Palmina plačana v ejesovVtl. Leto LXXII., št. 238 LfnUfase, četrtek le. oktobra 1939 Cena Din L— ftzhaja vsak da« popoldne hrvzsmfl do 100 vrst 6 Dm Z30L od 100 do 300 vrst 6 Din 3, vočji Popust po dogovor«, Inseraml davek posebsi H »Slov v Jogosiov* Wn Ur-> za inoaomstvo Din 25-- M do 80 petit vrstd Din Z potk vrsto Dfn 4.—* UREDMSTVO IN UPRAVNtSTVO UVBUANA, In 9141 Podreznicei MARIBOR, telefon U. 76_II CHJE. podružnica uprave: SovmJ GRADEC. * 7 I NOVO MBSIO, Mufaljonsko . __Itvot StfOMinuverjevo elca 1, telefon it. 65; ni 2. teMon it. 190 // JESENICE. Ob kolodvoru 101 j tog 5 U PoHno hranilnim v Ijublkini it. 10354. Po prekinitvi turško-ruskih pogajanj: Sklenitev paktov Turale z Anglijo in Francijo Ker pogajanja z Rusijo niso rodila zaželenega uspeha, bo Tnrttja takoj podpisala z Anglijo in Francijo dogovorjene pakte o medsebojni pomoži za printer neizzvanega napada, da na ta način zavaruje varnost v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na Balkanu ANKARA, 19. oktobra, br. Ker so ostala pogajanja z Rusijo brez uspeha in se ni posrečilo skleniti z njo pakta, ki bi v skladu s turškimi dogovori z Anglijo in Francijo zagotovil popolno varnost Turčije in vseh južnovzhodnih držav, se je turška vlada odločila, da takoj podpise pakt o medsebojni pomoči z Anglijo in Francijo. Pogajanja o tem so bila že končana. Danes so prispeli v Ankaro visoki vojaški predstavniki Anglije in Francije, ki bodo določili skupno s turškimi predstavniki še zadnje določbe vojaškega značaja, v kolikor so postale potrebne glede na položaj, ki je nastal po prekinitvi turško-ruskih pogajanj. S tem bo ustvarjen jasen položaj in preprečena vsaka nadaljnja intriga na bližnjem vzhodu in na Balkanu. Pred podpisom turških paktov z Anglijo in Francijo London, 19. okt. s. Po poročilih iz Pariza je pričakovati v najkrajšem času podpisa formalnih pogodb o medsebojni pomoči med Turčijo in Francijo. Določena bo medsebojna pciajč v vojaškem, gospodarskem in finLTČnem oziru. Po zanesljivih informacijah borta pogodbi določali avtomatično medsebojno pomoč v primeru vsakega napada v vzhodnem Sredozemlju, dalje obveznost turške pomoči v primeru, da bi morala Anglija izpolniti svoje obveznosti, ki jih je dala Rumuniji in Gr- čiji, in končno diplomatsko konzultacijo o vseh vprašanjih, ki se tičejo Balkana. London, 19. okt. s. Včeraj sta v Ankaro dospela poveljnik angleške kopne vojske na Bližnjem vzhodu general Wavel in poveljnik francoske vojake na Bližnjem vzhodu general Weygand. Imela bosta ofi-cielne razgovore s turškim generalnim štabom. Razgovori se prične danes dopoldne. Včeraj sta posetila šefa turškega generalnega štaba in vojnega ministra. Pogajanja se lahko nadaljujejo London, 19. okt br. » Moskve, da je turški zunanji minister Sa-radzoglu pred svojim odhodom iz Moskve izročil ruskim merodajnim činiteljem spo-me*uco, v kateri je jasno definiral turško stališče glede na vsa mednarodna vprašanja. Ta spomenica vsebuje tudi turške predloge za nov sporazum. Moskva 19. okt e. Moskovski dopisnik »Daily Telegrapha« je dobil iz odločilnih sovjetskih krogov informacije, da se bodo pogajanja med Turčijo in Rusijo nadaljevala s pomočjo turškega kmetijskega ministra Erkmena, ki je včeraj prispel v Moskvo. Uradno je sicer obiskal veliko moskovsko kmetijsko razstavo, vendar je v Times« poroča iz I njegovem spremstvu neki visok uradnik .a«i.- co i turškega zunanjega ministrstva, kar je do- kaz, da prijateljski odnosi med Moskvo in Ankaro zaradi neuspeha zadnjih pogajanj niso bili omajani Dopisnik »Dafly Telegrapha pravi, da je v splošnem bodoča politika Rusije odvisna od razvoja vojne na zapadu. Ankara, 19. okt br. Pod predsedstvom predsednika republike se je snoči sestal ministrski svet Seji sta prisostvovala tudi predsednik velike narodne skupščine te šef generalnega štaba maršal Cakmak. Na seji so proučili položaj po prekinitvi pogajanj v Moskvi in sprejeli potrebne sklepe. Ruska politika na Balkanu pod vplivom nemških teženj London, 19. akt. z. V londonskih političnih krogih živahno komentirajo prekinitev turško-ruskih pogajanj in razpravljajo mnogo bolj o ozadju te prekinitve, kakor pa o njenih neposrednih vzrokih Kolikor se je moglo v Londonu izvedeti, je Rusija takoj v začetku postavila zahtevo, da mora Turčija zapreti dardanel-ske ožine za vse tuje vojne ladje. V teku poznejših pogajanj je Rusija to svojo zahtevo glede na obveznosti, ki jih je prevzela Turčija do Anglije in Francije, nekoliko modificirala, tik pred zaključkom pogajanj pa se je zopet vrnila na svojo prvotno zahtevo. Izgleda, da je Rusija hotela pridobiti Turčijo za svoje cilie na Balkanu, kar pa se ji ni posrečilo. Turčija je ostala zvesta svojim obveznostim do Anglije in Francije, pa tudi po balkanskih držav. Sedaj je treba počakati, da se bo videlo, kake politike se bo Rusija v bodoče posluževala napram Turčiji in ali se namerava tudi napram balkanskim državam posluževati metod, kakor jih je upo-uporabila napram baltiškim državam. Vsekakor se lahko reče. da pomeni prekinitev turško-ruskih pogajanj diplomatski poraz. Rusije in Nemčije. Vsi londonski listi posvečaio posebno pozornost dogodkom in vestem, ki so v zve- zi z neuspelimi pogajanji med Rusijo in Turčijo. »E ven ing Standard« v svojem članku poudarja, da je Turčija zavrnila nove raske predloge in s tem preprečila Stalinove načrte ter ostala zvesta Angliji in Franciji. Turčija sicer ni odgovorila s kategoričnim »ne«, toda Anglija in Francija nikoli nista dvomili v pristnost turškega prijateljskega zadržanja do Anglije in do Francije. London, 19. okt. s. Po informacijah me-rodajnih francoskih krogov je imela misija turškega zunanjega ministra Saradzo-gla v Moskvi namen, da spravi v sklad prijateljske odnošaje med Turčijo in Rusijo z obveznostmi turških pogodb z Anglijo in Francijo. Prihod nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo pa je povzročil izpremembo v ruski politiki glede južno vzhodne Evrope in rusko-turških pogajanj. Na intervencijo Ribbentropa je Rusija spremenila svoje stališče do balkanskih vprašanj. Ni dvoma, da je tudi odhod nemškega poslanika von Pape-na iz Ankare v Berlin v zvezi s prekinitvijo rusko-turških pogajanj. Turčija in Rusija pa sta si vsekakor dali medsebojna zagotovila, da ostanejo njuni odnosa ji slej ko prej prijateljski V Berlinu so presenečeni Berlin. 19. okt. e. Odhod turškega zunanjega ministra iz Moskve in ustavitev pogajanj med Rusijo in Tuičijo je v tukajšnjih političnih krogih izzvala pravcato presenečenje in precejšnjo zaskrbljenost. Iz službenih krogov še ni izšel noben komentar o tem dogodku. V teh krogih so bili prepričani, da bodo pogajanja v Moskvi ta teden uspešno zaključena in da se bo v vsem položaj na Balkanu in na Črnem morju popolnoma razčistil. Kljub uradnemu turškemu komunikeju, v katerem je bilo naglašeno, da so odnošaji med Turčijo in Rusijo še vedno prijateljski in da hoče Turčija ohraniti prijateljsko atmosfero, v kakršni so se pogajanja v Moskvi vodila, je političnim krogom v Berlinu zdaj jasno, da pogajanja niso bila samo prekinjena, temveč, da so zaključena in sicer z neuspehom. Turški zunanji minister Saradzoglu, ki ga imenujejo »očeta angleško-turškega sporazuma«, je moral v Moskvi premagovati velike ovire in se bo moral še težje boriti v bodočnosti za ohrantsv normalnih odnosajev med Rusijo in Turčijo. Glavno vlogo je igralo vprašanje Dardanel in prav to vprašanje je Saradzogla spravilo v težak položaj. Postavljen je bil pred odločitev ali naj samega sebe prekliče in korigira, v kolikor se je Turčija na njegovo pobudo vezala z Anglijo, ali naj zapusti Moskvo praznih rok. Zgodilo se je. da je Saradzoglu zapustil Moskvo. Z nemške strani se zavrača domneva, da je hotela pri pogajanjih s Turčijo Rusija zagotoviti Nemčiji interesno sfero na Balkanu. V nemških političnih krogih pravijo, da je ta trditev intriga Angležev. Angleška politika gre za tem, da odvrne kolikor mogoče Turčijo od Rusije in Turčijo približa Italiji. Sicer pa pravijo v Berlinu, da nimajo še točnih informacij o vzrokih neuspeha pogajanj med Rusijo in Turčijo in da bodo razlogi, ki so povzročili neuspeh znani In občutljivi šele ob nastopu reperkusije tega dogodka, ki se bo pokazala v najkrajšem času, V svojem komentarju o rusko-turških pogajanjih pa objavlja »Lokalanzeiger« Turčiji direkten opomin, oni da je njen sporazum z zapadnima veleaOnnft v na- sprotju z vprašanji, ki bi jih bilo treba urediti med Rusijo in Turčijo. List poudarja, da Turčija glede na težkoče, v katerih se nahaja, ne sme pozabiti, da sta Nemčija in Rusija dva prijateljska naroda in da bi morala zato svoje odnošaje prilagoditi temu obojestranskemu prijateljskemu razmerju. Intrige na Balkanu so se že pričele Sofija, 19. oktobra e. V Sofiji so se včeraj razširile vesti, da je prišlo v Beogradu do demonstracij proti Bolgariji in da so demonstranti razbili vse šipe na oknih bol garskega poslaništva v Beogradu. Snoči je glede na te vesti objavilo sofijsko policijsko ravnateljstvo uradni komunike in demanti, v katerem najostreje obsoja razširje-valce teh lažnih vesti ter opozarja, da bodo oblasti proti vsem, ki jih širijo, strogo postopale. Sofijski »Mir« je v posebnem član ku ostro obsodil zlonamerni manever tistih ki razširjajo take izmišljene vesti. Med drugim pravi list. da je po mnogih težko čah, ki jih je bilo treba premagati, in po mnogih žrtvah bil sk!enjen med Bolgarijo in Jugoslavijo pakt o večnem prijateljstvu Sovražniki tega pakta pa *e vedno niso nehali intrigirati in skušajo kaliti dobre odnošaje med obema državama. Vemo, da bi uekater: sovražniki obeh držav imeli koristi od tja. če bi se odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo poslabša h zaradi tega se poslužujejo manevrov, v katere noben resen človek ne more verjeti. Bolgarsko mnenje Sofija. 19. oktobra e. List »Slovo« je objavil včeraj daljši članek c pogajanjih med Turčijo in Rusijo, v katerem je med drugim poudarjeno, da Bolgarija, ki je za politiko nevtralnosti in za ohranitev miru na Balkanu, obžaluje da se Turčija in Rusija nista sporazumeli. Bolgarija to tem huje občuti, ker želi, da se razmere ob Črnem morju konsolidira jo. Verjetno pa je, da bo priši j do novih pogajanj v kakšni novi obliki kajti Turčija ne more obrniti hrbta svojemu močnemu sosedu na severu. V Bukarešti odobravajo odločen nastop Turčije v obrambi skupnih interesov BukareSta, 19. oktobra a V romunskih službenih krogih menijo da se glavna vprašanja, zaradi katerih pogajanja Turčije v Moskvi niso uspela, ne tikajo neposredno Rumunije. Ruske zahteve in turški predlogi so res vsebovali tudi nekatere točke, v katerih je šk> za zadeve, ki so v zvezi z Rumunijo, toda vse te zadeve so brle drugovrstnega pomena. V glavnem je šlo pri pogajanjih med Turčijo m Rusijo za bodoče odnošaje Turčije s Francijo in Anglijo. Z velikim zadovoljstvom so odločilni činitelji v Rumuniji sprejeli na znanje, da je Turčija držala svojo besedo, ki jo je dala Franciji in Angliji ter je s tem izrazila svojo pripravljenost, da izpolni vse svoje obveznosti do teh dveh zapadnih velesil. Z enakim zadovoljstvom pa je bila sprejeta tudi izjava iz turških vladnih krogov. da si Turčija še nadalje želi prijateljskih odnošajev z Rusijo. V splošnem so v Bukarešti zelo zadovoljni s stališčem, ki ga je Turčija zavzela napram Rusiji, kakor tudi glede njenega zadržanja do zapadnih velesil. Mnogo razpravljajo v Bukarešti tudi o vprašanju regionalnih blokov nevtralnih držav. Na odločilnih mestih so izjavili, da se tudi na konferenci v Stockholmu očitno kaže stremljenje po osnovanju regionalnih blokov nevtralnih držav in da tako stremljenje v sedanjem položaju v Evropi nimajo samo severne države, temveč tudi vse države na jugovzhodu Evrope, za kar se posebno zavzema Italija. Rumunija brez vsakega obotavljanja zaupa v zavezniško Turčijo, da bo s svoje strani zavarovala skupne koristi Nemška utemeljitev preseljevanja Nemcev Naselitev na Poljskem naj zagotovi trajno posest osvojenega ozemlja Berlin, 19. oktobra AA. Nemška politič-no-diplomatska korespondenca se bavi z re-patriacijo Nemcev iz baltiških držav ter pravi med drugim: Ves nemški narod pozdravlja z dobrodošlico prve baltiške Nemce, ki so zapustili ozemlje, ki so ga njihovi očetje pred stoletji priključili evropski civilizaciji. Vsi Nemci iz baltiških držav se bodo naselili v velikem nemškem rajhu. Repatriirani Nemci bodo morali prijeti za novo delo. Naseljeni bodo v krajin, kjer istotako vsak kamen priča o tem, da je nemška civilizacija ustvarila napredek tam, kjer je poljsko gospodarjenje napravilo potrebo ponovno pristopiti k delu in obnoviti red. Nemci sprejemajo nase to žrtev ter sledijo zgledu svojih prednikov. Vrnili bodo ozemlje, na katerem se bodo naselili, vplivu nemške kulture ter obnovili vse ono, kar je sovraštvo uničilo. Ves nemški narod bo znal ceniti pravo vrednost velike žrtve Nemcev, ki se odzivajo pozivu vodje Nemčije in ki so odločeni izpolniti svojo dolžnost, ko zapuščajo svoja stara ognjišča. Vsak Nemec, ki pozna žilavost in delavnost, posebno pa organizacijske sposobnosti te nordijske skupine velikoga nemškega naroda, je prepričan, da se ni mogla najti boljša izbira za obnovo tega starega ozemlja nemške kulture. Tem starim izkušenim pionirjem nemške kulture bo zaupana naloga, da pod zaščito Nemčije izvrše nove podvige. Pogajanja s Rusijo Berlin, 19. oktobra e. V Moskvo je odpotovala nemška delegacija za pogajanja o izselitvi nemških manjšin a ruskega ozemlja. Is zanesljivih virov se je zvedelo, da v tej akciji ne gre za vse Nemce, ki prebivajo v mejah Rusije, temveč samo za Nemce, ki prebivajo v Voiinijl Nemška delegacija žen, da bi se pogajanja hitro končala, da bi se takoj nato začela pogajanja za izselitev Nemcev iz vzhodne Galicije. Glede izselitve Nemcev ob Volgi nemška delegacija še ni ničesar ukrenila in to vprašanje ***** •» za nt London, 19. oktobra s. Po poročilih iz Moskve bodo morali vsi Nemci v ruskem delu Poljske sprejeti rusko državljanstvo ali pa se izseliti k Težave na Estonskem Riga, 19. oktobra mp. V izseljevanju nemških Baltov je nastal zastoj in so zaradi tega ladje, ki bi morale izseljence odpeljati, odgodile odhod za nedoločen čas. Mnogi nemški Balti se namreč branijo zapustiti deželo. Riga, 19. oktobra br. Pogajanja o ureditvi finančnih vprašanj v zvezi z izselitvijo Nemcev iz Letonske so zastala. Zaradi te- Cso bili danes tu zadržani Nemci, ki so meravali z drugim parnikom nemške organizacije »Kraft dur c h Freude« odpotovati v Nemčijo. Nacistična zarota na Madžarskem? London, 19. okt s. Iz Budimpešte poročajo, da so madžarske oblasti aretirale nt pristašev madžarske nacionalno-socialistične organizacije. Oblasti so ugotovile, da so aretiranci pripravljali nasilno spremembo režima na Madžarskem. Budimpešta, 19. oktobra. A A. MTT: CJa-ni razpuščenega madžarskega pokreta nadaljujejo svojo tajno akcijo ter so začeli v prestolnici In raznih mestih Siriti revolucionarne brošure. 30 oseb je bilo aretiranih zaradi tiskanja in razširjanja letakov. V toku preiskave so našli tudi tiskarski stroj pokreta. Preiskava je ugotovila, da se je organizacija madžarske legije začela enako, kakor »tabor izvoljenih«, katerega člani so morali priseči zvestobo Sa-lasijevem pokretu. Namen legije je btl ustanovitev madžarske delavske države z nasilnimi sredstvi. V zveri s to afero je bilo aretiranih 110 oseb. Preiskava se nadaljuje. Vse vesti tujega tiska o obsegu tega pokreta, v kolikor presegajo okvir tega sporočila, so brez vsake osnove ln ne odgovarjajo dejstvom. Rusi ovirajo izvjz iz Rumunije v Nemčijo Črnovice, 19. okt. br. V trgovinskem prometu med Nemčijo in Rumuniio je nastal popoln zastoj, ker ie rova ruska meja zaprta. Na rumunskih omejnih postajah se je koncentriralo do 300.000 ton masla, olja. fižola in drugih rumunskih pridelkov za Nemčijo. V Rumuniji oride^ujeio letno 2.5 milijona stotov fižola, ki ga je doslej vsega odkupila Nemčija. Razdelitve Poljske nihče ne priznava London, 19. okt. br. V spodnji zbornici je državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve izjavil, da doslej se ni nobena vlada priznala razdelitev Poljske ne de jure, ne de facto. Poostrena kontrola nad tujci v Švici Bern, 19. oktobra br. Švicarska zvezna vlada je izdala poostrene ukrepe glede bivanja inozemcev in političnih emigrantov v Švici. Odslej je bivanje vseh onih, ki pridejo v Švico kot begunci, vezano na posebno dovoljenje oblasti. To dovoljenje je začasno in ne sme v nobenem primeru dovoliti stalne naselitve. To velja tudi za primere, ko se premožni tujci kapitalno udeležujejo pri švicarskih podjetjih ali oženijo s švicarskimi državljankami. Oblasti lahko vsakemu beguncu določijo kraj bivanja, ki ga ne sme brez dovoljenja zapustiti. Načelno pa velja Švica samo kot prehodno ozemlje za vse begunce brez razlike. Tujci, ki bi zagrešili spekulacije, veriženje ali oderustvo, se morajo takoj izgnati. Premožni emigranti morajo plačati za dovoljenje bivanja v Švici posebne prispevke v fond za vzdrževanje siromašnih emigrantov. Vsak inozemec se lahko takoj izžene, če bi se pregrešil zoper interese Švice. Posebne določbe veljajo za vojaške dezerter-jc in ugledne politične begunce, ki pa se morajo prav tako na švicarskih tleh vzdržati vsakega političnega udejstvovanja. Vprašanje Finske glavni predmet stockholmske konference Stockholm, 19. okt. e. Is zanesljivih vi- . te Je izvedelo, da sta predsednik fin- ) ske republike Kalio in finski zunanji minister Erkko na var jev skandinavskih finskem aja—a slede na ruske zahteve. Erkko Je zbranim predstavnikom postavil vprašanje, ali more Finska računati na pomoč skandinavskih držav in kak ina bi bila ta pomoč, če bi bila Finska prisiljena uporabiti sa obrambo svojih življenjskih 19. okt. br. Finski poslanik je izročil prezidentu Rooseveltu poslanico finskega predsednika Kallia. V imenu fin-skega naroda, pravi Kalilo v svoji poslanici, izražam vam in vašemu velikemu ameriškemu narodu vso zahvalo za simpatije in moralno podporo, ki ste jo nam f»fc~1f v teh dneh. Veliko zanimanje, ki ste ga pokazali za nas položaj nam v našem spominu ne bo nikdar obledelo. Hdsmki, 19. okt e. Tukajšnji večerni listi izrecno opozarjajo na izredno prisrčen sprejem finskih gostov na konferenci v Stockholmu, obenem pa komentirajo odgovor, ki ga je poslal predsednik zveze sovjetskih ruskih republik ameriškemu predsedniku Rooseveltu. Posebno uttsi nečetrje Je vzbudila v finski prestolnici 1 * M JivJfe Is Wa- I shingtona, da je vsebina pisma, ki ga je poslal Kalifiin Rooseveltu. taka. da se po njej lahko zaključi, da je v bodoče ohranitev miru med Rusijo in Finsko nemogoča. Zarati te vesti je nastalo v finskih političnih krogih mučno razpoloženje in upanje v mirno rešitev spornih vprašanj med Finsko in Rusijo se je zaradi tega omajalo. Solidarnost Amerike Washlngton, 19. okt. e. Predsednik Roo-sevelt in predstavniki 20 držav Amerike so včeraj poslali švedskemu kralju Gustavu pozdravno brzojavko, v kateri pravi Roosevert med drugim da se Amerika pridružuje pobudi, ki jo je Švedski kralj dal in da vsa Amerika podpira stremljenja, ki jih hočejo predstavniki severnih držav izraziti ob tej priliki. Tudi Amerika je za ohranitev načela zakonitosti in reda ter bo aledfla z velikim zanimanjem poteku konference v Stockholmu. Rusija zahteva takojšnje nadaljevanje pogajanj London, 19. okt AA. Reuter Po poročilih iz evropskih prestolnic je sovjetske vlada zahtevala, da se šef finske delegacija Pasfldvi čimprej vrne v Moskvo zaradi • Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«« četrtek, 19. oktobra 1939. Italija zavrača vsako sodelovanje z Rusijo Prepričana je tudi, da bo svoje zahteve dosegla brez vstopa v vojno London, 19. oktobra br. Kralj Jurij je včeraj sprejel v nastopn. avdienci novega italijanskega poslanika Bastianinija Bastia-nini je v svojem govoru poudaril željo Italije po prijateljskem sodelovanju Italije z Anglijo, kralj Jurij pa je v svojem odgovoru podčrtal željo Anglije, da zavlada po vsem svetu pravičen mir, sloneč na spoštovanju mednarodnih obveznosti Rim, 19. oktobra br. Italijanski listi objavljajo obširna poročila o nastopni avdienci novega italijanskega poslanika v Londonu, pri čemer ponovno podčrtavajo. da Ba-stianini ni prinese! v London nobene spomenice Mussolinija ali kakršnekoli druge mirovne predloge. Daljna poročila objavljajo tudi o prvem sestanku novega italijanskega veleposlanika v Londonu Bastianinija z angleškim zunanjim ministrom lordom Hahfaxom. »Giomalc d'ltalia« piše, da je razgovor trajal celo uro in da sta državnika načela vsa vprašanja evropske politike, ki so nastala odkar sta se Bashanini in Ha-lifax zadnjič srečala v Rimu ob priliki obiska premiera Chambcrlaina v Rimu Po razgovoru je Bastianini izjavil, da je Italija še vedno pripravljena dati na razpolago vojujočim se državam svojo pomoč in narediti sleherno uslugo, če bi šlo za mirovno posredovanje. Taki želji vojujočih se držav bi Italija vedno u&treg.'a Ponovno pa je italijanski poslanik Bastianini izjavil, da ni prinesel v London nikakršnih konkret nih predlogov za priče tek mirovne akcije ali za organizacijo bloka nevtralnih drla\ na jugovzhodu Evrope. Curih, 19. oktobra o. »Zii reber Zeitung« peroča iz Rima, da smatra Muaaolini izpol nitev italijanskih aspiracij v severni Atrik in na Rdečem morju kot zadevo, ki je n; treba rešiti z vstopom Italije v vojno, ker je rešitev teh vprašanj možna po diplomatski poti. Italijanski merodajm krogi smatrajo, da je prišla v neposredno bližino nevarnost, da izkoristi sedanjo vojno boljše viška Rusija za svoje namene Nova nemška smer ni nikakor izpremenila italijanske politike napram Rusiji ter bo Italija tudi še nadalje proti Moskvi Italija gradi svojo politiko na tem, da se ruska ekspanzivnost omeji in da se prepreči komunistični vdor v Evropo. Italija nikakor ne m i* h žrtvovati sadov svoje borbe proti komunizmu v Španiji zaradi novih političnih kombinacij. V istem smislu mora Italija podpreti medsebojni sporazum balkanskih držav, da bi Balkan z njeno pomočjo postal ovira za prodiranje komunizma na zapad. New York. 19 oktobra mp. United Press poroča iz Tunisa, da sta protektoratna vlada v Tunisu in italijanska vlada podpisali sporazum glede obojestranskega največjega števila Čet na libijski meji. Na zapadu nič novega Pri zadnjih spopadih so imeli Nemci velike izgube — Domneve o nemški taktiki Pariz. 19. oktobra. A A. Hava3: Snočnje sporočilo francoskega vrhovnega poveljni-štva se glasi: Na vsem bojišču ni bilo sprememb. Velika aktivnost izvidniških oddelkov, posebno med Mozelo in Saaro. Bruselj, 19. okt. mp. Vojaški poročevalec Independence Belge, polkovnik Ri-get, poroča, da je francosko poveljstvo načrtoma odredilo izpraznitev najsprednej-ših postojank, ki so služile za opazovanje. Francozi namenoma izzivajo Nemce k napadu, ko se pa približajo utrjenim postojankam, jih zasujejo z uničujočim bobneč:-m ognjem, ki prizadene Nemcem velike izgube. Nemci so v poslednjih dneh poslali v borbo cele pehotne divizije, pri čemer je zbudilo vel-ko pozornost dejstvo, da pri napadu niso sodelovala letala in tanki, katero taktiko je nemško poveljstvo dosledno izvajalo na Poljskem. Napadi so bih izvršeni le po pol ure trajajoči topniški pripravi, vendar so granate udarjale le v postojanke, ki so jih Francozi že prej izjpraznili. Francosko poveljstvo dosledno izvaja taktiko čakanja. Parizt 19. okt. br. O položaju na fronti poročajo nocojšnji listi, da se spričo Včerajšnjih in današnjih bojev bistveno ni spremenil. Na fronti dežuje. Nemci so v glavnem pričeJi utrjevati svoje postojanke. Okrog njih grade žične <4> re. Na postojankah urejajo tudi teren za svoje avtomatsko orožje Do večjih bojev je prišlo le južno od Saarbrilckena. ker so Nemci pritisnili na Francoze, da bi si tako iz- j ravnah frontno linijo. Francozi so tu dobro zaščiteni po večjem gozdu, tako da Jim sovražnik ni mogel do živega. Luxemburg, 19. okt. ni p. Usti poročajo, da. so nemški vlaki včeraj pripeljali v Aachen in Trier večje število ranjencev z zapadne fronte. K temu pripominjajo, da so biie nemške izgube nesorazmerno večje kakor pri bor jeni taktični uspehi Nemški napad se je takoj izjalovil in ustavil, ko je naletel na utrjene francoske postojanke. Borbe se vodijo še vedno na nemškem ozemlju. Bruselj, 19. okt. mp. Snočnji »Petit Pa-risien« poroča, da je francoska vlada odredila delno evakuacijo Alzacije. Iz Mul-housa je že odšlo 75.000 oseb v Biaritz in v druge kraje ob Biskajskem zalivu. Berlin, 19. okt. z. P riče tek večjih bitk ter ojačeno letalsko in podmorniAko akcijo Nemčije tolmačijo v tukajšnjih krogih kot začetek že napovedane ostrejše vojne proti obema zapadnima velesilama. Vendar pa vojaške akcije niso tolikega strateškega pomena, kakor psihološkega, kar se vidi zlasti tudi po tem, da skuša nemška propaganda vsak najmanjši uspeh čimbolj izkoristiti v svoje namene. Z dosedanjimi uspehi, zlasti pa z vdorom v Scapa Fk>\v skuša nemška propaganda dokazati nadmočnoat Nemčije v zraku in na morju in ohrabriti nemški narod za nadaljevanje neizprosne vojne, V tukajšnjih diplomatskih krogih pa mislijo, da je vse to le priprava za novo diplomatsko akcijo, ki jo bo začela Nemčija, da s-e izogne daljši vojni ah pa za to, da pridobi za aktivnejše sodelovanje Rusijo. London, 19. okt. k. Povečano nemško aktivnost na zapadni fronti tolmačijo v nekaterih londonskih krogih kot znak, da se skuša Nemčija izogniti daljši vojni na ta način, da stavi vse na eno karto. Izgleda, da računajo v Berlinu s tem, da se bo tudi na zapadni fronti obnesla taktika naglih prodorov, kakor so se Je Nemci posluževali na Poljskem. Ujeti nemški mornarji London, 19. okt. br. Danes je bil po radiu objavljen drugi seznam nemških ujetnikov v Angliji. Včeraj je bilo objavljenih 11 imen članov posadk podmornic TJ 27 in TJ 39, ki so jih rešili, ko so angleške vojne ladje potopile obe podmornici. Danes so bila objavljena imena nadaljnih 10 ujetnikov. Med njimi je tudi kapetan bojnega broda Brand. Tudi vsi ostali so mornarji. Vojašnica v samostanu Amsterdam, 19. okt br. Katoliško glasilo »Teteb« poroča, da so nemške oblasti v Bardelu, majhnem okraju v bližini nizozemske meje zaplenile tamkajšnji frančiškanski samostan. Frančiškani so se morali odseliti v Brunau. Samostan je bil preurejen v zasilno vojašnico. Racionalizacija H vil v Franciji Pariz, 19. okt. br. V Franciji se je pričela racionalizacija živil. Uradni Ust je danes objavil dekret, po katerem se v bodoče v ponedeljek ne bo smelo prodajati ne govedine, ne svinjine, niti jagnjetine. Ze doslej je bilo v navadi, da se svinjina v ponedeljek ni prodajala. Tudi v Angliji napovedujejo racionalizacijo nekaterih vrst najnujnejših življenjskih potrebščin, a z njo računajo tam šele na zimo. Churchill padal ostavko? Pariz, 19. oktobra AA Štefani. V tukajšnjih političnih krogih so se snoči trdovratno širile vesti, da je angleški mornariški minister, lord Churchill, dal ostavko. Ta sklep lorda Churchilla naj bi bil posledica ostrih kritik angleških pomorskih krogov zaradi dosedanjega podcenjevanja nasprotnika ter vsled nezadostnih obrambnih ukrekov proti akciji sovražnika. Angleški predsednik vlade Chamberlain naj bi bil zaprosi] Churchilla, naj umakne ostavko. Letalski napadi L°ndon, 19. okt. e. Ministrstvo za informacije javlja, da so se včeraj popoldne zopet pojavila nemška letala nad Scapa Fk>-\vom, ki so hotela fotografirati oporišča in utrdbe v Orknejskem otočju. Protiletalske baterije so nemška izvi dni ška letala pognale v beg, preden je mogel opazovalec opraviti svojo nalogo. Poročilo pravi, da je eno izmed nemških letal bilo sestreljeno in je padlo na škotsko ozemlje. London, 19. okt. s. Letalsko ministrstvo javlja, da so se nemška izvidniška letala včeraj dvakrat skušala približati Scapa Flowu. Prvič so priletele 9 severa od Kir-k\valla, drugič pa z juga od Dtmcansbv. Dve letali so opazili nad Pentland Fir-thom, ki loči Orknevsko otočje od Škotske. Eno letalo, ki ga je protiletalsko topništvo močno obstreljevalo, se je modalc spustiti v severni škotski in ga sedaj iščejo. na morju Amsterdam, 19. oktobra AA. S holand-skega otoka Sirmonikov je prispela vest o borbi med šestimi vojnimi ladjami m 12 aeroplani na Severnem morju Streljanje" se je jasno slišalo, vendar ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi pripadajo ladje in letala London, 19. oktobra 8. Pretekli teden 10 angleške kontrolne postaje zaplenile 23.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Od začetka vojne je bilo skupno zaplenjenih doslej 338.000 ton. Washington, 19. oktobra s. Predsednik Roosevelt je včeraj sporočil, da je vsem podmornicam vojujočih se držav prepovedan dostop v ameriške luke in teritorialne vode. Izjeme veljajo samo. Če je to neizogibno, na primer v hudih viharjih. Roose-veltova prepoved, da se podmornice tujih vojskujočih se držav približajo ameriški obali, sloni na § 9. sedanjega zakona o nevtralnosti, ki predvideva gostoljubnost za podmornice samo v primeru višje sile Položaj v Varšavi Pariz, 10. okt. e. Neki poljski podoficir, ki je ostal v Varšavi Se po predaji ln ki se mu Je posrečilo pobegniti, je prispel v Pariz ter opisuje položaj v Varšavi takole: Popolnoma so porušeni kraljevski dvorec, katedrala Sv. Jana, evangeljska cerkev, poslopje zunanjega ministrstva, veliko gledališče, narodni muzej, galerija slik, parlament, centralna pošta, narodno gospodarska banka, palača Keczln&k*h, v kateri je bilo ameriško p«lan.št>o, palača Kronberg, dva največja hotela Priatol in Evropski hotel, večina hiš na Zamkovem trgu, vse hiše v Maria'aki ulici in ulici Novi svet. Zanimivo je, da ni bil porušen noben most preko Visie. Za začasnega varšavskega župana in šefa celotne uprave so Nemci postavili d.. Otona Helmutha, župana v Duaseldorfu. Povodnji v Angliji London, 19. okt w. V srednji Angliji so nastale velike povodu ji. Nad 600 kvadratnih milj ozemlja med Lanchesterjem in Bukinghamahirom je pod vodo, ki stoji ponekod nad poldrugi meter visoko. Voda je odnesla tri velike mostove in izpodko-pala mnogo cest in nasipov, tako da je ves promet ustavljen. Nova politika Estonske Tallin, 19. okt. AA Na skupni seji obeh predstavniških domov je predsednik vlade preči tal deklaracijo nove estonske vlade, v kateri se pravi, da Estonska spremlja s jozornostjo borbo 2 velikih sil. v katero o pritegnjeni tudi neki mali narodi ter da se je politični položaj v Evropi v zadnjih ineh znatno spremenil. Zato le Estonska dobila novo vlado, v katero so vstopili predstavniki raznih struj. Glavni cilj estonske zunanje politike je ohranitev prijateljskih zvez z vsemi sosedi ter ostalimi državami v Želji, de se pospešijo tudi gospodarski odnošaji. S sklenitvijo pakta z Rusijo so nastali prijateljski odnošaji s to vzhodno velesilo na osnovi medsebojnega zaupanja in podpore. Estonska vlada bo ostala v sedanji vojni nevtralna, ter bo skrbela za svojo gospodarsko aktivnost Svojo narodno obrambo bo Estonska vlada še v nadalje izpopolnjevala. Izvedla br reformo estonske zunanje politike na gospodarskem polju. tako. da si bo zacoto-I vila potrebne" tržišča ze svoje oro>zvode j Gcvorec o preseljevanju Nemcev iz Esto-\ nije v Nemčijo, je predsednik vlade dejal - To vprašanje je v stvari prava revolucija v zgodovini Estonske. Estonska vIl-da se bo potrudila izvesti sporazum, ki ga 1e sklenila z Nemčijo ter bo pokazala dobro voljo, da se vsa odprta vprašanja * to državo rešijo na zadovoljiv način. Velika prometna ovira v Ljubljani je starinska enonadstropna hiša št. 11 v Igriški ulici Ljubljana, 19. oktobra. V zadnjih letih se je lice Ljubljane že zelo izpremenilo in so padla poslopja, ki so bila velike prometne ovire. Urejeno je bilo središče mesta, regulacijski načrti pa so posegli tudi v predmestja. Izboljšanja je bilo predvsem deležno Trnovo, kjer so razširili cesto in odprli pogled na župno cerkev. Kljub dolgoletnemu preurejevanju pa imamo tudi sredi mesta še veliko prometnih ovir, ki bi jih bilo nujno potrebno odstraniti. Ena največjih je starinska, e nori ad str opna hiša št. 11 v Igriški ulici, ki apira sicer zelo prometno cesto v širini skoraj 5 metrov. Igriška ulica je že pred 'eti prevzela pomembno vlogo, saj pomeni za avtomobiliste, ki vozijo po Šelenburgo-vi ulici in Gradišču proti Rimski in Tržaški cesti, najkrajšo zvezo s tema važnima prometnima žilama. Še živahnejša je Igriška ulica odkar vozi po Gradišču in Rimski cesti tramvaj in je na vogalu Gradišča in Rimske ceste nastal za avtomobiliste ^elo nevaren oster ovinek. Hiša št 11 v Igriški ulici 1e posebno velika ovira zlasti zaradi tega. ker stoji na izhodu Igriške ulice na Borštnikov trg. kjer je tudi postajališče avtobusov, ki prihajajo iz Polho\rega gradca, z Vrhnike in drugih krajev ob Tržaški cesti. Njen last- nik je ugleden obrtnik g. Franc Škafar ln jo je že pred leti pod ugodnimi pogoji ponudil mestni občini v odkup. Odkup hiše bi prej utegnil ovirati tudi njen prejšnji lastnik in po prodaji izgovorjeni užitkar, zdaj že pok. Bolte, po njegovi nedavni smrti pa ni za odkup te hiše nobene ovire več. Ce bi jo mestna občina odkupila in podrla, bi bila cesta na tem kraju lahko razširjena na normalno širino, ki znaša okoli 12 m. zdaj pa je široka komaj 5 m. Kaj pomeni takšna ožina ob izhodu na prometni Borštnikov trg si lahko mislimo, o tem pa bi vedeli veliko povedati tudi avtomobilisti, ki tvegajo vožnjo po tej ulici. Cim bo hiša št 11 v Igriški ulici odkupljena in podrta, bo ulica dovoli Široka da bo brez vseh nevarnosti zmogla velik avtomobilski in sploh vozni promet, ki mu zdaj ni kos. Ce ;e bil ureien dohod do trnovske cerkve, ki še daleč ni tako prometen, je tem boli upravičeno pričakovanje da bo občina spoznala interese javnosti, varnega prometa in prometne interese sploh ter ukrenila vse potrebno, da na tei več kot kočljivi točki sredi mesta odstrani nevarno oviro To zahteva naposled rud; ureditev starodavnega Borštnikovega trga ki zasluži, da mn posvetimo vsstl tolflGn pozornosti, kolikor smo je že pn_d leti posvetili Trnovemu. Nase gledališče DR AMA Začetek ob 20. url Četrtek, 19. oktobra: Kozarec vode. Izven. Znižane cene. Petek, 20. oktobra: ob 15. uri Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 21. oktobra: Antigona. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 22. oktobra: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri žene na Niaka-vuoriju. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 23. oktobra: Recitacija bolgarskih pisateljev. Cene od 10 din navzdol ★ Premiera ene Izmed najtehtnejših grških tragedij, Sofoklejeve »Antigone« bo v soboto za premierski abonma. Pri tej priliki se bosta predstavila našemu občinstvu dva mlada igralca: novo angažirana članica Vladola Simčičeva v vlogi Izmene, ki je nastopila v pretekli sezoni v mariborskem gledalidču, ter Igor v vlogi Haimona. Režijo ima Fr. Lipah. OPERA Začetek ob 20. četrtek, 10. oktobra: Kjer škrjanček žvr-goJL Red četrtek Petek, 20. oktobra: zaprto Sobota, 21. oktobra: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven Nedelja, 22. oktobra: Sabska kraljica. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven Ponedeljek, 23. oktobra: zaprto Jesen v planinah Ljubljana, 19. oktobra Jesen je s svojimi pestrimi barvami prekrila doline ln planine. V gozdovih tiho stoje stoletna drevesa ter polagoma trosijo listje na rosna tla. Solnce vliva svoje tople žarke na jesensko naravo, ki nosi v somraku jesenskega gozda čar starodavnih pravljic. Noge zmagujejo na jesenskih izletih z lahkoto vse strmine in s poletno toploto prežeto telo skopari z močmi. Jesenski dan v gorah poživi človeka in ga navda z radostjo in vedro voljo. Sedaj srečaš v planinah le samotnega popotnika, ki uživa v čarobnih lepotah jesenske prirode, v tihih planinskih kočah ali v okajenih oglarskih in drvarskih bajtah, Jesenski večer v planinah je nepozabno doživetje. Gozd se pogrezne v neprodlrnost, doline se zavijejo v vijoličasto meglo, vse leži v barvastem morju. Vzdolž obzorja se vlečejo samotne oblačne krpe ter zastavljajo sinjino neba. Hitro se spušča jesenska noč, vetrovi zabuče od nekod. V daljnih dolinah migljajo luči kakor zvezde na p re vrnjenem nebesnem svodu. Ali je vsakomur dostopen raj v jesenski naravi? Seveda: v soboto si je treba izbrati gorske predele, ki jih želiš posetiti. pripraviš oprtnik, določiš čas odhoda in nedeljsko jutranje jesensko solnce te že pozdravlja visoko v planinah. Slovensko planinsko društvo skrbi s svojimi pos;>-jankami, da najde planinec na svojih jesenskih izletih zavetišče pred nenadnimi viharji. Potrebno je določiti izlet tako, da v soboto ob večernih urah oziroma v nedeljo v opoldanskih urah dosežete ono planinsko postojanko, Id je oskrbovana. Tam se primerno okrepite za nadaljno pot. Oskrbovane so še nekatere planinske koče in sicer stalno >Zlatoroge, ki služi kot izhodišče za vse vrhove Bohinjskih planin, Dom na Komnl, ki se te pripravlja na zimsko sesijo, Dom na Krvavcu, ki nudi pestro sliko jesenskih gozdov proti dolini Kokre, koca ne Veliki Planini, tiha planota polna pesno jesenskega cvetja, Dom v Kamniški Bistrici, izhodišče sa planinske izlete v Jermanova vrata Sa na Kokrško sedlo, kjer so postojanke SPD še oskrbovane ob sobotah in nedeljah. Pod Stolom čaka Valvasorjev dom na posetnike, da si razgleda jo prostrano Savsko dolino. Planinci izrabite lepe jesenske dneve ter pohitite v jesensko naravo, kajti kmalu pride zima, takrat pa bodo priklenjeni za zapećke vsi oni, ki niso smučarji. Informacije dobite v pisarni S?D, Ljubljana, Aleksandrova cedta i/I. Smrtna nesreča na lovu Ljubljana, 19. oktobra Včeraj popoldne so z osebnim avtomobilom prepeljali v bolnico smrtno ponesrečenega trgovčevega sina Franca Blei-weisa iz Medije-Izlakov. Bleiweisa, ki je bil nezavesten, imel je raztrgano črevesje in je izgubil mnogo krvi, so takoj pregledali zdravniki, ki pa so ugotovili, da je vsaka pomoč zaman. Mladega ponesrečenca so na nasvet zdravnikov takoj položili nazaj na voz in ga odpeljali domov, kjer je takoj po prevozu umrl v domači hiši. Franci Bielvveis je šel včeraj dopoldne na lov v okoliške gozdove in je imel s seboj tudi tropo skupaj zvezanih psov. Ko je bil ž njimi že nekaj časa v gozdu, so se mu za hip izgubili izpred oči in jih Je spet našel, ko so pričeli lajati in se grizti med seboj. Franci jih je hotel razdruiiti, pri tem pa so psi planih naprej in so z verigo lovca podrli. V naslednjem hipu se je puška, ki jo je držal Franci v rokah, sprožila in je naboj udaril nesrečnežu v trebuh. Franci je pričel klicati na pomoč in so takoj prihiteli ljudje, ki so čuli njegove klice. Brž so ga prenesli do najbližje hiše, kjer so mu nudili prvo pomoč in obvestili domače. Nato so mladega ponesrečenca naložili na avto ln ga prepeljali v Ljubljano, kjer so zvedeli, da je njegovo stanje brezupno. Pokojnik, star šele 29 let, je imel lastno avtomobilsko prevozno podjetje. Bil je izredno priljubljen zaradi svoje vedre narave in plemenitega srca. Kot prijetnega družabnika so ga imeli povsod radi. Franci Bleivveis je bil navdušen Sokol in je veliko delal v sokolskih društvih v Izlakah in Z3 gorju Član je bil tudi drugih naprednih društev in vnet gasilec. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naše najiskrenejše sožalje! Iz Trbovelj — Za pokalni turnir SK Amaterja, ki se je vršil v nedeljo popoldne, je vladalo živahno zanimanje, ki je na igrišče Amaterja privabilo lepo Število ljubiteljev nogometnega športa. Tekmovalo se je za pokal, ki ga je poklonil prijatelj trboveljskih nogometašev g. Rovšnik in darilo g. Antona Skoberneta. Tekmovanja so se udeležili športni klubi SK Amater, Retje, Dask in Hrastnik, ki so vsi vložil! svoje najboljše sile, da si priborijo lepe tekmovalne nagrade. Tekmovalo se je po izločilnem sistemu 2X30 minut. Kot prva tekmovalca sta se srečala SK Retje in Hrastnik v živahni tekmi, pri kateri je moštvo Retja pokazalo vso svojo dobro igro ter zmagalo nad Hrastnikom z rezultatom 3:1. Drugo tekmo sta odigrala SK Amater in Dask. Amater je razumljivo že v začetku pokazal vidno igralsko premoč nad svojim nasprotnikom, ki se ni mogel ubraniti jakim napadom ter je na kraju igre podlegel s 7:0. V tretji tekmi sta se merila premaganca iz prvih dveh tekem t. j. SK Hrastnik in Dask ter se borila za darilo g. Skoberneta. Igralo se je le 2X13 minut. Nasprotnika sta si bila precej enakovredna, vendar je le zmagal SK Hrastnik z 1:0, seveda z lastnim golom. V zaključni tekmi pa sta nastopila najjačja kluba pri predtekmah t. j. Amater in Retje. Igra je bila v prvem polčasu precej živahna. SK Retje se je resno potrudil, da tekmecu nasprotuje z vsemi silami ter mu otežkoči njegovo, seveda sigurno zmago. Igra Retja je v prvem polčasu bila odlična, kar priča tudi rezultat v prvem polčasu 1:1. V drugem polčasu pa je stopil Amater v dejstvo s svojo tehnično premočjo m lepim elanom ter v dobro pripravljenih napadih onemogočil uspešno, odbrano nasprotnika. Trije goli za Amaterja so padli eden za drugim, ter se je igra končala z 4:1 za Amaterja. S to zmago si je Amater priboril krasen pokal g Rovšni- ka, ki je prešel v trajno last zmagovalca. Igro je sodil g. Dolinar dobro in s priznano objektivnostjo. — Zs predavanje o zaščiti pred napadi iz »reku je tokrat vladalo večje zanimanje, morda tudi radi tega, ker se je vršilo i skloptičnimi slikami. V Društvenem donu se je zbralo lepo število poslušalcev, iii so Z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja inšpektorja gasilske zajednice g. inž. Dolenca. Zlasti je pozdraviti, da se je na pobudo naših šolskih oblasti predavanja ideležila tudi šolska mladina višjih razredov osnovne In meščanske šole kakor tudi encl obrtno nadaljevalne šole in mladi gasilci. Morda ne bi bilo odveč, če bi se čimprej organiziral fingiran napad s sodelovanjem letal. Takih vaj je bilo pri nas pravzaprav zelo malo, pa še pri tistih so letala nevidno preletela našo dolino, ne da bi bila izvršila dozdevni napad. Tudi nočne napadalne vaje bi kazalo ponoviti ter naše prebivalstvo temeljito pripraviti na to. kft-ko se ima ravnati v takih slučajih. Prestopki pa naj bi se kontrolirali ln občutno kaznovali. ftoC etnica KOLEDAR Danes: četrtek, 19. oktobra katoličani: Peter Alkant., Etbin D A N A S N J F. PRIREDITVE Kino Matica: Simfonija življenja Kino Sloga: Kapetan Džek Kino Union: Obtožena Kino Moste: >Ona in njenih 100* In *Dan maščevanja« V. neodvisna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piecoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. »Trboveljski slavčki« v šmarski dolini Šmartno, 19. oktobra Skladatelj Ivan Grbec je skmnpontral na pobudo zborovodje Trboveljskih 3lavčkov g. šuligoja troglasno mladinsko mašo ni staroslovensko besedilo. Mašo so našt u lirah »Slavčki« in jo že zapeli zadnjič v Trbovljah, v nedeljo popoldne pa so prihiteli v našo dolino. Poseben sprejemni odbor obstoječ iz šmarskega »Zvona <, cerkvenih pevcev, tukajšnjega učiteljskega zbora in naših narodnih gospa je pripravil vse potrebno za razpečavanje vstopnic in za pogostitev mladine. Naša velika cerkev je sprejela toliko poslušalcev, kakor jih piirediteljl niso pričakovali. Za uvod v koncert je zaigral skladatelj g. Matija Tome nekaj skladb, nato pa so Izvajali »Slavčki« Gibčevo mašo. Ob zaključku so dodali Slavčki Se Schvabovo Zdravo Marijo in Grbčevo duhovno skladbo Jezušček — pušeljček. Vsa izvajanja Slavčkov so dokazala, da so na stari višini, ki so jo dokazali že v premnogih krajih v Jugoslaviji pa tudi na inozemskih turnejah. Ob zaključku nastopa je zaigral skladate j g. Tome še lastno orgelsko skladbo. Potem je bil duhovni koncert zaključen. Cerkveni koncert je po-setilo vse glasbeno naobiaženo občinstvo iz smartna, Litije in od drugod, ki je hotelo slišati najnovejša izvajanja naSlh mladih pevcev pa tudi taki, ki še niso čuli Slavčkov. Ker je bil koncert v cerkvi, občinstvo ni moglo izreči odličnim pevcem in njihovemu požrtvovalnemu zborovodji g. učitelju Šuligoju priznanja, so priredili Slavčki še koncert posvetnih skladb pred cerkvijo. Pevci so zavzeli mesta na stopnicah, občinstvo pa na trgu med cerkvijo in ljudsko šolo. Naši mladi pevci in pevke so zapeli najbolj priljubljene narodne in umetne mladinske pesmi. Začeli so s skoro že pona-rodelo »Tam gori za našo vasjo«, zaključili pa so s himno Trboveljskih slavčkov: »Mi smo pa od tam doma . . . « Pevci in njih vodja g. šuligoj so bili toplo nagrajeni za svoje krasno petje. Po koncertu so Šmarčani preskrbeli mladim gostom za zakusko, z večernim vlakom pa se je mladina vrnila domov. šuligojeva pevska družina bo s staroslovensko mašo nadaljevala koncertno turnejo tudi po drugih krajih. Gotovo bo žela prav take uspehe in priznanja, kakor pri nas. SPORT — Srbski zlmskosportnl savez. Snoči so se sestali predstavniki ztmsko-sportnega saveza in predstavniki klubov, ki imajo smučarske sekcije pod predsedstvom Vlade Dimića. Zborovalci so sklenili ustanoviti samostojen srbski zimsko-športni smučarski savez s sedežem v Beogradu za vso ozemlje izven Hrvatske in dravske banovine. Prošnja občinski upravi Ljubljana, 19. oktobra Sedaj koplje poštna uprava po mestu jarke za podzemsko napeljavo telefonskega kabla. Tako se je zgodflo že pred mesecem v Kopališki ulici na Koleziji. Toda pri zasipavanju poštni delavci niso bili preveč obzirni. Zasuli so jarke po hodniku kar z ilovico in grobim kamenjem, tako da so hodniki zdaj podobni hribovskim kolovozom. Po njih ni mogoče hoditi več, zlasti ker jih je zadnje čase razmočilo jesensko deževje. Okoliški prebivalci prosijo mestno poglavarstvo, naj da hodnike primerno popraviti ter jih spraviti v prejšnje stanje. Želeli bi tudi, da se že enkrat napravi most čez Gradaščico ob kopališču, ker je dedinja brv v večnem popravilu, in je le čudež, ds si ni še nihče zlomil nog ob luknjah, ki so karakteristične za to brv. Tudi leseni »salon«, naslonjen na tamkajšnjo gostilno, prav nič ne krasi okolice in bi gs bilo treba podreti z gostilniškim poslopjem vred, ob vodi pa igradiri cesto, ki je menda že v načrtu. Tudi cesto ob nasprotnem bregu naj bi mestno poglavarstvo uredilo ker sedaj vozi in hodi vse le po hodniku ob nakazanem cestišču. Prosimo nekoliko več zanimanja tudi za ta sicer privlačni del mesta. Davkoplačevalci Borzna poročila. Ornih, 19. oktobra. Pariz 10.085, London 17.80, New Torte 545.875 Bruselj 75.00, Milan 22.50 Amsterdam 236.75, Berlin 178!—, Stockholm 106.20, Oslo 101.25, Ko- Sfev. 238 »SLOVENSKI NAROtk Sfron S DNEVNE VESTI — Novi Kovanci po 1 din. Na osnovi odloka finančnega ministra z dne 13. t. m. izroči Narodna banka 20. t. m. prometu nove enodinarske kovance, tako da bodo od tegn. dne dalje v prometu novi kovanci po 50, 20. 2, 1 tn 0.50 din. Narodna banka le pravočasno preskrbela razpode-litev novih dinarskih kovancev po vseh podružnicah tako, da lahko pridejo novi kovanci v promet na vsem državnem ozemlju istočasno. Na osnovi določb 8 10. zakona o kovanju novega denarja so vse državne, banovinske in občinske blagajne dolžne sprejemati nove kovance do 1500 din. privatniki pa do 200 din za eno izplačilo. Stari 1 dinarski kovanci bodo vzeti iz prometa do vključno 20. aprila 1940. Po izteku tega roka bodo endinarski kovanci prenehali biti zakonito plačilno sredstvo ter se bodo v nadaljnjem roku 6 mesecev lahko še zamenjali brez odbitka na blagajnah Narodne banke ter državnih ustanov. Ob tej priliki se opozarjajo vsi prizadeti, da je za zamenjavo 50 d narskih kovancev določen i s to tako samo rok 6 mesecev, ki poteče na osnovi odloka f nančnega ministra dne 16. februarja 1940. Ker prenehajo 50 dinarski kovanci ta dan biti zakonito plačilno sredstvo, se pozivajo vsi ki imajo te kovance, da jih v lastnem interesu v najkrajšem roku zamenjajo na blagajni Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah. — Konferenca gospodarskih zbornic. Včeraj se je v Beogradu nadaljevala konferenca gospodarskih zbornic. Na dnevnem redu je bilo vprašanje preskrbovanja naše industrije s sirovinami. Pomanjkanje sirov in se opaža zlasti v tekstilni in kovinski industriji. Obravnavala se je možnost izmenjave sirovin z inozemstvom. Ugotovljena je bila nujna potreba, da se naše kreditne prilike čimprej normalizirajo. Sklenjeno je bilo naprositi pristojne činitelje, naj se omogoči naši trgovini in industriji normalno kreditiranje. Zastopniki gospodarskih zbornic so izrazili Željo, naj bi se vodila naša zunanja trgovina enotno. — Določitev izvoznih kontingentov konj za klirinške držav«. Ožji strokovni odbor zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je v torek na svoji seji sklepal o izvozu konj iz naše države. Ugotovljeno je bilo, da je v naši državi še okrog pol milijona konj za izvoz tudi potem, ko bi konje morali rekvirirati za največje potrebe državne obrambe. Zato so sklenili, da izdajo dovoljenje za izvoz nekaj tisoč konj. Določeni so bili naslrdnji kontingenti: za Francijo 4000. Nemčijo 2.400. Švico 1500 in Italijo 500 konj. Za dnige države, predvsem Turčijo, ki kupujejo konje z devizami, bodo izdajali dovoljenja za izvoz od primera do primera. — Stanarine ne l-odn smele Wtl v*6je tudi po 1. novembru. Čitatelji so poučeni o ministrski uredbi o pobijanju draginje ter o določilih, da se stanarine ne smejo povišati po 1. septembru. Člen 11 uredbe si nekateri napačno razlagajo in zato se vprašujejo, če bo morda mogoče povišati najemnine po 1. novembru tistim stanovalcem, ki se bodo vselili šele tedaj. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo pojasnilo, da so najemodajalci, ki so po uve-Ijavljenju uredbe zahtevali, naj se najemniki Izselijo ali plačajo višjo najemnino, kršili člen 11 uredbe. Zato ne bodo smeli zahtevati višje najemnine tudi po 1. novembru kakor 1. septembra. — Pred novimi trgovinskimi pogajanji. Dočim so tvinska pogajanja z Nemčijo in Grči.io končana z Italijo so se pa pravkar pričela v Beogradu, se pripravljajo na merodajnem mestu na nova trgovinka pogajanja. V kratkem se prično trgovinska pogajanja med našo državo in Madžarsko, ter Madžarsko, Švico, Anglijo in Francijo, še v tekočem letu se obetajo tudi trgovinska pogajanja s švedsko. Gospodarske zbornice so se obrnile na svoje člane, naj jim čimprej pošljejo podatke in ko-kretne predloge za ta pogajanja — KOnkurzi in prisilne poravnave. Društvo mdustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za Čas od 1. do 15. t. m, sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na prvo polovico lanskega leta): Otvor j eni konkurzi v savski banovini 2 (1), v drinski — (1), v dunavski — (3). Razglašene prisilne poravnave izven kon-kurza v dravski banovini 3 (1), v savski 3 (3), v primorski — (1), v drinski 2, v zetski 1, v dunavski 7 (1). Končna kon-kurzna postopanja v dravski banovini — (1), v savski 2 (2), v vrbaski 1, v drinski 3 (i), v dunavski 2, v moravski 3 (2), v vardarski — (1). Beograd, Zemun, Punče vo 1 (1), Potrjene prisilne poravnave v dravski 3 (2), v savski 1 (3), v dunavski — (1), v moravski 1, v vardarski 1. — 50.000 prašičev bomo Izvozili v Nemčijo. Na zadnjem sestanku jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora je bdi določen kontingent izvoza naših prašičev v Nemčijo. V tekočem četrtletju bomo izvozili vsak teden v Nemčijo 3.500 živih prašičev v zadnjem tednu decembra pa 3.000, skupaj torej 34.000. Vprašanje izvoza, zaklanih prašičev še ni rešeno, dana pa je požnost, da Jih izvozimo okrog 15.000. Tako bi do konca tekočega leta izvozili v Nemčijo 50.000 prašičev. Urejeno bo tudi vprašanje izvoza slanine ln masti. Iz Nemčije bomo pa uvozili premog, koks, kemikalije, stroje, železniški material, prevozna sredstva Itd. — Paketi s svežim sadjem. Z 20. Oktobrom t. 1. prične pošta sprejemati pakete s svežim sadjem po znižani tarifi in sicer do 6 kg 5 din, preko 6 do 9 kilogramov 8 din in preko 9 do 12 kg 10 din. Težji paketi s svežim sadjem niso dovoljezd. Prav tako se ti paketi ne sprejemajo kot ločenke, z označbo vrednosti, naslovljeni na poste restante ali kot ekspresni. Lahko so pa odkupni ali s povratnico, srn kar Je treba plačati pripadajočo pristojbino po splošni tarifi. Vsebovati smejo samo sveže in nepredelano sadje In to: češplje, jabolka, hruške, grozdje, marettce. breskve, češnje, višnje, kutne (dunje), sveze fige, lešnike, mandlje ki orehe v lupinah, kostanj, oranže in mandarine. Sadje lahko pošiljajo samo domači proizvajalci. Pošiljkam ne sme biti priloženo pismeno sporočilo. Z eno spremnico se lahko predajo na pošto največ trije paketi s svežim Sadjem, ako so vsi istega pošiljatelja ln naslovi jeni na istega naslovnika in ako niso odkupni. Nedostavljivih paketov s svežim sadjem pošte ne odjavljajo temveč jih vračajo pošiljateljem takoj, ko ugotove nedostavljivost. Za izgubljene in poškodovane pakete s sveflm sadjem plačuje poštna uprava odškodnino po dnevni ceni vsebine, toda največ 5 din za kilogram. Paketi s svežim sadjem se lahko predajajo na pošto v dobi od 1. maja do 15. decembra vsakega leta. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo (deloma oblačno in vedro. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu SO, v Zagrebu 28, v Sarajevu 27, v Mariboru 26.8, v Dubrovniku hi Kumboru 23. v Splitu 22. v Ljubljani 21.4, na Vinu 20, na Rabu 19. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 764.i, temperatura je znašala 12.S. — Nehote ustrelil nedolžnega človeka. Trgovec z lesom Franjo Tomašinovič is vasi Sedlarice na Hrvatskem se je vrnil pred tremi dnevi pozno ponoči domov in takoj je legel k počiUcu. Ponoči je pa vrgel nekdo skozi okno na posteljo njegove žene kol. Tornašinović je takoj "Stal in misleč, da je pred hio vlomilec, je vzel samokres. Ropot je čul sosed Josip Terežan in prišel je pogledat, kaj je. Pod razbitim oknom ga je pa Tomašinovic nehote ln nevede ustrelil. Terežanov sin je odšel za očetom in za klical je Tomaš no-vicu, naj ne strelja, toda bilo je že prepozno. Terežana so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. — Pel je* ko so mu rezali nogo. Mizarski pomočnik Ivan Marjanovič je skočil v Sjsku pod lokomotivo, ki mu je razme-sarila levo roko in nogo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu morah levo nogo amputirati. Ko so mu rezali nogo, je veselo prepeval. Fant ima lep glas in navzlic strašnim bolečinam zabava bolnike s petje m- — Smrtna nesreča v rudniku. V torek se je pripetila v bosanskem rudniku Varaš Majdan smrtna nesreča. Rudarji so zažigali mino. Marko Josipovič se pa ni pravočasno skril in ko je nastala eksplo-zja, je zadobil tako težke poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. — Na *mrt obsojeni zloč'nec pobegnil. Orožniki iz Babinegrede so izsledili in aretirali nevarnega tolovaja Mato Kneževića, ki je nedavno pobegnil !z kaznilnice v Stari Gradiški in se klatil po okolici. Leta 1931 je Knezevič zaklal in oropal svojega soseda Franjo Kneževića. Obsojen je bil na smrt. pozneje pa pomdoščen na 18 let robije. — Nesreče, Posestnik Karel Cerar iz Za dob rove je včeraj padel pod voz in se poškodoval po glavi in po rokah. — Delavcu Vinku Miklavčiču, ki je bil zaposlen pri žaganju drv na c rkularki, je sno-či odletelo v glavo težko poleno in zdrobilo čeljust. — ZfiLsebnica Marija Polja-nec iz Ljubljane je padla in si zlomila levo nogo. — Žagar Rudolf Garasol iz Rudnika je padel s kolesa in se težje poškodoval na desn: rami. — Na cesti je padla zasebnica Marija Krizman iz Ljubljane in sicer tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. — Enako smolo je imel tudi izdelovalec celuloidnih izdelkov Alojz Ba-b:č. ki je nekje v mestu padel s kolesa in si zlomil nogo pod kolenom. — Z britvijo si je prerezala trebuh. Včeraj popoldne so prepeljali v ljubljansko bolnico 321etno lovčevo ženo Ano L. iz Cislarjev pri Kočevju. Nesrečna žena je v obupu posegla po moževi britvi in s: prerezala trebuh. Kaj je nesrečnico pognalo v obup. ni znano. Ano so v bolnici operirali, a je njeno stanje še vedno zelo resno. — Z lestve je padla. Posestmca Mar'ja Mlakarjeva iz Družinske vasi na Dolenjskem je morala včeraj po lestvi na podstrešje. Ko je bila že na vrhu lestve, pa ji je nenadoma spodrsnilo in je padla z glavo na tla. Nesrečnica je obležala nezavestna in so jo našli sosedje šele čez dve uri. Mlakarjeva je imela na glavi veliko rano in je izgubila mnogo krvi. Pretresla si je tudi možgane, ima pa najbrž še druge notranje po5kodbe. Prvo pomoč ji je nudil iz Št. Jerneja poklicani zdravmk ki je odredil, da so jo prepeljali v bolnico —Uboj. V vasi Merenje na Hrvatskem je Ivan Novoselac zaklal z nožem 391etno lemet'co Janlco Petru so. Jan ca je bila s svojim možem Ivanom pred hišo ko je prišel Novoselac, ki je bil pracej pijan, in kar na lepem jo je jej zmerjati. Petru ša mu je rekel, naj gre domov. To je pa pijanega Novoselca tako razkačilo, da je potegnil nož in naval 1 nanj. Janica je hotela svojega moža bran ti, pa je naletela slabo. Pijanec se je zakadil v njo in jo zabodel z nožem. Težko ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnila, — Zverinska mati. v vasi Kostajniškl Majur na Hrvatskem se je odigrala včeraj zjutraj krvava družmska tragedija. 501etna Manda Kalajdžič je s sekiro težko ran la svojega 26!etnega sina Iva. Sin je prejšnjo noč popival in mati ga je našla zjutraj za mizo spečega. Ni znano, kaj jo je napotilo, da je pograbila sekiro in udarila z njo osemkrat sina. Ranila ga je tako težko, da ni nobenega upanja, da bi ostal živ. Ta čas, ko se je sin boril s smrtjo, je brezsrčna mati v sosedni izbi lickala koruzo. — Pretresljiva tragedija. Na postaji Otok je vlak oni dan do smrti povozil 26-letnega kmeta Vida Balibana iz Komple-tinoev pri Vinkoveih. Njegova smrt ie tako potrla njegovo 251etno ženo Marijo Id Je nedavno v vinkovški bolnici porodila otroka, da je od žalosti za možem umrla. Otročiček je ostal živ in zanj bo morala skrbeti 821etna mati pokojnega Balibana. — V »mrt od žalosti za bratom. V vasi Zakmuru blizu Foče se je obesil v torek 261etni Nedjo Cajič. Spri se je bil s svojim bratom Blagojem zaradi zemljišča in med prepirom ga je udaril s kolom po glavi Težko ranjenega fanta so prepeljali v bolnico. Brat je zvedel, da Blago je ne bo ostal siv in to ga je tako potrlo, da se je obesD, Iz Ut?M1**ne —Ij Predavanja o zakloniščih, ki so jih Imeli naši strokovnjaki ing. Stanko Dimnik, nstv. prof. ing. dr. Kasni in ing. arh. Tomažtč. so poučila vse naše strokovne poklice, kakor insenjerje in stavbenike, tesarske, ?idarske in druge mojstre po, dobnih strok o vseh uredbah, pravilnikih in navodilih o zaščiti pred napadi iz zraka. Posebno važen uspeh teh predavanj, ki Jih Je priredilo mestno poglavarstvo, je pa tudi ta, da so danes vsi strokovni poklici poučeni ln znajo tudi napraviti najučinkovitejša zaklonišča z najmanjšimi stroški. Zato naj se hišni posestniki obračajo s popolnim zaupanjem nanje, ker jim bodo radi dali vse informacije in nasvete ter napravflf vse potrebne načrte popolnoma po pietfptafli in seveda tudi tako zgradU. Ker Je pa treba vse načrte nameravanih zaklonišč predložiti mestnemu tehničnemu oddelku kot oddelku za tehnično zaščito v potrdilo, zato daje tudi ta odđejefc pojasnila slasti v izjemnih in dvomljivih primerih, da bi nJim gmsstttlal drugje ne mogli najti zanesljivih pojasnil. Mestni tehnični oddelek Je namreč storil prav, ko je že o pravem času naprosil predavatelje ln priredil predavanja za najrazličnejše strokovnjake. Tako Je bilo n. pr. tudi za hišne posestnike ln sploh občane v torek predavanje o teh vprašanjih, da so sedaj v našem mestu res dobro poučeni prav vsi krogi, ki se jih ta vprašanja tičejo. Načrtno in naglo delo mestnega poglavarstva na tem polju je prav znatno pripomoglo k pomiritvi prebivalstva, ki je sedaj prepričano, da Je skrb za zaščito pred nevarnostjo potrebna tudi v mirnih časih. —lj Tržaško cesto so pričeli Krpati. Tržaška cesta je bila že od nekdaj najbolj zanemarjena. Takoj od stika z Bfteiw*iso-vo in Cesto 29. oktobra se prično luknje in kotanje tako na gosto, da ss zdi cestišče, kakor' da so ga razrvali tanki Vožnja z Jaađđzsl avtomobili po tej cesti je prava muka, kajti vozovi ne smejo dirjati, pri počasnejši vožnji pa odskakujejo, da je Joj. Razrvanost ceste občutijo tudi težki avtobusi in celo tovorni avtomobili. Najbolj je razrvana cesta do Viča. a dosti boljša ni tudi dalje proti Brezovici in Vrhniki. Zadnje dni so pričeli mašiti kotanje na Glincah- in višje gori s peskom, kar pa seveda le malo zaleže, ker ga motorna vozila sproti razmečejo na obe strani. Baje začno modernizirati in utrjevati cestišče prihodnje leto in bodo cesto utrdili do državne meje. Deana Durbin — Leopold Stokowsky „Ona in njenih ICO*4 in „Dan maščevanja44 KINO MOSTE —lj Znatno olajšanje javnemu in privatnemu uslužbenštvu je naklonil Vrhovni socialni svet, da bo lahko na praznike umrLh tudi najmanjši uslužbenec dostojno okrasil grobove svojih dragih. Na razkošje usiužbenstvo sploh ne more misliti, zato bo pa za Vse svete počastilo rajne na najplemenitejši način, ko bo prižgalo sveče in na grobove položilo skromne vence svesvetske akcije ter tako storilo veliko dobro delo v počastitev mrtvih, S tem bo naše višje m nižje uradnlštvo ter usiužbenstvo sploh spet dokazalo svojo globoko srčno kulturo, ki puhlo bahaštvo vedno zna ločiti od prave pietete. Da bo pa ta manifestacija pietete in srčne kulture ljubljanskega uslužbenstva čim najbolj po polna, je vsesvetska akcija povabila vse urade, zavode in večja podjetja k skupnemu zbiranju odkupnji od razkošja na grobovih in naprosilo predstojništva za organiz i arije te pomembne akcije. Gotovo med naprošenimi ne bo prav nobene izjeme in nobenega predstojništva, ki se ne b. zavedalo svoje naloge za ugled svojega uslužbenstva. Zato smo tudi trdno prepričani, da si bodo tako predstojništva kakor tudi uslužbenci prizadevali za Čim večji uspeh vsesvetske akcije in gotovo o pravem času vrnili nap rosen e sezname odkupnin. Počastite rajne z dobrimi deli! -j—lj Lep zgled jubilantom je dal g. Alek-sanuei Ujua, lastnik znane higienske briv-aice in modernega damskega salona, ki je ob 50letnici obstoja svojega splošno znanega in uglednega podjetja poklonil 1.000 din za mestne reveže. Svojim Čestitkam in željam za nadaljnji prospeh pridružuje mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo jubilantu-dobrotniku tudi v imenu pod, >i ranih! —lj Gledališka uprava vljudno prosi cenjeno občinstvo, ^ prihaja k predstavam pred 8. uro, ker bo imelo osebje po 1. nov. nalog, da zapre točno ob osmih dohod v poslopje, ter ne bodo imeli obiskovalci več povocia za pritožbe zavoljo motenja predstav. —lj Najslavnejši dirigent In koncertni mojster Leopold Stoko\vsky in sloviti ameriški slavček Dina Derbin nastopata danes v kinu Moste v nepozabnem vele-filmu »Ona in njenih 100«. NewyorSka filharmenija izvaja znamenite skladbe VVagnerja, Liszta. Cajkovskega, Mozarta, Verdija in Hollanderja Humor, zabava, petje in očarljiva glasba bodo navdušile vsakega Ne zamudite! —lj »Slovenski klub« na univerzi bo imel redni občni zbor v petek. 20. t. m. ob 20. v svojem lokalu na Blelwelsovi cesti 48. —lj Tečaj za izobrazbo otroških nego- -alk m *pren..je\alk. Ki ga ^nrea osestn xisek za zaščito dece. se prične prav v rtratkem Opozarjamo zlasti matere predšolskih in šoloobveznih otrok prav takf pa tudi vse nad 40 let stare zec* zlasti iz V glavnih vlogah: Douglas Fairbanks jr., Dolores del Rio in Florence Desmond. — KINO UNION, tel. 22-21. Ob 16., 19„ 21. OPOZARJAMO, da redno predvajamo najnovejši FOXOV tednik ! IKdo Je morilec lepe plesalke Ivette Delange Je vprašanje, o katerem razpravlja fUm OBTOŽENA SAMO iE DANES KINO MATICA, tel. ll-M — ob 16., 19., 21. url. ■ prekrasni glasbeni film CfKff 17 AKIf Y A 4fVT TfcTlal f A I ŽARAH LEANDER — HAN S 9IXVir VilWit sbl ▼ sWsJ E*l%U J* I STCWE — MASIRA ROU ČAJKOVSKI I Nad 11.000 obiskovalcev Je dosedaj videlo ta film ln vsesplošno se čuje najboljšo I _pohvalo — kakršne te leta ln leta ni bil deležen noben glasbeni film. M KINO SLOGA, tsL 97-80 KAPETAN OZEK Izredno napet cowboyaki film z mladim a že slavnim zvezdnikom, pevcem divjega zapada BOBOM BAKERJEM ln njegovim Danes ob 16., 19. in 21. uri. iskrim konjem arabcem »APAaEM«. Junaštvo, divje borbe in najlepše balade divjega ameriškega zapada 1 delavskih krogov, naj se tečaja udeleže v čim večjem številu, ker se bode naučile • njem vsega, kar je potrebne za varstvo otrok pred zračnimi napadi Predavanja bodo trikrat na teden v večernih urah m bodo tečaji trajali približno 4 do 5 tednov Seveda se obisk tečaja priporoča ne samo zaradi pripravljenosti za primer potrebe, temveč tudi zaradi splošne Izobrazbe žena sa nego otrok v vsakdanjem življenju. Prijave sprejema dopoldne in popoldne med uradnimi urami odsek za zaščito dece v sobi štev. 43 v I. nadstropju desne hi se magistrata. Mestni trg štev 2 —rj Pregled motornih vozil. V sredo 25. t m. od 11. do 13. ure bodo v Ljubljani prt upravi policije (v subičevi ulici) pregledi motornih vozil (ki letos še niso bila pregledana). Uprava policije poziva prizadete lastnike iz Ljubljane in iz sre zov Kamnik, Kočevje Kranj. Krško, Logatec, Novo mesto, Radovljica m skorja Loka, da pripeljejo dotična motorna vozila pravočasno pred komisijo. Zamudnike bo zadela kazen. —lj Potepuhi v rotaiskem gozdu. Sprehajalci po Rožniku pripovedujejo, da ss zbira tam čedalje več sumljivih tipov, Id nadlegujejo ljudi s prosjačenjem in če so odklonjeni, nastopajo naravnost izzivalno. Posebno drzni so potepuhi. ns|suii Ženskam, ki ss jih često komaj ubranijo. As več sumljivih potepuhov pa Je v Šišenskem gozdu, kjer potegajo ob lepih dnevih v praproti ob potih in se norčujejo is sprehajalcev, a često jih tudi nahrulijo in zzr sledujejo prav v dolino. Nogavice rokavice KARNICNTK Nebotičnik. V Ljubljanico je skočil Tragedija železničarja Franca Zorela iz Maribora Ljubljana, 19. oktobra Včeraj popoldne, ko se je začelo že mračiti, sta dve ženski ob Ljubljanici v Zgornjem Kašlju opazili ob obrežju truplo moškega. Poklicali sta sosede, ki so truplo izvlekli na suho. Med tem so prišli tudi že orožniki, ki so jih obvestili o najdbi utopljenca. Preiskali so njegove žepe in našli samo legitimacijo na ime Franc Zore to fotografijo, na kateri je bil utopljenec z ženo in otrokom. Po legitimaciji je bilo razvidno, da je utopljenec Zore Franc iz Maribora in da je bil uslužben v mariborski kurilnici. Orožniki so takoj obvestili vodstvo kurilnice o najdbi in iz Maribora so dobili obvestilo, da Je bil Franc Zore zaposlen v kurilnici državnih železnic ter da so ga pogrešali Že od 1. oktobra. Po poročilu, ki smo ga dobili iz Mari- bora, je nesrečni Franc Zore, ki Je bil ničar-služitelj v mariborski kurilnici, odpotoval sam 1. oktobra iz Maribora nekam na Gorenjsko, kjer prebiva njegova mati. Pri materi se je zadržal samo nekaj oni, nato je pa odpotoval proti Ljubljani. Za iz Maribora je Zore odšel zelo potrt ta žalosten. Posebno si je gnal k srcu to, da ni dobil stalnega nameščenja pri Železnici, čeprav se je močno trudil, da bi uredil svojo eksistenco. Najbrž je po odhodu z materinega doma taval po deželi ter si v skrajnem obupu končal življenje v Ljubljanici. Zapušča ženo in enega otroka. Njegovi tovariši, ki so ga poznali kot izredno marljivega moža, sočustvujejo z njegovo nesrečno družino. Truplo pokojnega Zoreta leži zdaj v mrtvašnici v D. M. v Polju. Iz Celja —c Zanimive pritožbe proti tvrdki VVe-sten v Celju. Kakor je morda našim, čitateljem v spominu, je leta 1936 neki nemški mojster v VVestnovi tovarni v Gaber-ju med delom udaril neko slovensko delavko. Delavstvo je zaradi tega zahtevalo, da podjetje odpust: omenjenega mo> stra. Ker se je podjetje tej zahtevi uprlo, je stopilo delavstvo VVestnove tovarne v stavko. Podjetje je nato odpustilo okrog 500 delavcev in delavk. Pri odpustu je opremilo nekatere delavske knjižice z rdečim žigom in nekim znamenjem ter je menda hotelo s tem označiti lastnike takih delavskih knjižic za komuniste. Ti delavci so potem iskali zaposlitve pri raznih drugih podjetjih, a so bili povsod zavrnjeni, očividno, ker so bile njihove delavske knj žice opremljene z rdečimi žigi in omenjenimi eznamenji. Ti delavci, ki jih je okrog 30, so še končno odločili, da vložijo proti tvrdki A. Westen d d. tožbe in zahtevajo odškodn no za izgubo na zaslužku. Prvi je vložil tako tožbo brezposelni delavec MIha Kol ene iz Celja ln zahteval odško