Leto II.
FoSfnina plačana a gotovini.
Ljubljana, sreda 22. septembra 1920.
Štev. 215.
VEČERNI LIST
Cene po poiti:
za	celo Mo	.	H	B!l*—
za	pol leta	.	H	¥Z*—
za	četrt leta.	8	Zl'—
za	1 mesec.	.	H	7 —
Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno R ir—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 8
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
- NEODVISEN DNEVNIK
Konec delavskih nemirov v Italiji.
je , .planje italijanskega delavstva, ki se Sji . zaPočelo s tolikšno revolucionarno °i )e nenadoma ponehalo.. — Pokret, ki čn'^7	^°’ *^a boče zrušiti ves kapitalisti-
kon* iUŽabni ’n državni red Italije, se je j . *aK° tiho in mirno, da morajo de-q0 C' drugih dežela strmeti nad tem izi-0rdelavstvo, ki se je bilo polastilo z itsJ industrijskih podjetij in postavilo Se *anski vladi najtežje mezdne zahteve, $t0V[a^a danes brez uspeha na delo. Me-bilo aVskih sve^ov *n socializacije je do-[e , 'Pijansko delavstvo neznatno, ma-dos °^n° mezdno povišanje, ki bi ga bilo brez .^rez krvii brez pouličnih bojev in dane	denarnih žrtev, ki jih nosijo
V0jS blagajne strokovnih organizacij. in i v° delavskega gibanja ima zavest, že, Zavest imajo tudi delavci tujih de-je ,a se je veliko proletarsko podvzet-liji končalo s porazom delavstva.
I{a]j. * ugled proletarskih organizacij le doma in v svetu je težko oškodo-
vali van
v0iuKako ie bilo mogoče, da se je to re-)ini Cl0narno gibanje, ki je vzbujalo v tu-l0stnna>^čj° pozornost, tako revno in ža-Uspeh	Najgloblji vzrok teh ne-
lavsk°V 'n spl°h usodni pogrešek vse de-tiči \C takt‘ke italijanskih komunistov lereta r	ne	v°di]o delavskega po-
Več C	Potrebah lastne dežele, tem-
zunanjepolitičnih vidikih boljše-hajaj Pijanski delavski voditelji ne iz-2 domačih delavskih razmer, si ne lr\er 'P yprašanja, kaj bi bilo v danih raz-kor' i 'zPeljiv° in za proletariat najbolj gib ,no. Vprašajo se le, kako bi delavsko rgv ?e Italije največ pripomoglo svetovni
Regentov obisk v Sarajevu.
toy .Uc’P' kako bi najbolje koristilo sve-U' ?magi boljševizma. Svetovna revo-vSe‘;a ie zvezda, ki jih vodi že tri leta v t(.y1T! ni!hovem delovanju. Misel svetovne „esl,*% je pa nekaj negotovega, neza-tn0.-!lVeža, minljivega, je kvečjemu neka pija 0st ali morda velika ideja, ali pa uto-dla: ne more pa nikdar biti praktična po-^iu dVsemu političnemu in strokovnemu varj;. Ciavske stranke. Ta velika, a morda ideja, je pa vsekakor popolnoma *-na podlaga za mezdna gibanja in je Re boje. Najbolj prepričevalen dokaz ltaji,?claj potek in konec velikih stavk v djte]'.' so videli italijanski delavski vo-macjn' da prodirajo ruske boljševiške ar-sn0 6 na Poljsko, da se bližajo zmagono-tiou.' sredino Evrope in ogrožajo s tem slilj ‘0)1 re<^ vseh zapadnih držav, so mi-(ja ’ !e svetovna revolucija na pohodu in de«r'il.0ra delavstvo Italije začeti v svoji bi]a 1 revolucionarno gibanje. Ko je pa Po]	ruskih armad čez noč strta in
Hai;- ^na, je izgubil ves socialni pokret Sniot S^eža delavstva svoj pomen in svoj se • er in velika osuplost in zadrega revni	delavskih	množic.	Svetovna
res .^Cl)a je vzela voditeljem pogled za de| Cn°st domačih razmer in povzročila ^Ta ?*vu in njihovim družinam nesrečo, iu UiCj ie ura, na katero je prebrisani je adni Giolitti tako željno čakal. Mož kaleči bolje od delavskih voditeljev, dej Stla *n kolikšna je moč italijanskega prol stva in je spoznal kmalu, da je I?r , arski pokret nerešljivo zabredel. brez 'e položaj in lopnil brez strahu in ŽaVe n^Varnosti po najmočnejši stranki dr-nja ' končni uspeh komunističnega giba->atlS° miHjonske denarne izgube, oškodo-Pre{jrn°ralni ugled delavstva in okrepitev ^^znega meščanskega kapitalizma.
francoske zadeve.
Pariz, 21. sept. (Wolff) Kakor t)esa, »Journal«, francoski predsednik tij0 an®l od včeraj ni zapustil sobe. Ši-^abjSe .Vesti, da se njegovo stanje vedno a •n da ostane v postelji.
Pariz, 21. sept. (DunKU) Ra-8a v -Se splošno s kabinetom Briand, ki 1 meščanski listi pozdravljajo.
LDU Sarajevo, 21. sept. Že rano zjutraj so se pričele zbirati na vojaškem vež-bališču ogromne množice ljudstva, da bi i prisostvovale vojaški paradi. Na vojaškem j vežbališču so bile postavljene okrašene tribune z dvorno ložo. Na tribunah so bili zbrani dostojanstveniki, predstavniki vlade in mestne občine ter drugih oblasti. V dvorni loži je sedela princezinja Jelena, ki biva incognito v Ilidžu. Na gornji strani vežbališča je bila postavljena fanfara konjeniške garde, za njo pa vojaške enote, gardna konjenica, gardna pehota, navadna pehota, ženijske čete sarajevske garnizije, ruski kadetski zbor, topništvo in konjenica. Ob 9. uri je prijezdil regent prestolonaslednik na vrancu, ki je bil pokrit z belo odejo, v katero je bila vtkana zlata krona in črka A. Odeja je bila izdelana v tukajšnji tkalnici vezenin. Za kraljevičem namestnikom je prijezdil oddelek gardne konjenice, prestolonaslednikova suita, ban-aerij v bosenskih narodnih nošah, nato zopet oddelki gardne konjenice. Množica je pozdravljala prestolonaslednika Aleksandra z navdušenimi vzkliki. .Kraljevič se je zahvaljeval s smehljajem za prisrčne ovacije. Ko je prišel na spodnji del vežbališča, je zasvirala fanfara, izpred front vojaštva pa so zaorila povelja: »Mirno! Pozdrav na desno!« Prestolonaslednik je v spremstvu generalov Zečeviča in Hadžiča ter polkovnika Markoviča, za katerim je jezdil štab ter ostala vojaška suita, jezdil ob fronti vojaških čet, pri čemer je godba svirala kraljevsko himno. Vsako posamezno enoto je pozdravil z »Pomozi Bog, junači!«, nakar so vojaki gromko odgovarjali »Bog Ti pomagao!« Ko je obšel fronto vojaštva, se je regent postavil ob tribunah ter odzdravljal množici, ki je bila zbrana na drugi strani vežbališča ter ga navdušeno pozdravljala. Za tem je začela svirati gardna godba. Najprej je prijezdil poveljnik bosenske divizije polkovnik Čeda Markovič s štabom, podal regentu raport ter se postavil ob njegovi levi strani. Zatem je poveljnik celokupne garde polkovnik Živ-kovič otvoril defiliranje čet, ki je sijajno izpadlo, Gardne čete so se po končanem defiliranju postavile za tribunami, medtem ko so čete sarajevske posadke odšle z vežbališča. Zatem se je regent odpeljal s predsednikom pokrajinske vlade dr. Srski-čem v avtomobilu med sviranjem kraljeve himne in burnimi ovacijami množice s svojim spremstvom v deželni muzej. Tu je prestolonaslednik izrazil svoje zadovoljstvo, nakar.se je v avtomobilu odpeljal s predsednikom dr, Srskičem v tobačno tvomico, kjer ga je sprejel ravnatelj tobačne režije g, Dušan Minacki. Regent je izpraševal delavce in delavke o delovnem času, vrsti posla in višini plač. Ko je prestolonaslednik zapuščal tvornico, je izrazil ravnatelju svojo zadovoljnost ter mu naročil, naj to sporoči vsemu delavstvu. Okoli 11.30 se je prestolonaslednik vrnil na dvor. Točno ob dvanajstih je sprejel deputacijo sarajevskih časnikarjev, in sicer predsednika novinarskega društva in glavnega urednika »Narodne Edinosti« Joša Ivaniševiča, glavnega urednika »Jugoslavenskega lista« Ivana Besorla, glavnega urednika srbske »Riječi« Steva Kovačiča, glavnega urednika »Pravde« Safirja Efendija Korkuta, urednika »Hrvatske Sloge« Steva Raduloviča, urednika »Jugoslavije« dr. Marakoviča, glavnega urednika »Glasa Naroda« dr. Ivana Kaparja, vodjo tiskovnega urada in urednika revije »Sava« Steva Dmitroviča. Prestolonaslednik se je živahno zanimal za
razmerje časopisja tej je vsakega posamez nika v razgovoru vprašal o višini naklade, delovnih moči in ostalih vprašanjih, ki se tičejo tiska. Ob 12.20 se je prestolonaslednik poslovil od časnikarjev, ki' so ga, kakor pri.vstopu tudi sedaj pozdravili s trikratnim živio-vzklikom. V spremstvu prestolonaslednika sta bila pri sprejemu časnikarjev ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič in minister dvora Dragimir Jankovič, ki sta se istotako že pred početkom avdijence živahno zanimala za razmere tiska, življenjske razmere časnikarjev, kakor tudi o višini naklade posameznih listov. Po sprejemu časnikarjev je odšel prestolonaslednik v oficirski dom, kamor je dospel ob 12.30. V domu je bil prirejen obed, ki se ga je prestolonaslednik udeležil v družbi častnikov sarajevske posadke. Ob tej priliki mu je deputacija iz Hercegovine poklonila mojstrsko delo naše domače industrije, sabljo s srebrom okovano in z zlatim držajem. Sabljo mu je izročila gospa Šmaja Čamalovič. Očividno ginjen je pre-stolonasledniksprejel dar z besedami: »Z zahvalo sprejemam ta lepi dar. Obžalujem, ker ne morem ob tej priliki posetiti tudi drage Hercegovine. Sporočite moj pozdrav in zahvalo vašim bratom!« V slavnostni dvorani častniškega doma so nato zaorili viharni vzkliki: Živio! Prestolonaslednik se je na|o razgovarjal s posameznimi člani deputacije ter jih izpraševal o razmerah v Hercegovini. Ob tej priliki se je zlasti zanimal za one kraje Hercegovine, ki so največ trpeli radi vojne. — Popoldne se je vršila sokolska slavnost, kateri je prisostvovala velika množica občinstva. Ob 16.30 je prišel na slavnost regent prestolonaslednik, Sokoli so ga sprejeli v špalirju ter ga pozdravili z burnimi vzkliki. Ko je stopil prestolonaslednik na telovadišče, ga je zbrano občinstvo pozdravilo s frenetičnim odobravanjem. Starejšina sarajevskega Sokola, poverjenik za narodno obrano Stevo Žažula in vodja sarajevske župe z ostalimi predstavniki Sokolstva so pozdravili prestolonaslednika in ga spremili v paviljon, med tem ko je vojaška godba igrala kraljevsko himno. Najprej so Sokoli priredili alegorijo osvobojenja od Hoffmanna, nakar so Sokolice iz Mostarja izvajale Vidmarjeve vaje. Prestolonaslednik Aleksander je pozval k sebi g. Žažulo ter mu izrazil svojo zadovoljnost radi lepega izvajanja vaj. Odlikoval ga je v znak priznanja za zasluge na sokolskem polju z redom Belega Orla V, razreda. Medtem so pričeli Sokoli in Sokolice izvajati vaje na orodju ki so žele mnogo odobravanja. Okoli 18. ure je prestolonaslednik med burnimi ovacijami zapustil telovadišče. — Kot poslovilne besede je regent prestolonaslednik Aleksander pred odhodom iz Sarajeva oziroma iz Bosne in Hercegovine, kjer se je nedvomno izkazala lojalnost in udanost prebivalstva kraljevski hiši Karagjorgjevičev, nastopne tople besede: »S kakimi čustvi sem diošel v Sarajevo, sem rekel že sinoči v zdravici. Vesel sem, da sem govoril iz srca vseh, ki ljubijo s srcem to zemljo. Tako sem poudarjal, da želim, da vsi bratsko ramo ob rami pristopijo k skupnemu delu. Odhajam iz Sarajeva v ljubezni, katero mi je narod že pred prihodom v Bosno tako obilno izkazal. Nadejam se popolnega jamstva, za bodočnost in zlasti Bosne in Hercegovine. Že drugič sem v vašem glavnem mestu in še nisem mogel preiti skozi vso deželo. Želim, da se mi ta prilika čimprej nudi.«
Sovfett se bo]£ Iskrene besede.
Kakor poroča po uradnem viru neki graški list, so se vršila s sovjetsko vlado v Ruisiji pogajanja zaradi transporta vojnih ujetnikov v domovino. Pri tej priliki je pristala sovjetska vlada na to, da se odipravija hitreje tudi pošta, toda s prisav-kom, da ne vsebuje kritike razmer in oseb sedanjega režima v Rusiji. Za Boga, kaj se pa vendar boje ruski komunisti? Saj je menda vendar njihova uprava najboljša na
celem svetu! Ali morda ne? Oni ljudje, ki nimajo nikdar dovolj obsodilnih besedi gle-di glede tak oz van e »španske inkvizicije«, si svetu ne upajo pokazati lastne uprave! Ali je bila »španska inkvizicija« morda vendar le samo otročja igrača napram sedanji upravi sovjetov v Rusiji? Ako temu ni takto, zakaj bojazen?
Delavci, ali kaj mislite!
Posamezna številka 60 vin.
Veliki židovski poko-l]i v Ukrajini.
LDU Moskva, 21. sept. (Brezžično) Dopisnik »Daily Heralda«, ki je prepotoval Ukrajino, poroča svojemu listu, da je pri pogromih, katere so uprizorile Denji-kinove in Petljurine čete, našlo smrt ?00 tisoč Judov. Ukrajina se nahaja v tako groznem položaju, kakor na primer Nemčija po tridesetletni vojni.
Homaftije v Turčiji.
LDU London, 21. sept. (Brezžično) Po poročilih iz Carigrada se grške čete pripravljajo na odhod v Malo Azijo. Zasedle so že Adabazar. Turški nacionalisti se zbirajo pri Kara Hissarju.
LDU London, 21. sept, (Brezžično) »Times« javljajo iz Carigrada, da so turški minister za trgovino in gospodarstvo, predsednik državnega sveta in šejk in islam odstopili, ker se ne strinjajo s počasnim nastopanjem proti nacionalistom. Sodijo, da je odstop velikega vezirja neizogiben.
Ukrajinski železn!-čarp proti boljševl-kom.
LDU Dunaj, 21. sept. Ukrajinski tisk. urad javlja iz Tarnova z dne 20. t, m.: Železničarska stavka v pokrajini je splošna, tako da ne vozijo niti vojaški vlaki, stavka je političnega značaja, a tudi gospodarski razlogi igrajo vlogo. Železničarji se branijo sprejemati sovjetski denar, ki ga kmetje bojkotirajo. Podpirani po prebivalstvu, ki izkazuje stavkaiočim najtoplejše simpatije, se upirajo železničarji vsem poveljem, prihajajočim iz Moskve, tako da se vnemajo često boji med železničarji in sovjetskimi četami. Prodiranje poljskih in ukrajinskih čet ima precej vzroka v tem, ker boljševiki vsled stavke železničarjev ne morejo svojih čet ojačiti.
Demonstracija komunistov v Berlinu.
LDU Berlin, 21. sept. (DunKU) Danes dopoldne so se v Lustgartnu vršile demonstracije, ki jih je sklicala nemška komunistična stranka. Manifestacij se je udeležilo kakih 1000 oseb, večjidel brezposelnih. Nastopilo je 6 govornikov, ki so izjavili, da bo komunistična stranka izdala jutri poziv na splošno stavko, ako bo treba preko drugih delavskih organizacij. Po sklepu demonstracije se je razvil sprevod.
Razna poročila.
LDU Zagreb, 21. sept. (Uradno) Do nadaljnje vladne odredbe je prepovedan vsak prehod demarkacijske črte pri Bakru s katerekoli strani. Obmejne oblanti imajo navodila, naj vsak poizkus prekoračenja demarkacijske črte preprečijo, četudi s silo. (Opomba LDU: Kakor zp.ano. se je na Reki pojavila črna kuga in so biK doslej že 4 smrtni slučaji.)
LDU Dudimpešta, 21, sept. (MKU) Kakor poroča »Pesti Hirlap«, so se pogajanja med mažarskim ministrskim predsednikom grofom Telekyjem in gmiom Štefanom Bethlenom glede izpraznjenega portfelja za zunanje posle končala ugodno, tako da je pričakovati te dni imenovanja grofa Bethlena na to mesto.
LDU Bern, 21. sept. (Švicarska brz. agencija) Zvezni svet je sklenil, da »e pristojbine za brzojavni notranji prehodni promet od 1. novembra dalje znižajo ott polovico.
LDU Dublin, 21, sept. (Reuter*, V Scarrifu v Irlandiji so uporniki napadl'. orožniško postajo, pri čemer sta bila ra njena dva orožnika.
LDU Kodanj, 21. sept. (DunKU) U-tiški brzojavni urad javlja iz Rige od
Stran 2
'■Večerni list«, dne 22. septembra 1920.
Štev. 215.
19 t. m.: Zadnjo noč je bilo aretiranih več odličnih komunističnih voditeljev. Odkrili so tajen lokal, v katerem so zaplenili mnogo propagandističnih spisov.
LDU Pariz, 21. sept. (Brezžično) Te dni steče nova alpska železnica med Francijo in Italijo. Gradnja te železnice se je začela meseca avgusta 1918,
LDU Washington, 21. sept. (Brezžično) Brezžična postaja v Georgetovnu je opazila močan potres v daljavi 3300 milj.
LDU Berlin, 21. sept. (DunKU) Listi javljajo iz Bazla: Po poročilih iz Pariza, bo bruseljska finančna konferenca, ki se bo otvorila 24. sept., imela nastopni glavni program: Prvi trije dnevi bodo posvečeni proučevanju splošnega položaja, pri čemer bodo zastopniki posameznih držav govorili vsak 25 minut o gospodarskem in političnem stanju svoje države. Od 28. sept. do 2. okt. se bodo obravnavala ona finančna vprašanja, ki naj služijo kot podlaga finančni upravi vseh držav. Dalje se bodo presojali pismeni predlogi, ki so jih prinesli delegati s seboj in jih tu dalje obdelali, pri čemer upajo, priti do kakih zaključkov.
LDU Praga, 21. septembra. (ČTU) Vest o potopu ladje »Echrom«, ki ima na krovu transport češkoslovaških legionarjev, je popolnoma neresnična. »Echrom«
je bila dne 10. t. m. v Honolulu in je sedaj na potu v Trst.
LDU Praga, 21. septembra, (ČTU) Danes so se sestali zastopniki socialnodemokratske delavske stranke in sklenili, da bo kongres stranke dne 27. in 28, decembra t. 1. Vodstvo stranke so pooblastili, naj z vsemi dopustnimi sredstvi doseže vzpostavitev rednega stanja v stranki. Organa stranke sta samo »Pravo Lidu« in »Ve-černik«.
LDU Belgrad, 21. septembra. Danes borza radi praznika pravoslavne Male Go-spojne ni poslovala. — LDU Belgrad, 21. septembra. Začasni ekonomski komite ministrstva je sklenil, da se srbski monopolni zakon razširi na vso državo. — LDU Curih, 21. septembra. (ČTU) Devize. Berlin 9.75, Holandija 192,75, New York 617, London 21.75, Pariz 41.90, Milan 26.90, Praga 7.90, Belgrad 20, Zagreb 5, Budimpešta 2.10, Dunaj 2.70, avstrijske žigosane krone 2.40. — LDU Dunaj, 21. septembra, (ČTU) Devize. Amsterdam 8000, Berlin 498.50, Curih 4100, Kristianija 3700, Ko-danj 3700, Stockholm 5150. Valute: Nemške marke 492.50, rumunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske lire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski rublji 280.
Pred mirom med Polfsko In Rusijo.
LDU London, 21. sept. (Brezžično) Poljski viri poročajo, da je vojni minister odredil delno demobilizacijo, ker je z gotovostjo upati na uspeh pogajanj v Rigi in na skorajšnji mir.
LDU Berlin, 21. sept. (DunKU) Iz Rige se poroča, da je predsednik ruske mirovne delegacije Joffe izjavil napram poročevalcu lista »Rigaer Rundschau«, da je med Rusijo in Nemčijo provizoričen mir potreben.
Politline novice.
+ Nasilje nad šolstvom v Vojvodini.
Kakor smo poročali, je minister Pribiče-vič nedavno srbski zakon o narodnih šolah raztegnil kratkomalo tudi na Vojvodino. S tem je v živo udaril predvsem katoliško šolstvo in vzbudil med Bunjevci in Šokci največji odpor. Ta čin centralista Pribičeviča je tako nezmiseln, da se je oglasilo proti njemu celo novosadsko demokratično glasilo »Jedinstvo«. Pod naslovom »Srbski šolski zakon v Vojvodini« prinaša »Jedinstvo« .daljši članek, v katerem se sicer ne spušča toliko v kriti-kovanje naredbe same, pač pa opozarja na zmede, ki morajo nastati, ako se njene določbe ne izpopolnijo in prilagodijo vojvodinskim razmeram. Tu je predvsem člen 23. srbske šolske postave, ki določa, da začno otroci hoditi v šolo v mestih s sedmim, na deželi pa z osmim letom; v Vojvodini pa je doslej veljala šoloobvez-nost otrok že od 6. leta splošno brez ozira na mesto ali deželo. Srbski zakon pome-nja torej za Vojvodino znatno nazadovanje v šolstvu. Dalje določa srbski šolski zakon, da trajajo nauki na ljudski šoli šest let; od tega so pa obvezna le prva štiri leta, peto in šesto leto pa ne; 5. razred se sme sploh otvoriti le tedaj, ako je zanj najmanj 25 učencev; kjer rabijo starši učence 5. in 6. razreda poleti za delo doma, tam se more poletni pouk v teh razredih odpraviti ter se vrši samo v zimskih mesecih. Temu nasproti je bil uveden na vojvodinskih šolah 6 do 8 letni pouk in imajo domalega vse ljudske šole 5, in 6. razred. Tudi tu torej zopet namesto napredka znatno nazadovanje. To je vendar skrajni nezmisel. Potem pa pridejo nešteta zamotana vprašanja o lastništvu šolskih zgradb, zemljišč in oprav, o učiteljskih plačah, kar vse zahteva dolgotrajnih pretresov in pogajanj. Kajti šolstvo v Vojvodini doslej ni bilo enotno urejeno, poleg državnih in občinskih šol so obstajale mnoge zasebne verske šole. Tudi prejšnja ogrska oblast se je ozirala na te posebnosti v Vojvodini in je postopala vedno v soglasju s prizadetimi krajevnimi činitelji ter sklepala z njimi pogodbe. Pri-bičevičeva naredba pa gre slepo preko vsega tega in hoče s potezo peresa izbrisati vse dosedanje pravice krajevnih či-niteljev in jim kratkomalo vzeti njih lastnino, Člankar opozarja, da morajo na ta način nastati neštevilne zapletene pravde in da se naredba brez primerne izpopolnitve ne da izvesti. Tako si je torej vpletel Svetozar Pribičevič s šolsko naredbo za Vojvodino nov slavni list v svoj lovorjev venec. Kako bi neki pri nas izgledala šola, ako bi dobil nad njo neomejeno oblast ta famozni centralist! v«1 -f- Razlog, zakaj pada naša krona. Kot poročajo časopisi, si je zveza dunajskih bank stavila za nalogo, da oškoduje kurs naše krone na pariški borzi in sicer z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago od dunajske vlade, Ta špekulacija gre na račun ži-
veža, ki ga misli nakupiti v Jugoslaviji ter se misli na ta način desetemo odškodovati za žrtve, ki jih mora mirno prenesti na pariški borzi. Na naš trg pa misli priti s ceno nabavljenimi kronami. — In mi? Bomo seveda neorganizirani mirno vse to prenašali,
+ Za samostojnost Dunaja, Dunajski občinski svet je 16. t. m. sprejel sklepe, ki zahtevajo, da se v novi ustavi zagotovi mestu Dunaju samostojnost v smislu deželne avtonomije. Ustanovi se samostojna dežela Dunaj, ki bo volila svoje zastopnike v zvezni svet; dunajski župan je obenem deželni glavar in dunajski mestni senat tvori obenem deželno vlado. Sklepe pred-lože narodni skupščini,
+ Vera in nova »sovjetska« avstrijska armada, V Kremsu se je nedavno vršil katoliški shod. Shoda se je udeležil tudi neki podčastnik v uniformi. Ko je prišel s shoda, je na javnem trgu stopil k njemu »vojaški svetnik« in ga vprašal po imenu in bataljonu, češ, da je s pričami dokazano, da je podčastnik na shodu posebno živahno ploskal in pritrjeval. Podčastnik se je »svetnika« otresel z odločnim odgovorom, da dela zunaj službe, kar je njemu prav. Vendar je pa značilno, da v socialistični avstrijski armadi vohunijo za takimi ljudmi, ki bi svoje versko prepričanje javno pokazali. Tako razumevajo socialni demokrati svobodo prepričanja. No, na Francoskem so svoj čas tudi preganjali častnike, ki niso hoteli zatajiti svoje vere. Ko je pa prišla vojna in je šlo zares, so jim bili verni vojaki dobrodošli. Počakajmo, da vidimo, kako se bo obneslo brezverstvo v avstrijski armadi v resni uri!
+ Učiteljske zadeve. Učitelji iz Ljubljane so zahtevali preko učiteljskega udru-ženja, naj se učitelji uvrste v uradniško pragmatiko.
Dnevne novice.
— Jugoslovansko meso na Dunaju,
»Reichspost« dne 15. septembra poroča: »Velika tržnica stoji danes v znamenju velikega dovoza mesa iz Jugoslavije, Lopa in hladilni prostori so že prenapolnjeni, a še vedno prihajajo nove pošiljatve.« Toliko živine* je torej v Jugoslaviji, a cene so petkrat in desetkrat više nego začasa največjega pomanjkanja v vojni. Prešiče-vo meso je za navadnega človeka sploh nedosegljiva slaščica, a mast bo treba začeti meriti z naprstnikom.
— Dvajsetkronski bankovci so v toliki množini v prometu, da jih baje namerava finančni minister potegniti iz prometa. Govorijo, da je tudi mnogo ponarejenih vmes in sicer, da je troje vrst ponaredb. Vendar te govorice še niso pojasnjene,
— Za jugoslovensko Matico so darovali: g. žuipnik Franc Rajčevič, Lučine nad Škofjo loko, 50 K in 300 K v avstr. voj. pos.j ga. Franja dr. Tavčarjeva 1000 K; uradni-štvo »Atlanta« v počastitev spomina pok.
Novi člani: 5. ; skupno 235
Vladimirja Pirca 150 K. — orožniška četa v Velikovcu, članov. Posnemajte!
— Brezposelnost v Nemčiji. Po uradnih ugotovitvah je znašalo število brezposelnih oseb v Nemčiji dne 1. t. m. 312,506 mož in 107.279 žensk. Poleg teh dobivajo podporo tudi njihovi svojci, ki štejejo 287.615 oseb.
— Tatvina v hotelu sv. Janeza. Deželno sodišče v Ljubljani je danes obsodilo tri tičke iz Boh. Bistrice v zapor od 2 do 6 mesecev, ker so pokradle najemnici hotela pri sv. Janezu v Bohinjski Bistrici za 2000 K raznega blaga.
— Vlom v trgovino pri Devici Mariji v Polju, Skozi okno so vlomili pri Devici Mariji v Polju neznani tatovi v trgovino Ivana Hladnika in odnesli iz nje blaga v vrednosti 1924 kron, Iz trgovine so odnesli tudi blagajno kakih 200 korakov daleč od hiše pod neki kozolec, kjer so jo odprli, vzeli iz nje 400 do 500 kron denarja; blagajno so pustili na mestu.
— Pri vojakih je kradel, J. O. z Vrhnike je bil vpoklican k orožnim vajam ter bil dodeljen pri konjskem depotu dravske divizije. V tem času je ukradel na škodo erarja štiri vreče ovsa ter več konjskih cprem v vrednosti 2195 kron, od avtomobilov pa odrezal več gumija v vrednosti 13.000 kron. Ko je ravno nameraval ukradene predmete prodati, so ga tukajšnji policijski organi zasačili, blago zaplenili, njega pa deli v vojaške zapore.
— Če voznik zadremlje. Ivan Vidmar iz Šenčurja je dal trgovcu Matiju Vidmarju telečjo kožo, da mu jo pelje iz Kranja v Šenčur domov. Med potjo je vzel Vidmar na voz Janeza Čebulja iz Voklja in Alojzija Zupana iz Šenčurja. Zupan je na Vidmarjevo prošnjo vzel vajeti v roke, Vidmar je pa zadremal. Čebulj je nato rekel Zupanu,, naj si kožo prilastita. Ustavila sta nato konja, Čebulj jo je vrgel z voza v pšenico. Kdo od obeh je odnesel kožo, se ni moglo dognati. Tako je opisala obtožba dogodek. Čebulj je pri razpravi rekel, da on pri celi reči ni nič kriv in da je vrgel kožo Zupan z voza. Zupan je rekel: »Tako bom povedal, kakor na smrt ali pred živim Bogom.« Rekel je, da mu je med vožnjo Čebulj povedal, da je kožo v Kranju ukradel. Ustavil je voz na Čebuljevo prošnjo. Ves čas med vožnjo je Čebulj na vozu klečal. Ljubljansko deželno sodišče je razpravo preložilo v svrho nadaljnjih poizvedb.
— Iz selških hribov. Kajžarici Mariji Potočnik in njeni 76 letni materi Rozi Potočnik iz Lajš je bilo iz zaklenjene skrinje ukradenih 80 kron denarja in 3 nikelnaste ure. Tatu je Roza Potočnik pri dejanju zasačila in ga vprašala, kaj da dela tam. Odgovoril ji je, da nič hudega in da ima črev-lje naprodaj. Potočnikova je spoznala, da ji neznanec ponuja njene lastne črevlje v nakup in je zaklicala: »Teh čevljev že ne boste prodajali, ker so moji!« in mu jih je s silo iztrgala; tat je nato izginil. Ubegli tat je približno 20—24 let star, srednje velikosti, bolj gosposko oblečen v rjavo obleko z dolgim suknjičem in črnim klobukom,
— Valute, Dne 21. septembra na zagrebški borzi: 1 dolar 113.50 K; 100 avstrijskih kron 40.50 K; 100 carskih rubljev 125 K; 100 francoskih frankov 765 K;
1 napoleondor 412 K; 100 nemških mark 190 K; 100 rumunskih lejev 225 K; 100 italijanskih lir 502 K; 100 češkoslovaških kron 170 K,
Ljubljanske novice.
lj Predstava na »Ljudskem odru«, V
nedeljo, dne 26, t, m. ob osmi uri zvečer vprizori Ljudski oder »Sestro Beatrice«, legendo v treh dejanjih, ki jo je spisal Maurice Maeterlinck in se godi v nekem samostanu v srednjim veku. Igra je polna lepote; ne bo žal nikomur, ki si jo ogleda.
lj Za poštnobrzojavnega stavbnega komisarja v L stopnji IX. plačilnega razreda je bil imenovan ing. Ljuboslav Petrovič.
lj Pri finančni prokuraturi v Ljubljani
je bil imenovan za pisarniškega oficiala v X, činovnem razredu Slavko Kobe, za kanclista v XI. činovnem razredu pa Aleksander Kuhač.
lj Ljubljanski trg. Mesarji zahtevajo odločno povišanje cen za mast in prašičje meso. Na podlagi točnih informacij zahtevajo v Sremu za prašiče 32 do 33 kron za kg žive teže. Transport do Ljubljane stane 2 kroni za 1 kg. Bačka zahteva 31 do 32 K za kg žive teže. Ker pa je tam slabejše blago in je transprot daljši, so isti stroški. Tako, da stane v Ljubljano postavljen prašič od 35 do 37 kron za kg žive teže. Vzlic tej visoki ceni se še ne more reči, da so došle so cene na kulminacijo. Da ne ostane
ljubljanski trg brez masti, katere se -C ^ konzumira v posebno veliki meri, se 0 morale nekoliko zvišati cene masti m p ^ šičjemu mesu s 25. septembrom ■	■
Zelo občutno primanjkuje v Ljubljani in
di drugim krajem Slovenije, ki ku,puje) Ljubljani, prvovrstnih mesnih izde . obliki klobas in različnih paštet, ko 1 ^ tako udomačeno na Češkem, in , a v Avstriji, Pri nas, ko se kolje taka žina prašičev, bi se morali vsi deli kar n intenzivneje izrabiti in nuditi konsume res prvovrstno, okusno blago. Naši roes ji pa najraje ostajajo pri starih navada ^ se čez kranjsko klobaso težko dvign • Bilo bi zelo umestno, ko bi začeli m^ premišljevati in se malo učiti od °\re. bi v najkrajšem času kaj pozitivnega u
nili. Prodaja omenjenih izdelkov tu b a lo ugodna olajšava mali, kakor tudi g°. niški kuhinji, — Jajec na ljubljanskem še vedno ni, tudi če se plačujejo p° Istotako primanjkuje perutnine. —-	.
krompirja ni, ker se trdovratno za -jji visoke cene. Pričel se je že tudi v mani ^ množinah krompir izvažati. Domači zumenti se oskrbujejo s krompirjem na ^ želi z nakupom na debelo. Plačujejo do 50 vin, za kg. — Dovoz gob je preneha ■ ^ lj Sestanek odbornic in zaupnic »J ^ ze služkinj« (vseh treh skupin) se vrs> četrtek dne 23. t. m. ob pol 9. zvečer ’ prostorih »Krekove prosvete«, ^ višče. Tem potom se vabijo vse zaupn in odbornice, da se zanesljivo udeleže stanka.
lj Sestanek skupine (C) se vrši v o deljo 26. t. m. ob pol 5. popoldne v Se jakobski prosveti. Vabijo se tem p° vse služkinje šentklavške, šentjakobske trnovske župnije, da se v čim večjem s vilu udeleže sestanka.	,
lj Žrtev dela. V pivovarni »Uni00'^ Ljubljani je cirkularna žaga odrezala pr na levi roki 27 letnemu delavcu Iv^^lj panu iz Torova pri Smledniku, Poško° je težka.	.
lj Umrla je včeraj ob 7, uri zjutraj griži gospa Marija Valand, vdova Valanda, roj. Jernejčič, v starosti 61 ^ Pogreb bo jutri (ne danes, kakor ie g|Q, pomotoma naznanjeno v današnjem j vencu«), v četrtek popoldne ob P°J,"j iz deželne bolnice. Naj v miru počlV'a’ lj Za grižo je umrlo v Ljubljani »P1 * teklem tednu še vedno 9 ljudi, a d , mi je bilo 6 tujcev. Obolelo pa je n. ^j), 14 ljudi (med temi so 4 tujci in 3 vO*a0(,.
lj Tedenski izkaz za ljubljansko * čino izkazuje za prošli teden 33 s®5o0. slučajev (med temi je 15 tujcev) in vorojencev.	,j|
lj Okradem hlapec. Hlapcu -^2 Rajgelnu pri Accettu na Taboru št, _
bila ukradena zlata žepna ura z vcrl‘
2 1e žic«'
•ebf
dva zlata prstana, zlata igla in 32 sf nih kron. Oškodovan je bil za 3856 k lj Kolo ukradeno svetski cesti Viljemu Beku. Ima zn »Britania«.	.g	•
lj »Iz veselja sem se napila, ker s y, zopet Ljubljano videla!« je rekla «a jj:a. ciji Pavla Malič, ki je izgnana iz v ne, a so jo v soboto našli pijano le?a jjji tivolskem parku. Na policiji so ji P^^ila 5 dni zapora. — Alojzija Lavrič ie . sj, obsojena na 7 dni zapora, ker se ie v la brez dela po Ljubljani,	_
lj Okraden mesarski pomočnik- * jC sarskemu pomočniku Francu Mervič1! ^ bila ukradena obleka v vrednosti ^	j,)a-
mesarju Antonu Slamiču pa suknene če, vredne 200 kron,	u3-
lj Moško kolo je bilo ukradeno n1 ue niku Vojtehu Rasboršku. Kolo je z°a »Kinta« in je vredno 2000 kron.___________
tfarodno glesialšiže*
Drama:
Sreda, 22. sept.: »Anfisa«, D.( Četrtek, 23, sept.: »Za narod°v gor«. E.	.	A.
Petek, 24, sept.: »Hasanagimca''f2y, Sobota, 25. sept.: »Pygmalion«' Nedelja, 26. sept.:	»HasanaglD
Izven.	g.
Ponedeljek, 27. sept.: »Anfisa«-.
Opera:	R
Sreda, 22. sept.: »Trubadur«, Q0%d' Četrtek, 23. sept.: »Glumači«- * ne vile«. C.
Petek, 24. sept.: »Faust«. D. ^ Sobota, 25. sept.: »Trubadur«- ' jzV, Nedelja, 26. sept.: »Lepa Vida<<-Ponedeljek, 27. sept.: Zaprto- ^_____^
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večerneg*
Tisk« »Jugoalovaaaka tiskarna« V W
slroj zartg.
Fr. Šifrer, Sv. Petra nasip 00.
Proda se dobro ohranjen star
Auto-
mobili in kolesa njih deli in oprema pnevmatika garaža in delavnica
J-	Ljubljana	a
#1 PAf Gosposvetska c. V* ■	Vegova ulica 8.