C. K. pošti! AorioNtavljeiie Številke je poslali uri min ist raciji ..KiKenbiiliuei'". Dunaj V. Xeii(u^aKNe 5. štev. 13. V Trstu, v četrtek I. julija 1909. Leto II. PROSTA NAPREDKU MJHI m Glasilo slovenskih železniških nasfavljencev [šib Uredništvo se nahaja v Trstu uli.;a Boschetto, 5 - Telefon 1570. Upravništvo Dunaj V. Zentagasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za celo leto ».40 K. za pol leta 4.70 K. Vozamezna štev. IS vin. Vzdramite se tedaj .slovenski ze- Slovenski železničarji! lezničarji in uvažajte, da imate svoje strokovno glasilo, slovenskega „Že-lezničarja“. Opozarjamo I 'as zopet, da ne pozabile na svoje slovensko strokovno Podržavljenje južne železnice. Velik del železniškega omrežja zavzemajo v Avstriji južnoželezniške proge. Ob Muravici, po spodnji murski dolini :ine in na >’ na Železni'čar ja11. A ko ho- čete, da bode list fak La kor snega, želite, si gg morate najprej naročiti. kadar ga bode zamenil vsak sloven-ski železničar z nemškim ,,/i/senbah-ner-jem, tedaj bodemo tudi mogli reči, da slovenski železničarji ne skrbijo le za svoj gmotni napredek, nego jim je na sren /udi zboljšanje njihovih lad-turnih bojevnik sredstev. Kadar si, slovenski železničar naročil svoj list, tedaj ga pazno preči ta j. 1 ’ njem najdeš vse, kar Te more zanimali in ,,Železničar" rl'i more nadomesfovati vsako drugo glasilo železnične stroke. Ni pa še zadosti, da lisI naročiš in ga čitaš, nego moraš tudi, sodelovati pri njem. Tudi tukaj je treba soli-darnega dela /n pomoči vseh članov, se je govorilo že nekaj o tem: poslanci ako hočemo. da bode naše glasilo tudi — 1 !---------------------------------------- zanimivo. Saj se zgodi vsak dan kaj : sr----------------------------------- važnega na železnici v tvojem delo-krogu ! Poročaj o tem v list, dostavi svoje mnenje, svojo sodbo. S tem sodeluješ pri listu, delaš v procvit lista in s tem si storil-tudi svojo dolžnost kot član velike železničarske družine, organizacije. Ako ne storiš te svoje dolžnosti potem ne toži, da v listu ni jedne ali druge novice, kt b/ marsikaterega zanimala. Sam si kriv na tem, ker zanemarjaš svojo dolžnost kot železnic ar in kot Slovenec. ob Dravi in ob Savi so i nj - je navezan promet velikega dela Koroške in skoraj cele Tirolske. Kljub tej razteznosti pa se nam mora čudno dozdevati, kako, da bodi osf/bni kakor tudi tovorni tarifi presegajo pVecoj tarife državnih železnic. Posebno se ta draginja opaža pri lokalnem bližnjem prometu, .lužno-železniški tarifi so tako visoki, da niti tedaj ne bi še bili izjednačeni s tarifi državnih železnic, če bi le te svoje talite zvišale. Personalni tarif je južna železnica zvišala prav pred kratkem s tem, da je odpravila povratne listke. Takrat je tudi ob jednem sklenila povišati tovorni tarif, in imamo zato pričakovati prav v kratkem tudi podraženje voza-rine za tovorno blago. Vsled tega je popolnoma naravno, da se ljudstvo vseh onih krajev, kjer je razpeta južno-želez-niška proga, pritožujejo in radovedni povprašujejo; k a*j je vendar s podržavljenjem južne železnice in to tem bolj, ker so bile v zadnjih letih podržavljene v severnih sudetskih deželah naše monarhije vse glavne železnice. Tudi v parlamentu Dobernig in drugovi so namreč vložili že predlog za podržavljenje te železnice. Zanimali so se pa v zadnjem času za to vprašanje tudi drugi krogi, že samo radi tega, ker je splošno znano, da je južna železnica v takih tinancijalnih stiskah, da uprava sploh ne ve, kaj storiti. Obrnila se je na vlado, da jej dovoli zvišanje tarif or, toda denarja je treba nujno, in zvižanje tarifov jo ne izvleče kar mo-mentano iz stiske. Zato je južna železnica tudi prosila posojilo, za ha/ero naj bi jamčila država. Svojo vlogo na vlade motivira s tem, da je bilanca pretečenega leta 1 ‘J08 bila zaključena z 28 milijonskim deficitom in da dohodki ne zadostujejo niti za obrestovanje in pokritje obligacij. Vzrok slabemu financijelnemu stanju je v prvi vrsti to, da je južna železnica svoječasno morala veliko predrago dobaviti osnovni kapital. Za 100 goldinarjev obveznic je prejela le 48 goldinarjev. Pri tem financiranju je posredovala tudi vlada in se je vršilo vse z njeno pomočjo in z njenim odobrenjem. Najbolj je pa finan-cijelno potlačilo južno železnico, da je v svrlio dobavljenja kapitala za dovr-šenje svojih prog, morala prositi za podaljšanje koncesije. To je bilo leta 1867. Takrat je južna železnica bila prisiljena odpovedati se pravici napram vladi, ki jej je garantirala čisti zaslužek in se je morala zadovoljiti s garancijo za kosmati dohodek. Taka garancija pa praktično ne more imeti prav nikakega pomena V prošnji za garantirano posojilo se vlada nadalje opozarja na veliko škodo, katero južna železnica trpi vsled prodaje svojih prog v Italiji, k čemur so jo prisilili tedanji zgodovinski dogodki. Nadalje so davki, katere mora j užnoželezniška družba plačevati v Avstriji in na Ogerskem naravnost enormni. Predlanskega leta je družba plačala v Avstriji za vsako akcijo pri-dobninskega davka, vštevši tudi doklade, po 15 kron. c e temu davku računamo še davke in pristojbine, ki jih družba mora plačevati Franciji in Italiji, tedaj so znašala bremena, za leto 1907. okoli 22 milijonov kron. Nadalje je izgubila južna železnica tudi dosti vsled novih alpskih državnih železnic in vsled konkurence podržavljenih prog. Ta izguba se more računati na letnih 10 milijonov. Ko-nečno se še omenja, da so izdatki za osobje v zadnjem desetletju poskočili od 35 na 53 milijonov kron. Povedati pa moramo, da to nikakor ni res kakor se vedno oznanja z velikim zvonom, da bi južno-železniški akcijo-narji res kar neprenehoma vtikali milijone in milijone čistega dobička v svoje žepe. Nasprotno pa tudi ni res, da je celo podjetje pasivno. Resnično je le to, da je južna železnica obremenjena visoko preko svoje vrednosti. Južno-Železniška družba ima okoli 340 milijonov akcijskega kapitala, nje dolgovi pa znašajo okoli 2570 milijonov kron. Vrednost inventarja in sicer avstrijskih in ogerskih prog skupaj znaša, moremo računati, kakih 1000 milijonov kron. Razven tega ima pa južna železnica preko 2000 milijonov obligacij skega dolga. Ta dolg je sicer obrestovan ponajveč s 3 odstotki, ali ravno pri na-bavljenju večjega dela tega najetega posojila, ki je pa prvotno bilo mnogo večje, je južna železnica imela velikansko zgubo, ker je dobila le 48 odstotkov na posodo vzete svote. Tu je južna železnica podlegla sleparski transakciji, katerej težko dobimo para v financijalnem gospodarstvu. Kapitalisti, ki so južno železnico založili z denarjem, so vtaknili v žep na stotine milijonov dobička, dočim je pa železniško podtjetje ubožalo tako, da se gotovo nič več ne opomore. Za kapitalistično državo, kakoršna je tudi Avstrija pa iz financijelnih ozirov ni- štev. 13. ■■ . kakor ni tako lahko sprejeti južno železnico v svojo upravo. To pa tem bolj vsled tega, ker je večina nje obligacij in akcij v inozemstvu. Če bi država hotela plačati vse akcije in obligacije po njihovi nominalni vrednosti, to je, dati za vsako akcijo in obligacijo toliko, kolikor je na njej zapisano, da je vredna, potem bi napravila jako slabo kupčijo, ker bi država na ta način plačala okoli pol milijarde kron več nego je južna železnica sploh vredna. Toliko poguma pa država zopet nima, da bi južno železnico odkupila po njenih izkazanih obratnih dohodkih, ker se boji zameriti akcijonarjem in posestnikom obligacij. Nadalje se podržavljenju južne železnice nastavlja jedna druga jako teška zapreka. Če se podržavijo južno-železniške proge v Avstriji se mora to izvršiti ob jednem z ogerskimi progami. Ogerska se pa podržavljenju za sedaj z vsemi silami upira, ker iz političnih ozirov nikakor neče dopustiti, da bi železniške zveze iz Ogerske v Avstrijo, prešle v roke avstrijske države. PodržavJjenje južne železnice ni tedaj nikakor tako lahka stvar, kakor je bil to slučaj pri drugih privatnih železnicah, ki so bile pred kratkem podržavljene. Vendar nikakor ne mislimo, da bi bila to nemogoča stvar; vlada bi pač morala nastopiti energično in z nekoliko brezobzirnosti, pa bi se tudi južno-železnico dalo podržaviti. .lužna železnica hoče, kakor smo gori videli še nadalje životariti s posojili in si svoje življenje za nekaj časa še podalj-, sati s pomočjo zvišanih tarifov. Nadeja se dobiti od države garancijo za posojilo in tudi dovoljenje za zvišanje tarifov. .lednega in druzega pa država, oziroma vlada ne bi smela dovoliti, ker nima zato prav nikakega povoda, ue južna železnica ne more več odgovarjati prometno-tehničnim in pa prometnovarstvenim razmeram, tedaj e dolžnost in pravica vlade, da prevzame obrat na svoj račun, da južnoželeznieo na ta način sekvestrira. Tako bi došlo v jednem letu do konkurza. Če bi država postopala na ta način, jej ne bi mogli prav nič v-eč očitati, nego, če bi ona še nadalje pomagala zadolženi južni železnici izkoriščati ljudstvo s tem, da jej dfi dovoljenje za zvišanje tarifov in jej da kako garancijo za najeto posojilo. Tem razmeram na južni železnici mora biti enkrat konec, ker tako absolutno ne more iti več naprej. To je splošno mujenje vseh, katerim je na srcu blagor ljudstva. Nikakor se pa to žalostno gospodarsko stanje ne sme sanirati tako, da bi odnesli dobiček le akcijonarji in posestniki obligacij, nego saniranje mora biti tako, da bodo od tega imela koristi le država, oziroma one dežele, katere danes teško trpijo pod bremenom slabega gospodarskega stanja južnoželezniške družbe. Tudi nastale zadruge niso bile v stanu na tem kaj važnejšega spremeniti. Iz gospodarsko bolj razvitih dežel ob srednjem morju so začeli prihajati razni izdelki, ki so se zamenjavali proti tujemu blagu. Tako sta nastala trgovina in promet. Pri tem pa je bilo treba splošno veljavnega zamenjalnega sredstva, to je denarja. Nova družabna moč, trgovski kapital, se je začel s tem razvijati. Trgovci so kmalu postali najveljavnejši ljudje. Trgovski kapital ie v 1(3. in 17. stoletju igral revolucijonarno vlego. Razdrl je zadružno ter vstanovil kapitalistično, domačo obrt. Pa tudi kmetom ni šlo nič bolje. Plemeniti posestnik je stavil višje zahteve. Vzel je kmetom zadnje posestvo in premoženje ter jih storil sebi podložne in jih bezobzirno odiral in zatiral. To je skuhalo pozneje kmetske vojske. V dobi iznajdb se je znatno razširil gospodarski razvoj. Odkritje Amerike, ob-jadranje Afrike i. t. d., je odprlo trgovini mnogo novih dežel. Ob enem pa so se izsilile. v kolonijah tamošnjim domačinom neizmerne vrednosti. Nastale so čimdalje neznosneje razmere. Plemenitaši, v zvezi z absolutno vladajočimi knezi ter birokratizem, so ugrabili vse, kar se je le dalo, ter so močno ovirali gospodarski razvoj. Pile so to neznosne vezi, ktere je bilo treba raztrgati. In raztrgale so se. Gospodarska evolucija je rodila politično revolucijo, in tej je sledila za petami socijalna revolucija. Posebno značilna je za to velika francoska rqvolucija od leta 1789 do 1793. 8 plamenimi znamenji je v peljala novodobno meščansko-kapitalistično družbo. Takozvani tretji stan se je podal v boj za vse trpeče človeštvo. Svoboda, enakost in bratstvo bili so ideali, za katere se ie bojevalo. Zdaj je prišel čas razglašenja človoSkih pravic. Ko pa je prišlo do izvedenja teh idej, se je pokazalo, da meščanstvo za to ni sposobno. Nastala je meščanska država z buržjazijo kot gospodujočo družbo. Hur-žoazija je tedaj strmoglavila plemstvo kot politično gospodujoči stan, odstranila stanovske razlike, ter razglasila vse ljudi za »pravno proste«. S tem je odprla pot prostemu tekmovanju. Ze ko je nastala in se razvijala buržoazija, je bila v njej skrita kal novega stanu, ki naj bi bil podloga meščanstva, stanu proletarcev. Z vedno večjo silo se je gospodarski razvoj pomikal naprej. Parni stroj je zmagonosno nastopil ter zadaf razvalinam, kar jih je še ostalo iz prejšnje zadružne dobe, smrtni udarec. S podrobno razdelitvijo dela je postalo isto enostavnejše in uspešnejše. Tako se je na primer 1. 1818 naredilo s predilnim vretenom 120 krat več, nego s kolovratom, in okoli 1. 1840 s predilnim strojem f>00 krat več, nego s kolovratom. — Pa tudi za novodobnega delavca so nastopili drugi časi. S pomočjo včde so se spopolnili mehanični in tehnični pripomočki produkcije, tako, da se je delo tovarniškega delavca omejilo na postrežbo in nadzorovanje strojev ; postal je suženj železne pošasti, ki je povzročila pri najmanjši nepazljivosti njega smrt ali pohabljenje. Za vzgled velikanske strojevne moči. kteri je podložno nebrojno število delavcev, navedemo sledeče: V Prusiji je bilo leta 1840, »577 parnih strojev, ki so razvijali 12.271 konjskih sil; leta 1907 pa že H 1.673 parnih strojev s 5,794.473 konjskimi silami. V čim večji meri je produkcija postajala uspešnejša, v tem večji meri so so poslabšale tudi razmere ročnega delavca. — V Nemčiji je delalo 1. 1840 v predilnicah 84.28(3 delavcev, leta 1801 pa že samo 14.557. Okoli 70.000 jih je bilo zakopanih v revščino ! Na ta način je samo ob sebi umevno, da se je ljudstvo upiralo uvedenju strojev, in jih. je zato tudi večkrat razbilo. Prosto tekmovanje, ki stremi samo za tem, da se blago izdeluje ie v svrho velikih dobičkov, da je produkcijsko delo tem ceneje plačano, je privedlo tako daleč, da so morale poprijeti za delo celo žene in otroci v zgodnji mladosti, ker je bilo to vsled pičlega moževega zaslužka potrebno. V tem žalostnem času kapitalističnega razvoja je došlo že tako daleč, da je Karol Mar./- zamogel pisati o »kapitalističnem umoru otrok“, proti kte- , rernu so ,,umori otrok za časa Heroda samo kapljica v -morju". V domovini kapitalizma, na Angleškem, je bila vlada primorana, postavno uravnati delavni čas, ako ni hotela žrtvovati ljudstva nenasitnemu kapitalizmu. V zadnjem času se je razvijal kapitalizem neznansko hitro. Kapitalizmu ni še zadostoval že itak velikanski dobiček. Združilo se je več podjetij v akcijske družbe, kartele, sindikate in truste; na ta način je bilo izključeno tekmovanje, ter so zamogli kapitalistični magnatje odirati ljudstvo po svoji volji. V Ameriki je bilo na primer združenih 1528 podjetij v 7 trustih, ter je znašala združena glavnica 2662’7 milijonov dolarjev (okoli 6666-8 milijonov kron). Tako je tedaj razpeta zlata mreža kapitala čez celi svet. Potrebščine človeštva so kapitalizmu samo pripomočki v povečanje premoženja. Osoda ljudstva je izročena na milost in nemilost združenemu kapitalu. Med tem, ko je buržoazija grabila bogastvo, je pa politično popolnoma pro-pala. Samo v enem oziru je izrabila svojo moč. Zagotovila si je „oproščenje davkov" ter naložila vsa bremena delavskemu ljudstvu, in sicer, ne kakor pVej fevdalizem, direktne, temveč indirektne davke, na živež v obliki carine. Razvoj kapitala je rodil razredno — zavedni proletarijat, pred katerim je buržoazija groze trepetala. Zavedali so se proletarci važne uloge v produkciji, ker dan na dan množijo bogatstvo drugim, dočim sami žive v največji revščini. Najprej je šlo delavcem za to, da se zboljša njih žalosten gospodarski položaj. a nikogar ni bilo, da jim pomaga; bili so prepuščeni samim sebi. Združili so se v dosego boljših plačilnih in delavnih razmer v strokovne organizacije. Da so te organizacije dobro prestale* izkušnjo, to je dandanes že jasno dokazano; one so obvarovale delavca pred propadi. Delavci bojujejo razredni boj za zboljšanje razmer. Kapitalizmu stavijo čisto novo moč nasproti. Vsaka nova zmaga delavcev slabi stališče gospodujočih razredov tembolj, čim večja postaja podjetnost delavcev. Sedanji kapitalizem jo že v ,,jesenski dobi" svojega gospodstva. Bije se boj, ki presega v svetovnem in kulturno-historičnem pomenu vse, kar se je vršilo v teku razvoja. S tem pa tudi neha beda vsled napredka v razvoju, S tem korakom stopa človek iz vrst živali. Ponos in navdušenje pa mora napolnjevati vsakega v zavesti, daje sobojevnik v tem velikanskem boju. Tu je vaša zastava, tu jo vaša čast! Useir. delavcem na progi na znanie! Ravnateljstvo južne železnice, Vam je na spomenico, ki ste jo predložili dne 1. maja 1909, odgovorilo sledeče, in sicer: acl A. Splošne ,zahteve: ad 1.) Ustanovljenje provizijskega inštituta za one delavce, ki bi se glasom —= Razvoj kapitalizma in delavski boji. =— Kaj pomenja v zgodovini človeškega razvoja 100 ali 200 let? Samo trenutek v deročem toku razvoja, ki drvi neprestano naprej tor pahne brezobzirno vse v globočino, kar se mu ustavlja. Marsikaj je že nastalo in zopet preminulo. Sedaj je na vrsti popolnoma nov socijalni in gospodarstveni red. Srednjeveško mesto je bilo ob enem gospodarstvena jednota. Vse kar se je v mestu rabilo, se je tudi v mestu pridelalo. Opravljalo so je večinoma vse po naročilu. K mojstrovi družini je spadal tudi pomagač in učenec. Stan pomagača je bil samo prehodna doba za prihodnjega mojstra. Obzor obrtniškega stana pa tudi ni segal dalje, kakor delo njegovih rok. okrožnice 385a imel vstanoviti s 1. janu-varjem 11)00. naj se nikar ne zavlačuje. Odgovor ravnateljstva: Se ugodi. ad 2.) Uvedejo naj se čimpreje centralni in lokalni delavski odbori. Odgovor ravnateljstva : Se ugodi. ad 3.) Minimalna plača naj znaša brez ozira na stacije ali proge, za prožne delavce po 3 krone 10 vin. na dan, za višje delavce (Vorarbeiter) po 3 kr. bO, za delovodje pa po 4 krone; takozvane »krajevno navadne" plače, ki jih je stavbeno ravnateljstvo določilo v §. 13. odst. O. delavnega reda, že zdavno obstajajo, a le na papirji, ker se jih v resnici nikakor ne vpošteva. Odgovor ravnateljstva : Se ne ugodi. ad 4.) Delavni čas naj ne presega 10 ur na dan ; v ta čas je pa vračunati tudi dveurni odmor. Odgovor ravnateljstva: Se ne ugodi. ad 5.) Delavni čas pred božičnimi velikonočnimi prazniki in binkoštnimi prazniki, kakor tudi pustnega in Silvestrovega dne naj traja le do poludne s celodnevno plačo. Odgovor ravnateljstva : Saj so delavci itak že sedaj plačani za tri četrtine dneva, kadar imajo delati le pol dne ; o tej točki pa se bode že razpravljalo v delavskem odboru. ad H.) Pri sprejemanju delavcev naj se gleda na določeno število istih, tako, da v zimskem času odpuščanje delavcev izostane. Odgovor ravnateljstva : To se je že sedaj vpoštevalo. ad 7.j Vsem prožnim delavcem naj se v svrho nakupavanja živil izdajo vožni listki za mesečno dvokratno prosto vožnjo v dveh smereh ; ti vožni listki naj bodo veljavni tudi za brzovlake. Odgovor ravnateljstva: To vprašadje pride v razpravo meseca septembra t. I. pred posebnim za to določenim odborom, ki bode imel nalogo glede te točke konečno sklepati. ad 8.) Ob progi in na postajah naj se po stavijo utice, v katerih bodo delavci mogli zavžiti spodobno svoje kosilo. Odgovor ravnateljstva : Tam kjer je ne-obhodno potrebno se utice napravijo; stvar bi stala preveč denarnja in se vsled tega ne more splošno in povsod izvesti. ad 9.) Postopanje in ravnanje predstojnikov bodi spodobno in pravično. Odgovor ravnateljstva; Se itak že vrši in vpošteva; kjer se pa ne. naj se nam blagovolijo naznaniti posamezni slučaji, v katerih se je postopalo nasprotno. ad 10.) Odmorni dopusti naj še za prožno delavstvo uredijo tako, kakor so urejeni za vse druge delavske kategorije pri c. kr. priv. južni železnici) Odgovor ravnateljstva Delavci na progi (Oberbahnarbeiter) imajo pravico do istih dopustov, kakor sploh drugi delavci. ad 11.) Prestopu prožnih delavcev k prometu ali pa k vlakovno-pospeševalni službi naj se ne stavljajo nikake ovire. Odgovor ravnateljstva : Kjer ne primanjkuje delavcev pri vzdrževanju proge, se i zahtevi brez vsakih ovir ugodi. ad 12. Zakup košnje ob progj__Vaj se ponudi najpreje uslužbencem. > Odgovor ravnateljstva : Se itak že vrši in vpošteva. ad 13.) Nove določbe delavskega reda so vse osobje hudo razdražile. Vsled tega zahteva najnujneje, da se delavski red s sodelovanjem centralnega delavskega odbora takoj spremeni. Odgovor ravnateljstva : Glede te zahteve naj se stavije konkretni predlogi na seji delavskega odbora. ad 14.) Originali okrožnic, namenjenih za prožne delavce se imajo le-tem tudi predložiti, da jih vpogledajo in tudi podpišejo. Odgovor ravnateljs/m ; Se bode vpoštevalo. ad B. Posebne zahteve : ad 1.) Prožnim delavcem na ekspo-niranih krajih naj se da ista doklada, kakor jo imajo delavniški delavci. Odgovor ravnateljstva: Glede tega naj se v delavskem odboru o priliki spremenitve delavskega reda storijo predlogi. ad 2.) Čuvajevim namestnikom naj se da suknjo in kapo, prožnim delavcem pa deževne plašče. Odgovor ravnateljstva Glede tega naj se v delavskem odboru o priliki spremenitve delavskega reda stavijo predlogi. ad 3.) Službena doklada čuvajevih namestnikov naj se zviša, od 40 vin. na 1 krono; ista doklada naj se da tudi spremljevalcem prožnih vozičev. Odgovor ravnateljstva ; Glede tega naj se v delavskem odboru o priliki spremenitve delavskega reda stavijo predlogi. ad 4.) Prožni delovodje naj se brez prikrajšanja dosedanjih dohodkov in tudi brez ozira na eventualno previsoko starost nastavijo analogno premikaškim delovodjem : če prožni delovodje substituirajo prožne mojstre, naj sc jim tudi plača ona doklada ki jo imajo ti slednji. Odgovor ravnateljstvoi: Delovodje na progi se itak že deloma namešča : obliga-tarifnega namešeenja pa nikakor ni mogoče uvesti. ad 5.) V slučaju suspendiranja kaka-kega čuvajniškega aspiranta kot prožnega delovodje, in naj se ga ne postavlja nazaj v vrsto prožnih delavcev. Odgovor ravnateljstva : V vseh slučajih se tega ne more vpoštevati. ad B.) Onim prožnim delavcem ki so vsled nenadnih naravskih dogodkov ali vsled drugih nujnih okolnostij prisiljeni delati nepretrgoma 20 ur, naj se slednji dan da prost ob celodnevni plači. Odgovor ravnateljstva : To se ne more jemati v ozir ker so delavci za prekurno delo še itak plačani. ad 7.) Onim prožnim profesijonistoin, ki so železnici prodali svoje orodje, naj jim ga vendar enkrat že plača, kjer tega še ni storila. Odgovor ravnateljstva: Se je itak že izvedlo. ad 8.) Avtomatično pomikanje za leto 1909. naj se uvede tudi pri prožnem delavstvu, kakor je to že uravnano pri prometnem in pri vlakovno-povspeševalnem osobju. Odgovor ravnateljstva : To se je menda že izvršilo; kjer se pa še ni, naj se nam posamezni konkretni slučaji prijavijo. Ta odgovor je nadinženir gosp. Dr. Doinenego< priobčil telefoničnim potom centrali Pravovarstvenega in strokovnega društva, in ob jednem poročal, da se delavski odbori čimpreje konstituirajo in najkasneje meseca septembra skličejo na seje. Tajništvo Vam pa na vse to izjavlja sledeče : Kakor je razvidno iz odgovora južno železniškega ravnateljstva, se delavci na progi nimajo nadejati nikakega zboljšanja. Treba je zatorej seči po samopomoči in napraviti na ta način energičneje poskuse za zboljšanje Vašega gmotnega stanja. Samo od Vas samih je odvisno, če dobite kaj ali nič. Treba je tedaj iti na delo s solidarnimi močmi. Skličite zato nemudoma svoje tovariše na skupno posvetovanje. Storite na teh posvetovanjih sklepe, v smislu da z danim odgovorom nikakor ne morete biti zadovoljni in naznanite te sklepe pismenim potom krajevnih skupin tajništvu, najdalje do 6. julija t. 1. Tajništvo skliče potem na dan 18. julija v Ljubljano velik shod vseh delavcev na progi in tega shoda še morajo tudi vsi prizadeti vdeležiti. Ta shod mora biti ob jednem tudi demonstrativen shod, s katerim morate železniški upravi pokazati, koliko Vas je. Tega dne se morate pokazati vsi solidarni: kot en mož morate povedati, da zahtevate človeškega življenja in da odnehate več od svojega sklepa, dokler se Vam Vaših upravičen ih zahtev ne izpolni. Naj se nikdo ne zamudi, preskrbeti si za dan 18. julija prosto vožnjo v Ljubljano in ob jednem tudi eventualno potreben dopust. Vsak izgovor, da je je-den ali drugi bil zadržan, je nedopusten in neopravičljiv. Kdor ne pride, ta je izdajalec ne samo svojih interesov nego do-tičnik je tudi izdajalec svojih tovarišev. Le če nas bode na tem shodu toliko, da se bode železniški upravi strahu stemnilo pred očmi, le tedaj smemo upati na vspeh, ki ga mora izvojevati s svojo lastno pomočjo s solidarnostjo. Ko bode železniška uprava vidila, da ste tudi Vi delavci na progi složni, da ste tudi Vi postali ljudje, in ste se povzdignili vsaj v svojih mislih s trdnimi sklepi nad sužnje, tedaj Vas bode ona tudi vpoštevala in prepričani ste lahko, da na ta način dosežete svoj cilj, zboljšanje Vašega mirnega življenja. Na noge toraj, delavci, sedaj je čas. Ako zamudite ta trenutek zamudili ste vse in naj kasneje, v slučaju slabega izida stvari vsled svoje lastne nemarnosti nikdo ne prihaja več nadlegovat, ne tajništva, ne centrale, češ da se mu slabo godi. Pripravite se tedaj za shod 18. julija v Ljubljani, prav vsi, naj ne manjka niti eden in zmaga Vam je zagotovljena. Konferenca čuvajev. Državna konferenca čuvajev avstrijskih železnic, se je vršila dne 13. t. m. na Dunaju v Delavskem domu v X. okraju. Dnevni red: 1. Zahteve čuvajev (prometnih in prožnih) avstrijskih železnic; 2. Agitacija in organizacija (izpeljava zaupniškega sistema); 3. Raznoterosti. Sodrug Schwab, društveni predsednik, je ob 10. uri dop. otvoril konferenco, opravičil sodruga Tomschika in Mullerja Rudolfa radi njih odsotnosti ter naznanil, da je navzočih 203 oseb in sicer 173 delegatov, 3 zastopniki centrale, 3 tajniki: češki, slovenski in poljski, 18 zastopnikov personalne komisije in 6 gostov. Predsednik naprosi, da se izvoli komisija za pregledovanje predlogov, obstoječa iz 8 sodrugov in sicer sodrugi: Wag-ner, Hardtl, Dollinger, Krahovina, Seidl, Vološčah, Tomascheh in Bajer. Nato je dobil besedo sodr. Mal/er Adolf, ki je v daljšem govoru posebno povdarjal je, ga veseli, da se je odzvalo toliko delegatov za to važno konferenco; povdarja pa naj ne mislijo čuvaji, da bi bilo v njih interesu, ako bi danes stavili kopo novih zahtev, pač pa mora biti naša naloga v prvi vrsti, z vso odloč- \ nostjo zahtevati izvršitev vseh dovoljenih koncesij, ki še do danes niso izvršene. Vprašati se moramo, kake so koncesije, ki so jih ponudile žel. ministerstvo in privatne železnice, koliko istih se je izvršilo in koliko je takih koncesij, ki še danes niso izvršene. Nikakor se ne more dopušc-ati, da bi se stavile danes zahteve, s katerimi hi navzoči sicer soglašali — mi pa istih ne bi mogli izvršiti, vsaj v doglednem času ne. Današnja konferenca naj se drži teh podlag in mi bodemo izvršili koristno delo za vso čuvajnlško osobje. Eno najbolj perečih vprašanj je nočna doklada >.a vse čuvaje, ki opravljajo nočno službo. Da se ta zahteva ni dala izvršiti že lanjsko leto, ni krivda organizacija, pač so pa krivdi vaši lastni tovariši, ki se niso brigali sami za svoje lastne interese. Če je tudi finančno ministerstvo tej zahtevi delalo velike ovire, bi se bilo dalo vendar kaj doseči, če ne bi bili uradniki severne železnice s pasivnim odporom motili pogajanja v železniškem mini-sterstvu. Ker je pa železniško ministerstvo izjavilo, da za sedaj ne more ustreči zahtevam glede nočne doklade, je vendar pripravljeno ugoditi kasneje ti opravičeni zahtevi. Zahteva po vpeljavi nočne doklade je toraj upravičena. Skrajšanje avtomatike je tudi vprašanje, ki se d09 na Dunaju zbrana državna konferenca čuvajskega osebja vseh avstrijskih železnic-, izjavlja z ozirom na po ložaj vsega čuvajskega osobja, ki je vzlic priboljškov pridobljenih v zadnjem času s pomočjo organizacije, vsled vedno naraščajoče draginje še vedno prav žalosten ter vsled tega potreben nadaljnega izboljšanja, da v »traja pod vsakimi pogoji pri svoji vpravičeni in vtemeljeni zahtevi glede nočne doklade, da se jim namreč ista, kakor pri drugem osobju čimpreje podeli. Sploh izjavlja državna konferenca, da ne opusti zahtev, ki so že stavljene kot predlogi v centralno-personalni komisiji in v personalnih komisijah podržavljenih kakor tudi dru gih zasebnih železnic, ter prosi centralo sploš- nega pravovarstvenega in strokovnega društva in nje zastopnike v personalnih komisijah, da sledeče zahteve čuvajniškega osobja, zastopajo ter pospešijo njih izvedenje: 1. Podelitev nočne službene doklade po (‘no krono za vsako nočno službo vsemu čuvajskemu osobju, ki dela nočno službo. 2. Vsem čuvajem, vštevši kontrolne čuvaje kakor tudi bločno-signalne uslužbence, ki so bili rastavljeni do leta 1905 ali pa tudi že pred tem letom, z mesečno plačo 24 goldinarjev oziroma z letno plačo f>7(> kron, naj se skrajšata naslednja dva normalna napredovalim roka vsak za eno leto: nadalje naj se skrajša normalni rok napredovanja za eno leto vsem tistim čuvajem, kontrolnim ču_ vajem in bločno-signalnim uslužbencem, ki so se svoj čas Stabilizirali v plačilnih stopnjah <>18, (150 in 700 kron. Konečno izvedenje koncesij, ki se tičejo priboljškov avtomatike, in ki jih je lani dalo železniško ministerstvo pri pogajanjih vsemu čuvajskemu osobju. Zastran plačilnih in napredovalnih razmer, naj se izvedejo personalnim komisijam predloženi predlogi tičoči se uvedenja dvoletnih napredovalnih rokov, in naj se tudi omogoči bločno - signalnim uslužbencem in kontrolnim čuvajem, da dosežejo urstitev v poduradniško kategorijo, pri konstituiranju plačilnega razreda 1200 kron. 3. Definitivno nastavljenjc čuvaja naj se izvrši po njegovem enoletnem provizoriju kot pomožni čuvaj. Vsprejem za pomožnega čuvaja naj se izvrši, kakor hitro dotični delavec trajno opravlja službo čuvajskega nado-mestnika oziroma kot nadomestni čuvaj. 4. Vse bločna službena mesta na postajah kakor tudi na progi naj so* povzdignejo v s’‘gnalno-službena mesta. Hločivi služba naj se podeljuje uslužbencem po starosti. Po enoletnem, povoljnem službovanju kot blodni Čuvaj, naj se dotični imenuje in nastavi za blonio-signalnega uslužbenca. 5. Ureditev službenega časa in počitka za čuvajsko osobje na vseh premikaških postajah, kakor tudi na dunajski lokalni progi na 12 ur službe s 24 urnim počitkom v vseh ostalih postajah, oziroma progah pa 12 ur službe, 24 ur počitka in konečno na progah, kjer imajo čuvaji najmanj 8-urni redni pre-stanek, na l(i ur službe in Iti ur počitka. (!. Vsem čuvajskemu osobju, ki je vsled uvrščenja v lil. uslužben razred enako postavljeno drugim uslužbencem, naj se takoj podeli obleka v istem obsegu in iste vrste kakor drugim uslužbencem III. razreda. Nadalje naj se podeli dežni plašč vsem ambulantnim in prožnim čuvajem, kakor tudi nadomestnim čuvajem. Odpravijo naj se dolgi kožuhi št. 1, ter namesto teh podele vsem čuvajem kratki. Taki naj se dajo tudi čuvajskim namestnikom. Čuvajskemu osobju nastavljenemu v južnih deželah je podeliti vsako leto po jedne platnene hlače, kakoršne ima premikaško osobje. 7. Konečno nuj se izvrši procena naturalnih stanovanj (čuvajskih hiš) v štirijaški meri na podlogi obstoječih stanarinskih raz redov z 20 odstotnim popustom, kar se je že lani zagotovilo, ter izplačevanje razločka imetniku stanovanja. Čuvajske hiše starega tipa, ki so že davno premajhne, naj se povečajo. Čuvajnice naj se postavijo čimpreje. Čuvajem na progi naj preskrbi progovzdr-ževalno vodstvo kurilni materijal v primerni meri. 8. Podelitev pavšala za obutev vsem ogibnim, ter ambulantnim čuvajem na progi, v smislu v centralnem odboru personalne ko- misije c. kr. državnih železnic stavljenega predloga.. 9. Ime »čuvaj« naj se spremeni na sledeči način : ,,čuvaj proge« v »nadzornik prOge« : »ogibni čuvaj« v »ogibni nadzornik«; »čuvaj rampe« v »nadzornik rampe«; »kontrolni čuvaj'« v »mestni kontrolor«; »bločni čuvaj« in bločno signalni uslužbenec v »bločni nadzornik«. 10. Poldrugokratno zaračunanje pri ekse-kutivni službi dovršenega službenega časa pri odmerjenju pokojnine, oziroma provizije. 11. Disciplinarni odbor za uslužbence naj se sestavi na ta način, da se pokličejo samo uslužbenci ravno iste vrste službe, ki jo je obdolženec opravljal, in to v smislu tozadevnega predloga, stavljenega v odboru centralne personalne komisije c. k. državnih železnic. 12. Pri izpitih naj se izkušajo kandidatje iz vseh vrst čuvajske službe, in sicer z izpitom iz določil prepisov XVIII. 13. Čuvaji proge in ambulatni čuvaji naj se oproste ruvanja trave na progi in odmetavanja snega, prometni čuvaji pa snaženja ogib. 14. Določenje Odpočitnega dopusta v smislu predloga, stavljenega v centralnem odboru personalne komisije c. kr. državnih železnic ter podelitev odpočitnega dopusta v ravno isti mori ženam, ki opravljajo čuvajsko službo (čuvajke zatvornic itd.); § 59 službenega reda naj sc izpusti. Bolezen, orožne vaje, zasebni dopusti itd. ne smejo krajšati pravice do odpočitnega dopusta. V slučajih bolezni ali odpočitnih dopustov naj se nadomesti primanjklaj z namestniki, ter se ne sme zahtevati/od ostalega osobja podaljšanje službe. 15. Ženska služba naj se odpravi. 16. Konečno naj se odpravi izvanredna uporabnost. Zbrani odboslanci nujno prosijo c. kr. železniško ministerstvo, naj skliče čimprej mogoče, čuvajskemu osobju pripadajoče Člane centralne personalno komisije ter elane personalnih komisij posameznih ravnateljstev k skupni seji v svrho primernega posvetovanja o omenjenih predlogih. Ob enem izraža državna konferenca ogorčenj e, da so nekteri predpostavljeni zabranili potrebni dopust odposlancem državne konference. Centralo pa pozivamo naj odločno nastopa proti takim spletkam organizaciji sovražnih predpostavljenih, ki razburjajo osobje. Na to se je sprejelo več predlogov tičočih se posebnega položaja čuvajev južne železnice, ki so se predložili personalni komisiji južne železnice. V drugi točki dnevnega reda se je razpravljalo o ureditvi sistema zaupnikov med čuvaji, ter se enoglasno sprejel sledeči predlog: V vsakem okrožju mojstra proge, kakor tudi na vseh postajah naj se postavijo zaupniki, ki naj ostanejo v vedrii zvezi z dotičnimi krajevnimi skupinami. Nadalje naj se imenujejo v vsakem ravnateljskem okraju ravnateljstveni zaupniki in sicer pri sedežu personalnih komisij. Ue še ni pri sedežu personalne komisije dopisujočih članov iz vrst čuvajev, naj delujejo imenovani ravnateljstveni zaupniki kot dopisujoči zaupniki vzajemo s krajevnimi skupinami in s centralo. Prej nego se predlagajo predlogi personalnim komisijam raznim železnic in ravnateljskih okrajev naj se isti predložijo zaupnikom na Dunaju, oziroma centrali da jih odobri, in to v svrho enotnega nastopanja. Državna konferenca prosi centralo naj ukrene čimprej mogoče, kar je potrebno za izvršitev sistema zaupnikov na omenjeni način. Konečno se je enoglasno sprejel predlog radi sklicanja velikega protestnega shoda proti vednemu zavlačevanju izvr- šitve koncesij, tičočih se zboljšanja avtomatike. Ta predlog seje odstopil centrali. Proti nameravanemu prikrajšanju pravic železničarjev v načrtu socialno-zava-rovalnega zakona se je enoglasno sprejela resolucija, v kateri se prosi skupina socijalno - demokratičnih poslancev, da z vso močjo brani pravice železničarjev, ter posebno na to pazi, da se na noben način ne kratijo pravice železničarjev pri zavarovanju proti nezgodi in bolezni. To dvodnevno posvetovanje je zopet pokazalo naraščanje organizacije med čuvajskim osobjem vseh železnic. To je gotovo trdno poroštvo za izvršitev upravičenih zahtev čuvajskega osobja. M RHZNE STVHR1 Nov službeni red za čuvaje na progi je izdalo južno želez, ravnateljstvo s svojo okrožnico štev. 165. Po tem redu naj bi delali čuvaji IS do 19 ur službe ter imeli 8 do it ur počitka. Po 7 nočeh službe bode imeli še-le osmo noč prosto. Ta službni red je mnogo slabši, nego dosedanji. Vsled vpeljave tega službenega reda se premesti mnogo čuvajev. Progo-vzdrževalni oddelek v ('elovcu je prožnim mojstrom v tej zadevi odposlal sledečo okrožnico : Štev. 497. Čelovec dne 25. aprila 1909. Gospodom prožnim mojstrom ! Ker se še ni določil čas za uvedenje novega službenega reda, ter bode gotovo preteklo še nekaj mesecev predno se to zgodi, blagovolite naznaniti čuvajem na Progi, da zamorejo obdelati njim odka-zana zemljišča. V slučaju premeščenja v drugi služben kraj se obdelano zemljišče mora medsebojno zamenjati, oziroma proti primerni odškodnini odstopiti. Sekcijski načelnik: Fuchse/, s. r. Na ta način tedaj meni gospod načelnik, da je za čuvaje že zadosti storil če je odredil, da se pri premeščenji morajo zamenjati setve. OškodovUni pa so čuvaji na vsak način, ker to kar je jed-nemu prav, gotovo drugemu ne ugaja. Gospod načelnik! Bi li ne bilo bolje, če bi čuvaji na Vaše povelje zamenjali ob enem tudi žene in otroke ? Že vsaj radi preselitve bi bilo to pri- pravnejše Kdo si pa zamore do mišljevati, da bode čuvaj skrbno obdeloval in gnojil zemljišče, ter žrtvoval celo 'svoj počitek, in to v strahu, da mora i skrbno obdelano zemljišče na povelje takoj zameniti za nekaj nepoznanega. V tem oziru je čuvaj na vsak način oškodovan. Zakaj pa se ni vršilo premeščanje čuvajev pred obdelovanjem zemlje ? Ali pa naj bi se premeščanja določila za čas, ko bodo pridelki še spravljeni. Morebiti zadostujejo te vrstice, da se s premeščanjem čuvajev počaka do jeseni. Poziv mrtvega k sodniji. Naznanila v » uradnem listu« morajo biti vendar-le mogočna. Vsaj c. kr. sodnija v Pragi novo mesto jim pripisuje tako veliko moč, da poživlja že 27. junija 1. 1907. umrlega dekoraterja Karol Tomašek, naj se predstavi v teku enega 'eta imenovani sodniji, da napravi svojo oporoko. Ta poziv, ki je tiskan v „uradnem listu" k „Pra-ger Zeitug" 28. maja t. 1. se glasi: „('. kr. okrajna sodnija za zgornje novo mesto v Pragi naznanja, da je 27. junija 1907. umrl Karol Tomašeh, dekorater v Pragi N.-G. 1356-11., brez oporoke- Ker sodniji ni znano sedanje stanovanje Karola Tomašeha, ga s tern poziramo, da se zglasi pri tej sodniji v teku enega leta, od spodaj navedenega dneva naprej, ter predloži svojo oporoko, ker drugače se bo oddala njegova zapuščina istim dedičem, ki se bodo zglasili, in pa zapuščinskemu oskrbniku, gospodu Alojziju Schurku v Pragi N. (’. - 1414. C. kr. okrajna sodnija za zgornje novo mesto v Pragi, oddelek VI., dne 10. maja 1909». Gotovo meni omenjena sodnija, da zopet pride mesija do 10. maja 1910. ter pričakuje vstajanje mrtvih. Organizacija strojevodij na Francoskem šteje 14.000 članov. V zadnjem času se čuje, da se ta organizacija, želi združiti z nacionalnim sindikatom železniških delavcev, ki ima okoli 50.000 udov. Ob jed-nem pa so se francoski strojevodje in kurjači obrnili do svojih italijanskih tovarišev ter jih prosili, da bi se vdeležili kongresa v Marsilji, ki se je vršil od 5. do 9. maja, v svrho, da se postavi temelj internacionalni organizaciji te kategorije železniških uslužbencev. Naš tovariš Bran-coni v Milanu je francoskim kolegom odgovoril, da je njih prva dolžnost, združiti se s svojim nacionalnim sindikatom železniških delavcev, ki se je že pridružil internacionalni organizaciji. Na kongresu je bil ta Braconijev nasvet stavljen kot predlog a je bil odklonjen 294 proti 68 glasovi. Združitev se bode morala še poskušati, dokler se faktično ne uresniči. Branconijev odgovor francoskim strojevodjem je pač povsem naraven in podi ni j iv. Ves separatizem je pač treba odpraviti in združiti se je treba v jedno samo organizacijo. Tudi pri nas vlada žalibog ravno mej strojevodji neki egoistični separati sem češ da se za nje organizacija premalo briga in da si bodo sami več mogli pomagati nego jim morejo pomagati vsi železničarji skupaj. Naj ti nezadovoljneži vpoštevajo mnienje svojega italijanskega tovariša Branconija. Visoke hiše in podzemske železnice. Samo ob sebi je umevno, da se mora pri gradbi* podzemskih železnic ozirati posebno na težo hiš, ki stoje na mestu, koder se izkopljejo rovi za železnice. Najlepšo priložnost za izkušnje v tej stvari nudijo velika amerikanska mesta. Postavljene so tam visoke hiše (Wolkenkratzer), kakor nikjer v Evropi. O teži takšnih velikanov in o zaprekah, pri graditvi podzemskih železnic je predaval inženčr Purdy v zavodu amerikauskih civilnih inženirjev. Omenjal je razmere pri stavbi velike hiše ki je last lista „New-Ycrk Times". Postavila se je hiša ravno na mestu, koder vodi podzemska železnica, na kar seje bilo treba še posebej ozirati. Hiša ima 23 nadstropij in je, od tlaka računjeno, okoli 100 metrov visoka. Nad zgornjim nadstropjem je še en oservatorij, ki z nastavkom vred meri 10 metrov visočine. Nasprotno pa dosežejo spodnji prostori okoli 15 metrov globočine pod zemljo. Skupna teža stavbe znaša 15.000 ton, ali poldrugi milijon kilogramov. Da bi pa vlaki preveč ne pre-tresovali podzidja, in pa, da teža stavbe ne poškoduje predora, se je moralo napraviti neodvisno edno od drugega. Posrečilo se je izvesti podzidje tako, da ga niso stresali vozeči vlaki. Sčasoma se je pa potresanje vedno bolj pojavilo tako, da so se morala vršiti nova preiskovanja z jako finimi in natančnimi inštrumenti. Konečno se jim je posrečilo odpraviti nevarnost. Nenavadna zahteva. Francoski general Berthoud, ki je bil včasi pravi čudak, posebno v svojih poveljih, je vzbud’1 dostikrat, vsled tega med svojimi podložnimi živahno veselost. Nekega dne, bilo je treba važno postojanko vzeti sovražniku, zapove jed-nemu svojih stotnikov : „Stotnik, vzemite to nevarno postojanko, ker naša zmaga je mogoča samo na ta način. Dajte se postreljati z vsemi vašimi možmi do zadnjega .........potom pa si pridite po novo povelje". Naših sedem glavnih grehov. 1. Pustiti se „farjem" za nos vleči. 2. Iz lakomnosti krumiriti. 3. Prostituirati svoje politično prepričanje. 4. Biti usiljiv kakor klerikalec. 5. Iz straha zatajevati svoja načela. 6. Lagati, da so krščanski socijalisti in socialisti jedno in isto. 7. Ne biti organiziran. Sestava delavskega odbora v področju rcivncitelslvu c. h. drž. žel. vTrslu. V smislu odloka c. k. železniškega ministerstva od 19. aprila 1909. štev. 8321 (uradni list c. kr. železniškega ministerstva XXII. del, letnik 1909) so za tržaško ravnateljstvo c. kr. drž. žel. izvoljeni oziroma imenovani sledeči člani in namestniki : I. Skupina delavcev stavbene in progo-vzdrževalne službe. Izvoljeni: A. OD H ORNI K I: Urschitz Jurij, kovač, c. kr. prodov zd ržev a 1 no sekcije Trst, z 840 glasovi; Mrak• Josip, tesar, c. kr- progo vzdrževalne sekcije Jesenice z 834 glasovi ; Logar Ivan, delavec na progi c. kr. progovzdr-ževalne sekcije Ljubljana I, z 839 glasovi; Križnič Mihael delovodja, c. k. progovzdrževalne sekcije Gorica II, z 797 glasovi. II. NAMESTNIKI: Gabrovšek Fran, delavec na progi c. kr. progo- ' vzdrževalne sekcije Ljubljana I, z 830 glasovi, Ramovš Benedikt mlajši, delavec na progi c. kr. progovzdrževalne sekcije Ljubljana I, z 839 glasovi ; Levstek Fran, tesar, c. kr. progovdrževalne sekcije Ljubljana II, z 839 glasovi; Burja Marko, delavec na progi, c. kr. progovzdr-'' ževalna sekcija Jesenice, z 837 glasovi. Imenovana sta : Cotar Josip, mizar, c. kr. progovzdrževalne sekcije Trst, kot odbornik ; Ilantll Ivan, ključavničar, e. kr. progovzdrževalne sekcije Trst, kot namestnik. Stran VI. ■ Ž E L E Z N 1 CA R« Stev. 13. II. Skupina delavcev kurilniške in delav-niške službe. Izvoljeni: A. OD n O n NIKI: Demmiek Kudolj, lakirar c. kr. kurilnice v Gorici ; liradaček Medard, ključavničar c. kr. kurilnice v Gorici ; Koprivec Ivan, sna/,itelj c. kr. kurilnice v Llubl.jani : Steiuroič Štefan, ,, ,, ,, v Trstu. II. NAMESTNIKI: Nagode Ivan, kurilniški delavec, c. kr. kurilnice v Ljubljani; Pajer Anton, ključavničar, c. kr. kurilnice v Gorici ; , Wieltsch Ivan, snažitelj c. kr. kurilnice v Trstu ; Jež Anton, kurilniški delavec c. kr. kurilnice v Trstu ; (Ekspositura v Divači) Imenovana sta : Jamnik Luka, snažitelj c. kr. kurilnice v Trstu, kot odbornik ; Kažem Peter, snažitelj c. kr. kurilnice v Trstu, kot namestnik. III. Skupina delavcev prometne službe. Iz volj (juh: A. OD 11 ORNIKI: Hurger Mafija, skladiščni delavec v Ljubljani c. kr. drž. žel. ; Glinig Anton, skladiščni delavec na Jesenicah ; Dobrila Anton, postajni delavec v Herpeljc-Kozina ; JčonicLFran, ,, ,, „ II. NAMESTNIKI: Han Gašper, postajni delavec v Trstu c. kr. drž. želez ; SchtUntz Ivan, postajni delavec v Kočevju; Boštjančič Fran, skladiščni delavec v Gorici c. kr. drž. žel. ; Pajer Leopold, postajni delavec v Trstu c. kr. drž. železnice ; Imenovana sta : “EL ST CA. O iz ST c/i c Hote Fran, postajni delavec, v Trstu c. kr. drž. žel. kot odbornik ; Koga Laki Fran, postajni delavec v Trstu c*. kr. drž. železnice. Kakor vidite so izvoljeni sami naš, kandidatje, ljudje, ki mislijo čutijo in dei lajo z nami. Jako umestno je pa, da omenimo tudi rezultat drugih „organizacij“ ki so postavile svojo lastno kandidatno listo. Lahko se prav ironično nasmejete, če V;im povemo, da so dobili vsega skupaj od 1 do 16 glasov. Tu je videti v jasni luči. število njihovih ,,organiziranih'* katerih imajo baje kar na tisoče. Če bi verovali njihovim lažem, potem bi morali že davno misliti, da v naši organizaciji ni sploh nobenega železničarja več. Našim poročevalcem! 1. Piši razločno in jasno! Posebno imena in številke, ker rokopis ni uganka. Tudi ne moreš zahtevati od stavca, da še le ugane, kar bi moral gladko čitati. Piši s črnilom ! Oziraj se vendar tudi na zdravje drugih, ne samo na svoje. S svinčnikom pisani rokopisi kvarijo oči uradniku in stavcu. 3. Popiši samo eno stran papirja! Ker na ta način se gotovo ničesar važnega ne izpusti. 4. Piši čisto slovenščino! Ne pozabi, da je tvoj materini jezik slovenski, ter izpusti tuje besede, ki jih morebiti niti sam ne razumeš. Kako bi zamogel še-le pričakovati, da jih drugi razumejo. 5. Poročaj samo lo kar je za večino zanimivo! Brez pomena je, če kdo poroča, da je dne 31. pretečenega meseca točno ob 8. uri 41 min. otvoril sejo sodr. ta ali oni, ker je bil predsednik .1. .1. zadržan, ki prišel še-le k zadnji točki dnevnega reda, ter je zaključil sejo ob 9. uri 11 min. (5. Poročaj kratko in jedrnato! Povej v kratkih stavkih vse, kar je zanimivega, ker je veliko razločneje, kakor če kdo pripoveduje celo roparsko povest. 7. Ogibaj se žaljivih izrazov! Urednik jih itak mora prečrtati. Z mirno in stvarno besedo mnogo več opraviš, kakor z razburjenim zmerjanjem. Pomni, da spada urednik v uredniško pisarno in ne v ječo. 8. Poročaj samo resnico! Ker je urednik za poročila odgovoren, moraš mu tudi omogočiti, da se sme zanašati na te. 9. Predelaj samostojno kar slišiš ali čitač! Ne kiti se s tujim prerjem. Če najdeš kaj važnega v drugih listih, opozori na to urednika, ali pa mu pošlji dotični list, ker škarje in pop ima uredništvo samo. S tem si prihraniš sitno delo prepisovanja, kakor tudi — tatvine duševnega imetja. 10. Ne odlašaj odpošiljanja rokopisov ! Kar je danes še važno, je lahko jutri že zastarelo in brez pomena. Če se na ta pravila oziraš, skrbiš ob enem za list,, da postane vedno bolj zanimiv in da se vedno bolj vpošteva, ker ti vendar ne more biti vse jedno, ali ga kdo čita ali ne. jj.cj Pršijo se sledeči shodi Dne 3. julija se vrši v Ptuju v gostilni g. Simoniča ob 8. uri zvečer občni zbor tamošnje krajne skupine sledečim dnevnim redom : a) poročila (predsednika, blagajnika in kontrole); It) volitev novega odbora ; c) predavanje sodr. Kopača iz Trsta; d) raznoterosti. Dne 4. julija se vrši v Ormožu, v gostilni gosp. Saleka ob 10. uri predp. društveni shod z dnevnim redom : a) Kapitalizem in socijalizem — predava sodr. Kopač; h) raznoterosti. Železničarjem se priporoča, da se tega shoda gotovo vdeležijo v polnem številu. Zlasti delavci na progi ga ne smejo zamuditi, ako hočejo zvedeti kaj novega glede liadaljnega postopanja na odgovor generalnega ravnateljstva. Železničarjem se je zopet začelo stopati od vseh strani na prste; zato je velika potreba, da se seznanijo o položaju v katerem se danes nahajajo. Kdor zanemarja shode, o tem si pac ne moremo misliti nič dobrega. Dne 5. julija se vrši železničarski shod v Mariboru, dne 0. julija v Prager- skem, in dne 7* julija v Zidanem Mostu. Na vseh poroča sodr. Kopač. Dnevni red se pravočasno naznani. f^J Vršili so se sledeči shodi ^j"| In zborovanja I , Dne 23. t,. m. se je vršil v Delavskem domu v ulici Boschetto 5 dobro obiskan železničarski shod z dnevnim redom : I. Razmere v železničarskih hišah v ulici Belsguardo in II. Raznoterosti. Razpravljalo je več govornikov o neznosnih razmerah, med drugim tudi o hišnem redu, ki se mora na vsak način spremeniti. Opozarjalo se je tudi na to, da je vodovodna naprava v teli hišah že sedaj pokvarjena. Radi stanarinske doklade se je povdarjalo, da se mora Ista povišati na vsak način, ker ni mogoče izhajati z dosedanjo doklado radi draginje stanovanj. Sodrug Kopač povdarja potrebo zvišanja stanarinske doklade na sto odstotkov, in da se bode ista morala izvršiti. Konečno sta se stavila in enoglasno sprejela sledeča predloga: 1. Izplačuje naj se razlika med sta-narinsko doklado in faktično stanarino, dokler se ne doseže za Dunaj odmerjene stanarinske doklade. 2. Izvoli naj se komite, ki bode sodeloval z upravništvom hiš. K prvi točki sta govorila tudi sodr. Lo\vv in Strasser iz Dunaja. Sodr. Lowyje povdarjal potrebo manjših slanovanj, k te rib Trst prav občutno potrebuje. Sodr. Kopač je med drugim tudi povdarjal, da je že za uslužbence ki dobivajo stanarinsko doklado, težavno plačevati stanarino, toliko težje je pa to za delavce, ki te doklade sploh ne dobivajo. Na t,o se je stavil in enoglasno sprejel sledeči predlog: Delavcem naj se doda stanarinska doklada 20" „ njih plače. K drugi točki je izvajal sodi'. Kaferle, da sc namerava zmanjšati število osobja posebno pri vlakovno-sprcmni službi, čeravno je promet vedno večji. Govornik zastopa načelo, da osobje proti tej nameri odločno nastopi, ter vsako odgovornost odkloni. Sodr. Kopač izvaja, da ravnateljstvo namerava pri vseh kategorijah število osobja zmanjšati, čeravno ga še sedaj primanjkuje. Če ministerstvo meni, da se bode potem zopet za peč skrilo in uslužbencem naložilo pokoro za svoje pregrehe, tedaj se moti. Delavci dajejo pa tudi sami povoda, da se ž njimi na ta način postopa. Če bi v organizaciji ostali in se jo trdno držali, bilo bi mnogo bolje. Sedaj pa si naj iščejo pomoči pri Mandiču. Toda on za take stvari nima časa, on ima samo tedaj čas, kadar je treba kozle loviti, ki bi za njega glasovali. Sodr. Kopač prebere nato sledečo resolucijo ki se je enoglasno sprejela: Dne 23. junija, v Delavskem domu ulica Boschetto 5. zbrani uslužbenci c. kr. državne železnice izražajo obžalovanje, da c. kr. žMezniško ministerstvo namerava zmanjšati število uslužbencev. Delavni čas nastavljenega osebja, kakor tudi delavcev je ostal še vedno na isti stopinji, kakor je bil pred desetimi leti. in to vkljub vsej soci-jalni politiki železniškega ministerstva. Zbrani se odločno protivijo vsakemu reduciranju osobja, dokler turnusi na nevarnih progah, kakor tudi delavni čas ne bodo tako spremenjeni. da bodo uslužbenci toliko na progi kakor tudi doma imeli zadosten počitek in da bode vsak delavec imel prosto vsako drugo nedeljo ob celodnevni plači. Ako pa c. kr. železniško ministerstvo kljub temu protestu ostane pri svoji naredbi, tedaj pa zbrani uslužbenci izjavljajo, d a ne prevzemajo nikake odgovornosti za nesreče, ki hi mogle vsled tega nastati. Trst, dne 211. junija 190!) Konečno je stavil sodr. Posetti sledeči predlog ki je bil enoglasno sprelet: Centrala naj čim prej mogoče, zahteva od c. kr. železniškega ministerstva, da vendar enkrat izvede dana zagotovila. Ta shod je pokazal, da uslužbenci nikakor ne odstopijo od svojih zahtev, ter da so pripravljeni boriti se za svoje pravice, ki so jim itak pičlo odmerjene. F. S. Zborovanje železniških uslužbenk. Pred kratkim se je vršilo na Dunaju, v dvorani trgovskega društva dobro obiskano zborovanje železniških uslužbenk-Sklicalo ga je uradniško društvo. Urad. nice Adela Bauer, Karolina Kapral in Pavla pl. Nerad so govorile o položaju železniških uslužbenk ter se posebno pritoževale v enoglasno sprejeti resoluciji glede njih plačilnih in službenih razmer pri avstrijskih železnicah. Stavile so sle: deče zahteve: Uvedenje reda za žensko pisarniško osobje, kakoršnega so imeli preje pri severni železnici; zastopstvo v personalnih komisijah in v centralnem odboru ; vračunanje službenega časa, kar ga imajo kot manipulantinje in pomožne uradnice drž. žel. družbe in sev. zap. žel., pri bodoči uvrstitvi v red ofiicijantij državnih železnic, in konečno omogočenje in olajšanje doplačevanja v provizijsko matico za manipulantinje podržavljenih železnic. Kakor vidimo, se drugod začenjajo železniške uradnice probujati iz dolgega spanja, ker vedo da jim na drugi način ne bode pomoči od nikoder. Kaj pa na jugu V Ali se tu one prav nič ne zavedajo svojega žalostnega položaja ? Iščejo li mar rešitve pri N. D. O. V ! Cas bi že bil, da se vendar enkrat predramijo ter najdejo pot tja, kamor spadajo, v mednarodno organizacijo. Poročilo o železničarskem shodu v Delavskem domu dne 28. maja t. I. (Konec). Gotovo, da je avstriski vladi v parlamentu prav lahko dobiti mamelukov, ki so vedno pripravljeni glasovati za tak socialni nestvor, na škodo železniških uslužbencev. Vsi industrijalci posebno pa agrarci bi bili za to že vsled tega, da bi njih delavci ne silili toliko v železniške siužbe in bi jih potem oni toliko laglje izkoriščali z nizkimi mezdami in s podaljšanjem delavnega časa. Da se-mi železničarji absolutno ne pustimo na tak trivijalen način oropati svojih pravic, smo vladi že povedali. In sicer smo za ta svoj protest za sedaj krenili srednjo pot, da nam ne bodo eventualno zopet rekli, da smo rdeči revolu-cijonarci. Naši državnozborski poslanci so predložili že peticijo državnemu zboru, v katerej opozarjajo vlado na vse te krivice in izjavljajo v imenu železničarjev, da kaj takega železničarji absolutno ne bodo trpeli in da bodo v skrajni nevarnosti, da se kaj takega res uresniči, posegli za najstrožje orožje, železničarji bodo pripeljali pred parlament tudi nekaj voz eksemplarov one peticije predložene parlamentu, podpisane od tisočev in tisoče v avstrijskih železničarjev. Pred parlament bodo šli oni sami, s svojimi družinami, s ženami in z otroci, da pokažejo svoj trden sklep. In ako vse to ne bode nič pomagalo potem se pa vzdigne vihar, kakoršnega vlada še ni nikdar vidila. /jC-lezničarji ustavijo makar tudi vsa kolesa in vojaški bajoneti gotovo ne bodo ničesar opravili. Za nami ne bode stala samo vojska 71.000 mož organiziranih železničarjev, z nami bode tudi vsi vsaj v gospodarskem oziru neindiferentni železniški uslužbenci in z nami bodo vse delavsko misleče ljudstvo. Z jedno bosedo vojska bode popolna, nepremagljiva in boj bode strašen. Ko je govornik še prosil navzoče, naj pridno agitirajo za podpise na poslanih jim peticijah, je med gromovitim in navdušenim aplavzom sklenil svoja izvajanja. Ker se ni nihče oglasil k besedi se je takoj prešlo k drugi točki dnevnega reda, k volitvi koalicijskega odbora. Tudi k tej točki je govoril sodr. Kopač. Pojasnil je najprej pomen koalicijskega odbora vseli tržaških železničarjev. Povedal je, da je okrožnica južno-železniškega ravnateljstva 385a južne železničarje tesno združila z državnimi železničarji in da je vsled tega treba odbora, sestavljenega iz vrst železničarjev vseh skupin tržaškega mesta in okolice, ki bode dajal navodila za sporazumno in za jednakomerno postopanje v vseh železničarskih vprašanjih. S tem se takorekoč vpelje sistematično redno delo, katerega smo dosedaj na vsej črti pogrešali. Razložil je nadalje sklep skupne seje odborov vseh tržaških podružnic, na kateri se je določilo število članov, ki naj posamezne podružnice oziroma vplačevalniee v koalicijskem odboru zastopajo, in sicer izvoli podružnica 1 (južna žel.) 3 odbornike, podružnica II. (državna žel.) 3 odbornike, podružnica III. 2 odbornika, vplačevalniee Prosta luka in pa Opčina pa vsak po jednega. V volitvi, ki se je takoj nato vršila, so bili izvoljeni za podružnico I. sodr. Končnik, Jernejčič Pečar; za podružnico II. nadsprevodnik sodr. Laznik; strojevodja sodr. Utentorfsky in pa sodr. Rubin; za podružnico III. sodr. Fran Bizjak in Pavlin; za vplačevalnico Prosta luka sodr. Gros-setti; za vplačevalnico Opčine' pa sodr. Skalar. K tretji točki dnevnega reda, deželno-zborske tržaške volitve, se je razven sodr. Kopača oglasilo k besedi še več drugih sodrugov, ki so vsi priporočali solidarni nastop proti obema narodnima strankama. Lep shod je bil to in navdušeni za boj so zborovalci odhajali domov. Na znanje! Ljubljana. V Vodmatu se je otvorila koncem maja druga prodajalna „Konsum-nega družtva za Ljubljano in okolico". Ker v Vodmatu oziroma v bližini Vod-mata stanuje ovilo železničarjev, opozarjamo vse, naj postanejo člani Kous. društva za Ljubljano in okolico ter naj hodijo kupovati vse svoje potrebščine v svojo prodajalno, kjer bodo dobili vse, česar potrebujejo. Pristopnina znaša eno krono, delež pa 20 kron, ki se plača, ali takoj, ali v obrokih. Tovariši! Cernu bi nosili svoje težko prislužene novce sovražnikom, ki nastopajo povsod in vedno (proti nam — ko si lahko sami gospodarimo. Zato vsi v „Konsumno družtvo za Ljubljane? in okolico". — o — Delavske organizacije so v Ljubljani otvorile skupno čitalnico, ker je razpoloženih 62 strokovnih, političnih, zabavnih in znanstvenih časnikov. Sodruge železničarje' opozarjamo, naj sc tudi oni poslužujejo te skupne čitalnice, ki je v šelen-burgovili ul. 6/II — zraven glavne pošte! Strokovno tajništvo v Ljubljani ima seboj sedež v šelenburgovih ul. 6 11. —Tam je tudi pisarna „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ter sedež 12 strokovnih organizacij ! Literatura ‘~p| Razprave VII. zbora jugoslovanske so-cialne-demokracije. V založbi Delavske Tiskovne Družbe v Ljubljani je izšel zapisnik o razpravah letošnjega strankinega’ zbora. Lična knjižica obsega 112 strani. Sestavljena je po stenografičnem zapisniku ter podaja v pregledni obliki referate in razprave vseh treh dni, vse sklepe, imenik delegatov in novi pravilnik stranke; dodan je tudi brnski narodnostni program. Knjiga je torej neobhodno potrebna vsakomur, ki hoče poznati strankino življenje, zlasti pa vsakemu sodrugu, ki hoče bodisi tudi v najožjem krogu delovati agitatorično. Z ozirom na obsežnost se lahko pravi, da je cena 60 vinarjev zelo nizka. Vsem sodrugom, ki se zanimajo za notranje delo in za razvoj stranke, priporočamo zapisnik najtoplejše. Naroča se pri Delavski Tiskovni Družbi, Ljubljana, Dunajska cesta 20. Iz ,,Delavske tiskovne družbe v Ljubljani se nam piš^ : V zalogi naše družbe imamo že vse polno brošur, ki pouče vsakogar > o socializmu, klerikalizmu, o narodnostnem vprašanju itd. Železničarji bi morali biti čili odjemalci vseh teh brošur. Zato opozarjamo vnovič, naj se sodrugi železničarji bolj pogosto obračajo na Del. tisk. družbo v Ljubljano, ki jim bo vedno preskrbela po ceni dobrega berila. V krajih kot je Celje, Trst, Gorica imamo svoje kolporterje, ki bodo tudi radi postregli z vsemi našimi brošurami. Imena kolporterjev se izvedo povsod pri organizaciji! — Želeti bi bilo dalje, da bi se tudi več železničarjev oglasilo za člane „delavske tiskovne družbe v Ljubljani". Pristop 1 K — delež 25 kron. Sedež ,,Delavske ti skovne družbe v Ljubljani" je v »elen-burgovih ul. 6 II. m~ Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Že-lezničar“. Pravovarstven oddelek. Doznali smo, da nekteri člani še danes ne vejo kje in k e d a j t e r 6 e s p 1 o li morejo dobiti p o-jasnil o o pravnih s t v a r e h. Vsled tega dajemo še enkrat na /.nanje, ne samo članom, nego tudi vsem funkcijonarjem sledečo objavo z nujno prošfijo, da jo vendar enkrat v po št e -vajo in se po njej ravnajo. Vsem p. n. funkcijonarjem in članom javljamo da pogovori o pravnih stvareh vsled smrti g. Dr. (i. 1'ried-a niso izostali, ker je ta posel po njem prevzel gosp. Dr. (i. H a r p n e r ter v to svrho prihaja vsak torek od 7 do 8 ure zvečer v p r o s t o r e p r av o varstvene g a o d d e 1 k a, Dunaj, V./1-, Zentagasse št. 5. I. nadstropje vrata štev. 17. vJlane vled tega v njih lastnem interesu poživljamo, da se te prilike poslužujejo. V slučaju, da je na torek praznik, tedaj se ti pogovori vrše dan poprej, v pondeljek. Opozarjamo člane, da se te konference začno točno ob 7 uri zvečer in da prihaja vedno Dr. H a r p n e r osebno, ali pa njegov namesnik Dr. K a t z. Če se bodo sodrugi te prilike tako malo posluževali, kakor je bilo videti do sedaj, tedaj se zana= prej opusti. Ob jednem prosimo opetovano in nujno cenjene funkcijonarje krajevnih skupin, da v korespodencah glede pravnih slučajev in v prošnje za podporo ne mešajo nikakih drugih poslov, kakor na primer stvarij ki se tičejo organizacije, agitacije, upravništva in uredništva. Ako na jedno polo papirja hočejo spraviti več pravovarstvenih slučajev, tedaj naj pišejo samo na jedni strani vsake pol pole. Isotako nujno prosimo, da se v vlogah glede pravnih slučajev ne naznani samo ime prositeljevo, nego tudi njegov službeni značaj in članska številka; nadalje tudi kratko in jasno poročilo o pravnem slučaju, kateremu je tudi priložiti vse dokumente ki so eventualno s pravnim slučajem v kaki zvezi, kakor na primer: vprašalne pole o nezgodi, odloki, pokojninski in provizijski dekreti itd. Prošnje za podporo je natančno utemeljiti in navesti plačo in vse druge doklade, katere ima prositelj, in konečno tudi število otrok. Ako se p. n. sodrugi tudi sedaj ne bodo ozirali na naše upravičene želje, tedaj izjavljamo, da ne moremo več odgovarjati na dopise, ki ne bodo upoštevali naših želja. Z bratskim pozdravom centralno tajništvo (pravovarstven oddelek) v. n. Dušek. nabiralci padpisov za peticija, pozor! Oni železničarji, ki so bili od centrale poverjeni, ali so prevzeli svojevoljno nalogo, nabirati med svojimi tovariši podpise za peticijo avstrijskih državnih železničarjev, glede socialnega zavarovanja, so prošeni, da se požu-rijo, podpise čimpreje skupijo jih pošljejo takoj centrali, da jih pripravi za predložitev državni zbornici. Listnica upravništva! Cenjeni sodrugi! V svrho hitrejega izvrševanja administrativnih poslov naj cenjeni funkcionarji krajevnih skupin blagovolijo vpoštevati sledeča navodila, se natanjko po njih ravnati in nam s tem olajševati preobilnodelo. Vse dopise, tičoče se administrativnih poslov glede listov „ŽELEZNIČAR-JA“, „EISEN BAHNER-JA1 ali „KOLEJARZ-A“ in naj ti do pisi obsezajo naročitve, reklamacije, naznanila o premenitvi stanovanj, denarne pošiljatve bo-disikoje vrste i. t. d., je pošiljati centrali na DUNAJU V. Zentagasse 5 ne pa v TRST..Ravno tako je naročati pri centrali, tudi vse tiskovine in druga pomožna sredstva, potrebna v občevanju s centralo. Pri sprejemanju novih članov se imajo stanovske pole, namenjene za centralo, le-tej tako-poslat in pri prihodnjem obračunu tudi obračunati. Tako bodo na novo vstopli člani list preje dobili in bodo reklamacije izosta.le Na stanovskih polah, ki se pošlejo centrali, je tudi zabeležiti, jeli naj se list pošilja v „paketu“ ali pa „posebej“. Naročitev listov za pošiljatve v paketu ima dospeti v naše roke najkasneje do 9. in do 19. vsakega meseca. Če je član prestopil iz jedne skupine v drugo, se ima vselej naznaniti tudi prejšnja skupina kakor tudi članova številka, ki jo je imel v tej skupini. — V slučaju prestopa iz bratske organizacije pa je poslati tudi staro člansko knjižico. Objednem opozarjamo blagajničarje .krajevnih skupin nato, da je pošiljatev listov v paketu kot tako zaračunati le tedaj z 32 vinarji, ako je v paketu najmanj ali 56 izvodov „Železničarja“ 32 „ „Eisenbahner-ja“ ali 36 ,, ,,Kolejarz-a. Vse pošiljatve, ki vsebujejo manj listov, je zaračunati s 36 vinarji, in sicer tudi tedaj, ako se je poslalo pod jednim samim ovitkom, ker se na poštnini more prihraniti le pri gorij omenjenem številu izvodov. Administracija „Der Eisenbahner“. # • ** • • # železničarji! Zahtevajte v vseli gostilnah, kavarnah in brivnicah st ra n ki ne liste kakor: /Rdeči Prapor, Delavski list in Železničar. PRIPOROČILO Sodrugom, ki prihajajo v Ljubljano se priporoča Restavracija „INTERNATIONAL“ ob Resljevi cesti št. 22 v neposredni bližini južnega kolodvora Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina. kakor ludi gorka in mrzla kuhinja fla razpolago je lep senčnat vrt s kegljiščem In usi slovenski ter nemški in italjanski delavski listi. Na prijazen poset vabi Marija Petrič l-ostavnitr.ckii PREDnnznflniLD. Organizirani železničarji v Ljubljan priredč početkom meseca avgusta v ljubljanski ckolici Veliko gozdno veselico na kar opozarjajo vse druge organizacije. Natančni vspored objavimo v eni prihodnjih številk. Eksekutiva ljubljanskih železničarjev. Kavarna l!NIONE-Trst Ulica Caserma in ulica Torre Blanca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —= in časnikov v vseh jezikih, zzrzz Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dracmtin Priora v Kopru.