojaško taborišče za rekrute. Tam dobijo fantje obleko in vso opremo. Večinoma stoje tukaj po tri dni, potem pa jih pošljejo naprej. Vem, da v to taborišče pridejo tudi Olovenaki fantje. Od tukaj naprej se nahaja In-diantown Gap, kjer je tudi veliko vojaško taborišče, kjer se na haja približno 30,000 vojakov. Ko se izvežbajo, jih pošljejo naprej. To taborišče je oddaljeno 27 milj od Steeltona. Vem, da so tudi tam slovenski fantje, toda ne vedo za slovenske družine v piše na spodnji naslov. Ako bi kdo hotel kaj več vedeti, sem mu na uslugo. Sedem milj od Steeltona, v Middletownu, je tudi veliko letališče. Tam imajo skladišče in tudi popravljajo letala. Tam se sedaj tudi dobi delo. Mike Kocevar, 501 S. 4th st., Steelton, Pa. Zahvala ln drugo Harwick, Pa.—Dolžnost naju veže, da se zahvaliva za bolni ško podporo, katero je prejemal moj mož za časa bolezni. Enako tudi hvala vsem obiskovalcem od društva 419 SNPJ, ki so gs obiskali v bolnišnici in doma. Hvala lepa za oarove. Lahko verjamete, da vas ne bomo nikoli pozabili. Moj mož pravi, da ne privošči nikomur, da bi pretrpel toliko kot Je on. Na 1. aprila je Šel naš sin Johnny k vojakom, moža po so odpeljali v bolnišnico z zlomljeno nogo, tako da mu nI mogel še roke podati v slovo. Zjutraj ob šestih pride domov in me vpraša, kje je oče, ker ga nI na postelji. Odgovorim mu, da je v bolnišnici ^zlomljeno nogo. Ni mogel verjeti. Ker Je bilo že pozno ln je moral na postajo na vlak. ga ni mogel več videti. Res žalostna ločitev od staršev. Dne 16. maja ga je odšel k vojakom naš drugi aln, tako da sta ie dva v armadi. Tretjega pa tudi pokličejo. Pa kaj hočemo. Moramo imeti upanje, da se vis ne jo zdravi in da zmagajo. m ohcet. Frank je bil pa na d< Po kosilu smo si ogledali mc in tudi Slovenski dam, ^er U že stara tradicija ameriških I vencev, da se mora obiskati I Dom. Tam se je nahajal" lich, njih "beerman", ki povedal, kako je Rta 19( zajce po Johnstownu, da morali smejati. Potem pa zopet nazaj k i nichevim in ni bilo dolgo, kol de France z dela. Potem pa, l je navada, smo bHi hitro v rem kraju in ne vem še kji večerji se pa odpravimo v ron, kamor pridemo ob d« zvečer k Louisu Godini. Tj blB CVelbarjevl, ki so nas li. Naš namen je bil, da isti vtečer vrnemo nazaj k ! nichevim, toda Sharončani niso pustili češ, da si mc Okichkijevi ogledati Sharon dnevi in tudi "loncmanov J starega kraja je tam dosti. Godlna Je rekla, a*o ne bon pogledat te ln one, bo je» izvedo, da smo bili Um. ^ povsod večins zmaga, taw tudi zmagali Godinovi in C* barjevl. J Komaj se vsedemo. sta kari enkrat nekam izginili mr». ^ na ln mrs. Cveblar. MUUU si: No, U je pa.lepa! tako daleč na obisk, pa * le ženske skrijejo. Moik» niso imeli zs mar, kam w njih mame ln so poKtsrim (Dalja ns I rtranl) Pred drmjoetimi (Iz Prosvete, 30 r ktobra H Domače restL V San TrU cu Je izgubil življenje P" 36-letnt John StsJcr. clm Delavske vestL Velika proti stavkarjem v Porll*' nadaljuje. mmsnatv©. Itaiijansk^l da je brez moči proti ft* ki so^uvedli veliko straha protifašlsti bež« U rjetaka »«eUe. se premislil« in nr P^ dardanelsko konferenco. vrši v Švici. Sovi*! Slovenska Narodna Podporna Jednofa MfT-M Se. Lawn dal« An, CMb««s. M GLAVNI ODBOR davno. Alvah Heslar. ki Je bil u-poslen fcot nočni čuvaj v nekem skladišču lesa v Indlani, je dobil $3,100.75 v pov/acilo zaostalih mezd. Delal je 84 ur na teden in dobival $14.00, kasnejše $19.00 na teden. Ko je bil vprašan, kaj napravi • tem denarjem, je ta nočni čuvaj, katerega predniki ao bili Irci in Nemci, odgovoril: "Sedaj lahko napravim precejšnje plačilo na hilo, ki aem jo nedavno kupil in denem ostanek tja, kjer bo najbolj koristen — v vojnohranilne bonde Zdrule-nih driav." Obseg tako velike vaote je seveda nekaj izjemnega, ali kar je Healar rekel, je značilno za vse delavstvo v tej deieli — moške in ženske, ki visoko cenijo avojo teško pridobljeno svobodo in pri» loinoati/ Za te milijone dninarjev je beseda demokrscijs simbol svobode in dostojnega Življenja. v VINCENT CAXNKAJl. ■> pr>j«ta________ LAWRENCE GKADIStlBX. Ujnik bol odd. ElfTO»! VMIUVNIX. direkt, m Ud «dd«l. PHIL1I* GOOINA. upr.vtt.lj gUaiU....... JOHN MOLEK. urvdnlk gll«lft ^.J...________ Psêpwém MICHAEL R. KUMER. prvl podpr««—dulk_ CAM1LUB ZAHNICK. drugI podpiod««dntk JOS. CULKAE. prvo okro*j«........... JAMBS MAOLICH. dru«o okruij. IAYMoND TRAVNIK, trou* okn g IN SPILLEH. «ttrto okro&J« . ŠULA AMRROEICU. p«k» okrol WARD TOMS1C. *M(O «kioii. MATH MTROVICII. prod««dntk flNCENT CAINKAR „. .......... |TA. VIOBR __________________ jAcoS ABFSz^zz DONALD J. LOTR1CM . _______ RUDOLPH LISCH . ........ .....Mtm it, Arm«. Komm. ..........- HI Twir at . LtUBorn«, Ft. IHM! M Uskok« A v«. CMvolMd. Ohl« ■»»Hfl npKNl FOfiit AV# , iolUlflUWUt I*®. m S. IMth Btmi Cl«v*Und. Ohl« Glasovi iz J0M So. L«wndal« A v«., Chl©**o, III. ____1 MM AiT.de Av« . CWwl«nd. Ohl« ____Hin» anodmt. lUIrolt. Mlet«. |Si n^inpwi A v«., C Ur «uit «m Hill«. 1IL _________. ..JI WmUIm Av« . Pwv. Ill ROJAKI SLOVENCI »O pobili 4000 aorraŠ-v P«tlh tednih lr< "ktobra. (Poseb->YTu)—Dopisnik T»mfsa je danes po-v,»ra n bivšim sara-' •nom, ki je prispel ravnost iz Sarajeva, *<> ♦ rvaika armada, ' nemške motorizi-' *»tanjene v Sara-čet, ki imajo a v petih mestih ju-f "«ne. i zgubila 4000 - Jtmsklh bojev, ki RELIANCE FEDERAL SAVINGS * LOAN ASSOCIATION It04 WEST CFRMAK ROAD, CHICAGO. ILL. • CAHaJ 7110 k situaciji v čehoilovakih n,jh- Uablietüm "firarjett" —— « ROKA S. M. GARDEMKU (Se nadaljuj t.) "Tudi ona bi to storila, če bi ne vplivali na njo," je hitro odgovoril mladi mož. "Vi upate torej, da jo zopet pridobite?" "Upam? Moram jo pridobiti, ali pa umrem!" je vzkliknil mladi mož strastno. "O, čas celi rane, ki jih je vsekala ljubezen," je odgovoril Conners s pritajeno grenkobo. . "imate-li morda tekmeca?" "Ne, nimam ga,H. je odgovoril mladi mož. "Dami so seveda, kakor sem že omenil, zelo dvorili, vendar pa je dala prednost meni pred vsemi svojimi ostalimi čestilci. Posebno se je trudil polkovnik Adrian Vanotti, ki pa menda zdaj dvori njeni sestri." "Poslaniiki ataše in obenem eden najbolj znanih salonskih mož v VVaahingtonu. "Ali je dosegel pri vaii nevesti kake uspehe?" "Domišljeval si je," je odgovoril mladi mož, jezno; "toda jaz vem, da se to nPzgodilo." "Vi ste pred kratkem dobili nenavadno mnogo denarja," ga je kar naenkrat prekinil Conners. "Oprostite Mi vprašanje —- toda ali mi ne morete kaj več o tem povedati?" Mladi mož je bil iznenadan in postal očivid-no zmeden. "Naglašati moram," je nadaljeval Conners s povzdignjenim glasom, "da smatram to okol-ščino za zelo važno. V neposredni zvezi je z zadevo, s katero se zdaj bavimo mi vsi." "Tega ne uvidim," je odgovoril mladi mož s hladno rezervo. "Zadeva je čisto osebna, in ne morem si razlagati, kako ste to izvedeli." "Vaš oče mi je to pred kratkem povedal" je odgovoril Conners, "in jaz še enkrat ponavljam» •< da je včasih tudi najmanjša, navidezno po-1 stranska okolščina velikega pomena. Vi mi torej ne smete dati samo polovičnih pojasnil/' Poslanikov sin je nagrbanftil čelo. "Če je stvar tako važna, tedaj se moram seveda udati. Tukaj — danes sem dobil ravno-tako visoko vsoto." S temi besedami je vzel iz notranjega žepa svoje suknje zavojček banfeovcev, po katerih je Conners skoraj nehote roko iztegnil. Iznenadan jih je mladi mož izročil mojemu prijatelju, ki jih je z največjo napetostjo prelistal. "Seststo dolarjev," je mrmral "hm, in sami novi, guiloširani petdolaraki bankovci, hm, hm!" Prestrašen je gledal mladi mož zdaj Conner-sa, zdaj mene. "Kaj naj to pomeni?" je jecljal. , ; j "Mislim, da mi boste zdaj predvsem povedali, odkod imate ta denar," je rekel Conners. "Vnaprej vsm obljubim, da vam bom verjel" . Počasi je prišel mladi mož iz svoje zadrege in iznenadenosti in je gamišljen odgovoril; "Navajen sem, da se mojim besedam verjame, navajen pa sem tudi držati svojo dano besedo. Obljubil sem namreč, da bom molčal. In vsled tega sem tako nevoljen." "Takoj sem si mislil, da se Je kaj takega zgodilo in da vas veže beseda," je odgovoril Conners. "Če vsm pa povem, da je vir, iz katerega je došel oni denar, v sveži s sleparijo, katere žrtev je vaš oče, tedaj vaa pač ne bo več ona beseda vezala." "Mr. Conners, vi me vendar ne boste privedli do tega, da bom prelomil svojo besedo?" "Zahtevam le eno od vaa. Povejte mi ime onega, od katerega ste dobili denar, ostalih o-kolščin nočem vedeti." "Polkovnik VanottL" Conners se je globoko oddahnil, stopil k poslanikov! pisalni misi, vzel svinčnik in kos papirja ter rekel: "Oprostite mi, g<»podje, če napišem tu par vrst." Ko je i vso naglico pisal, sem opazoval nje- gov izraz na obrazu ter spoznal v svoje vi lje, da je miren in prijazen. Ko je dal napisani list v kuverto, je izročil pismo mlademu možu z besedami: "Prosim, izročite to takoj svojemu gospodu očetu. Upam, da vas jutri zopet vidim." " Poslanikov sin naju je spremil do vestibule, kjer smo se poslovili. ; "Zgodsj je še," je rekel Conners, ko sva zopet vstopila v voz. "Danes napraviva lahko še en obisk." > , fe^ * "Pri mr. Olmerju,-ali ne?" sem vprašal, kajti slišal sem, da je vozniku imenoval to ime. "Kako pogumna ideja!" Jerome Olmer je Ul eden najbogatejših borz- nih baronov v deželi Pred kratkim pa je pustil svoje kupčije ter si izbral Waahington kot zimsko prebivališče. Njegova soproga je prav natančno vedela, kako zelo cenijo denar v di-plomatlčnlh krogih, jn si je v teh krogih pridobila mnogo zvez, ki so pripomogle njeni rodbliil do velikega družabnega ugleda. Kar v glavi se mi je zavrtelo, ko sem pomislil, kam naju bo ta slučaj še vedel, vendar pa sem se popolnoma zanašal na svojega tovariša. "Ali hočete poskusiti z miss Olmer govoriti?" sem vprašal. "Na to računam," je odgovoril Conners. "Če so trditve poslahikovega sina resnične, tedaj pač ne bo preveč rada sprejemala obiske. Na drugI strani pa je tudi mogoče, da jo njen ponos In razburjenje vsled razdrte zarote dove-deta do nasprotnega nazlranja." Voz se je ustavil pred portalom palače, ki nI bila manj krasna nego ona, Id smo jo rsvnokar zapustili. Na tem krasnem poslopju pa ni ležala dušeča tema — bogata svetloba se je razlivala iz njegovih oken na cesto. Sla sva po marmorna« tih stopnicah nsvzgor ter oddala lakaju svoji posetnici. "Prosim, naznanite naju mr. Olmerju," je rekel Conners. Ker sva tyla korektno oblečena za obisk, tedaj nisva napravila nikakega čudnega vtlska. Povedli up naju v malo sprejemnico, iz katere je bilo videti celo vrsto luksuriozno opravljenih sob. Iz soba, ki je bila na desni strani, se je slišala godba ln pa glaaovi govorečih ljudi. "Dali ste naju naznaniti mr. Olmerju?" sem vprašal, ko sva čakala gospodarja. "Da. Mlss Olmer pride pozneje tudi na vrsto," je odgovoril Conners. V sobo je vstopil msjhen, gibčen gospod ter prekinil najin pogovor. Oblečen je bil tudi v salonsko obleko, nosil je kotlete in je bil pravi tip hladno računejočega kupčevalca, ki je vedno navajen M uspehe. Videlo se mu je, da bi oba vslljlvcs, katerih imeni ni poznal* kar na kratko rad odpravil, kajti niti povabil naju nI, da bi sedla. Vprašujoče naju je gtodal čez poeetnld, ki ju je Imel v roki. Z vljudnim ioklonom naju je Conners predstavil kot poverjenika poslanika, ki pride takoj za nama. Jcnepaden sem to slišal, spomnil pa sem se pismMMgs sporočila, ki ga je pred kratkim moj tovaril poslal poslaniku. Mr. Olmer ttms je odkazal zofo, dočim je sam sedel ne iiižnji stol; še vedno je bil na njegovem obrazu oni vprašajoči izraz. Conners j« »daj potegnil iz žepa piama, ki sem jih pred pet urami bral, ter pojasnil gospodarju na ivif lapidaren, jasen način velikanski slsparaki manever, ki je tudi na mr. Olmerja učinkoval I) ' (Se nadaljuje.) * Coast Guard Reserve Checks Skip's Identity tha midst of mechanized war, thara is still plaea for aailin* shipa. Cr«wmen of a ling assit check the identity of a merchant ehip aomewhere off the Atlantic coast. The Coaat Guard wins small sailing craft, maintains a constant patrol from sl*tj to one hundred jnUea ogjhor* razmetane živalske ko-je kazalo, da so bivali Daui. vladarjev plemena Nfliu Na karavanski poti proti mestu Čijeng Thung je bilo zelo živahno. V mestu je bil v dopoldanskih urah sejem, in ljudje so prihajali iz bližnjih in daljnih naselbin v mesto. Ko smo prijezdili do mestnega obzidja, sem npiskal najprej primeren prostoifza šatorišče blizu vZhodn^ mestnih vrat pri nekem templju na odprtem riževem polju; tu smo dobili dobro pitno vodo, živina pa dobro pašo. Mestno obzidje je ponekod že razpadalo, na nekaterih točkah sem mogel celo splezati nanje. Mesto,je precej veliko, različna znamenja pa kažejo, da je bilo nekdaj; precej obljudeno. Dandanašnji' na prvi pogled nima mestnega značaja. Posamezni domovi so skriti sredi velikega drevja, 4zmed katerega se posebno lepo vtdi|e veličastne tisočletne tamarinde. Splošne razmere se tu le malo razlikujejo od laotskih mest severnega Slama. Karavanski promet je -živahen. Vsak dan je prišla vsaj po ena karavana in druga je odšla na to ali ono stran. Nekaj jih je šlo proti severu v sosedno šansko državo Čijeng Thung ln potem naprej v Junan, druge so šle proti JUgu v Sijengraj ln Čljengmaj, tretje zopet proti zahodu v Mandalay (Burma), odkoder so potrebovale po 22 do 24 dni. Po navadi nosi mula, poni ali vol po 00 do 68 kg. Najvažnejši trgovski predmet je sol iz Muang Hla na junanski meji. Kupna cena te soli je osem ruplj in se v Čijeng Thungu po 17 dnevnem potovanju prodaja po 15 ruplj. Nazaj nosi karavana navadno sirov bombaž v kupni vrednosti 11 rupij, za kar izkupl v Junanu V džunglah belega slona Doživljali le vtisi e pakodov pe notranjosti Zapeto Indije lev* Ferdo LupŠa (Nadaljevanje.) "tip. čip!M Prva budnica iz grla ¿tvoptsanega malega krilatega prebivalca ae je razlegala s najvišjega vrha dreveea. ki se Je kakor opazovalni stolp dvigal nad pragozdom. Iz tega vzvišenemu prenočišče je jutranji pevec opazil prvo zarjo probujajo-cr«a ae dneva. Kakor fanfara |x>n<»enega stražarja je ta prva praem vplivala na mojo dušo. Iz daljave ae Je kmalu nato ftz gozd* ne globine zaslišal kratki ki-ki-ri-ki divjega peteline in s ne sprotne strani se Je oglasil živahni keo vok divjega pava. To ao bili glasovi ki, so poedravljali ptihod mladega Jutra. Zlata ne-beika krogla je že gorela na obzorju. ki ga je malo prej še objemala skrivnostne noč. Bleščeči žarki ao prodirali na vse strani po listnati strehi pragozda m a» kali hladne biaere noči. Glas- no žuborenje potoka Je pojemalo v tisočero odmevih probujajole-ga se dnevnega življenja. Na ga« hodu je izginila noč, izginiU je kakor izgine tudi senca oblakov na valovju riževega polja .prid dvigajočo se senčno oblo. Ko sem v prvem jutrmjM svitu pogledal s viška v n videl samo še belo ki je ležala nad pragozdom, na slika! Zrak je bil v Je bila vaa moja odeja-od v! mokra. Ko sem ae tako razgledoval» aem zapazil, kako sta stopila na karavansko pot lz džungle dva skoraj naga moža le polti in z dolgimi laamL sta nas uzrla, sta urno zopet £» ginila v džungli. Kakor ao gonjači zatrjevali, sta bila plemena Sen Dau, ki živi v majhnth skupinah po na, gorovju teh krajev. To je plaho, divje ljudstvo v zelo prirodnenn stanju, ki pride le redkokdaj v.nižavah s Ngiul v stik. živi se s tem. kar mu nudita džungla in pragosd. Prizadeval aem si priti v nep bližino teh ljudi, toda ni mi uapelo. Ngiut ao ml pripoved*» vali. da menjava to pleme * krat svoja bivališča, ki jih dobro skrivati pred zunanjim •vetom, zato je teko težko priti njimi v dotlko. Razen tega imajo v bližini bivališč na vseh •traneh nastavljene pasti, ki a pomočjo močnih, umetno zveza nlh prožnih drogov ln palic ali pa upognjenih drevea Izstrele ostre puščice v nič hudegs slutečega človeka aU divjačino, ako stopi slučajno na nastavke. Uči nek je tako močan, da puščica prehode človeka ali žival. Radi pa uporabljajo tudi zastrupljene puščice, ki Jih prožijo s lokom; zastrupljajo jih a eoki raznih atrvehnoeovih drevea. Iskati zveze s temi ne primitiven način živečimi ljudmi bi ne bilo nič kaj Ctjetno, ker bi mogla pri vi m koraku pribrneti puščica Is lemne džungle. Ko sem ee vračal v Siam, aem v nekem 1300 m visokem kraju prišel v družbi dveh ngiuaklh lovcev do zapuščenega bivališče tega plemena. V romantičnem satišju vieoke skalnate pečine s majhno goličevo v ospredju sem videl pet Iz drogov in palic zlo-ftenih. s rotangom In IIJanami povezanih šatorov, ki ao biti pokriti s suhimi vejami in listjem. V klel sem tudi precej veliko of-tn v bližnji okolici po po 80 rupij za vsak tovor« S takim zaslužkom se preživlja karavana. Večkrat smo srečali karavane, ki so gnale Živine* zlasti bivole in ponije, v Siam. Zaslužka pri eni glavi je bilo po osem do deset rupij. i Prav pestra je slika na trgu. Tu je zbrana množica podeželskega ljudstva iz daljne in bližnje okolice, ki prihltl že na vse zgodaj z različnimi pridelki. Obrazi razodevajo zadovoljnost ln brezskrbnost. Ngiui nosijo široke bele hlače do kolen in jopiče. Vsakemu visi čez ramo torba za najpotrebnejše reči. Ta torba iz domače tkanine, svile ali bombaževine je prepletena z lepimi in živimi okraski. Prav tako visi vsakemu čez ramo v leseni nožnici meč (dhap). Skoraj vsak ima za pasom v srebrni nožnici bodalo s srebrnim, lepo okovanim ali iz slonove kosti umetno izdelanim ročajem. Nekateri nosijo tudi dolge puške enocevke s kresilom na kamen. | ' f 4 ' lv ^ • Dekleta, povprek čednih obrazov in lepih telesnih oblik, nosijo nekako laotskemu pha-sinu podobno svileno aU pa bombaža sto oblačilo Čez spodnje telo, čez prsi pa ovit šal. Na glavi imajo piramidast klobuk lz bambusovega listja, čigar krajci segajo čez pleča. Tu sem videl turi Ngiu-chine, to so mešanji, katerih matere so bile iz plemena Nglu, očetje pa junariski Kitajci. Po večini so lepe, visoke rasti, noeljo pa tem-nonpodre hlače do kolen, jopiče s srebrnimi .gumbi in kitajski klobuk iz bambusove pletenine Videl sem tudi žene in dekleta iz plemena Ko. Noaijo temno-modre lunge na spodnjem delu telesa in modre jope s pisanimi vzorci. Okrog pasu Imajo Širok venec črnega nakita, na glavi pa moder šal, ki je zavit kakor tur-ban. (Dalje prihodnjič.) « tIM .il AJ^ \ ,V HH V- ' '4 aiSMI X Trinerjevo grenko vino vam da več za vaš denar Trinerjevo grenko vino se je povrnilo nazaj v 18 unčnih steklenicah, da zadovolji avoje odjemalce v teh časih ko so se vsemu cane zvišale. Ako je ta želodčnica prljala ljudem 2e skozi zadnjih 55 let, morajo biti zato priljubljenoat gotovi važni vzroki. Glavni vzrok pa je: Trinerjevo grenko vino je zanesljiva zmea za želodec in milo odvajalno sredstvo, ki vedno zadovolji In aedaj, ko so pridjali ti zmesi še Vitamin B-l, ki je zelo važno za izboljšanje apetita in prebavo, Trinerjevo grenko vino je se daj boljše kot kedaj prej. Vsak boljši lekarnar ima na prodaj Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l. Ako ga ne morete dobiti vaši soseščini, tedaj pošljite $1.25 ali $6.50 na Joa. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111., in dobili bodete eno ali šest steklenic Triner jevega grenkega vina z Vitaminom B-l poštnine prosto. — (Adv.) AGITIRAJTE ZA PROSVETOI the new ENCYCLOPEDIA machine shop PRACTICE GEORGE W. BARKWB •tttuie «I Technology y 2 Spisal znani profa>ar as Sfc Podlago za mehanično tu morete dobiti 8 kniizo Nin CYCLOPEDIA OFMACHM PRACTICE (v angleščini)^ knjiga popisuje in v slikah temeljna dela mehanike, fed natanko, kar mora znati « mehanik; pojasnjuje vporaba a stroja, orodja in meril Fq to Je treba vporabiti načrt prints) ter vam tudi daje d Čunskih tabel, da morete a svoje delo. Ne glede na to, šele početnik, vam bo ta kaj koristna in mnogo potrebo alik in risb. 576 strani, trdi knjiga stene SAMO SIJU no plačamo mi. Naročite pri GARNI SLOVENIC PUBL1 COMPANY, 218 Wert 1« NEW YORK.—Zaloga ni Naročite to važno knjigo k Ali sla naročeni na d "Proavato"? Podpirsjts n SHOOT STRAIGHT With Our Boys! IUY WAR BONDS TISKARNA S.N.P.J. • sprejema vaa v tiskar tko obrt spadajoča dela % tiska vabila za veselice ln shode, vizitu časnike, knjige, koledarje, letake M slovenskem, hrvatskem, slovaškem, angleškem jeziku in drugih . . . )fl VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO DA TISKOVINE» NAROČA V SVOJI TISKAl * .... Vat pojasnila daje vodstvo tiski .... Cene smerna, unij «ko dalo prrtfl Pilite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue . • Chicago. m TEL. ROCKWELL 4M4 naroČite si dnevnik prosvei Po aklepu 12. redne konvencije ae laki» naroči na lisi Pn"* prtttaje eden. d va, tri, ttiri ali pet članov ta ene druitoe k šolnini. Liai Proavata ataaa sa vsa anako. aa člana ali nečlane IU ano latno naročnino. Ker pa ¿lani fta plačajo pri u««»^^ tednik, ae Jim to pettteje k narečdinL «assj aadaj ni nrOM. da Ja liat predrag aa člana SNPJ. Lis« Pieevota )a vala gotovo Ja v vaakl družini nakda. ki M rad «tal lkl vsak Pojaeniloi—Vselej kakor hitre kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če sa preseli proč od družina in bo lahteval sam «J tednik, bode moral tlati član iz dotične družine, ki je tako« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni«^ in obenem doplačati dotično vaoto liatu Proaveta Ak° «J stori, tadaj mora upravniitvo znižati datum za to violo n*roa Cena liatu Proaveta Jet Za Zdruft. drftava in Kanade $§.00 Za Cicaro in Chicago )• | tednik in____iN 1 ftadnlk In t tednika In_____M« I tadnika In 9 tednike In______L4I j tadnika ln 4 tednike In____1J0 4 ladnika to I tednikov In ___ nič I tednikov to lm ~----«A __.... SS.S0 feno vsoto liti, ki )• P*OSV*TJL BMP J« «t»? So. Lewndala Am Chicago, m. • Priloèano poèUJaa ______Cl «p k aaojl aateiniii oi*