1Z0. števnfei.
I Lltiljiii, i Eitrtt, Z9. maja 1913.
XLUI. lelo.

.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
eelo leto.......K 24 —
pol leta   .••••••    9 12-—
*«trt leU     •••....    6*—
na mesec    .-•...   .   2*—
v upravniitvu prejeman:
celo leto....  #   ..    K 22-—
pol leta   .......     . U*—
četrt leta*   ......     .    550
na mesec    ••••••     .   T90
Dopisi naf se frankirajo. Rokopisi se ne vraća}o. tTre<! n!4tvo: banova »lica *t 5 (v prttličjn levo.) telefon ftt, 14.
Ukaja vaak šmm sv«4er tsvzeauU aedalt« ln praznike.
lnserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih insertijah po dogovoru.
Upravništvu na) se pošlljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd,
to je administrativne stvari.
Potameina atevllka volja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve rtaročnine se ne ozira. „Marodaa tlakaraa" telefon at. SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                ■
celo leto .••••••     K 25*— I
pol leta   .••«•••     .  13*— I
četrt leta     ......      .   650
na mesec    •   «••••      .   2 30 '
za Nemčljo: celo leto ...               .   .   K 30*—
za Ameriko fn \st druge dežele: celo leto ...:....   K 35.—
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Bnaflova ulica at. 5, telefon it 85.
Državni zbor.
D u n a j, 2$. maja.
Proračunska debata dospeva h koncu. Konvent senijorov je danes sklenil, da se naj jutri konca in rnno-goštevilni govorniku ki so priglašeni k besedi, se bodo morali podvizati. Storili bodo to tem lažje, ker pojema zanimanje očividno od govornika do govornika. Vse stranke so poleg tega vsaj po enem reprezentantu že iz-pregovoriie in ako izvzamemo mor-da izvajanja načelnika poljskega kluba dr. Lea, bi lahko prešli preko ćele današnje debaterske liste.
Dr. Leov govor je bil zanimiv, za Slovane pa v enem oziru precej mučen. Poljaki vidijo povsod in vedno rusko nevarnost, ostentativno jo pri vsaki priliki pouđarjajo in izraz smrtnega sovraštva so bile današnje besede poljskega politika, ki je pro-glasil. da je poljski narod vedno in vsak hip pripravljen žrtvovati vse, kri in imetje proti ruskemu sovraž-niku. Dr. Leo vidi rusko nevarnost tuđi že v sami Adriji, zato se mu zdi avstrijska albanska politika pravilna; tuđi on pa mora priznavati, da so bila sredstva in žrtve s katerimi snio svoj »uspeh« dosegli, neprimer-no velika. Poljaki se poleg tega bo-jijo. da rešitev jadranskega, ozir. balkanskega vprašanja se ni definitivna, kakor Katon bi dr. Leo naj-raiše ponavljal geslo: ceterum cen-seo Russiam esse delendam.
Ju^oslovani pa moramo priznati, da se je poljski prvak tokrat prav toplo zavzel za naše interese. Poudarjal je, da ga kot politika in patrijo:a navdaja dejstvo s skrbjo, da se Avstriji dosedaj še ni posrećilo si pridobiti simpatije Jugoslovanov. Politika nasiistva in zatiranja ki je nezdmžluva z načeli kršćanstva in kulture pa se mora končno sama po-tireti.    To je oštra in modra beseda.
Da irnajo Nemci v parlamentu najbolj siromašne politike je tuđi današnji dan z nova dokazal. Zlasti pa je »veliki« nemški Nationalverband skoraj brez vsake politične inteligen-ce. Posl. Seidl se je omejil na vprav bezniško zabavljanje proti slovan-skim svojim kolegom. \Volf je srna-
tral za nujno označiti balkansko zvezo kot sovražnico Avstrije in podpirateljico trijalizma ter je >opo-zoril« Schonbrunn in Belvedere na jugoslovansko nevarnost.
Vesel intermezzo je izzval po-poldan domobranski minister general Georgi. Kakor znano je včeraj posl. Zenker obdolžil vojno upravo, da je v kritičnem času prodajala vo-jaške hlače — po kroni v Rusijo — za Crno goro. General Georgi je na to očitanje odgovoril s silno temperamentno >.-povestjo o hlačah«. Kon-statiral je, da je 1. 1907. zaukazal prodati več stotisoč crnih hlač, ki so bile radi uvedbe nove domobranske uniforme nerabne. Vojna uprava jih je prodala po 4 K 50 v deloma ofert-nim potom, deloma pa na drobno pre-bivalstvu ter skupila za nje 1JP0.000 kron. ki so v računih izkazane. Minister je zaključil svoj temperamentni govor z dostavkom: »Gospoda, moral sem vam pripovedovati to historijo hlač. da se ne bo trdilo, da je c. kr. general Georgi Rusiji stare hlače prodaial.< Ministrove besede ?o iz-zvale burno veselost in živahno plo-skanje pri večini, ki je morda popol-r.oma pozabila, da posl. Zenker ni govoril le o hlačah, temveč tuđi o puškah, in da bi bila »historija pušk« morđa interesantneja. kakor ona o hlačah. Min. Georgi ima seveda do-ber izgovor: hlače je prođajal on, puške pa vojni minister, katerega pravice parlamenta ne dosežejo . . .
V debati ni mogel spregovoriti tuđi slovenski napredni poslanec. To je tembolj obžalovati, ker smo slovenski naprednjaki ostali skoraj edi-na stranka, ki v tej važni debati ni prišla do besede.
Zopet se je pokazalo, kako nujno potrebna bi bila parlamentarna or-Kanizacija naših naprednih zastop-nikov, ki bi — še tako mala in skromna — vendar reprezentirala v zbornici tuđi napredni in inteligentni del našega naroda. Će si lahko štirje nemški konservativci ustvariio svoj »centrum-, če par dunajskih naprednih poslancev ustanovi svoj demokratični klub- — zakaj bi se iaši naprednjaki ne mogli organizirati v svojem naprednem ali demokratič-nem klubu. Parlamentarna tehnika poedinca ne upošteva.    upošteva pa
vsako organizacijo in naj je še tako majhna.
*
V konventu senijorov se je danes govorilo o potrebi, da prične razprava o novih davčnih zakonih še v tej spomladanski sesiji, ki bo naj-brž končala okoli 2(1 junija. Poroča-li snio že, da je odpor Rusinov nekoliko ponehal in stranke, ki gorijo za finančno reformo, razširjajo vest, da bo generalna debata že prihodnji to-rek pričela. lemu nasproti je treba poutiarjati, da se parlamentarni se-nijori še nikakor nišo zedinili. Zbornica bo po končani budgetni debati razpravijala v petek o poročilih le-gitiniačnega odseka, na kar se bo v toiek vršilo prvo branje predloge o podaljšanju poslovniškega provizorija. Z njim naj bi pričela generalna debata o finančni reformi, toda po naših informicijah še ni računati na to, da bi se tozadevno parlamentarni načelniki, ki se jutri zopet sestanejo, sporazume'i. Verjetnejše je, da bo zbornica v spomlacianski sesiji le Še izvršilo drugo, ozir. tretje branje poslovniškega provizorija in začasne^a proračuna ter si  prihranila finančno
reformo — za jesen.
*            *
*
Ne preide dan, da bi slovenski poslanci ne bili prfmorani k oštrim pritožbam proti c. kr. ponemčevanju vsega našega javnega življenja. Ka-rakterističen slučaj nam podaia zopet interpelacija poslancev dr. Gregori-na, dr. Ravniharja in dr. Rvbara o postopanju ravnateljstva državnih železnie v Trstu, ki v svojem ue!o-krogu ob imenovanju uradnikov vseii kategorij sistematično daje prednost onim nemške pred onimi slovenske in hrvaške narodnosti, tako, da se — dasi se železnice. ki jih opravlja ta direkcija, nahajajo skoro izključno na slovenskih, oziroma hr-vaških tieh — slovanski uradniki v območju direkcije nahajajo v taki manjšini, da se naravnost izgubljajo.
Da pa bo mera tega ncenakega ravnanja s Slovenci in Hrvati v obmocju omenjene direkcije polna, je ta poslednja v zadnjem čnsu ukreni-la se uvedbo. da morajo slovenski in hrvaški uslužbenci svoje izpitc polagati izkljueno v nemškem jeziku.
Ne glede na to, da se kaže v tem
napram Slovencem in Hrvatom nepravičnost, ki globoko žali njihov narodni čut in njihovo pravico do enakega postopanja, so tišti slovenski uslužbenci, ki nemškega jezika — in taki so v daleko pretežni večini — ne obvladujejo v toliko, da bi mogii v tem jeziku položiti izpit, oškodovani tuđi v svojih materijalnih interesih, ako iz tega razloga nišo uspeli na izpitu in ne morejo radi tega deseci definitivnega nameščenja, med tem, ko jih bodo nemški usluž-benci, ki umevajo le svoj materni jezik, tuđi v tej branši prehitevali na pretežno slovenskih tleh.
Interpelacija    zahteva   takojšno temeljito remeduro.
Izredno seja ohčinskego syefo li'jijljsnsircga.
Predvčeraišniem prekinjena iz-redna seja občinskega sveta ljub-ljanskega, se je nadaljevala suoči.
Sejo je otvoril župan dr. Ivan T a v č a r. Opravičil je svetnika B a-h o v c a za to in za prihodnjo sejo m otvoril nadaljevanje specijalne debate o proračunu in sicer o III. skupini proračuna: ceste, ulice, trgi In sprenajališča, in prosi! poročevalca, gosp- M i 1 o h n o j a za tozadevno poročilo.
F^otrebščine    znašajo .    .    K 187.000 pokritje znaša    .   .    .    .    »    76.491
primanjkljaj.....K 110.509
K snecialni debati se je priglasil svetovalec Š t e m b o v, ki je poudarjal glede čišćenja, pometanja in Škropljenia čest, da se v tem oziru ne da veliko premeniti, ker nimamo tiakovanih ulic, magistrat .ie v tem oziru mnogo storH, toda tu je več si-stemov in vsak ima nekaj dobrega in slabega na sebi. Govornik naroča, da bi magistrat izročil ta vprašanja, kakor tuđi vprašanje glede odvaža-nja smeti, strokovnjakom v studij. — Svetnik Š t e f e predlaga, da bi se razdclile ceste v kategorije po prometu, da bi se po tem ravnalo tlako-vartje. dalje predlaga. da se smeti ne pobirajo v času. ko hodijo otroci v solo, in predlaga nekaj novih obloč-nic ter da naj se mestni delavci ne
porabljajo zastonj za privatna dela, — Svetnik K r i s t a n predlaga zvi-šanje delavr. plač ne za 5000, marveč 20.000 K- Podžupan dr. Karei T r i 1 -1 e r poudarja, da stavi svetnik Štele celo vrsto navidezno pametnih pred-logov. Toda to je treba pojasniti, ker se pri tem opaža posebna vrsta taktike. Vsi predlogi so splošni, vse samo ob sebi umevne stvari. Če bi večina sprejela take predloge, potem^ bi se lahko reklo, da je bilo ravno Štefeta treba, da se je to uredilo, bogzna, kako se je delalo preje. Toliko v pojasnilo, kako toimačimo to taktiko in zakaj jo odklanjamo. Štefe, katerega se poziva, da naj priđe s posamezni-mi slučaji, obljubi, da jih bo izročil gosp. županu.
Poroč. poudarja,da se pometanje preneha prej kot sedaj in sicer ob 7. uri. Glede Kristanovega predloga omeni, da ta svota 5000 K ne prejudicira končno ureditev delavskih plač. Delavski red je izdelan in ureditev se nadaljuje. Kar se pa tiče očitka, da se je zvišalo plače samo uradnikom, pa ni res.
Župan dr. Ivan Tavčar ome-nja nato glede škropljenja ulic, da so se mu v zadnjem času primerili slučaji, ki so obžalovania vredni. V treh slučajih se je pripetilo, da je delavec oškropil s par kapljicami krilo kake čestite dame, in policija je vzela meni nič, tebi nič, vse tri delavce in fih zaprla po tri dni. (Klici ogorčenja: Skandal!)
Pri glasovanju je bila III. skupina  proračuna sprejeta.
Resolueija svetnika Stembo-v a je bila sprejeta, resolueija svetnika Š t e f e t a pa je bila odklonjena.
IV. skupina: Zdravstvene in blagotvorne zadeve. Potrebščine   te   skupine
znašajo       .....K 156.739
kritje pa......»      9.700
tor ej primanjkljaj . . . K 147.039 K debati se je priglasil svetnik notar H u d o v e r n i k, ki je poudarjal potrebo ljudskega kopališča. če-mur so zborovalci z odobravanjem pritrjevali.
Svetnik Štefe se je zaletel zopet v nekatere javne naprave in na-pravil končno strašno neokusen dov-tip z javnimi stranišči. — Svetnik K r i s t a n   se   akomoduje predlogu
LISTEK.
Hotarjeva sablja.
Spomini strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis d' Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
—  Ni  se vam  treba sramovati, da vas je on ujel, je dejal Marmont smehljaje se, on je eden izmed naših
junakov.
—  Torej, rotim vas, ekscelenca v radost bi mi bilo, ako bi    mi    ga predstavili!
— To je gospod Bourdonnois, je odgovoril Marmont, stotnik nacijo-nalne garde, notar v Noisy-le-Baru.
—  Notar! je vskiiknil knez osu-pel, no, to je pa vražji notar!
Ta priimek je* ostal meni in moji stotniji, ki je ves čas dokler je trajala vojska, nišo drugače imenovali kakor vražji notar! Po ujetih čast-nikih je izvedel celo sovražnik za to ime, kakor sem imel pozneje priliko konstatirati.
VIII.
V katerem ostane »junak Ju-nakov« v tete-a tetu z gospodom Bourdonnoizom.
Tišti večer smo obedovali popol-noma   pomešani   ujetniki in zmago-
valci. Rusi in Francozi. Lahkota, s katero smo se porazumeli, me je pre-senetila. Vsi so znali francoski, in radi smo pili skupaj- Kaka razlika med njimi in Nemci, ki so izgledali kakor da se bojujejo z nami iz zlob-nosti, ne pa iz ljubezni do slave! Bilo jih je ondi pet ali šest, ki so nas po-strani gledali.
Knez Urusof je na vsak način za-hteval, da se me posadi poleg njega, ter mi je nalival v potokih izbornega Šampanjca, katerega je imel, kakor mi je rekel, v vojski vedno veliko za-logo na svojih tovornih vozovih. Jedli smo na posodi iz nespojenega srebra z grbom maršala, ki je živel sredi naše nesreće prav razkošno.
Po teh razburljivih dogodkih smo imeli še precej časa relativen mir. Ker so se zavezniki razdelili v dve glavni masi, češko armado ob Aubi, sležijsko ob Marni, je Napoleon z grojem svojih moči premenjema prodiral in se umikal, da bi zavedel sovražnika k napadu. Po svojih uspe-hih pri Montmirailu, Champaubertu in Vauchampu se je vrgel zopet na češko armado ter pustil kore maršala Marmonta, vojvode Ragu-škega in Mortierja, vojvode Trevi-škega pred tepeno šlezijsko armado.
Sovražnik ie bil izprva miren. Potem pa, ko je dobil ojačenja od svoje severne armade. je pričel na moje veliko obžalovanje 24. zopet z ofenzivo. Umaknili smo se proti Ferte-sous-Jouarru, kjer nas je maršal Mortier došel.   Njegov kor je bi|
sestavljen iz starih gardnih vojakov. Sovražnik, ki jih je dobro poznal. se ni hotel spustiti v boj, in nam je le od daleč sledil.
Dne 27. smo vzeli ruski avant-gardi Meaux, 28. pa sem imel veselje asistirati kakor v gledišču solidnim batinani, ki jih je naložil general Christiani z eno divizijo stare garde Kleinstovem koru, v boju pri Gue-a-Tresmes. Stali smo v rezervi s pre-križanimi rokami, in od daleč smo vi-deli Pruse dirkati pred našimi sta-rimi junaki. Te vrste vojskovanje mi je ugajalo.
Kmalu je prišel cesar za nami ter je pripeljal divizije maršalov Neya in Viktorja. vojvode bellunskega. Vsi skupaj smo jeli preganjati Bliicher-jevo armado ter smo jo potisnili do reke Aisne in trdnjave Soissona.
K sreči je poveljeval posadki tega mesta general, duševni slabič, ki je kapituliraj brez odpora. Na ta način se nam je mogel Bliicher izmuz-niti, prekoračiti Aisno pri Soissonu, ter se združiti s kori Bulow in Vo-ronzof, vsled česar je narasla njegova armada na čez stotisoč mož, med-tem, ko je znašalo število moči, s katerim je razpolagal Napoleon, ka-maj štiridesettisoč.
Vendar je bil cesar s sovraž-nikom krvave bitke pri Craonu in Laonu.
Pri prvi, ki se je vršila 7. marca, je ostal kor maršala Marmonta v rezervi,   in mislil sem pač, da bo dan
mirno minil.   Toda usoda je odlocila drugače.
Okoli enajstih je prišlo povelje, da ima avant-garda našega kora, kateri sem pripadah nemudoma po-hiteti na pomoć infanteriji maršala Neva. ki ni mogel vzeti strašno utr-jene pozicije, imenovane pristave »Hcurtebize«. vrh planote pri Craonu, na mestu, kjer se koncate so-teski Oulška in Vauclerška. To je bil ključ sovražne pozicije, mi je dejal Bucherv, ko je tekel poleg mene.
Prišedši na dno Ouelške so-teske, smo videli maršala Neya, ki je skušal znova formirati svoje Čete, ki so bile razbite pri napadu na pri-stavo. To so bili novinci mlade garde ^Marie-Louizi«, komaj vojaško oble-čeni, brez brk, suhi, divjih obrazov. Častniki in podčastniki so tekali okoli njih kakor ovčarski psi, da bi jih zopet zbrali.
Maršal, na konju, sredi soteske, je kričal z gromovitim glasom s svojim alsaškim akcentom:
—  Nastop, novici! Nastop!
Bil je mož atletsko širokih pleč z veliko glavo, rdečimi lasmi in zalizci, sivnimi jeklenimi očmi, rnočnimi štirioglatimi čeljustmi in bikovim vratom, na katerem so se, kadar je bil jezen, kakor v tem trenotku, vse žile napele, liki vrvi.
Ko je videl prihajati naše kožu-hovinaste čepiće, se je razveselil, smatrajoč nas od daleč za stare gardiste.
—  Grenadirji!    nam je zaklicaL
stopite na čelo napadalne kolone za sapeurje. Jaz vas bom sam vodil.
—  Vraga!    mi    pravi Buchery. Kaka pozornost! Vodil nas bo francoski maršal in persona!   Kaka čast za tvojo pisarno,    gospod Bourdonnois!
Zdihnil sem; nisem se upal mu povedati, toda to je bilo odlikovanje, ki bi ie bil prav rad pogrešal.
Kolona se je bila za silo zopet formirala za nami. Maršal je stopil raz konja, potegnil sabljo in stopil nam na čelo, spremljan od svojih or-donančnih častnikov.                            ,
—  Kaki grenadirji pa so to, vraga?    je    dejal,   ko nas je videl od blizu.
Trenotek sem upal, da nas posije nazaj.
—Elitna nacijonalna garda, gospod maršal, je odgovoril Buchery vzravnavši se. Njihov stotnik je bil zaradi svojega lepega vedenja v boju pri Rosnayu in pri nočnem presene-čenju v Etožu poklican k dnevnemu povelju.
—  Ah, ah! je dejal Ney in gube na čelu so se mu zopet izgladile, to-rej »vražji notar!« — vzoren vojak, e! je pristavil in zdelo se mi je, da mi pogleda v dno droba.
2elel sem, da bi bil sto Čevljev pod zemljo.
—  No, napemled, — borno že videli, je rekel maršal. Naprej! Tambur ji,   udarite   k   naskoku!     Živio
cesar I                                  <^
(Dalje firUioanUft.)
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
120 Stev.
svet. notarja Hudovernika m pros!, da se spremeni dotični predlog v toliko, da se reče, da se ozira na po-rebo ljudskih kopeli sploh. — Svetnik dr. Novak je v kratkem, toda tc-meljitem govoru označil vedno od klerikalcev predbacivane primere nad občinskim svetom in deželnim zborom. Obe korporaciji sta postav-no zakoniti, vsaka ima svoj delokrog, toda oblika občevanja mora biti v obeh dostojna. Neposredni namestnik deželnega   odbora je deželni odbor.
Deželni zbor. oziroma deželni odbor je avtomnomna oblast, ravno-tako je avtonomna oblast tuđi občin-ski svet Deželni odbor mora kora-kati z dobrim zgledom pred mestno občino, saj je on višja, nadzorovalna avtonomna oblast nad avtonomno oblastjo mestne občine; deželni odbor, oziroma zbor mora biti vzgledni oče za občinski svet. Će je većina v deželnem zboru odkazala razdelitev podpor kratkomalo deželnemu odboru, srne tuđi občinski svet slediti ma-gistratnemu gremiju, da ravna po svoji previdnosti s subvencijami. G. tovariš Šteie, kar je za deželni odbo^ pravično, tuđi za nas ne more biti krivično. (Viharno odobravanje po dvorani; klerikalci malo godrnjaio, dr. Zajc pa se tolaži, češ, borno že po oČetovsko skrbeli za red)
Pri glasovanju je bi! sprejet predlog svet. notarja Hudovernika, nakar je bil proračun IV. skupine sprejet.
V. skupina: Šolstvo, znanost in umetnost.
Poročevalec g. M i 1 o h n o j a poroca. da znašajo pri ti skupini:
pctrebšČine.....K 1S7.5S4
kritje.......»    47.969
torej   priman jkljai   .    .    .    K 139.615
Pri speeialni debati izrazi svetnik Staudacher željo, da bi ?e pri dotaciji za liudskošolske potreb-ščine oziralo tuđi na dve nemški ljudski soli in bi se jim dalo po 150 K. vsled česar bi nastal prirastek po-trebščin za 300 K.
Svetnik dr. Novak opczarja ra institucijo šolskih zdravnikov; provizorijum bo treba spremeniti v definitivum: ker je občinski svet gotovo soglasen v tem pogledu, dalje z ozircm na morebitne bližnje spre-membe v statusu zdravnikov ter z ozirom na službeno pragmatiko. ki daje podlago za nastanitev mestnih zdravnikov, ne stavi danes se nobe-nega predloga, izraza le željo, da posveti g. župan in občinski svet tej za-devi pri prihodnji priliki. ki priđe v roštev. vso svojo pozornost, da se provizorijum spremeni v definitivum.
Svetnik gosp. Rasto Pusto-slcmšek poudaria, da bi se z ozirom na to, da žrtvuje mestna občina tako znatne vsote za mestno realko, morale vpoštevati tuđi njene želje m naj bi se uredil pouk tako, da bi se poučevalo tuđi v našem materem jeziku. Pcdal je tozadevno sledečo re-solucijo:
Z ozirom na to. da nosi mesina občina ljubljanska skupno z de/elo kranjsko veliko in občutno breme za vzdrževanje državne realke v Ljubljani, z ozirom na to. da je po državnih osnovnih zakonih tuđi slovenske-mu narodu zajamčena popolna ravnopravnost v uradu in soli. poziva mestni občinski svei ljubljanski v zmislu resolucij in sklepov, sklenje-nih v tem občinskem svetu in v deželnem zboru kraniskem v prejšnjih letih, naučno upravo, naj vendar en-krat ugodi v zakonu utemeljeni za-htevi teh dveh korporacij in vsega siovenskega prebivalstva, ter nemu-doma osnuje na obstoječi državni re-alki v Ljubljani slovenske paralelke.
Ta resolucija je bila z velikim odobravanjem sprejeta. — Svetnik P a m m e r je predlagal tozadevno cepljenje realke in ustanovitev posebne slovenske realke. (Klici: Mi tega nočemo, paralelke so ceneje!) — Svetnik Š t e f e se je oglasil se s par hrezpomemnimi predlogi, zago-varjal je nune itd., nakar je bil pri glasovanju proračun V. skupine sprejet s potrebščinami 187.784 K.
VI- skupina: Vojaška nastanitev izkazuje:
potrebsčin      .....   K 2428'— kritia.......» 3790*—
torej  prebi tka    .   .   .    .    K 1362*—
Proračun je bil sprejet.
VII. skupina: Raznoterosti osta-iie tuđi nespremenjena in izkazuje:
potrebsčin.....K 7260'—
kritja.......»    620'—
torej primanjkljaja .   .   .   K 6640 — kar je bilo sprejeto.
Vodstvo seje prevzame podžupan dr. Karei T r i 11 e r.
Na vrsto pridejo izredne potreb-ščine, katere izkazujejo glasom poro-Cila poročevalca g. M i 1 o h n o j e:
potrebsčin.....K 464*235
kritja pa    ......     » 150.000
torej primanjkljaja ,   •   •   K 314-235
K   speeialni debati se je oglasi!
$vetnik Stef € ki se zaletava y pod-
poro Slovenski filharmoniji v znesku ' 10.000 K, katera podpora pa je bila sprejeta, kar se konstatira svoječas-no, soglasno,in vioži resolucijo glede drevoreda ob cesti k Sv. Križu.
Svetnik R e i s n e r predlaga, da bi se v očigled temu, da se ie spom-nilo raznih kulturnih društev, vpo-Števalo tuđi podpor potrebno stanje mestnega ljudsko-šolskega učitelj-stva in prosi, da bi se potrebščina /višala tozadevno za 6000 kron, kar je bilo svoječasno že sklenjeno, proti kateremu sklepu pa je bila vložena pritožba. — Svetnik R 6 t h 1 poudar-ja potrebo, urediti zadevo glede pridobivanja ledu, posebno da se stopi v dogovor z okoličani. — Pri glasovanju je bil proračun te skupine sprejet. — Sprejete so bile nato resoluci-je svetnika Š t e f e t a glede komisije za umetnine in ureditve primernih prostorov za shrambo umetnih slik, in glede ureditve ceste k Sv. Križu, resolucija svetnika R e i s n e r j a glede podpore mestnemu ljudsko-solskemu učiteljstvu, svet. R 6 t h 1 a glede ledu in resolucija finančnega odseka glede znižanja cen občinske-ga sveta.
Sprejet je bil nato tuđi glavni pregled vseh potrebsčin in kritja, ki jih izkazujejo že omenjeni proračuni posameznih skupin, nakar je bil sprejet proračun tud! v tretjem branju. — Končno so bile odklonjene še resolucije svetnika K r e g a r j a, katere smo že omenili, nakar je biia proračunska debata končana.
Vodstvo seje je prevzel zopet župan dr. Ivan T a v č a r, ki se je zahvalil občinskemu svetu za pri-merno mirno razpravo, zahvalil se je noročevalcu g. M i 1 o h n o j i, kar je bilo z odobravanjem sprejeto, in za-ključil sejo.   _________
Dogodili na Hrvaškem.
(Dupis hrvatskega politika.)
Zagreb, 28. maja.
Pod enakim naslovom ste pred kratkim priobčili članek, v katerem ste razložili, kako mislijo na mero-dajnem mestu resiti hrvatsko krizo.
V  tem članku je bilo zlasti ome-njeno, da bi baron Rauch imel    biti ponovno imenovan    za    hrvatskega bana. a glavno pomoć bi mu naj dali Frankovci: dr. Horvat. Sachs. Vladimir in Ivica Frank, Milobar. Bošnjak in drugi.
Omenilo se je tuđi to, kako je ko-misar Čuvaj vso to kliko radi raznih nerednosti pri zavarovalnem društvu »Balkan« izročil v roke pravice, a kako je sedaj naenkrat kazensko pestapanje bilo ustavlieno proti tej kliki.
V  članku je bilo to označeno kot prvi korak k rešitvi hrvatske krize, vsled česar ie bila ta klika rehabilitirana   in   tako   postala sposobna za vlado.
Drugi korak so napravili Frankovci sami, ko so nedavno tega raz-tenli stranko prava, priredivši znan! >puč« v uredništvu strankinega glasila.
Ta »puč - je bil vprizorjen pr> iz-recnem naročilu harona Raucha, bivšega bana dr. Nikole pf. Toma-šića in djakovskega škofa Krapcin ki so Frankovcem v to svrho dali pred-ujem v znesku 8000 kron, dočim bi jim ostanek morali dati takrat, ko prevzemo vladno krmilo v svoje roke, naravno iz deželne blagajne.
Ta ostanek pa bi imel znašati preko 200.000 kron.
S tem denarjem bi se naj resila od propasti frankofurtimaška (hrvatska katoliška) tiskarna, frankofurti-maši pa od kazenskih pregonov, za-kaj brez tega novca nimajo pokritja za upnike omenjene tiskarne, dočim na drugi strani nišo pravočasno iz-vedli likvidacije tiskarne.
Tako je bila torej ustvarjena matica vladne stranke za bodočo vlado.
Vse ostalo se doigrava na Duna-ju in v Budimpešti.
V  Pešti se je dogodilo, da je grof Khuen-riedervarv spravil dr. Toma-š!ća z baronom Rauchom, ali kakor se vulgarno pravi, vse hrvatske unioniste, in razdelil jim mesta tako. da ie baronu Rauchu   prepustil   bansko stolico v Zagrebu, dr. Tomasiću   pa portfeli hrvatskega ministra v Pešti.
Konference, ki se vrše o hrvatski krizi v Pešti in o katerih se od tamkaj toliko poroča, imajo zgol for-malen značaj, ker je sicer že vse gotovo, saj so razdeljena že ćelo mesta pri vladi.
Tako bi naj postal podban bivši državni pravdnik v »veleizdajni-škem« procesu Accurti, oddelni predstojnik za pravosodje dr. Giga Avakumović (madžaronski Srb), a oddelni predstojnik za uk in bogo-častje klerikalec dr. Milobar.
Ta vlada bi torej bila izrazito »veliko hrvatska«, ali bolje »triali-stična«, o čemer bi se smelo ćelo govoriti seveda z izrecnim dovolje-njem onih v Budimpešti. Dejanski bi pa ta vlada morala izvajati madžarsko politiko na Hrvaškem in prega-
njati vse takozvane »panslaviste«, »Jugoslovane« ali bolje, pristaše hr-vatsko-srbske koalicije.
Seveda bi morali ta nafirt sele sprejeti oni na Dunaju, no, zatrinje se, da se bo to tuđi zgodilo, ker je baron Rauch za to že pripravil tla.
Takšno »rešitev<< hrvatske krize se je lahko pričakovalo, če se uvažu-je, da so avstro-ogrski državniki na-sproti Slovanom sploh vedno vodili politiko srca, a ne politike — pameti!
Na ta yacin pa ni rešena hrvatska kriza, marveč Hrvatski se samo vsiijujejo nove borbe, ki jih bo ona, okrepljena vsled zmag bratov na Balkanu, junaško vzdržala in opetovano dokazala gospodi na Dunaju in v Pešti, da je na Hrvatskem mogoče vladati samo s treznimi, poštenimi Ijjudmi, ne pa z elementi, kakoršni so Rauch, Tomašić in oni možje dvom-Ijive vrednosti, ki tvorijo sedaj fran-kovsko skupino.
Ta naša izvajanja bodo potrdili že bližnji dnevi.
Dogoditi na Balkanu.
Konflikt  med balkanskimi zavezniki.
> VViener Allg. Zeitung« je dobila iz Sofije sledeče poročilo nekega inerodajnega. bolgarskega državnika: Vznemirjenje v Sofiji je od dne do dne večje. Vlada je odločena, brezpogojno vzdržati pravice Bol-garske. kakor so določene v marčni pogodbi preteklega leta, ter nikakor ne dovoliti v revizijo pogodbe. Raz-sojevanje Rusije sprejme le v onem obsegu, kakor je razviden iz pogodbe, torej le za sporno zono, kakor tuđi za Bitolj, Prilep, Stip in Veles.
Bolgarski finančni minister Teo-dorov pa izjavlja v »Petit Parisie-nu<w Ne morem tajiti, da je situacija vznemirljiva. Jaz se le vprašam, jeli si srne kaka država upati prevzeti odgovornost za bratomorno vojno. Vsekakor ne bo dala Bolgarska signala za napad, toda nevarnost vojnega konflikta obstoja, 200.000 Srbov in $0.000 Grkov je zbranih na bolgarski meji.
* Vojne priprave v Srbiji.
Privatni osebni in tovorni promet je bil včeraj na srbskih državnih žeieznicah ustavljen, da ie proga prosta za vojaške transporte.
Grško - bolgarski boji.
Napram bolgarski trditvi, da so spopadi med Bolgari in Grki v Pan-geonskem gorovju lokalnega značaja, poudarja atensko časopisje, da je moč bolgarskih čet znašala tam 18.000 mož, ki so od štirih točk napadali s 24 topovi. Razentega je bilo se 5000 iregularnih vojakov in pro-stovoljcev. Namen Bolgarov je bil brezdvomno ta, prodreti do obrežne ravnine, da obkolijo in izolirajo Grke. Med bojem so dobili Bolgari po žeieznici kakšnih 20.000 mož ojače-nja z mnogimi poljskimi in gorskimi topovi. Izgube Bolgarov so haje zelo velike, ker ie grska artilerija stre-liala iz utrjenih pozicij in ker so zašli Bolg?ri v močvirje, kjer so bili vsled uspešnega ognja od strani Grkov de-cimirani.
Predvčerajšnim so pripeljali v Atene iz Soluna 300 bolnih in ranjenih vojakov iz poslednjih bojev. Tež-ko ranjeni so ostali v Solunu.
Grki so zasedli železniško postajo SemanlL Promet med Solunom in Seresom je pretrgan. Tuđi vas in most Ligovan je v rokah Grkov. Grško brodovje križari pred Kavalo. Pristanišče kavalsko je zaprto z mi-nami.
Novi   ekspoze   srbskega min. pred-sednika.
V včeraišni seji narodne skup-ščine je odgovoril min. predsednik Pašić na interpelacije o vladni zuna-nii politiki z ekspozejem o zunanjem položaju in o srbski politiki od začetka vojne do sedanjega trenotka, pri čemer se je posebno oziral na se-danje odnošaje k Bolgarski. Min. predsednik je predvsem poudarjal, da mora biti on in pa vlada v mnogih vprašanjih rezervirana in da tuđi ne more sporočiti vse vsebine pogodbe z ozirom na njegov tajni značaj. Nato je načrtal sliko političnega položaja pred vojno, ki je dovedla do vojnih dogodkov, ki so se končali z zmagovitimi uspehi zavezniških armad. Ko so prišle vlade krščanskih balkanskih držav do spoznanja, da je zaman vsako upanje na zboljšanje političnih, verskih in socijalnih raz-mer v Turčiji, ker Je bil mladoturški režim nesposoben, to izvesti, in ker se albansko prebivalstvo ponaša s simpatijami neke gotove države, te-daj so se odločile balkanske države, da se poprimejo obrambe interesov krščansekga prebivalstva s tem, da zahtevajo od Porte izvedbo reform,
ki so določene v berolinski pogodbi. Turčija pa, namesto da bi ugodila željam balkanskih držav, je obljubila reforme na podlagi starega, zavrže-nega projekta in je začela takoj mobilizirati. Ta odredba je povzročila enake odredbe pri balkanskih drža-vah, ki so končno dovedle do vojne. Velevlasti so delale na to, da prepre-čijo vojno in so dale, ko se to ni po-srečilo, izjavo, vzdržati nevtraliteto za časa vojne in desinteressement v teritorijalnih vprašanjih, seveda s pridržkom, da se bodo sporazumno havile z vsemi vprašanji, ki bodo rezultirala iz vojne in se bodo doti-kaia njihovih interesov.
Avstro-Ogrska, za katero stoji Italija, je izjavila, ko so srbske čete zasedle jadransko obal, da ne more pod nobenim pogojem dovoliti, da bi Srbija svoje ozemlje povećala do morja, pri čemer se je sklicevala na narodnostni princip. Razentega so od te strani posebno poudarjali, da bi bili življenski interesi v nevarnosti, če bi kakšna tuja mornarica zaprla Jadransko morje. Srbski protiargu-menti, da so srbske čete ta ozemlja, ki so tucli prej bila srbska, osvobodi-la in pa, da Albanci sami ne pospe-šujejo ustanovitve lastne države, so popolnoma izginile napram kategorični zahtevi Avstro-Ogrske, ki nikakor ni dopustila, da bi Srbija v tej smeri zvečala svoje ozemlje. Ostala je do konca pri tej svoji izjavi in je le dopustila, da nam ie na našem last-nem teritoriju dovolila trgovsko pri-stanišče. Ko so velevlatsi na londonski poslaniški konferenci sprejele želje in predloge Avstro-Ogrske, se je nahajala Srbija v najtežji situaciji. Velevlasti so začetkomi vojne skle-nile teritorijalen desinteressement. Navzlic temu pa so Srbiji odvzele ravno ona ozemlja, ki so pripadala stari srbski državi in ki bi bile za politično in gospodarsko neodvisnost Srbije neobhodno potrebne. Srbija je stala pred alternativo, ali da se pokori volji velevlasti ali pa da začne vojno z njihovo pooblaščenko. Srbija je bila tedaj prisiljena, izjaviti, da se dobrovoljno uda, da pa pričakuje za to od velevlasti nadomestilo na drugi strani. Težilo nas je, da so se velevlasti, ko so se pridružile pred-logom Avstro-Ogrske glede Albanije, odpovedale končni rešitvi balkan-skega vprašanja ter ustvarile položaj, ki bo ostal za dolgo vrsto let vir skrbi in neprijetnosti.
Avstro-Ogrska pa je na drugi strani zamudila ugodni trenotek, da si zajamči trajne simpatije balkanskih narodov in pa politično in na-rodnogospodarsko nadvlado na Balkanu. Vendar pa se ne srne pozabiti, da vsaka država vodi ono politiko, ki odgovarja njenemu naziranju in njenim interesom. Srbija ne čuti ni-kakršne sovražnosti napram Albancem; vendar pa je mnenja. da taka rešitev albanskega vprašanja ni pr: merna in da bi bilo tuđi za albanski narod boljše. če bi ostal v okvirju srbske države.
S končnim zaključkom miru v Turčiji še nikakor nišo rešena vsa vprašanja. Na dnevnem redu so vprašanja o obmejitvah ozemlja balkanskih držav med seboj. Od pravične rešitve teh vprašanj so odvis-na nadaljna vprašanja in dobrobit balkanskih narodov. To vprašanje je ravnotako težko kakor kočljivo vsled česar se mora vsaka beseda natančno premisliti. da se prepreci razburjenje med zavezniki in med-sebojne razžalitve. Treba je biti previđen, obziren in poln ljubezni in spo-štovanja napram našim zaveznikom, ki so v tej vojni skupno z nami svojo kri prelivali. Kraljevo vlado bo torej v vprašanju. o katerem se govori, vodilo stremljenje, na eni strani braniti interese Srbije, na drugi strani pa vse podvzeti, da se ohrani balkanska zveza. Ta cilj pa se bo in se more le doseči s pravično, po raz-merju doprinešenih žrtev izvedeno razdelitvijo ozemlja. osvojenega v vojni. Najmanjšo težkočo dela toza-devni dogovor s Crno goro. Poraz-delitev ozemlja je v tem slučaju podana po rezultatih vojne. Tam, kjer so sporne točke, na primer v Djako-vici in v Plevljah se bo dosegel sporazum. V slučaju nepričakovanih tež-koč se bo pripustilo ljudstvu, da se odloči, komu hoČe pripasti. V ne-ugodnem slučaju bo o tem odločeva-lo razsodišče.
Vprašanje obmejitve proti Albaniji so vzele v roko velevlasti, ki so meje proti severu in severovzhodu večinoma že določile. Te meje nišo niti geografične, niti strategične, niti narodnogospodarske, temveČ takozvane etnografične, ki so najmani merodajne. če gre za to, ustvariti iz ozemlja, ki je skozinskoz težko do-stopno, nove države. Napram Bolgarski smo kot zavezniki v prijateljskih odnošajlh. Srbsko-bolgarska zveza je bila temelj za splošno balkansko zvezo. Seveda so se v za-vezniški pogodbi mnogi dogodki na-
prej videli in fiksirale tozadtevne do-ločbe o pravicah in dolžnostih obeh zaveznikov. K temu spada tuđi konflikt, ki se je že vnaprej priČakovai, vendar pa so vojni dogodki, ravno vsled splošne balkanske zveze, zelo prekoračili okvir, označen v srbsko-bolgarski pogodbi. Mnoga dejstva, ki so se pri sklepanju pogodbe naprej viđela, so se med vojno in ćelo kratko pred vojno izpremenila. Balkanski zavezniki so predvsem pritrdili, da bo uspeh vojne zajamčen brez ozira na to, ali so se od ene ali druge strani doprinešene žrtve v pogodbi naprej videle ali ne.
Kraljeva vlada je zvesto izpol-nila svojo zavezniško dolžnost in se nikakor ne sramuje očitka, da jo je idealno izpolnila, ker je bila prepričana, da se mora zvestoba in vest-nost končno vendarle priznati in po-piačati. Razumljivo le torej, da se je kraljeva vlada varovala, med vojno izsiliti od svojih zaveznikov priznanja, ker bi tak način postopanja ne odgovarjal viteškemu značaju srb-skega naroda. Dejstva, na katerih temeljita zavezniška pogodba in vojaška konvencija, so se pred in med vojno tako zelo izpremenila, da je ostala neizpremenjena le ona crta, ki tvori pod gotovimi pogoji mejo med Srbijo in Bolgarsko v Makedoniji, ki pa je bila fiksirana na podlagi dej-stev, ki so se po pogodbi pričakova-la. Ker pa so se ta dejstva popolnoma izpremenila, tuđi ne more biti več govora o tem, da se ostane pri naznačeni rnejni crti. Pogodba ne more ostati v eni točki veljavna, če so se vse druge točke temeljito iz-premenile.
Po besedilu pogodbe so podvr-žena vsa osvojena ozemlja nadvladi obeh zaveznikov, dočim po faktič-nem položaju ne pripada jo ta ozemlja samo dvema zaveznikoma, tem-več vsem štirim zaveznikom. Sporno je ozemlje med Šarplanino, Ro-dopom, Arhipelio in Ohrido in se lahko organizira kot avtonomno ozemlje in tuđi razdeli. V slučaju razde-litve tega ozemlja bi Srbija nič več ne zahtevala, kolikor ji pripada po določeni mejni crti, in Bolgarska bi morala zavzeti ono mejno crto, za katero bi se odločili razsodniki, V tem slučaju hočejo Bolgari uveljavi-ti svoje pravice do ozemlja med Šarplanino in omenjeno crto, točim stojimo mi Srbi na stališču, naj se meja med nami in Bolgarsko med Šarplanino, Rodopom, Arhipelio in Ohvi-do. Sicer pa bi imelo to sporno vprašanje samo tedaj zmisel, če bi se pogodba držala v vseh točkah. Diferen-ce med obema zavezniškima državama pa se ne tičejo razlage in udei-stvitve pogodbe, temvečnekega dru-gega vprašanja, namreč, ali pogodba še velja ali ne, ker so v resnici mnoge sklenjene obveznosti ostale neiz-polnjene, ker mnoga bremena in dolžnosti, določene v pogodbi, niti nišo bile efektuirane in ker so bili od nas doseženi vojni uspehi predvsem vsled zunanjih učinkov bistve-no izpremenjeni. Po besedilu pogodbe ima namreč Srbija neizpodbitno pravico do ozemlja ob jadranski obali, ki bi bilo za našo deželo največje važnosti in za katero je Srbija dopri-nesla toliko dragih žrtev. Volja velevlasti pa tirja to ozemlje za Alba-nijo, ki naj se nanovo ustanovi, ter nam s tem brani, da uživamo svoje pravice do osvojenega ozemlja.
Srbijo so postavili pred alternativo, ali da se ukloni sklepu velevlasti ali pa da začne vojno z Avstro-Ogrsko in Italijo. V zadnjem slučaju pa bi imela vojna s Turčijo pogu-ben konec in je več kakor gotovo, da bi postali zelo dvomljivi vsi od balkanskih držav doseženi uspehi. Srbija je torej to ozemlje, do katerega ima po pogodbi pravico, žrtvovala interesu zaveznika. ki je dobil za to njel namenjeno ozemlje med Strumo in Rodopom. Ker je Srbija utrpela to izgubo, je dobila pravico na odškod-nino od strani Bolgarske. V tem slučaju pa ne more velikost srbskih uspehov v Makedoniji odtehtati izgube, ki jo je utrpela politična in gospodarska neodvisnost Srbije na zahodu. To je najvecja izprememba v pogodbi, ki je nišo pričakovali in ki se lahko smatra kot force major in ki se more in ipora pri razdelitvi osvo-jenega ozemlja vpoštevati. (Vsled pomanjkanja prostora objavimo konec ekspozeja v prihodnji   številki.)
Albanija.
»Corriere della sera« poroča iz Skadra dne 26. t. m.: Od danes so razni oddelki mornarjev zasedli Ta-raboš, Brdico, Bardanjol in Stoj. SpriČo počasnega odtransportiranja vojnega materiala in spriČo nevar-nosti, ki jo tvori navzočnost Črno-gorcev v Skadru, so admirali skle-nili, naročiti mornarjem, naj zberejo crnogorski vojni material na obrež-ju, tako da ne bo nič drugega pre-ostajajo, nego prepeljati volci mate-
120. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
rial na splavih čez jezero v Crno goro. Včeraj je skadrska policija iskala nekega muzelmanskega albanskega voditelja, ki je, kakor se govori, vsled vplivanja Crnogorcev agitiral za represalije proti katoličkim voditeljem. Najbrže pa je že ušel in sicer najbrže vsled obžaiovanja vredne aavade v deželi, da se Ijudje smatra-jo za obvezane, da podpirajo na begu osebe, ki jih išče policija. Malisori so po zadnji spomenici, poslani Crni gori, poslali spomenico velevlastim, v kateri nujno prosijo. naj se jim spo-roči severna meja Albanije. Če bi se pokazalo, da pripadejo Crni gori Ho-ti in Grudi, tedaj bodo ti takoj zaceli z napovedano agitacijo.
Mirovna pogajanja.
Iz Carigrada poročajo, da fe Turčija že pietekli teden sporočila velevlastim, da je odločena, da pod-riše mir samo z Bolgarsko. V slučaju, da bi "bil odkazan Grški samo en otok, ki leži ob vhodu v Dardanele ai« pa ne zahodni obali Grške, tedaj bi Turčija nadaljevala vojno samo proti Grški, in sicer ćelo tedaj, če bi Odstopitev enega teh otokov zahte-vale velevlasti.
Po informacijah Reuterjeve pi-sarne baje vse kaže, da se bosta Srbija in Grška udali pritisku velevlasti ter podpisali mirovne prelimina-rije.               _________
He segajte pa arožju svetlem!
Splitska »Sloboda« priobčuje pod naslovom »V imenu Jugoslovan-stva!« apel na Bolgare in Srbe, v ka-:erem jih zaklinja, da nai svoj spor radi Makedonije rešijo mirnim po-?om in naj ne omadežuiejo svojih rok z bratsko krvjo.
Izvajanja splitskega lista so pre-r~jena bratskih custev in tako pre-; ričevalna, da morajo vplivati na vsakogar, ki ima Ie se iskrico slovan--kega čustva v svojem srcu. Ta izvajanja priobčuiemo tuđi mi v odlomku v znak, da jih osvajamo in pod-pisujemo.
»Ni dovolj. ni tolažljivo. da med Srbi, Bolgari in Grki ne priđe do vojne radi razdelitve vojnega plena, narveč je z iugoslovanskega stališča zeleti. da. to je imperativ tega stališa, da ne Dride do takih nesoglasij 1 obče, ki bi ostavile v sreih nezado-Mjstvo, mržnjo in vzbujale željo za :naščevanje.
Razdelitev plena mora biti pravična, brez ozira na pisane pogodbe, brez ozira na to. ali je v tem ali onem kraju več Bolgarov ali Srbov.
Ako mesto, vas ali kraj, v kate-rem je bolgarski živelj v većini alT srbski, pripade Srbiji ali Bolgariji, za Jugoslovanstvo je to vseeno. brez važnosti, brez pomena, ker s tem Ju-soslovanstvo ničesar ne izgubi in se ne oslabi.
Res, za Srbijo in Bolgarijo kot državi ni vse eno, vse eno pa je to a narod, za Jugoslovanstvo.
In zaradi tega se morate oni kot državi pokoriti temu, kar je na korist celokupnemu narodu, Jugoslovan-stvu: svojo korist morate zapostaviti koristi Jugoslovanstva; jugoslovan-ska ideja jima mora biti več vredna kakor meje in mejice; zato bi morali žrtvovati ne samo eno vas ali eno mesto. marveč mnogo, mnogo več.
Pri razdelitvi plena se mora na to raziti, to mora biti merilo. in čisto gotovo je. da v tem slučaju ne no prišlo do nobenih, niti hipnih neso-^iasij.
Ako se bo delilo po tem merilu, notem je sigurno, da bo balkanska zveza ostala še nadalje pri živlicnm in da je Jugoslovanstvu zajamčena siiaina bodočnost.
Balkanske države so dosegle sc-danje uspehe v zvezi in nikdar bi tega ne mogle izvojevati vsaka zase. Zveza jih je učinila tako lake in moćne v borbi proti Turčiji, a samo zveza bo vzdržala to z novim ozcmljem povećano moČ in silo.
Ako razpade zveza ali se te države razidejo, izgine tuđi ta moč in sila, a države same postanejo zopet slabe nasproti svojim sosedom in tuđi nasproti Turčiji sami-
Zveza je predpogoj sijajne bo-dočnosti balkanskih držav.
Takoj po razdelitvi plena priđe na vrsto ureditev pridobljenega ozemlja, zato pa je treba balkanskim državam miru, intenzivnega in dol-?ega dela.
Po razdelitvi plena imajo balkanske države nalogo, da urede in naše priklenejo osvojene pokrajine. Njim je za to treba miru in sicer dol-zotrajnega mirut za to pa jim je naj-krepkejše jamstvo zveza.
Nahajajoč se v zvezi, jim ne bo neobhodno potrebno, da prosjačijo za mir in ga kupujejo z velikimi gospo-darskirrti žrtvami in s ponižanjem. Njihova moč in sila v zvezi, ki Je uni-čila Turčljo v Evropi, jim bo pridobila ugled in spoštovanie pri nena-sitnih sosedtti, preprečila bo, da se
jih izrablja v gospodarskem pogledu, očuvala jih bo poniževanja in izigravanja.
Zveza jih bo kakor v vojaskem, tako tuđi v gospodarskem, kultur-nem in političnem oziru dvignila tako visoko, da bodo sosedje iskali njihovo prijateljstvo, da se bodo trudili, da ž njimi žive v prijateljstvu in m*-ru, ker bodo tuđi oni od tega črpali velike koristi.
Balkanske države bodo v zvezi faktor, s katerim bo Evropa računala, sosedje pa ga uvaževali.
Zveza bo koristila Bolgarski, Srbiji in Crni gori kot državam, a tuđi Jugoslovanstvu kot narodu.
Za Jugoslovanstvo je torej zveza neprecenljive koristi in zato bo vsakdo, ki jugoslovansko misli in čuti, ki to razume in pojmi, položil na oltar te ideje ne samo eno vas, eno mesto, marveč tuđi več, ako to za-hteva bodočnost Jugoslovanstva.
Balkanske države še nišo izvršile vsega, kar od njih zahteva Jugoslovanstvo ...
Jugoslovani zahtevajo v imenu ideje jugoslovanske, da ostane balkanska zveza pri življenju in naj teče meja eno ped vzhodneje ali zapadnc-je od srednjega Vardarja, glavno je, da ta zemlja ostane v rokah Balkan-cev, v rokah Jugoslovanov!
Kakor Srbija in Crna gora ne de-late razlike pri razdelitvi osvoboje-nega ozemlja, tako naj tuđi izginejo te razlike med Srbi in Bolgari!
Srbi, Crnogorci in Bolgari so med sabo bratje in naši sobratje: Ju-goslovani snio. zato jih v imenu Ju-goslovanstva prosimo In zaklinjamo, in ako nam kot bratom dopuščajo, tuđi ukazuiemo:
Ne   segajte po orožju svetlem!«
Štajersko.
Promocija. V petek, dne 30. t. m. bo na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava g. Alojzij Lešnjk, c. kr. avskultant v Mariboru. Čestitamo!
Iz koniiškega okraja. Več let je načeloval konjiškemu okrajnemu za-stopu graščak Posek, sicer Nemec, a v strankarskem oziru pravičen, pošten. Junija 1. 1. vršile so se na novo volitve okrajnega zastopa. Dejstvo je, da v skupini veleposestva voli č. duhovništvo konjiško dosledno z Nemci. V kmetski skupini se je volilo složno slovenske zastopnike, brez ozira na stranke. Vendar pa je bilo opaziti, da gotovi ljuđje može z odličnim nastopom naprednega duha ne maraio. Neki volilec je predlagal iz-volitev takega zastopnika, a »Slov. Gospodar« je proglasil oba za Šta-jercijanca. Tako sa] smo izvedeli v posvetovalnici konjiške kmetske po-sojilnice, za kar sta se takrat tuđi zahvalila lastnetnu dobremu dušnemu pastirju. Prejšnji načelnik Posek je zaradi zavoženih denarnih razmer v okrajni odbor zopetno izvolitev ne-nadoma odklonil in v nastali zbega-nosti se je izvolil trgovec in Nemec Kupnik. Ker se !e pa ta udeležil po-ulične demonstracije, uprizoriene volilnim nasprotnikom, in začel iska-ti pod firmo načelništva osebnih koristi, je odstopilo 18 udov, med rmmi tuđi štirje, prejkone nestrankarski odločni Slovenci iz kmečke skup ie. Ko je Kupnik videl, da gre za - ie-govo načelništvo, je s svojimi nai-daši stopil v zvezo s slovenskimi He-rikalci, ki so ga z odprtimi rok ml sprejeli pod svoje varstvo. Poseben pokrovitelj mu je straniški župnik Preglej, mož »zanesljivega in kreme-nitega značaja- (Slov. Gosp.-). Ta razdirač složnega in narodnega dela je Kupniku na ljubo ruval zoper od-stopivše ude iz kmečke skupine, vsi-lil sebe v okrajni zastop, tako da sta izvoliena zdaj dva župnika. Ravno Pregleja je bilo še treba, pravijo, da bo delal razdor med itak že pičlimi slovenskimi zastopniki in uganjal nemškutarijo s Kupnikom. Saj zveze z njim ne more utajiti in Kupnik sam je izjavil, da so mu vsi klerikalci za-gotovili glas. A po »Slov. Gosp.« je vedno narodna stranka v zvezi z nemškutarji. Tu imamo krasen pri-mer za to. Klerikalcem je narodnost vedno le postranska stvar, kjer gre za osebno korist. Dne 31. maja bođo torej klerikalci v zvezi z raznimi po-silinemci volili Kupnika za načelnika okrajnega zastopa. Mi pa pravimo, da je vedno še stokrat boljši pošten in nepristranski Nemec Posek, kakor pa Kupnik, ki je svojo sposobnost itak že pokazal in bo kot klerikalno orodje moral biti nasproten vsemu napredku. »Slov. Gosp.^ pa naj nemskutarsko zvezo Preglejevo zopet zvrne na naprednjake- Da so se vršile letos samo dopolnilne volitve in ni bil okrajni zastop razpu-šČen, je haje zasluga klerikalcev. V to zadevo bo tudt treba še posvetiti, ker nočemo delati v naprej nikomui* krivice.
Anton Brezovnik. Dne 31. t. m. obhaja v Vojniku pri Celju gosp. Anton Brezovnik svojo 601etnico. Rodil
se je v Starem trgu pri Slov. Gradcu. Obiskoval je gimnazijo v Celju in se podal potem v Gradec, kjer je izvršil enoletni tečaj in postal učitelj. Služil je v Frauheimu in potem v Vojniku, kjer se je oženil in za stalno na-selil. Že kot dijak je stal vedno odloč-no na slovenski strani, dasi je bila takrat germanizacija veliko huiša in je imela umevno tuđi veČjih uspehov, ker ni bilo nikogar, ki bi io bil odbi-jal. Odkar izhaja naš list, je gospod Brezovnik njegov naročnik, in takih je malo. Ostal je zvest napredni misli in svoji materi Sloveniji vse dm svojega življenja. Posebno v Vojniku je pokazal mož svoj kremenit značaj. Ko je prišel tja kot mlad učitelj, naroden in delaven, so mu nasproto-vali, mu obljubljali in mu grozili. A trd je ostal in jeklen. Kaj pomeni on za Vojnik, to je vsakornur znano. On je tamkajšnji duševni voditelj in bu-ditelj. Po njegovem trudu se je ustanovila Posojilnica, katere vseletni načelnik je on, in kako jo vodi — o tem govore letni računi. Kot dolgo-letni ud okrajnega šolskega sveta se je vedno zavzemal za naše pravične zahteve in je tuđi mnogo dosegel. — Kot mladinoljub in pameten učitelj je uvidel, da manjka naši mladini pri-mernega ctiva. Z veliko ljubeznijo in vnemo se je lotil pisanja in prevajanja mladinskili pisateljev. Tako so nastale njegove knjige: »Zakaj? — Zato!«, »Zeleni listi % »Zvončki« itd. — Ustvaril si je tuđi krog mladih tova-risev in jih spodbujal k pisateljeva-nju za mladino. Pisal pa je tuđi za odras!e. In ime niegovega »Šaljivega Slovenca <, ki iziđe v kratkem v tret-ji izdaji, je pač vsakemu Slovencu znano. — Tako gleda mož nazai na svoje življenje in reci si mora, da je delal mnogo, da ni živel zastonj. Nišo se še popolnoma uresničili ideali nje-govega življenja, ni še naš narod tak, kakor si ga je vedno predstavljal. A eno si lahko mirno reče, in mi mu pritrdimo, da je mogo t pomagal k prebujenju, ki mora priti. Želimo zna-čajnemu in idealnemu rodoljubu še mnogo let in sreče. Naj uživa to na starost, kar je sejal skozi življenje! Slava mu!                 -' rPtOHI
Iz Rajhenburga nam pišejo: V napredni občini Armeško se vršijo prihodnji mesec občinske volitve. To menda ne da miru našemu župniku, g. Cerjaku. Pa armeško grozdje bo za klerikalce prekislo!
Celje. Podružnica »Glasbene Matice* priredi v nedeljo, dne 1. junija t. i. velik koncert svetovnih skladateljev. Zastopani so: Dvorak, \Vagner, Weber, Chopin in Liszt. Lisztova H. ogrska rapsodija se igra s štirimi klavirji. Za tujce, ki nimajo po koncertu direktne zveze bo v mali dvorani Narodnega doma improviziran ples in prosta zabava. Igra celjska narodna godba.
Knjižnica Št. Juri ob Juž. žel. Občm zbor tega društva se vrši v so-boto 7. junija t. 1. ob 7. zvečer v pro-storih g. A. Nendla*
ffeil Alldeutschland! fieil All-germania! Tako je klical v navzoč-nosti vladnega zastopnika znani vse-nemški hujskač dr. Ursin z Dunaja na javnem društvenem zborovanju vsenemške zveze »Schonerer« v Gradcu. Naša omejena podaniška pamet iiam pravi, da je Avstrija vendar ločena od Nemčije ravno tako po državnih mejah kakor od Srbije ali Crne Kore; ali Nemcu se pusti, da javno negira te državne meje in želi čimprejšnjega konca državi, v kateri živi, Slovenec pa naj le zakliče slavo Srbiji ali Crni gori, pa bo že jedel ričet, dasiravno je na vsak način lo-jalnejši avstrijski državljan kakor kakšen vsenemec. Te dvojne mere sicer ne moremo odpraviti. zapomni-mo pa si lahko prav živo take do-godke. Ćez sedem let priđe vse prav.
Iz Ptuja. Pretečeno nedeljo je začelo ob 1. popoldne goreti pri ve-leposestniku Francti Korošcu v Za-bovcih. V dveh urah je zgorelo ceio gospodarsko poslopje in v njem pre-cej gospodarskega orodja. Ponesre-čenec je bil za nizko vsoto zavaro-van, škode pa je več tisoč kron. Za-žsrali so otroci, ki so se igrali z vži-galicami.
Dramatično društvo v Mariboru priredi svojim diletantom v soboto, dne 31. majnika t. 1. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma zabavni večer pri pogrnjenih mizah. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Vstcpnina za nečlane 1 K, rodbina 3 osebe Z K), za dijake 50 v. Slovenci, udeležite se tega večera v priznanje onim, ki so vam s svojo požrtvovalnostjo priredili marsikate-ri lep večer.
Cebelarsko društvo za Mursko polje priredi v nedeljo, dne 1. junija po rani maši podučno zborovanje v soli pri Sv. Križu na M. p.
Iz LJutomera. (K občinskim v o 1 i t v a m.) V prvem razredu so dobili nemškutarski kandidatje 15, v drugem 21 in v tretjem 84 glasov; slovenskih glasov Je bilo oddanih v
drugem razredu 7, v prvem 3 in v tretjem 152. Zalostno je, da je tekom let število slovenskih volilcev v I. razredu padlo; v tretjem razredu pa je bila udeležba slovenskih volilcev prav razveseljiva. Ljutomer je klasični vzgled za našo trditev, da se drži -neinštvo« v marsikaterem spodnještajerskem trgu le s pomočjo uradništva.
Od Male Nedelje pri Ljutomeru. Tukajšnje kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 1. junija ob 3. popoldne pri Senčarju poletno veselico z gledališko predstavo.
Kopošho.
Nadomestne občinske volitve v Celovcu. — Agitacijska sredstva nemških nacijonalcev. Včeraj so se vršile volitve v občinski svet celov-ški iz drugega volilnega razreda. Od 1168 upravičenih volilcev je volilo samo 230 volilcev. Iz voljeni so bili seveda sami nemški nacijonalci. Pri ti priliki je umestno omeniti, s kakšnimi sredstvi si drzneio ti Ijudje agitirati. Kakor znano, je prevzela mestna občina pod jako čudnimi po-goji pogrebno podjetje Reichla. Kak-šno kupčijo je naredilo pri tem ine-sto in kakšno zasebnik Reichel, smo že dovolj jasno pri kupčiji omenili. Sedaj so iznašli nov trik. Da bi se ni-žjim slojem ljudstva prikupili, so ŠIT in so uvedli tako zvani 6. razred po* greba, ki naj bi bil ceneji in ugoden za revno ljudstvo. To dejstvo so obe-šali sedaj Nemci pri vseh shodih na veliki zvon, češ, kako skrbi mesto za revne sloje. Kakšno dobroto pa so naredili s tem razredom, pa !e pokazal jasno na socijalno - demokratič-nem shodu pri »Gromerju« socijalni demokrat Mahrer ki je predložil račun pogreba tako hvaljenega 6. razreda. In ta račun kaže, da je ta 6. razred Še za 5 K 70 vin. dražji, kot prejšnji najcenejši razred. Kdo je prišel s tem na stroske ubogega ljudstva na zeleno veiico. je sedaj znano, magistrat ali Reichel?
Smrtni padec kolesarja. Pri drugem mostu v Lenskem kanalu pri Celovcu se je zaletel kolesar sobni slikar Capellari v obcestni kamen in padel na kup gramoza. Pri padcu je dobil tako težke poškodbe, da je drugi dan umri.
Nesreća v tovarni. V tovarni za železo in jeklo v Borovljah je dobil na dosedaj še ne pojasnen način de-lavec Rupert Dovjak tako hude opekline po celem hrbtu, po nogah in rokah. da so ga morali odpeljati v bol-nišnico. Mož bo težko okreval.
Cestni rop. V šentvidski okolici sta napadla dva neznana roparja oskrbnika Knapičevega. ga strašno pretepla in mu ukradla uro in denar-nico.
Iz strahu pred kaznijo se je obe-sil v Beljaku kočijaž Jernej Ručnik, ker je poneveril svojemu gospodarju Brunnerju 37 K.
Primorsko.
Iz državno - železniške službe.
Prestavljeni so: asistent Adolf L u -kan od Sv. Lucije y Gorico; asistent Josip M i š q n iz Gruža v Pazin in uradniški aspirant Vinko C a i n k o iz Škof je Loke v Sv. Lu-cijo.
Prepovedan laški cvetlični dan v Trstu. Tržaško društvo laskih vse-učiiiščnikov je hotelo prirediti v Trstu cvetlični dan. Oblast pa je priredi tev prepovedala, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker dobiček prire-ditve ni bil namenjen samo dobro-delnim namenom, marveč tuđi eminentno laškim nacijonalnim društvom. (Labi so seveda špekulirali priti na ta način do lepih vsot za agi-tacijske namene) in drugič, ker se vendar ne more zahtevati od prebi-valstva drugih strank in drugih narodnosti, da bi se jih nadlegovalo in sililo, dajati podpore čisto laškim društvom.
Podružnica C. M. D. za občini Ocizla-Klanec in Materijo. Z ozirom na veliki C. M. sejm, ki se vrši dne 15. junija v Herpeljah, opozarjamo vse različne razprodajalce, da se bo na ta dan razprodajalo le blago v korist družbi, torej je vsaka druga razprodaja izključena. Za razpisano nagrado 1000 v (tisoč vinarjev) je do sedaj došlo bore malo ofert. — Opo-zarja se tedaj razne šaljivce, da se požurijo za to visoko nagrado, pora-bijo to jako ugodno priliko ter nam posljejo do 31. t. m. po 10 šaljivih nadpisov za šotore: Likeri, sladkari-je, cvetlice, kavo, Črešnje, igrače in drugi spominki — če le mogoče v vezani besedi. Obračamo se vnovič do cenjenih rodoljubov, naj blagovo-lijo kar najveČ in Čimprej poslati da-ril za gorenje šotore nadpisani podružnici v Klanec.
Pogorela je v Trstu na cesti Bar-riera vecchia manufakturna trgovina N. Keber. Škodo cenijo nad 10.000 K-
— Kako je ogenj nastat, še ni znano. Volitev v okrožno bolniško blagajno na Reki. —    Lahi in Madžari.
Po celem Primorju se je vnel v zadnjem času posebno    ljut in silen boj med Italijani in Slovani, odnosno med Madžari in Slovani,    pri čemer    po-magajo povsod še vsiljivi  Nemci,  ki nastopajo proti Slovanom, in ki imajo zloben namen    uničiti najprej  te, nato pa Italijane, odnosno Madžare, in zavladati    nad Primorjem.    Tišti Slovan,   bodisi Sovenec,   Hrvat ali Srb, kateraga so do zadnjega   časa nasprotniki   zatirali in ga   izrabljali do skrajnosti, katerega so vpošteva-li vedno le kot manj   vrednega člo-veka in ga smatrali le za objekt svojega izrabijanja,    tišti Slovan se je predrarnil iz svojega stoletnega spa-nja.   i5trl je okove, ki so mu jih kot nekdaj prostemu, neodvisnemu in po-nosnemu posestniku ob Adriji nadeli tujci,   in začutil je v sebi zopet moč in samozavednost   mu je rodila ponos in vzbudila vročo, kipečo ljube-zen do svoje domače grude.    Ojačil se je posebno v zadnjem času povsod in v vsakem oziru. To so uvideli nasprotniki, ki ga sedaj morajo vpošte-vati kot odločilno moč, ki vedno raste    in    se krepi.    Če pogledamo   v Trst, vidimo, da divja proti Slovencem ljut boi, ki ga bijejo Slovenci z dvema   sovražnikoma,   z Lahom in Nemcem.    Priznati se mora,    da so dosegli tržaški Slovenci v tem boju že kolosalne uspehe, in da se jim obe-tajo, če bodo v boju    složni in edini vstrajaii,    še lepši dnevi.   V Pulju si puiijo Lahi lase, prvič, ker so jo tako strahovito zavozili na magistratu, da so izgubili vse zaupanje ne samo med svojimi pristaši, marveč tuđi pri vladi. Slovenci in Hrvati    pa dosledno napredujejo    in    zadnja nadomestna deželnozborska volitev   je pokazala, da padajo Italijani   v vseh političnih sirankah, in da so odločevali in odlo-čili puljski mandat socijalnim demokratom le Hrvati in Slovenci.    Lahi so se preživeli.   Končno pridemo na Reko. Tam zastopajo  Slovanstvo  v znatnem številu Hrvati, Srbi in Slovenci. Tuđi na Reki se je boj poostril in bo zavzel v kratkem obsežne meje.    Postal bo ljut, kajti tuđi tam gre tujemu    elementu za obstanek,    odnosno za ono gospodarstvo, ki si ga je samolasTno na škodo    domačinov prilastii. Ljut se je pokazal ta boj na Reki posebno    povodom    volitev   v resko    okrožno    bolniško    blagajno. Hrvati, Srbi in Slovenci so nastopili proti    združenim Lahom in Madžarom.   Zma^ali so Lahi    in Madžari, kakor smo že poročali. Toda kako so zmagali in kakšna je ta njihova zma-ga je drugo vprašanje. Gotovo je in jasno, pokazalo se je že neštetokrat in se še vedno dogajajo za to vzgledi, da Slovan ni pri agitaciji nikdar tako nasilen in ni pri volilnem posto-paniu nikdar tako zakonolomen, zvi-jačen in hudoben kot Italijan, Madžar in Nemec.   Umevno je torej.   da so zmagaii Lahi    in Madžari    le s pomočjo najhujših nasilstev in zakono-lomstev. Kakšna pa je njih zmaga? Poglejino številke. Pri 2231 oddanih glasovih je diferenca v prid tujcu Ie 137 glasov, pri 608 oddanih glasovih pa 78 giasov. Slovani, roko na srce, ne   boje se zastonj   tuji   izsesevalci vedno bolj zavednega Slovenca,    ki stopa krepko naprej,    brezobziren v boju za svoje narodne,  gospodarske in življenske   pravice.   Slovani,   še ena taka zmaga in laško-madžarsko gospodstvo bo tako omajano, da ne bo dolgo, ko se bo reklo: Bilo je!
Morilec žene. Iz Reke poročajo, da Katarino Palčičevo, katero je našlo neko dekle v nekem jarku mrtvo, ni ubil njen mož, marveč, da je dobila žena poškodbe na glavi pri padcu in da je umrla vsled pretresa mo-žgan.
Dnevne vesti.
-{-' Proračunska debata v občin-skem svetu je bila včeraj končana in občinski proračun sprejet v oblikl kakor ga je nasvetoval finančni od-sek. Klerikalci so v včerajšnji seji samo še markirali opozicijo. Poslali so v ogenj Štefeta, dočim sta se Kre-gar in Zajec prevkino držala v ozad-ju, prepuščajoč svojemu tovarišu, da se še on blamira tako, kakor sta S6 ona v torek. In ne moremo trditi, da bi bil Štefe izvedel svojo nalogo srečneje, kakor sta jo voditelja klerikalne delegacije v občinskem svetu Kregar in Zajec. Mož ni stavil kakš-nih spreminjevalnih predlogov, kakor bi bilo to od opozicijonalca pri-čakovati, marveč je predlagal samo resolucije, a še te so bile veČinoma sestavljene v takem tonu, da je vsa zbornica vedela in čutila, da jih sam predlagatelj ni smatral za resne in da jih stavi samo zategadelj, da razpra-vo nekoliko zavleČe in da natrese v oči klerikalnim bačkom, katerim se pač ne more očitati posebne bistro-vidnosti, nekoliko novega peska. Ta
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
120. štev.
prozorni klerikani manever je podžupan dr. Triller prav dobro označil kot stremljenje klerikalne stranke, ki s stvarnimi kritikami ne more zadeti občinske uprave, da bi z nejasnimi, na splošna, v vsaki pošteni upravi velavna načela se nanašajočimi re-solucijami, če bi bile v občinskem svetu sprejete, vzbudila sum, kakor da bi bilo vendarle v občinski upravi nekaj gnjilega, če prav se za tako domnevanje s klerikalne strani ni mogel navesti niti eden konkretni slučaj. Ta klerikalni manever se je r^nesrečil in klerikalci so s svojo taktiko doživeli popolen fiasko. In temu se končno ni čuditi, saj je bilo vse leto sredctočje vse klerikalne komunalne politike — kislo zelje. A preko te točke se klerikalna politika tuđi ni dvignila niti v proračunski razpravi.
4- Silno nervozni postanejo klerikalci, kadarkoli jih kdo spomni na deželni odbor. Zdi se, kakor da bi imeli glede delovanja in postopanja te visoke korporacije zelo, zelo slabo vest. To se je zlasti pokazalo v občinskem svetu. Sprva so se zelo ju-načili ter napadali občinsko upravo na vse strani. Čim pa se jim je pove-dalo. da postopa občinska uprava natanko in do pičice po vzorcu in zgledu visokega deželnega odbora in zbora, jim je to onozorito docela sapo zaprlo in dr. Zajec si ni mogel drugače pomagati iz zagate, kakor da je zgled in vzor deželnega odbora zabarikadiral z osebo cesarja sa-mega. Okusno in junaško to ni bilo, kriti dejanje in nehanje klerikalnega deželnega odbora z vladarjevo osebo, značilno pa je v toliko, da so klerikalci že srečno priveslali tjakaj. kjer ne morejo več delovanja in postopanja svojih mogotcev niti zago-varjati, niti braniti. Sicer r>a menimo. da bo se državna oblast lepo zahvalila za to. da bi se vladarjevo ime zlorabljalo in da bi se ž njim krila de-fanfa. ki se na primer opisujejo v brošuri »Dejanja govore!«
-~ Elektrarna na LjubijanlcL Razsodba deželne vlade v zadevi eiektrarne na Ljubljanici je klasičen dokument: ta razsodba je namreč najeklatantnejši dokaz, kako so na Kranjskem ćelo v čisto gospodarskih rečeh pri deželni vladi merodajni samo politični oziri. Komisijonalna obravr.ava, na kateri ie šio za odloč-bo. ali ima mestna občina ali dež. odbor večji gospodarski interes na novi vodni sili v Ljubijanici. je kon-čala s totalnim porazom dež. odbora. Če bi bila vlada sodila po resul-tatih komisijorialne obravnave, če bi biij vlac'a pravično pretehtala argumente in dokaze, ki so jih srrokov-njaki podali, bi bila inoraia pripozna-ti večji interes mestne občine. Toda — kcmisiionafna obravnava je bila za vlado sama formalnost. Brez dvoma je bila že v naprej domenjena z dež. odborom in izdala je res razsod-bo. s katero prisoja vodno silo na Ljubljanici dež. odboru. Slaba stvar se seveda ne da prepričevalno utr-điti in kar je crno. se z bcsedami in frazami ne da spremeniti v belo. Uienieljevanie deželnovladne raz-scdbe je mizerno in drugače tuđi biti ne more, ker je odločba krivična. .Vlada je imela doižnost, dokazati v svoji razsodbi. da je gospodarski interes dež. odbora na vodni sili v Ljubljanici večji kakor interes mestne občine pa tega seveda ni storila. ker tega storiti ni mogla. Mi smo položili to razsodbo dež. vlade na kritično rešeto in smo jo stvarno secirali, kakor zasluži ter doprinesli popolni dokaz, da so njeni argumenti šepavu da ni objektivna, da ne sloni na nepristranskem presojanju gospodarskih interesov, nego da je politična usluga, ki jo je dež. vlada izkazala dež. odboru. Popolni uspeh naših izvajanj se zrcali v — »Slovencu«, kl ne more navest? ene stvarne besede zoper naše navedbe. Sapo zaprli, popolnoma zaprli!
-^ Še en »veleizdajatec«. Državno pravdništvo je uvedlo proti ljubljanskemu knjigotržcu g. Leopol-du Schwentnerju kazensko preiskavo po § 305. kaz. zak.; dolži ga, da je v oknu svoje trgovine raz-obesi! razglednice, ki imajo »državi sovražno tendenco*. Razglednice so konfiscirali.
-f Iz finančne službe. Na lastno prošnjo je premeščen finanČni blagajnik v Trstu, gosp. Milan P at e r -noster v Gradec.
__Vse    prijatelje    slovenskega
gledališta opozarjamo na občni zbor »Drarnatičnega druStva«, ki se vrši v soboto, dne 31. maja — ne v »Na-rodnem domu«, kakor je bilo prvotno naznanjeno, marveč v mestni posve-tovalnicl na magistratu.
— Razpisana ustanova. Oddati Je Karoline Urbasove ustanova za uradniške in častniške hčere v let-nem znesku 255 K 87 v. Več je raz-videti iz razglasa nabitega na mest-nem magistratu. ^ - ~ -
Lovska dražba. Lov občine Stu-dcr j - Ig se dne 3. junija 1913 ne bo «?al v zakup, kakor je bilo raz-glašeno. Javna dražba se je, kakor naznanja c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani, odložila na poznejši      s.
Iz ječe novomeškega oK ega sodišča pobegnila. Iz Novega mesta nam poroeajo: V sredo dopoldne sta dva tička iz ječe okrožnega sodišča zletela na prosto. Kaznjenci so na hodniku, kjer se deli kruh, hodili iz celic po svoje deleže. Slučaj je to hotel, da so bila ravno ob tem času odprta tuđi vrata, ki vodijo vun v ljubo prostost. To sta dva kaznjenca opazila in hitro se odločila poskusiti svojo srečo. Ništa pa bila še Četrt ure na prostem, ko so ju že prijeli. Enega so vlovili takoj Še v obližju ju-stične palače, drugega pa so v blizini Medvedove hise ob cesti na Ločno.
Čudni poštni nabiralnikl. Kakor smo že porocali, so prijeli orožniki dne 5. aprila t. I. na Uršnih selih štiri cigane, ki so razpečavali ponarejene petkronske tolarje, če jih nišo tuđi ponarejali sami, ker je eden teh ciga-nov bil radi ponarejanja denarja že zaprt. Cigani so se pri preiskavi zvi-jali in izgovarjali na vse mogoče načine in so skušali zvračati krivdo na druge osebe. Tako so okrivili in osu-mili nekega Starica, ki so ga zaradi-tega rrijeli v Ljubljani. Nazaduje so trdili cigani, da imajo denar v nekem duplu v gozdu skrit. Preiskovalni sodnik je odredi!, da so peljali orožniki dne 3. maja enega cigana, seveda vklenjenega v gozd, da bi jim po-kazal denar. Cigan jih je peljal da-leč, nazadnje pa je pokazal en kamen in rekel. da je denar pod kamnom. Ko so odmaknili kamen, nišo sicer našli denarja, pač pa neko pismo. Cigan je povedal, da imajo cigani in njim sorodna svojat natanko Uoioče-na mesta pod kamenii, v duplinah in zemeljskih jamah, v katerih puščajo pisana ali šifrirana naročila in sporo-čila svojcem, ki preberejo ta naro-Čila, kadar pridejo mimo takih mest. Ti pristni ropomavhi imajo torej po-polnoma svojo, dobro urejeno pošto in svoje, četndi primitivne in naravne poštne nabiralnike. Od tod izhaja. da najde cigan, če ga izpuste iz ječe ali zapora, takoj svoje ljudi, ne da bi kaj rovpraševal po njih.
V postošnski bolnišnici se naha-ja 251etni Fran Merhar. Mladi mož. človek lepih talentov je v najlepši dobi začel bolehati na pljučih. 2e davno bi bil lahko ozdraveU da ni prisiljen vsled slabih gmotnih raz-mer iskati pomoč v bolnišnicah. Obračamo se torej do blagih src in jim priporočamo, nr»j kaj store za mlađega bolnika.
Zdravilišče Rikii na Biedu. One 15. t. m. je otvorilo sezijo solnčno zdraviiišče Rikii na Biedu, ki stopi letos v 59. leto obstoja in stoji pod izkušenim vodstvom dr. f: d e r j a. V tem zavodu je, kakor znano Švičar Rikii prvi otvoril sedaj povsod uvedene zračne in solnčne kopeli; tu jih je spoznal Lahmann, učenec Ri-klijev, in jih z največjim uspehom uvedel v Draždanah. Riklijev zavod na Biedu, kjer se vporabl?; jo vse vrste fizikalno - dietetskega zdravi!-nega načina, ima pa poseb: <> vred-nost še zbog naravnost edi;io lepe prirode Bleda, tega bisera Kranjske. Ljubko jezero, gozdovita ok lica, !e-ga med visokimi planinami — to že samo ob sebi nudi najrr'jetnejše prebivanje. Gostje tega zavoda bodo tuđi letos naleteli na najraz!;jne novosti.
Prešernova koča na Stolu cc otvori v nedeljo, dne 1. rožnika 191 ^ in bode oskrbovana do konca letoš-nje turistovske sezone; oskrbljena jj z vsem potrebnim glede jedil in pijace. Pot z vrh Stola na Golico 6 ur — je dobro premarkirana in šteje ta pot po grebenih Čcz Belščico, Medji-dol in okolu Kočne kot ena najzani-mivejših tur v naših Karavankah. Planinski pozdrav.
Kinematograf »Idea!«. Danes zadnji dan velezanimivega sporeda s krasno dramo »Na robu življenja« in drugimi učinkovitostmi. — Jutri otvoritev vrta, specialni večer s krasno dramo »Nje najbeljša vloga«, učinkovitost tvrdke »Nordiskfilm Co.* — Na vrtu se bo igralo že ob 7. uri, to je še pri dnevni luči, kar je mogoče le s posebno napravo, ki si jo je nabavilo ravnateljstvo. — V soboto nov spored z vojnim filmom »Padec Skadra«.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubjanske. Od 18. maja do 24. maja je bilo novorojenih 22, mrtvo-rojenih 3, umrlo jih je 15 in sicer 6 domačinov in 9 tujcev. Dva sta umrla vsled nezgod, ostali pa za različnimi boleznimi.    Za škrlatico je umrla    1
oseba.
Setnenj. Na včerajžnji semenj so prignali 25 volov, 1 kravo ter več praiičev za rejo.
Pes ugriznll Je včeraj na Sv. Petra cesti krojaškega vajenca Jo-žefa Tavčarja ter ga na levi nogi ta-
ko poškodoval, da so ga morali na zahtevo njegovega mojstra odpeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišni-co. Lastnik psa je znan.
Aretacije. Včeraj je policija arc-tovala znano malopridnico E. štur-movo, ker je na sumu, da je nekemu moškemu izmaknila 10 K denarja. — Nj južnem kolodvoru so bili pa are-tovani štirji Mrvatje, ker so se brez uradnega dovoljenja hoteli izseliti v Ameriko ter se s tem odtegniti voja-ški dolžnosti. Vse so oddali sodišču.
Damsko kolo. V neki detelji se je našlo pred letom damsko kolo. Kolo se nahaja v shrambi zgornje-sišenskega županstva, kjer naj se zglasi dotičnica, ki je kolo izgubila, ker bo leto kmalu poteklo.
Proces Luhacs-Đesy.
Hrž. pravdnik dr. Selley je nato preciziral svoje staiisče v vprašanju dokazilnega postopanja ter izjavil, da tu ni prav ničesar zakrivati in da za to nišo osebni oziri na ministr-skega predsednika merodajni. Mini-strskemu predsedniku ni treba prav ničesar zakrivati, ker ni imel in nima nit' osebno, niti procesualiio kake panaine. Zadeva glede hiš v Zalatni je edina, pri kateri bi s stališča oseb-ne paname smatral dokaz za dopušten, in v tem oziru se kar najmanj prc ti\i dokazovanju. Govornik je nato zavračal pripomnjo govorniko-vo, da se ne more popolnoma zaupa-ti izpovedbam državnih uradnikov, ki so biii zaslišani pod prisego. Će se irdi, da je ministrski predsednik končno sklcnil pogodbe, da pr»dobi v strankarsko - politične svrhe denar, tedaj ima pravico, dokazati, da te pogodbe nišo slabejse nego prejš-nje, temveč da so dobre in neizpod-bitne.
Prva priča je bil prejšnji na-mestnik generalncga ravnatelja Ogr-ske banke, Vajda. Očrtal je, kako je na to prišel, da generalni ravnatelj Eiek diskretnih izdatkov v znesku Čez en miliion kron, ki jih je vknjižil na svoj konto, in mogel zaračunati. Elek je dobi! ta denar v diskretne na-mene banke, vendar pa ga je vknjižil na svoj konto. Priča je izjavil, da ve od Eleka, da so bili izplačani stranki-ni biagami trije miliioni kron za po-daiišariie so!ne pogodbe, en milijon za resko pogodbo, 500.000 K za eksportno pogodbo. O teh zneskih ni priča videl nikakoršnih pobotnic, samo neko potrdiio za 500.000 K.
Na vprašanje, komu je Elek te vsote izplačal, je odgovoril priča, da je Elek le izjavil, da je denar vplačal v strankino blagajno. Na vprašanje predsednikovo, ali so tuđi sicer kdaj strankini blagajni dali kak denar, je priča to potrdil.
Več prič, med temi grof Emerik Karoivi, posl. Sandor in generalni ravnatelj Kreditne banke, Ulinann, je izjavilo, da se je Elek glede vporabe diskretnega denarja popolnoma opi avičil in da je dokazal, da je prav vporabil denar.
Priča Julij Andrassy je izjavil, da je odkionil, vstopiti v komite, pred k.'Uerim naj bi se Elek opravičil. Te-g:r zaradi tega ni storil. ker se ni hotel zavezati k diskreciji, če bi se govorilo o političnih zlorabah. Bivši ninTčni minister grof Zichv je izpove-cial. da je zaradi afere Lukacs-Desy izstopil iz kabineta in da je o tej zadevi izvedel kot minister, vendar pa se ne smatra za opravičenega o tej zadevi izpovedati. Nato je bila razprava ob štirih popoldne preki-njena.
Popoldne se je nadaljevalo za-sliševanje prič.
Priča rudniški načelnik Czernin-ger ie izjavil, da je, ko se je takrat-naivu finančnemu ministru Lukacsu osebno zahvalil za svoje imenovanje, omenil tuđi slabe stanovanjske razmerc rudarskih uradnikov ter pri-poročil nakup omenjenih hiš v Zalatni. vendar pa minister tega ni sprejcl. Prodaja se je izvršila sele dve leti pozneje 1. 1912. Priča je rekel, da je bila rudarska uprava v stiski in bi morala (!) imeti omenje-no hišo. Vsled tega se je hiša odku-pila od karlsburške hranilnice.
Ministerialni svetnik VVallner je orisal stanovanjsko mizerijo rudarskih uradnikov. ki je bila vsled nara-ščajočega števila uradnikov vedno bolj občutljiva. Lukacs ni hotel o tem ničesar slišati (?). Vsled tega so ho-tel; kuriti neko drugo, mnogo bolj neprimerno hišo in je bil ta nakup vstavljen tuđi v proračun. Tedaj pa je dobila rudniška uprava od karlsburške hranilnice, ki je hišo kupila od ministrskega predsednika, prodajno ponudbo. Lukacs, kateremu se je zadeva sporočila, je imel tuđi tedaj pomisleke in je hotel, naj država na-jame hišo. Ker pa je bila najemnina zelo visoka, Je priča priporočal, naj se hiša končno kupi. Nakupna cena je znašala 90.000 K, hiša pa je bila cenjena na 120.000 K.
Naslednji priča Je bil generalni tajnik karlsburške hranilnice Deutsch. Očrtal je okolšcine, pod katerimi je hranilnica kupila pose-stvo ministrskega predsednika, in je povedal, da se je zdelo hranilnici to posestvo največ vredno. Banka je dala hišo ceniti. Cenili so jo na 115.000 K. Banka je sedanjemu mi-iistrskemu predsedniku ponudila ^5.000 K, in ta je bil zadovoljen s kupčijo. Namen, ki ga je finančni zavod zasledoval, je bila špekulacija. Zavod pa se je zadovoljil z dobičkom 5000 K v pol leta.
Zaslišali so tuđi izvedence, ki so cenili hišo, ki jo je Lukacs prodal. Razprava se je na to prekinila ter se danes dopoldne nadaljevala.   .„-. ._.v:
(Dalje prihođnjić.)        ~ra<«tv-
Telefonska in brzojavna poročila.
Dogodki na Balkanu.
Vtisk Pasičevega ekspozeja na bolgarsko in srbsko javnost.
Sofija, 29. maja. (Službeno.) Eks-pozć srbskega ministrskega predsednika Pasića je napravil na bolgarsko javnost mučen vtisk. Vladni krogi pa sodijo o položaju mirno in smatrajo, da izvajanja Pasićeva Še ne pome-njajo zadnje besede o bolgarsko-srb-skem sporu. Bolgarska bo odgovorila na zadnjo noto srbskega poslanika dr. Spalajkoviča najbrže sele po sestanku obeh ministrskih predsedni-kov Oešova in Pasića, ki se vrši, kakor je znano, prihodnjo soboto na bolgarsko - srbski meji pri Pirotu.
Belgrad, 29. maja. Izvajanja ministrskega predsednika Pasića so napravila globok vtisk na vso javnost. Ekspoze Pasićev odobrujejo brez iz-jeme vsi listi, bodisi vladni, bodisi opozicijonalni.                           ~
Napetost na Balkanu.
Dunaj, 29. maja. »Siidslavische Korrespondenz«, ki je pa, kakor je znano, reptil prve vrste, poroča, da se bolgarski opozicijonalni politiki z ozirom na Pasićeva izvajanja v srbski narodni skupščini izražajo, da je vojna med Bolgarijo in Srbijo vzpri-čo stališča, ki ga zavzemajo v sporu srbski merodajni krogi, neizogibna. Dr. Radoslavov% vodja istoimenske bolgarske strančice, je baje izjavil, da bo Pasićevim izvajanjem točno sledil takšen bolgarski odgovor, ki ne bo v nobenm oziru dvoumen.
Pariz, 29. maja. »Figaro« izjav-ija, da je od bolgarke strani poobla-ščen izjaviti, da Bolgarija na noben način ne bo resignirala na Solun. — Bolgaraka je pač pripravljena na razne koncesije, nikdar pa ne bo pripustila, da bi Grška obdržala Solun, ražen ako bi bila poražena v vojni.
Belgrad, 29. maja. V poučenih krogih zatrjujejo, da je srbska vlada krepko odločena, držati v svojih ro-kah vse osvojene pokrajine z obro-ženo silo. Srbija sicer ne bo nikogar napadala, odločena pa ie vsak napad in naj si priđe od katerekoli strani, odbiti z orožjem. Glavna srbska ar-mada je zbrana pri Pirotu in šteje 120.000 mož, ki zavzemajo večino-ma že utrjene pozicije.
London, 29. maja. Listi porocajo iz Bolgarske, da je opažati v Sofiji isto živahno voiaško gibanje, kakor meseca septembra, ko se je Bolgarska pripravljala na vojno s Turčijo. Bolgarska artnada je na jugu zavze-la vse pozicije na Pangejonskem go-rovju in se njeno levo krilo razteza do Orfanskega morskega zaliva. Za vrhovnega poveljnika makedonske armade je imenovan general Ivanov.
Dima), 29. maja. V jugoslovan-skih parlamentarnih krogih se smatra položaj za veleresen, vendar pa se sodi, da situacija še ni stopila v kritičen stadij. Kriza nastopi po splo-šni sodbi sele v soboto, ko se sesta-neta na bolgarsko - srbski meji mi-nistrska predsednika Gešov in Pa-sić.
Oficijalna izjava iz Bolgarske.
Sofija, 29. maja. Vladno glasilo Mir« objavi ja sledečo izjavo: »Mir mora biti v enem ali dveh dneh od vseh zaveznikov skupno podpisan. Če zavezniki ne podpišejo takoj mirovne pogodbe, tedaj bo imela bolgarska vlada popolno svobodo in po-polno pravico, sprejeti predlog turske vlade, ter skleniti poseben mir. To bi brezpogojno značilo konce balkanske zveze. Vsled tega upa vlada, da se bodo zavezniki vendarle v zadnji uri k temu odločili. Glede vpra-šanj, ki se imajo še resiti, je Bolgarska pripravljena, skupno s svojimi zavezniki vse storiti, da se kolikor mogoče mnogo doseže. Nadaljno za-vlačevanje podpisa mirovne pogodbe pa je brezpogojno izključeno.
Mir se podpiše jutri.
London* 29. maja. Seja mirovnih delegatov je sklicana jutri v petek ob 3. popoldne. V ti seji bo podpisan mir.
Podaljšano premirje.
Carigrad, 29. maja* Premirje med tursko in bolgarsko armado pred Čatalžo je podaljšano za nedo-ločen čas.
Pravljica o miru.
London, 29. maja. »Times« jav« ljajo, da bo mirovna pogodba podpi-sana tekom jutrišnjega dne, in sicer od vseh balkanskih delegatov naen-krat.
*     *     *
.,.    Rediova afera.
Duncl, 29. maja. Afera načelnika generalnega štaba praškega vojaške-ga zbora generala Redla vzbuja vedno večjo senzacijo. General Redi je bil šef oddelka za protišpijonažo in je v tem svojem položaju mogel skoro neovirano občevati z raznirni baje ruskimi vohuni. Dognalo se je, da je Redi izdal Rusiji vse mobilizacijske lii strategijske nacrte, da bi se bila torej Avstro - Ogrska nahajala, ako bi bilo meseca novembra dejansko prišlo do oboroženega konflikta z Rusijo v naravnost katastrofalni situaciji. Redi se je vozil iz Prage z vojaškim avtcmobilom na Dunaj, kjer je imel sestanke z ruskimi vohu^ ni in kjer jim je izročal vse važne dokumente. Vojaški krogi so bili opo-zorjeni nanj sele, ko je jel tako raz-košno in potratno živeti, da njegovi izdatki nišo bili v nobenem razmer-iu z njegovimi službenim! prejemki. Ujeli so ga na ta način, da so mu v Prago poslali brzojavko s šifro nekega ruskega agenta, s katerim je bil Redi notorično v zvezi. Redi je prišel na Dunaj in detektivi so dognali, da je posetil razne zelo sumljive osebe. Zvečer istega dne so prišli v njegov hotel trije štabni častniki, mu nazna-nili, da je njegovo izdajstvo odkrito do zadnje pičice, položili predenj nabit browning-revolv. ter odšli.Ob pol treh ponoči se je nato Redi ustrelil. Vso njegovo korespondenco so za-plenili.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 29. maja. Poslanska zbornica bo danes končala proračunsko debato. Opoldne je prišel po naključ-ju k besedi tuđi slovenski poslanec dr. Rybaf, kateremu so Rusini odsto-pili govorniško mesto. Dr. Rybar je v stvarnem in splošno odobravanem govoru razpravljal o avstrijski zuna-nji politiki, za katero je bila vsikdar ' vodilna ideja sovraštvo proti Jugo-slovanom. Govornik Ie poudarjal i brezpredmetnost očitanfa, da smo | Jugoslovani veleizdajniki, izjavil, da smo Jugoslovar.i ravnotako dobri državljani, kakor ostali narodi, ter zahteval, da bodi tuđi država proti nam pravična. Postopanje države proti jugoslovanskim narodom pa je vse preje, kaor pravično in pošteno. Govornik je končno polemiziral z la-škim poslancem Pitaccom, dokazu-joč. da se v Trstu in Primorju slovenski živelj zatira tako z italijanske, kakor tuđi z vladne strani.
Nova dr. Šusteršičeva umazana afera.
Dunaj, 29. maja. V krogih državnih uradnikov so izvedeli za novo umazano afero kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča. — Dr. Šusteršič je v svoji lastnosti kot državni poslanec in deželni glavar iz-posloval pri naučni upravi vdovi po pokojnem deželnem šolskem nadzorniku in dvomemu svetniku Josipu Šumanu, svoji tašci, letno sustenta-cijo v znesku 3000 K» dasi uživa njegova tašča pokojnino po dvornem svetniku, in se tuđi sicer nahaja fi-nancijalno v zelo ugodni situaciji, ter so vsi nieni otroci sijajno preskrblje-ni. Razkritje o tej kupčiii dr. Šusteršiča z vlado je izzvalo v vseh urad-niških krogih veliko ogorčenje, med parlamentarci pa veliko senzacijo.
Radikalno - demokratična stranka v Galiciji.
Lvov, 29. maja. V zaupni seji, katere so se udeležili poslanci in drugi politiki, se je sklenilo, da se usta* novi v Galiciji radikalno - demokratična stranka. Stranka se bo ustanovila, če se ne bo njena ustanovitev preprečila vsled klerikalne agitacije.
Narodna  obramba  na  Francoskem.
Pariz, 29. maja. Finančni minister je predložil v včerajšnji seji zbornice zakonski nacrt glede vpe-ljave progresivnega davka na dohod-ke Čez 10.000 K. Ta davek bi znašal na leto okoli 20 milijonov frankov in bi služil za pokritje anuitet za poso-jilo v znesku 1 milijarde v svrho narodne obrambe.
Podpirajte
dijaiko podporno društvo „Radogoj" v Ljubljani.
120. Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5«
Društvena naznanilo.
Ljubljanski »Sokol« priredi v ne-deljo. dne 1. junija pešlzlet v kroiti v
ljubljansko okolico, in sicer: Ljubljana - Vič - Bokavce - Stranska vas eez Prevalnik v Podutik, kjer bo kratek odmor; od tu se vrne čez Ko-seze - Šiško v Ljubljane Ker vodi ta, nepredolga in nenaporna pešpot ves čas po bujnopestrih travnikih, gajih in gozdičkih, pričakujemo mnogobrojne udeležbe tuđi iz vrst sta-rejših bratov. Zbirališče točno ob pol 2. popoldne v telovadnici »Na-rodnega doma«. Samo oblačno nebo naj nikogar ne plaši!
»Sokol I.« priredi, kakor vsako leto, tuđi letos svojo javno telovad-bo, in sicer v nedeljo, dne 6. julija, na kar naj se bratska društva blagovoli-jo ozirati!
Narodno - socijalna zveza (mla-dinska skupina) priredi v nedeljo, dne 1. junija, na dan občnega zbora N. S. Z. v areni »Narodnega doma«, dru-zinski večer, spojen z gledališko predstavo »Svet brez moških:. bur-ka v tren dejanjih. Po predstavi prosta zabava, petje, godba, šaljiva pošta itd. — Ker je to prva prireditev mladinske skupine, želimo, da bi si. občinstvo jo v kar največjem številu posetilo, ter s tem pokazalo simpatije naši miadinski organizaciji.
Ga«iino društvo v Skofljici priredi v nedeljo, dne 1. junija t. 1. pri Ogorelcu veiiko ljudsko veselico. — Priporočamo posebno ljubljanskim izletnikom, naj pohite v nedeljo v ^kofljico, da pokažeio s tem svoje simpatije gasilnemu društvu, ki se ni vpognilo nasilju klerikalne večine de-/einega odbora in ki se popolnoma zaveda svoje visoke človekoljubne naloge.
Društvo za otroško varstvo v Idriji priredi na dan sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. 1. veliko javno tombolo v dobrodelne namene. Slavna društva v Idriii blagovolijo to upoštevati pri priredim svojih ve-selic.
Izpred sodišEo.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Tat iz navade je že IGkrat radi taivine pređkaznovani Peter Kle-men, 26 let star dninar, pristojen v Jukovje, nestalnega bivališča, znan ^ostopač in delamržnež, ki se pre-življa le s tatvino. Izbirčen ni posebno; vse mu je dobro, kar mu priđe pod prste. Od začetka decembra pr. leta pa do takrat, ko so ga orožniki prijeli, se je klatil okoli. Živel je ve-činoma v gozdu, le semtertje je pri-se! v vas pogledat, kje bi se dalo kaj odnesri. Ko se pa ni čutil več varne-ga, se je napotil na Gorisko in se tuđi potepal po Tržaški okolici. Kolikor se je moglo dognati, znaša celotna škoda vsled izvršene tatvine raznih rredmetov 131 K 50 v ter je bilo pri-^adetih 20 strank. V enem slučaju je ostalo pri poskusu, to je bilo v Sina-Jolu. Obdolženec se je vtihotapil v blev Mihe Bajca, odbral si je 3 kokoši in jih zavil v ruto. Ker si je pa v hlevu svetil z vžigalicami. je to zarazi! gospodarjev sin, ki je tatu pre-rodil. S kakšno sigurnostjo da je -'ernen izmikal, se razvidi iz tega, a je v noći na 3. januar ja t. 1. po-' raj v Predjami Jerneju Jerčeku 2. v *?oči na 5. januarja t. 1. pa Mariji Slejko v Hrenovicah 4 kokoši. Vse te kokoši je prodal Antonu Ziberni v Vitovšah, a že v noći na 7. januarja t. 1. mu jih je nazaj ukradel. Dne 13. februarja t. 1. je bil prijet, ko je hotel prodati ravno štiri ukradene grijati, last Antona Hreščaka, posestnika v Sinadolu. Obdolženec vse tatvine ravnodušno prizna, le glede nekega kruha in klobas trdi, da ni on izmak-nil teh stvari. Porotniki so vsa štiri vprašanja in sicer prvo glede izvršenih tatvin. drugo zaradi vlačuganja. tretje, da je postal obdolženec tat iz navade in četrto, da je v Sinadolu v Bajčevem hlevu, kjer se je nahajalo ^uho listje, vžigalice prižigal in je bila nevarnost, zanetiti požar, soglas-no potrdili. nakar ga je sodišče obso-dilo na pet let težke ječe in izreklo. da se bode po prestani kazni oddal v prisilno delavnico.
♦  •
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Novo mesto, 27. maja.
Nepričakovani konec zagonetnega slučaja v Krškem.
Danes je porotno sodišče obrav-navalo slučaj, ki je bil že v zimskem zasedanju na razpravi, pa je bil v svrho nadaljnih poizvedb preložen.
Na večer sejma v Krškem, dne ly. oktobra I. 1911. ie prišel v Ko-ćevarjev hlev mlinar iz krške okolice, France Plut, da bi v tem hlevu iahko prenočil. V hlevu sta bila hlap-ca; Butoia m Knmi$eivi& ficyj je bjl
še po konci, drugi je že ležal. Buto-la kot starejši hlapec je Pluta glede prenočevanja   zavrnil,   češ,   lopov,
kaj stičeš tod okrog. Možakarja sta bila oba vinjena in začela sta se prepirati. Naposled je Butola prijel Pluta in ga potisnil iz hleva vun. Ko je Plut prišel nekako sredi dvorišča je Butola skočil za njim in ga podrl na tia tako, da je Plut z obrazom butnil ob tla. Na to ga je Butola s Čevlji ob-delavai od zadej, s pestjo pa tolkel po glavi. Končno ga je zavlekel sko-zi velika dvoriščna vrata ter ga tam vrgel na cesto.
Plut je na cesti ležeč nekaj časa vpil na pomoč in prepeljali so ga končno v ondotno bolnišnico. Bolni-ski zdravnik je konŠtatiral samo Iahko telesno poškodbo. Na podlagi sđravniškega mnenja in po izpovedi poškodovanega, je bil Rok Butola pri okrajni sodniji v Krškem obsojen na 48 ur zapora in na 20 K za bole-čine. Sodišče in zdravnik so mislili, da je stvar s ttm spravljena s sveta. Pa stvar se je s tem sele začela. Plut je namreč Čim dalje bolj tožil o bolečinah v levi nogi. Namesto na bolje, kakor so zdravniki mislili, je poškodba v kolku postajala čimda-Ije slabeja. Mogel je le za silo hoditi ob dveh palicah, polastilo se ga je splošno telesno hiranje. Tedaj se je skoro leto po dogodku obrnil zopet na sodišče, češ, da to nikakor ne gre, da bi bil povzročitelj njegove trajne nesreće tako poceni odsel s kaznijo. Sodišče je to tuđi uvi-delo, in prvo razsodbo razveljavilo. Rok Butola je prišel po pol drugem letu v novo preiskavo in nazadnje pod obtožbo radi hudodelstva težke telesne po-škodbe in ker imajo te poškodbe trajne posledice hiranja, je Butola prišel tuđi pred porotnike.
Tozadevna prva porotna raz-prava se je vršila že februarja letos. Ker pa je pri tem dogodku igrala vloge glavne priče Ana Plevanič, ki je bila takrat služkinja pri Kočevar-ju, je obtoženec verojetnost te priče skušal omajati. Očital ji je, da ima nanj jezo. ker jo je on ovadil oskrb-niku, da je krompir kradla, vsled tega jo je oskrbnik spodil iz službe. Nadalje, da je ta priča nasproti neki ženski rekla, da bo Butola že pošteno pokopala, če bo proti njemu pričala.
Vsled te obdolžitve glavne priče se je morala razprava preložiti.
Tako je Rok Butola prišel to pot že drugič pred porotnike.
Pohabljeni Plut je to pot še sla-beji, kakor je bil zadnjič. Zdravniška izvedenca dr. VavpotiČ in dr. Stra-šek sta po natančni preiskavi dognala, da je leva noga za 3 cm kraj-ša, v sredini pa je za 12 cm razlike med zdravo in bolno nogo. Hiranje je trajno in se bo Še poslabšalo. Vzrok je nastal pri zgoraj opisanem dogodku. ko je Butola Pluta s čevlji suval v kolk, vsled česar se je razlila kri. nastalo vnetje je povzročilo hromost in vsled dolgotrajnega po-čitka je otrpnilo tuđi mišičje.
Glede glavne priče Ane Plevanič predsednik ugotovi, da se je o vsem, kar je obtoženec pričo obdol-žil, vršila preiskava, se pa pri tem dognalo, da Butola ni resnice g vo-ril. Služkinja ni bila po Butoh in spioh po nikomur ovadena radi tatvine, službo pri dr. Kočevarju i sama zapustila ter šla služit k okr ine-mu sodniku v Krškem, jezen pa je le Butola na njo, ker se ji je ponujal, ona ga pa ni marala, ker je imela že — dru gega.
Ta glavna priča izpove, da je skozi okno videla ves prizor na dvo-rišcu, kako je Butola tepel, suval in vlekel Pluta po dvorišču, kako je isti vpil na pomoč, Butolu pa očital: Jezus, Marija, kaj sem ti storil, ti ne-usmiljeni človek?
Zaslišijo se tuđi priče, ki potrju-jejo, da je Plut bil preje zdrav v no-gah in da je kljub svoji kili opravlja! svojo mlinarsko službo, česar sedaj ne more več.
Po kratkem posvetovanju so porotniki razglasili nepričakovani pra-vorek: Vseh 12 porotnikov soglasno potrjuje, da Rok Butola ni kriv ob-toženega dejanja. Občinstvo je ta pravorek tako presenetil, da je po-tem sele verjek), ko je predsednik takoj nato razglasi! razsodbo, s kate-ro se obtoženec popolnoma oprosti vsake krivde in kazni.
Najbolj značilno pa je, da obtoženec sam tega ni verjel; predsednik mu je moral izrecno ponoviti opro-
stitev. Ko je Butola došel porotnike, je dejal: Tako-le kakšnih 6 tednov sem pa le mislll, da botn dobil.
Hcdcljski zabavni vlak na Borenjsho.
Kakor smo že zadnjič poročali, vozi od 1. junija t. 1. na progi Ljub-Ijana-Jesenice vsako nedeljo in praznik posebni vlak za znatno znižano vožnjo. Znižani vozni listki pa se bodo izda-jali za ta vlak le za skupno tour in retour vožnjo. Za enkratno vožnjo bodo veljale navadne vozne cene pošt-nega vlaka. Ravnateljstvo državne že-leznice v Trstu vpeljalo je ta posebni vlak kot zabavni vlak, katerega znižana vožnja pa priđe le v poštev za tistega, ki vzatne listek za tja in nazaj skupno. Vlak bode odhajal vsako nedeljo in praznik ob 1*20 popoludne iz juž-nega kolodvora ter bode vozil do Je-senic, kamor dospe ob 322 popoludne. Ravno ta posebni vlak pa se bode vra-čal ob J 48 zvečer z Jesenic in priđe točno ob 9. urizvečer v Ljubljano na južni kolodvor. Vozne cene so za tretji razred tour in retour:
Ljubljana — Škofja Loka         K  1*20
—  Kranj                     „   140
—  Podnart                 ,  2'—
—  Otoče                     ,  2*20
—  Radovljica
—  Lesce                     »  260 „       — Zirovnica
n      — Jesenice                 , 3*—
Za povratek z drugim kakor navedenim vlakom imajo kupiti potniki pri osebnih blagajnah nove vozne listke, sicer zapadejo v vlaku doplačilu ozir. globi.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. maja: Neža Zeljko, žena užitkarja, 60 let, Radeckega cesta 9.
Dne 2$. maja: Josip Planinšek, dninar, 42 let, Radeckega cesta 9.
Dne 29. maja: Marija Pokoru, postrežnica, 69 let, Ambrožev trg 6.
V deželni bolnici:
Dne 26. maja: Jakob Kokalj, kaj-žar, 68 let.
Dne 27. maja: Ivan Armič, dninar, 74 let.
Dne 28. maja: Marijana Nahti-gal, žena organistova. 36 let. — An-tonija Ostrožnik, hči tovarniškega delavca, 4 dni.
današnji list obsega 6 strani.
Izdajaielj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Naradne tiskarne:.
Lekarnarfa Jnllfa Schanraaiina ie-lodčna sol je v več nego 30 letih prišla na izboren glas kot dietetski izdelek, kar potrju-jejo premnoga priznalna pisma. Deluje točno in zanesljivo pri vseh motenjih prebave, pri že-lodčnih neprilikah, tvoritvi kisline vzpehavanju itd., tako da jo kot jako razširjeno staropreiz-kušeno domače zdravilo jako cenijo. Za izborni učinek se ima zahvaliti racionalni sestavi. — Skatlja stane K 1*50.
Mnenie gosp.   dr. T. O. Lindenthala, dunajski   sanatorij   »Dr. Ant. Loew«
ostetrični - ginekologični oddelek,
Dunaj.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Smo imeli vedno najboljše iz-kušnje v Vašim železnatim kina - vinom Serravallo, katerega bolniki prav radi jemajo.
Dunaj, 7. junija 1911.
Dr. Lindenthal.
Ifključno mijboljša Bitna voda=pE z
ffw^—=f
lvilibshUenieiK.2n
Mm                    - -
„Nuisol"
Bergraanna i Co. Dečio o/L
©97
je in ostane prej ko slej nedo-segljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju Jas in brade. V zalogi v plavi, rjavi in crni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
Borzna   poi*o6ila.
Llnbljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Urtdii karti daoajske font 29. maja 1913
■alsibanl papCrjI. 4«/« majev« rentn    .... 4*2*/o srebrna renta .... 4*/0 avstr. kronska renta   .   . 4°/o ogr-         ..                    •    • 4°', kranjske dežeino posolilo 4tt/t k. 0. čeSke dež. banke   . SrcCke !i I. 1860 '/«    .   . „     tl«ke...... m     zemeljske  1. izdaje    . H     ogrske hfpoteCnc •   . M      ć.in. komunalne      • „      avstr. kreditne   .    .    . M     ljubljanske   .... „     evstr. rdeč. križa   ,   . m    ogr.     „      „      ,   . M    bazilika   .   .   ;   .   . „     turike ....;. Ljubljanske kreditne banke   . Avstr. kredltnega zavoda .   . Danajske benčne družbe •   . Državne že'eznice   .   •   ,   . Alplne-Montan..... Češke sladkome družbe   .   . Zivnostenske banke.   .   .   . Wal«t«. Cekfnl    .,...::. Marke........ Frank!........ Lire   •   •••   •   •   »   • Rnbiji.  ...;:;..	8295 86 65 83 20 81-90 87 — 454 — i 644-— 2% •— 286--24875 237 50 478 — Ml — 64-50 5V— 3350 2710 238 50 417-— 62350 512-— 127-25 719-50 986-50 348-— 264-75 11-42 11785 95-60 9340 25325	Bligova 8315 86 85 83 40 8210 94-50 88-466 — 655 — 306-— 2%-25875 24750 483 — 487 — 69 50 59__ 37 50 3110 241-50 420 — 62450 513 — 128 25 720-50 98750 351 — 26575 11-47 118*05 9575 93 60 254 —
Žitne eene v Budimpešti.
Dne 29. maja 1913. Termin.
PSenica za oktober 1913. . Rž za oktober 1913 . . Oves za oktober 1913 .. Koruza za rnal 1913 . . . Koruza za julij 1913 .   .   .
za 50 kg 11-25 za 50 kg 9-34 za 50 kg 8*35 za 50 kg 8-03 za 50 kg   8 10
tieteoroiosično norocilo
VUlfla otd oorjeio 508*2
Srednji iračni tlak 738 mm
	Ćlt opaio-vaoja	i Stanje '' barometra T mm	S.> s 2 <u a t- *-	Vetrovi	Nebo
28. ■>■% 29.	2. pop. 9. zv. 7. zj.	1 734-2 , 736-9 ! 739-0	25-3 16-0 137	I ! si. jjzah. | sr. sever i brezvetr.	i oblačno ; nevihta j   megla
Srednja   včerajšnja temperatura  18-5°, norm. 156°. Padavina v 24  urah 26 mm.
Jako leno Mm\f
obstoječe iz 3 sob, predsobe, verande in drugih pritiklin, ter porabo že nasajenega vrta,
se odrJa takoj na Dnoajski cesti štev. 63.
Povprašati je pri gospe Sattler, kantinerkl v topnlćarski vofašnlci. — Cena 600 K.
dobro vajen podkovanja konj in finega
izdelovanja kočij.            1919
Peter Gorcpič, Kandija, Novo mesto.
»ppefmeiit     1920
od 15—16 let staro, zraožno tuđi nemŠčine za svojo  manufakt. trgovino.
T. Ogrin, Novo mesto.
Na olomnškl način iz lastnega, najboljšega vsak dan svežega sira izdelane    1568
Pelmonostrske kvarglje
št. IV. ponuja nadvoitrodska centralna mlekarna Pelmonostor v žeiezniških zabojčkih od 4—8 kop vsebine loco Pćimo-nostor po K 1-20 kopa z embalažo vred (povzetje). Poštni zabojček za vzorec z okoli 2'5 kope vsebine pošljemo franko na vsako pošto za K 450 po povzetju. Nadvoj-vodska centralna mlekarna Pćlmonostor.
Lssni nosiovodiB
LuJlII pijslill lUlIJU
z  večletno   prakso,   vešč  več jezikov,
išče službe. 1918
Ponudbe pod   šifro  „Trgovec 1913"
na upravništvo »Slovenskoga Naroda«.
Potovalei uriik
se pod dobrlnu pogojt  sprejme
pri veliki domaći, že mnogo let najbolje uvedeni, zavarovalnici   za  življenje.  —
Ponudbe na pofttni predal 82- v —==eeee    Ljubljani.    =---------—
za trgovino z mešanim blagom (špece-rija, manufaktura, železnina) se spre]me takOjt   Plača   po   dogovoru.    Ponudba
pisrreno, Josip Cučeky Knetak pri ŠL Petru na Notraniskem.
1862
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.   maja do 1-   oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte  in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava«     1178
Novi ĐA«MAn Snmijcv »JjCIijUH noipetnik
zatemni vse druge«
Stanovitnejši od usnja.   Elastičen.  Varuje Živce in hrbtni mozek. 1753                                   Bersonwerke, Dunaj VI.
,, SI^AVIJA"              I
••• • .•. vzaiemno lavarovtlit banka v Pragi. .•- - -"-BeurvBf trn* E SM«t«49t*f« — lipliiaii tiikNilM l* kapitaUi« K 123,257.695-77 H velikosti draga najemia anrtvmlnica aalt *&m i fseskozi slovansko-narodno upravo.
■r jarom aflijđn i Uđči SS?S f tomM ilM M12. -»■
r
Sprejemm zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnej§ih kombina-djah pod tako ugodnim!   pogoj!9 ko nobena druga ravarovmlnica,
Zlasti }e agrodno ravarovmnjc na doživttje in smrt z man|sajo£iini se 12                      vplaćili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti
požarnim škodam po najnižjih cenah.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje.
i Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudt zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
120 štev.
Telefon fttev. 16.
T«l«fM »tov. 18.     982
Leta 187S. ustanovljena  teluMka 4r«*ba
Kliska stavbiiska Idila i Liljaii
Stavbno podjetniitvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška delti; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
pozor vrtnarji in gostilničarji!
Na prodaj so         1$37
stavbne parcele
v blizini pokopališča pri Sv. Krizu, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje
Fr. Kunaver, kamnosek istotam.
Tipki pomatiik
19 let star, zmožen obeh deželnih jezikov, izurjen manufakturne stroke, želi nastopiti mesto v kako večjo manufakturno ev. tuđi v galanterijsko trgovino v Ljubljani. Vstop 1. event 15. juliia. Ponudbe se rrosijo pod -A. B." pofttoo leteće Kranj, Oorenfsko. 1884
Koniila
vešča slovenskega in  nemskega jezika*
ki zna dobro zanesliivo računati, z lepo
pisavo,                      1897
se sprejme pra tvrdkiHenrifc = Kenda v Ljubljani. Z=^
Višji uradnik (samec)
ali mlado vdovo,
ti je izurjena domačih del in sposobna voditi gospodin istvo,          1916
Ponudbe pod šifro „Spretna kuharica 191611 upravniitvu  »Si.  Naroda«.
G. Skrbit
Zagreb, Hica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki  in troškovnik
nazahtevobrezplačno.
*****
4&r
modna in  športna   trgovina  P.  3IAGD1Č
LjubljaricL <§># ncisproti glavne pošte &§> Ljubljcuricu
PRESELITEV
Tovarna poltva i. 1 Haglas
naznanja vdano,
9a se je vsled polkodb na hiši Cnrjaški trg štev. 7 morala začasno preseliti
s svojo zalogo in prodajalno pohištva
na Kongresni trg št. 12, vogal Vegove ulice
ter prosi najvljudneje velecenjene p. n. odjemalce, da jej blagovolijo ostati zvestL Z odličnim spoštovanjem                                  1860                                  I      I     M^aillglS
I! 500 kron!!
Vam plačam, ako Vam moj  uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev Lonček  z   jamstvenim   pismom   1 krono. —
Kemeni. Košiće (Kaschau) I. Postfach 12/64. Ogrsko.
616
11011!!! fllUIdlKI PUIIIUUIIK
dobi takol delo   9121
pri Min TurKu. Đamiale.
86   Odđa   pri   dolenjskem   kolodvoru,
Rakovniku in   Zelenem hribu.   — Več
se izve na   „Zelenem hribn11 Do-
lsnjska cesta štev. 23.    1923
Lep lokal
z velikim izložbenim oknom, prav ugo-den za  prodajalno ali obrtnika,
se z avgustom 1.1. ođda.
Poizve se v pisarni Filip SupanČlČđ,
Bleivreisova cesta  $L 18, I. nad.
Gospodična
ki zna navadno knjigovodstvo ter dobra računarica,                  1895
se sprejme v trgovino z meš. blagom.
Vstop 1. julija   1913.  —  Lastuoročne ponudbe na
Plansichter - Kanstmanle,   WEISS s:   BELA, BELATINCZ, Ogrsko. ::
NA  IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne
BI   II 1 f  kpllai fcostume,
I   II   I L   noćne ha|ief
I    II   f  f    perilo in vsako
I   II f  I    modno blago.
L U L L   Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Llublfana, Stari trg 9. Lastna blia.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s: in krstni opravi, i:
\J*      • J       •           v elegantni obliki priporoča
VlZltfllCe Narodna tiskarna.
Po ttaira pootilaščecjfl ttjegovega  <$» m. in kralj, apostolskega Veličanstva.
I^redna
c. kr. državna loterija
za skupne vofaike dobrodelne naraene.
Ta Hum leterija tiuia 21.146 dobitkiT f goteiiii i skapnem znnki 625.000 knn.
Glavni dobltek znate 200.000 K.    1911
mr tobanje bo javna oa Duaaja 3. julija 1913. - Srećka stasi 4 K. -»■
Srečke se ćobivajo v oddelku za državne lotenje na Dunaju, III., Vordere Zollamtstr. 5, v loterijskih nabirainicah, trafikah, pri davčnih, po§tnih, brzojavnih in ielezniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni crteži za kupce srečk zastonj. — Srečke se poSljejo post. prosto. Od   C. kr. lot«rlj»keg«   dobodar«tvenega   raTnateltstra  foddelck  za  drž. loterije).
Sa tO kron
se dobi eleganten damski prašni plašč ah pralvi kostum. Ravnotako za 10 K listrasta ali pralna ob/eka za gospode. Panama slamniki od 6 Knapre) in mod. trakt od20h ruiprej
Angleško sklađišče oblek
ti. ierrtodavvč, Ljubljana, Mestni trg 5.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bo-lezoi spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi    pomočki    odpovedo.
Hernlal-Dragee
Škatlja (100 kom) K  5—.  2 Škatlji za T3       eno zdravljenje.  — Tzdeluje
Delta Laboratoire H Produits Chimiques i Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Os:rsko:
Lekama MariaHi!!, Budapeita, TI. Liszt femt-KT 20
po povzetju ali ako se znesek nošlje napre.
Fotografske aparate
kakor   tuđi vse ▼ to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomaniifaktnra in droserila
„Adrija"
Bttasfoeoo kncBiionraia pniaja stnpn
2798           v LJrtljaai,
Selenburoov« ulica ftt. B.
Temnica na razpolago.
Zonanja    naročita    z    obratno    poJto Zahtcrajtc ccnikcl
Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v okolici se pod iako ugod-nimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin Accetto
Kolodvorska  ulica štev. 8.
Ljubljana,
Marije Ter. cesta ftt. U : (Kolizel). :
Fr. Kupus
Ljubljana,
Marife Ter. cesta št U : (Kolizei). :
Zaloga pobištva io taptniega blaga.
Zaleia spatnili ter iedUnib sob
:: ▼ različnih najnovejših slogih. ::
VsakgvntDB Aigi lotaUtvo.
Priznamo solidno   blago
tor najnj&je oono. Zajamteae   trpeial  isdeUd.
in>, U in zimnice
=   različne kakovosti.   ==
Velika izbira   3408
otroških vozičkov,
vsakovntuib slit ogledal iti