fitev. 131 TRST, torek 12. julija 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA -atf O nadaljah !a praznikih ab 5., ab p«naatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Toimiau, Ajdov-t^ni. Dornbergu itd. Zastarele iteT. po 5 nvč. (10 stot.). OĆ3LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE r iirokosti 1 kalone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi pe S »t. mm, r^aertnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« SC et. m m Za oglaue v tekstu lista do 5 vrst 20 K. v*aka zKŠaljna vrsta K 2. Kali oglasi po -4 stot. beseda, naj-tCLBJtj pa 40 lito«. Oglase sprejerra Ineeratni oddelek upraye . fcAiao^ti". — Piatuje se izkliučno le upravi ^Ediaonti". Glasilo polifci&nsgi Plačljivo In utožijivo * Trstu. druitva ^Uinott" za Primorsko. T a4ma«fi j* mšil tx c*do leto 24 K, pol leta (2 K, 3 mescce O K; na ne ro£b« bres dopcslace naročnine, se uprava ne ozirz. W*r*tml*m. >eđ-»}j»a* li«!ft>ij* „E»I*OBTI" atane : te •cle lil« K:ob 530, » y*i leta ZLton 3-«0. 7ai depisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranks- ▼cna pisma ta ne sprejemajo Is rotccpisl ae ao vrsfiaje Hazočniao, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgia Galatt! 18 (Niredni rt odi) Izčktfatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koavorcij lista „Edino«tu. - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■ ■ > — Giorgio Galatti štev. 18. === P*3tn»-kranlliittnl račun IL »41 Ć52. TELEFOf! li. 11-57. uRZOdliUHE 1/E5TL Drugi kongres bosansko-hercegovske socijalno-demokratične stranke. SARAJEVO 11- Včeraj predpoludne je bil tukaj otvorjen drugi kongres bosansko- j hercegovske socijalno-demokratične stranke. I Xa shod sta došla državna poslanca Nemec in \Vinarski, nadalje sta govorila Demetrovič iz Zagreba v imenu hrvatske socijalistične, stranke in Topalovič iz Belegagrada v imenu . srbske socijalno-demokratične stranke. Drž. j poslanec Pcrnerstorfer se je radi bolezni opravičil. Zvečer je bila ljudska slavnost. — Kongres se jutri zaključi. j SARAJEVO 11. Kongres je na današnji; predpoludanski seji zavzel stališče proti vseslovanskemu kongresu v Sofiji. Vsi go- 1 vorniki so obsodili kongres, češ, da je zastopstvo buržoazije in zastopa ideale, ki niso nikaki ideali. Državni poslanec Nemec je hudo napadal posl. Kramara, češ, da ni opravičen zastopati češki narod, katerega večina je v socijalno - demokratičnem taboru (!?). Vseslovanski kongres v Sofiji. SOFIJA 11. Sinoči j- bil v Slavjanski Besedi na čast udeležencem kongresa v slovo banket za 400 gostov. Bilo je več napitnic. — Bolgarski Junaki so priredili v vojaškem kazinu na čast Sokolom ples, ki je bil zelo animiran. SOFIJA 11. Danes predpoludne so bili zapriseženi novodošli rekruti. Slavnosti so prisostvovali minister, udeleženci kongresa, Sokoli in številno občinstvo. — Udeležitelji kongresa so začeli odhajati. SOFIJA 10. (Bolg. brz. ag.) Slovanski Sokoli so bili ob svojem prihodu navdušeno pozdravljeni. Vhod Sokolov je bil impo-zanten. — Po ulicah v ogromnem številu zbrano občinstvo je prirejalo Sokolom viharne ovacije. Tudi Junaki iz Makedonije so bili vsprejeti prisrčno. Vkljub temu, da so došli pozno zvečer, je bila na ulicah, koder so pasirali Junaki, £0sta množica naroda. SOFIJA 10. (Bolg. brz. ag.) Sklep kulturne sekcije slovanskega kongresa pravi, da se bo leta 1912 povodom odkritja spomenika Palackemu vršil v Pragi splošen znanstven kongres o vprašanju slavistike. Finančni minister Bilinski v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 11. Finančni minister dr. Bilinski je včeraj odpotoval v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 11. Finančni minister Bilinski je danes ob 10. uri predpoludne posetil finančnega ministra Lukacsa. Ministra sta razpravljala o podaljšanju bančnega privilegija. Vročina v Ameriki. NEW-YORK 11. V vztočnem delu dežele vlada, tropična vročina. Včeraj je za solnčarico obolelo oziroma umrlo triindvajset oseb. Velik požar ROSTOV OB DOMU 11. Velik požar je uničil skladišče ruske trg. paroplovne družbe. Škoda je zelo velika. Eksplozija na parniku. HERSON 11. Povodom eksplozije, pripeti vše se 9. t. m. na parniku „Lo\vkiu so bile takoj ubite tri osebe, 46 se jih je opeklo, od teh jih je 14 že umrlo. PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. E valčki opiral Ks. Šandor-Gjalski. • Prevel Fr. Orel Ako tudi vas motim, in četudi sem vam grozen človek, vendar sem prišel, da se prepričate, kako nesrečnega se čutim, ker mi je moja služba naložila tako težek nalog proti vam, za katero norim ljubezni, — da, jaz vas ljubim, — in ravno zato vas morem "edini jaz rešiti, — odvisno je samo od vas. Jurkica ga je prezirno in besno pre-motrila od nog do glave. Je-li možno — po vsem tem? Oh, kako je nesramen!" — je pomislila sama pri sebi ter poskočila k električnemu zvoncu, da pozove služabnika ali sobarico. Počakajte ! Jaz bom kratek, ker u videvam, da ste — Jurkica je molčala še vedno. A morate Pariz 11. Zbornica je s 473 proti 76 glasom vsprejela zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlado, da pobira davke za leto 1911. Varšava 11. Danes zvečer je pričela dvestoletnica Kexholmskega polka telesne straže, katere imejitelj je cesar Fran Josip prvi. Pariz 11. — „Matin* poroča, da je možno, da pride mej železniškimi družbami in njihovimi vslužbenci do sporazuma. Izlasti severna vztočna in orleanska železnica so pripravljene dati koncesij svojim uslužbencem. Petrograd 11. Danes je dospela semkaj kitajska vojaška študijska komisija pod vodstvom princa Tsai-Tao. Meksiko 11. Volilni kolegij je zopet izvolil Porfirija Diaza predsednikom, Ra-mora Corrala pa podprednikom. Potsdam 11. Včeraj popoludne je v starosti 98 let umrl astronom Ivan Gottried Galle, ki je odkril planet Neptun. Okoličanom v premisleK. Napisal Ivo S ;i m b o m. ,Narod b«iz školu jest narod bez budućnosti II. Velika je naloga, ki si jo je postavila šola. Zato moramo skrbeti, da izpoznamo šolo, v pravi luči. V prvi vrsti moramo vedeti kakšen namen ima šola. Da vam vso stvar nazorno predočim, dovolite mi kratko sličico. Vrtnar je zasadil seme in željno pričakuje, kdaj to majhno seme požene iz zemlje. Pridno mu rahlja prostor, v katerega je je vsadil in skrbno mu priliva vode, da kasneje vskali in požene svoje koreninice v zemljo, iz katere srka svojo hrano. Rastlina raste in raste in vrtnar ima vedno mnogo opravila okoli nje. Zalivati jo mora, skrbno okopavati in zavarovati jo mora pred zunanjimi silami, ki bi jej utegnile škodovati. 1 Iz semena je polagoma nastalo mlado drevo in z veseljem gleda vrtnar, kako lepo mu je delo vspelo. A vendar mu drevesce ne daja še sadu, ki ga tako težko pričakuje. Drevesce ima sicer vse stranske pogoje za roditev sadu, a vendar ne daja vrtnarju plačila za njegov trud. Manjka mu še glavnega pogoja in ta je: cepljenje. Ko je drevesce cepljeno, tedaj mu še le rodi sadove; še le tedaj je vrtnarjevo delo poplačano. A cepiti ga mora pravilno in ob pravem času; sicer mu tudi to delo ne poda toli zaželjenega plačila. Vidite, šolo bi primerjal jaz cepljenju pri drevescu. Otrok, ki ga do sedmega leta vzgoju-jemo doma, prihaja v šolo, da se nad njim izvrši glavni čin v njegovem življenju : izpopolnitev domače vzgoje in pouk. Tu v šoli se morajo gojiti njegove dušne lastnosti in zmožnosti, da postane iz njega koristen člen človeške družbe ! Koliko truda in dela pa moramo posvetiti otroku prei, nego se razvije tako, kakršnega zahteva človeška družba! Njegovo vzgojevanje je odvisno od stoinsto različnih okolščin in če manjka le eden izmed teh pogojev, tedaj je končni cilj zgrešen in otrok je slabo vzgojen. Vsi pogoji oziroma okolščine, ki jih moramo dobro pregledati, so za vzgojo enake vrednosti. Izmed vseh pa moramo le enega po-i sebno povdarjati, ker je res velevažen za ! pouk in vzgojo; in to je: učni jezik. Otroka moramo učiti v materinskem jeziku, to je v jeziku, ki ga je najprej govori! in ki mu ga je podala lastna mu mati. Ta jezik se mu je že od prve mladosti tako zasadil v srce, da ga ne more nikdo popolnoma izbrisati. Deček prihaja v šolo in posluša nauke iz učiteljevih ust v materinskem jeziku, ki ga najbolje pozna. Vse možne pogreške, ki si je je privadil doma, mu učitelj skrbno popravlja in tako se mu materinska govorica vedno bolj lika in izpol-polnjuje.- Pa ne samo z ozirom na tr ima deček koristi od narodne šole. Tudi na splošno — bodi v tem ali onem predmetu — napreduje otrok le tedaj, ako se mu ta predmet podaja v domači govorici. Otrok razumeva učitelja in učitelj razumeva otroka. A ne samo učitelj v šoli se lahko posveča vašemu otroku, ampak tudi vi sami. Otrok se uči v vašem jeziku, ki ga tudi vi dobro poznate in ko potrebuje pojasnila, ali pa navodila, mu ga hitro podajate vi sami. In otrok ima takorekoč pravico obračati se do vas in vas zaprositi, da mu pomagate na delu. Saj ste vendar izven šole vi njegovi vodniki! Na koga drugega pa naj se obrača ? V vas ima otrok zaupanje in vi lahko uplivate nanj. Tukaj bosta delovala šola in dom res skupno, ker bo pouk slonel na močni podlagi, na materinskem jeziku. Kar sliši otrok doma, si v šoli izpopolni: njegovo dušno obzorje se bo moralo širiti, ker bo umel snov, ki mu je podana v znanem jeziku Pridobival si bo novih izrazov, ki jih bo pozneje potreboval v življenju in tako bo mnogo olajšano delo, ki si je je naprtila šola. Saj že sami na sebi lahko izpoznavate, da se še odraščen človek — naj pozna še tako dobro tuje jezike — vendar najlažje izraža v materinščini. Beseda za besedo vam teče gladko iz ust in vse se spaja v enotno celoto, ki izraža v lepem slogu vaše misli ali želje. In tedaj raste nehote vaša ljubav do materinega jezika in ljubiti ga začenjate še bolj nego dotlej. Srečni ste, ker se s pomočjo svojega jezika vsestransko izobražujete, ker vas je materinska govorica vzgojila v koristne člane človeške družbe sploh, svojega naroda pa posebej. Veliko je z vami pridobil narod, ki vendar pričakuje od vas, da mu s svojim delom povrnete vsaj nekaj za to, da vas je postavil na svet. In vi, ki ste izšli iz tega naroda, vi ponosno dvignete glavo in porečete vsakomur z zavestjo : Vidiš, kaj zmore vse šola na podlagi materinskega jezika! In če ste bili vi tako srečni da ste uživali pouk v svojem jeziku, zakaj pa naj bi ne privoščili tega svojemu otroku ?! Saj ste vendar za to na svetu, da naredite za svojega otroka najbolje, da se vas bo potem otrok spominjal s hvaležnostjo in bo blagoslavljal trenotek, ko ste -Jr.U življenje ! «* *- Pomembnost drž. volitve v Splitu. Interesantno je, da krščanski socijalci — vzlic mnogoštevilnemu posvetnemu in re- je gledati na stran, tako jej je bil strašan, oduren, in zdelo se jej je povsem neumno, da ga trpi tukaj. Iz njenega molčanja pa je on koval za-se dobre nade. — Slišali ste, kako je izpadla preiskava in kaj so izpovedale priče. Ako jutri odpo-šljem zapisnike vladi, pojutranjim vas moram odpustiti iz službe. A jaz bi vam še mogel in hotel — pomagati. Priče opišem lahko tako, da jim ne gre vera, da so govorile tako iz sovraštva, vse to bi se dalo ukreniti. Poslušajte me, prosim vas! Prišel sem le-sem, da vam povem, da sem pripravljen, ako želite — saj vi znate, Jurkica, da vas ljubim, — resnično verujte mi, krasno otroče moje. — kaj dvomite ? Oh, ne, ne, verujte mi, — jaz vas ljubim, maj-hena stvarica moja — ljubim vas ! Odkar je Žunič začel govoriti, bila je Jurkica vedno pod utisom odurnosti, ki ga je izzival. Čutila se je povsem slabotno. A ko je zvršil ter se jej po tiho približal, da jo pogladi po licu, odskočila je kakor ob-streljena in besno zakričala: „Strani od mene !w — Kaj še vedno ste tako romantičnega mišljenja in tako pretirana ? Prosim vas, i govoriva, kakor trezni ljudje, ki razmišljajo in računajo. Dvoje vam je na razpolago: prvo, da izgubite službo in — ne pozabite svoje čisto ime, ali spremenite svojo antipatijo do mene ; potem vam ostane služba in — pomnite — vsaj službeno ostanete na poštenem glasu. Pa kake koristi imate sedaj še od tega, da branite svojo čast ? Ne poznam jih ? — Danes je tako in tako prepričan vsakdo, da ste se pregrešili. Sedaj je ^sejedno, ste se-li res ali ne. Torej — ne obotavljajte se, ljubite me ! — Oh. ako poznate Boga, prenehajte ! — Tako daleč sem torej dospela, da se sme tako govoriti pred menoj ! Meni ni torej več pomoči! Svet je prepričan, da sem zagrešila. Sme se mi očitati, da to je vse-jedno! Oh —!u — Potekla je v kot ter se obupno oprijela stene. Lasje so se jej razpletli in bujni kiti sta jej zagrnili vrat in rameni. Žunič je bil sedaj gotov, da je zmagal. Približal se je jej iznova in zopet jej začftl ljubko šepetati. — Ah, kćfj še je tukaj! — vzdramila se je Jurkica, očesi sta se jej zaiskrili najprej jezno, a zatem so se jej ustnice zaokrožile v bolesten, žalosten nasmeh. — Čakam, — vendar — ne bodite otrok ! Rešite se. Zavoljo vaše ljubezni, da dovniškemu svečenstvu — niso mogli na tej volitvi zbrati več nego 700 glasov. Škof jc imel povsem prav, da je odsvetoval od vsacega volilnega boja. Ker pa se ni hotelo poslušati tega njegovega sveta, je odšel pred volitvijo v Italijo. Ali naglašati treba, da prebivalstvo splitsko ni protiver-sko, ampak se obrača le proti politiki duhovščine. Hrvatska stranka ni bila nikdar proti duhovščini, pač pa je proti njenemu političnemu gospodstvu. Duhovščina v Splitu uživa sicer velik ugled in je imela vedno velik upliv, ali nikdar ni bilo tu kakega protisrbskega ali antisemitičnega gibanja. Da, skozi 30 let je imel tu prvo besedo — in to po volji duhovščine — modri in zaslužni Žid Vid Morpurgo, ki je tudi danes še predsednik dalmatinske ljudske banke. Volitev pa je pokazala še drug intere-santen pojav. Socijalisti so šli v svojem nasprotstvu proti demokratu tako daleč, da so — četudi contre coeur — podpirali starce vičan ca. Končno meni dopisnik, da se dr. Smod-laka fpridruži dalmatinskim poslancem v državnem zboru. Kajti v dveh govorih je naglašal pditiko zmernosti, pameti in energije ob čim možnejim oslanjanjem na hrvatsko biranko. * # * Napravili smo ta ekscept iz splitskega dopisa v listu, ki se ne eksponuje posebno za nobeno strujo v političnem življenju Hrvatske in ki se ne identifikuje z nobeno stranko. Naglašamo to, da ne bi kdo videl v teh izvajanjih kake tendencije v prilog političnim idejam stranke, ki jo vodi novoizvoljeni poslanec. Za nas pa je važno, da tudi ta vir soglaša z našim nazorom, izraženim takoj po volitvi: 1. da je bilo postopanje socijalne demokracije ravno z demokratičnega stališča naravnost nerazumljivo, in 2. da je ogromna večina volilcev s svojimi glasovi hotela odkloniti poskus, da bi tudi v Dalmaciji zavladala struja, ki bi hotela vero prostituirati v strankarsko-politične namene. V tem je velika pomembnost državno-zborske dopolnilne volitve v Splitu. Draginja. x Že nekaj let se oglašajo vedno intenzivnejše v vseh slojih prebivalstva pritožbe proti vedno rastoči draginji. Te pritožbe so toliko bolj utemeljene, ker zadevlje draginja ravno take predmete, ki so v vsakdanjemu življenju neobhodno potrebni. Med temi predmeti tvori v mestih meso glavni element hrane, vsled česar teži draginja mesa kaj občutno v stroškovniku meščanskih družin. Po raznih mestih so se vršili shodi, na katerih se je zahtevalo odpomoči v tem pogledu in tudi dnevno časopisje se je odločno zavzemalo za konsumente. Cene mesa pa so vendarle naraščale od meseca do meseca, tako, da so le-te dosegle tako višino, da je postalo meso za večino družin luksurijoz^ hrana. Te razmere so napotile gospodinje v Kremsu, da. so se uprle mesarjem in so proglasile >^ckot. Ta bojkot traja že nekaj dni, ne da* c^bii doslej rodil kakega praktičnega vspeha. f Mesarji zvrscajb vso krivdo na agrarce in na vlado. Značilna je izjava, ki jo je izustil minister zunanjih stvari neki deputaciji zadruge mi jo poklonite, pripravljen sem izpostaviti se in pomagati vam. — Meni pomoči ! Pravi ! On mi pomore! No, ako ste mi povedali, da je sedaj vsejedno, da sem pred ljudmi tako in tako izgubila pravico nazivati se častito in pošteno dekle, da sedaj morem grešiti na ta račun, — tako, tako, prav tako ste govorili, da — pa bilo naj bi vse res, — jaz branim in čuvam svojo čast radi same sebe in radi Boga. Rajši izgubim svoj kruh, tudi spoštovanje od strani ljudi, ljubše mi je, da me sodijo najslabše, — vse, vse mi je ljubše, nego da — — Vi ste pretirani, vse to je romantika. A jaz vas —. — Vi, — vi — je planila Jurkica, — vi, spravite se mi izpred oči! Vi, ah, — spravite se, pozovem služabnika. Žunič se je stresel, a le hipno je bil zmeden. , ~*V"JL fsie, jaz vas hočem le rešiti, — pa bilo tudi sč silo. Oh, dovolite, dovolite, krasno dekle, dovolite, da se vsaj samo dotaknem teh vaših božanskih usten ! — in Žunič se je ves tresel koprnenja po tej želji in strasti. (Pride še.) Stran II > EDINOST« št. 191. V Trstu, (ine 12. julija 1910. obrtništva vse Avstrije, ko se je le-ta pri njem pritožila radi draginje živeža. Odgovor ministra je bil prav malo zadovoljiv. Rekel je namreč, da mednarodni politični položaj izključuje za dogledni čas uvoz goveje živine v našo državo, ker je malo upanja, da se trgovinski odnošaji z balkanskimi državami urede načinom, ki bo omogočal uvoz goveje živine. Pogajanja s Srbijo in Črnogoro se pač nadaljujejo, toda malo je nade, da pride v doglednem času do ugodne rešitve. Domače vesti. Še en dokaz o našem „špijonstvu" ! Leta 1897., neposredno pred volitvami, je ob 2. uri popolunoči, nad 300 sinov dedne kulture napadlo kavarno Commercio. Četrt ure pred naskokom je bilo v lokalu kakih 70 ljudi, ki so pa odšli na delo za narod. Ko je „špijon", neki Žid, poslan po laških junakih, sporočil tem poslednjim, da nas je v kavarni le še desetorica (med temi trije Nemci), so prihrumeli in izvršili, oziroma poskusili izvršiti napad. Nas je bilo v omenjeni kavarni 7 reci — sedem. Postavili smo se v bojno pozicijo in odbijali naskok tako energično, da si laški junaki niso upali udreti v lokal. Od naših je bil lahko poškodovan le eden bojevnikov, ki je bil pa tako srečen, da je zajel in dal aretirati 53-Ietnega junaka, sedaj pokojnega Luigi Grusovina, občinskega uradnika. — Na dotično sodno razpravo je prišlo kakih trideset napadalcev. Ko je toženi izjavil, da nima nobene priče, ker da ne pozna nikogar iz vrst napadalcev, se je pisec teh vrstic obrnil in rekel: „Ker vidim, da ste v preiskovalnem zaporu (40 dni) izgubili spomin, vam lahko postrežem jaz in sicer takoj — ker je tu v sodni dvorani lepo število napadalcev14. — Kakor strela so padle te besede na Gruso-vinove prijatelje, vse je pričakovalo mrzli-čavo pobledelih lic — katastrof? A No, jaz nisem hotel špijonirati, da-si b »bil lahko izročil sodišču šestorico Grusovinov sonapa-dalcev ! Da ni bil to kak navaden „špasu, potrja dejstvo, da je Grusovin prejel 3 mesece ječe in bi bili tudi ostali slabo naleteli, da je v nas res volje do vohunstva ! Bi-li bili vi Lahi storili tako v slični priliki ? Ne! Vi bi ne imeli vsmiljenja — ker ste sinovi dedne kulture ! Časa nostra, naša hiša, pravite vi, da je v — Ljubljani! Ko se mi namreč sklicujemo na to, da branimo svoj dom, svoje ognjišče, nas pošiljajo dobri naši sosedje v Ljubljano! Ne, ne! Mi smo tu doma. Mi smo na svoji zemlji in tudi ostanemo tu. Iz Trsta otidejo prej razni regnikoli in pa poitaliiančeni slovanski odpadniki in ne mi. Naša hiša je tu in tu ostane tudi, ako se vsi tuji priseljenci postavite na glavo! „Vohu nu. Ces. kr. uradi in naš jezik. Ces. kr. poštno ravnateljstvo razpisuje mesto odpra-vitelja v Hudajužni na Tolminskem, in sicer razpisuje v samonemškem jeziku! C. kr. pomorska vlada razpisuje gradnjo pomola v Rovenski pri Lošinju pa v s a m o-laškem jeziku! C. kr. redarstveno ravnateljstvo razdaja hišnim posestnikom samolaške liste za prijavo najemnikov, da-si ima za prijavo podnajemnikov tiskovine tudi v slov. jeziku !! Tako — jednakopravnost dele naše ces. kr. oblastnije! Jubilejni pozdrav iz Amerike. Slavna „Družba sv. Cirila in Metoda — Ljubljana. Le še malo dni in praznovali bomo obletnico našega delovanja. Dne 4. julija bo ravno leto dni, odkar se je v Ne\v-Jorku ustanovila prva ameriška Ciril-Metodova podružnica. Vspeh imeli smo v tem času povoljen. Sedaj štejemo že 3f / podružnic s 1117 člani. Skupaj smo pa navali in Vam nakazali z današnjim K ^200. Pazljivo in vestno zašieviujemo tudi delovanje Vaših podružnic v tem kritičnem času. Dne 3. julija praznovali boste spominsko slavnost 25-letnega obstanka. Tem povodom kličemo vsem zavednim udeležni-kom in požrtvovalnim narodnim pijonirjem iskreni: Živeli! — Da bi se število naših in Vaših podružnic ob 50-letnici podeseto-rilo ! Pri vojno pošiljamo Vam po čeku ^Ljubljanske kred. banke" zopet znesek K 1000 kakor prispevek naših podružnic in prebitek naše zadnje veselice. — Prihodnji mesec bomo imeli glavno zborovanje podr. štev. 1 in tedaj bomo podali skupni račun. Z rodoljubnim pozdravom in velepo-štovanjem Za odbor: Jos. Rems Ivan Župan predsednik tajnik Ko mene več ne bo . . . Prva češka zavarovalnica v Trstu je poslala družbi sv. Cirila in Metoda zopet dve zavarovalni polici, eno v znesku 1000 K. drugo v znesku 500 kron. — Vrla rodoljuba, kakor vse druge Usedaj priglašene zavarovance, žici tolika skromnost, da niti svojih imen' ne marajo objaviti. Bodi jim srčna zahvala tem potom : njih spomin pa ostane zapisan v kroniki slovenske domovine, med onimi, ki so naj- iskreneje, brez sebičnosti ljubili svoj narod. — Pohvalno pa moramo omenjati tudi „Prvo češko zavarovalnico v Trstu, ki se je lotila z veliko požrtvovalnostjo dela v korist družbi. Smemo trditi, da se znajo v doglednem času uresničiti proroške besede omenjene zavarovalnice: V nekaj letih bo imela družba sv. Cirila in Metoda glavnico, ki bo najtrdnejši jez proti tujčevim navalom. Razstava na akademiji prip. umetnosti na Dunaju je bila otvorjena v nedeljo dne 10. t. m. in ostane odprta do sobote dne 16. t. m., in sicer od 9. ure zjutraj do 1. popol. Zaključek otroškega vrtca v Ro-colu. Ob zaključku šolskega leta je imel ta zavod v nedeljo svojo veselico ob dobri udeležbi občinstva. — Kmalu po 5. uri se je dvorana g. Škilana napolnila občinstva : nekaj z mesta, večinoma pa domačega. Z veliko napetostjo je občinstvo pričakovalo nastopa otročičev. In otroci so nastopali tako, da je marsikatero oko zarosilo od radosti, ko je zrlo na odru toliko našega mladega naraščaja. Pogumno so nastopali in odstopali, dovr-šivši svojo nalogo. Gospici vrtnarici v čast — narodu v veselje. Ali slišati je bilo marsikatero trpko na adreso njih, ki si maše ušesa, da ne slišijo teh otročičev, hrepenečih po izobrazbi, ki pa bodo morali v tuje šole ! Nujno, skrajno potrebno je, da dobimo — tako ali tako — v Rocol slov. ljudstvo šolo, ako nočemo, da nam ti otročiči postanejo pozneje janičarji. Omenimo naj še, da je sviral tamburaški zbor domačega društva in peval zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda od sv. Jakoba v največje zadovoljstvo občinstva. Vspeh prireditve je bil v materijal-nem in moralnem pogledu popolnoma zadovoljiv in smo se razšli veselih obrazov ! — Le tako naprej ! x Kam pojdemo letos na počitnice ? Počitniče so tu, čas razvedrila in počitka. Komur je na tem, da uživa hlad in krasen panorama goric, naj se obrne na gorenjsko stran. Odkar teče bohinjska železnica, se je razvil na gorenjski zemlji čudovito hitro tujski promet. Tu je zadostno število vsem modernim zahtevam vstrezajočih hotelov in privatnih stanovanj, na Jesenicah, na Blejski Dobravi in v Vintgarju. Bled se je povzdignil tako, da lahko tekmuje z drugimi tujimi zdravilišči. Bohinj, ki je že pozimi pokazal svojo privlačno silo, je posejan z novimi hoteli, ki so v dobrih rokah. Lepa je naša domovina: žal, da jo celo tujci bolje poznajo in cenijo, nego mi sami. Kogar pa mika morska obal z vsemi čari veličastnega morja, naj išče zavetišča pod domačo streho. — Tržaška hotelska družba je, kakor znano, nakupila hotel in velik del zemljišča ob Grijanu. Vsa čast gre možem, ki so sprožili to misel in ki so jo tudi vresničili. Kdor pozna naše razmere, ta ve, kako težko je bilo vresničiti tako podjetje. Kopališčnikom v Grijanu se nudi krasen senčnat park ob gradu Miramar. Poleg tega je v neposredni bližini Grijana Trst, največji trgovinski emporij naše monarhije, kamor se dospeva lahko po večkrat na dan z železnico, a tudi s parnikom. Menda tudi cene v Grijanu ne bodo pretirane : prav gotovo ne dosezajo onih v tujih kopališčih. V Gradežu so letos cene naravnost neverjetne. Za sobo treba celo 12 kron na dan. Lani ob tem času je bilo blizu 7000 kopališčnikov, letos jih je okoli 400 več, da-si je vrem-. skrajno neugodno. Tore'iO,ie oolnite žepov tujcem, ki vas razen tega ;J>e prezirajo, marveč podprite kolikor možno našo mlado, domačo hotelirsko industrijo. Iz Bazovice nam pišejo: Tudi naše društvo „Lipa" je bilo kaj lepo zastopano na jubilejni slavnosti Družbe v Ljubljani. — Bili smo tam korporativno in z zastavo 30 oseb — pod vodstvom g. Gorkiča. — Toliko na obedu v hotelu LIoyd, kolikor popoludne v Tivoli in zvečer je naša „Lipa" ubranim petjem zabavala goste. Izlasti pre-srčno nas je pozdravljalo občinstvo in hvalilo naše petje na kolodvoru pred odhodom v ponedeljek zjutraj iz Ljubljane v Otoče. Tudi med vožnjo so nam izkazovali nekateri gospodje največo ljubeznjivost. lstotako tudi g. Finžgar. gostilničar na Brezjah. Zato bodi vsem prisrčna hvala, posebno za preskrbljenje vozov. Prisrčno so nas pozdravljali tudi na Bledu, kjer je bilo vse tako divno, da nam ostane ta izlet v večnem spominu. Šele sedaj smo prav videli, kako krasna je naša zemlja in kako imamo sto razlogov, da je ljubimo z vsem ognjem svojih src, in da smemo ponosom pevati: Lepa naša domovina...! Novi izdelki družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo naše Družbe je sklenilo pogodbo z znano« češko tovarno sveč, mila in parfumov tvrdke J. Pilnaček v Kralovem Gradcu, na Češkem, vsled katere bo tvrdka Pilnaček izdelovala in razpečavala toaletno milo, stearinove in parafinove sveče v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kakor smo zvedeli, se bo to toaletno milo izdelovalo v 3 vrstah in sicer: prvi dve vrsti bosta imeli duh 6 cvetlic, ena velikost se bo prodajala na drobno po 20 stot. kos, druga velikost 1 kos za 30 st.; vse je vzorne vrste in prijetno diši. Potem bo še tretja najfinejša vrsta, ki se bo prodajala za 70 st. 1 kos; to izvrstno milo bo nedosegljive kakovosti, v elegantni originalni opravi in bo posebno od damskega sveta zahtevano, ker se rabi k negovanju polti, ki jo dela svežo in zdravo. Stearinove sveče v korist Družbi se bodo izdelovale v vseh vrstah in velikostih za vsak namen, potem parafinove sveče za domačijo, kleti itd.; tudi svečice za božično drevo se bodo izdelovale v korist Družbi. Kakor se nam poroča, dela tvrdka Pilnaček že pridno priprave, ki bodo v 14 dneh dokončane ; potem bo ta tvrdka že lahko zalagala s svojimi izdelki v korist Družbi gg. trgovce z mešanim blagom, gg. droguiste in vse trgovine, ki prodajajo milo ali sveče. Prosimo torej naše zavedne Slovenke in Slovence, da bi v svojih domačijah rabili le edino toaletno milo, stearinove in parafinove sveče v korist Družbi sv. Cirila in Metoda in da bodo odločno zahtevale izdelke v imenovanih trgovinah. Čim več se teh izdelkov proda, tem večji dohodek bo imela Družba; in kakor ima danes Družba pri užigalicah znaten dohodek, tako bo potem lahko imela tudi pri teh izdelkih. Da bodo ti izdelki samo najboljše kakovosti in da bodo svoje cene vredni, je gotovo, ker tovarna Pilnačkova izdeluje že več let toaletno milo v korist češki „Ustredni Matice Školske" in v korist društvu za vzdrževanje čeških šol na Dunaju „Komen-sky"; tudi je solidnost tvrdke Pilnaček Družbi zadostno znana. Naj se ne rabi torej v slovenski rodbini nobeno tujinsko toaletno milo ali sveče od nam sovražnih tvrdek, ampak samo naše toaletno milo in sveče v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Štrajk v Ajdovščini. Poročajo nam : Pravkar se je doigralo zadnje dejanje boja ajdovskega delavstva za zboljšanje svojega položaja. Znano je, kako je državno pravdništvo obtožilo celo vrsto delavcev iz Ajdovščine in okolice hudodelstva javnega nasilstva po § 85 k. z., provzročenega z dejanskim napadom na ajdovsko predilnico. Obravnava se je vršila v Gorici dne 10. februarja t. I. pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem. Od 24 obtoženih delavcev jih je prišlo k razpravi 22. Po zagovoru tov. dr. B r n č i ć a je bilo popolnoma oproščenih 20 delavcev, dočim sta bila dva, ki sta priznala svoje dejanje, kaznovana z zaporom 14 dni ozir. 1 meseca. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo proti razsodbi, o kateri je te dni razpravljalo kasacijsko sodišče na Dunaju. Včeraj, v ponedeljek, pa je bila vročena zastopniku obtožencev, dr. B r n č i č u, razsodba kasacijskega sodišča, s katero je zavrnilo ničnostno pritožbo drž. pravdnika in potrdilo oprostilno razsodbo okrožnega sodišča v Gorici. Tako je torej končala ta zadeva. Delavci so oproščeni obtožbe, k čemur jim je le častitati, ravno tako kakor njihovemu zagovorniku dr. Brnčieu, ki se je z vso vnemo zavzel za to stvar in jo tudi izpeljal do končne ugodne rešitve, to pa, kakor je umevno, brezplačno, kakor član N. D. O. za svoje sotovariše. N. D. O. je pač pokazala, kako vztrajno in kako vspešno zna braniti koristi svojih članov, in delavstvo v Ajdovščini stori le svojo dolžnost, da se čim trdnejše oklene svoje edine hraniteljice in poniagalke v stiski, naše N. D. O ! Nedeljski shod N. D. O. V včerajšnem poročilu o nedeljskem protestnem shodu N. D. O. se je urinila neljuba pomota, ki jo v sledečem popravljamo. Dr. Mandič je namreč poročal, da je finančno ministrstvo privolilo v zahtevo, da se bo odsedaj naprej znižala doba za dosego pokojnine od 40 na 35 let in da bodo dobivali delavci 80 od-stot. mezde kot pokojnino mesto dosedanjih 60 odstot. Res pa je, da je N. D. O. zraven tega zahtevala, naj se pokojnina odmeri tako-le: od 5. do 10. leta službe 30 odstot. plače, pod 10 letih službe 50 odstot. in za vsako nadaljno leto po 2 odstot. do zneska, ki bo odgovarjal celi plači. — V tem slednjem oziru nam ni pa še znano, kako stališče je zavzelo ces. kr. finanačno mini-sterstvo. Izlet v Pulo N. D. O. v Trstu priredi v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. 1. celodneven izlet v Pulo. Opozarjamo na ta izlet narodno delavstvo, ravno tako pa tudi drugo narodno občinstvo Trsta in okolice ! Izlet se vrši s posebnim parnikom, na katerem bo dovolj prostora za še tako veliko število izletnikov. Zato še prav posebej opozarjamo narodna društva, da se priključijo N. D. O. in ž njo skupaj ta dan polete v Pulo, kjer nas sprejmejo naši tamošnji tovariši s prav bratsko ljubeznijo. — Torej prihranite dan 14. avgusta za izlet v Pulo ! ^^Gledališka družba Gavrilovič v Trstu. ~— Minolo soboto dne 9. t. 'm. je bila v gledališki dvorani „Narod. Doma" predstava, o kateri smo našemu občin- stvu že javili v nekoliko številkah našega lista. Obisk tega večera je bil preko vsakega pričakovanja v sredi poletne vročine dober, lože su bile večinom zasedene od strani tuk. Srbov. Program je bil izveden na obče zadovoljstvo celega občinstva. — Komadi in pesme, katere je Gavrilovič izvajal, so popolnoma zadovoljile naše občinstvo, kar je dokazalo posebno večkratno aplavdi-ranje. Dalo bi se posebno govoriti tudi o igri pojedinih članov njegove družbe, a posebno gospe Gavrilovič, ki je pri prihodu na oder, bila pozdravljena od občinstva. No glavna zahvala za uspeh celega programa pripada gostu g. Stojkoviču, ki je v enodejanki „Slepčeva žena" pokazal svoj veliki talent in sposobnost. — Ta umetnik je svoj čas bil ljubimec ljubljanskega občinstva a tudi zagrebškega. Bila bi za naš oder velika pridobitev, če bifse uresničilo, da se g. Stojkoviča angažira za režiserja našega gledališča. Zato bi bilo želeti, da dovedejo do konečnega vspeha poganja, ki se vrše med njim in intendanco našega gledališča. Tržaška mala kronika. Deset političnih aretirancev izpustili na svobodo. Včeraj ob 2. uri popoludne je bilo izpuščenih na svobodo deset oseb. ki so bile, kakor znano, aretirane po izletu tržaških Italijanov v Milan. Radi svodstva. — Hiša št. b v ul. Vienna je že dlje časa znana kakor shajališče ljubimskih parčkov dvomljivega značaja. Lastnica je Ana Simončič, stara 49 let. iz Ljubljane, ki živi v konkubinatu s 27-letnim Andrejem Poccaroba, iz Catanie, kro-šnjarskim prodajalcem sladščic. — Vratar tega laži-hotela je Črnogorec Tomo Dediva-novič. Policijska oblast, ki je sklenila storiti enkrat konec temu „hotelovanju", je pred-sinočnjem nepričakovano vdrla v hišo in zasačila tri ženske v intimi družbi z ravno-toliko moškimi. Ena teh žensk neka Spličanka, je celo stara le 13 let in pol, a je kakor oni dve drugi že udana prostituciji. Bile so aretirane in z njimi Simoničevka, Poccaroba in vratar. Ta poslednji je izjavil, da je imel nalog od gospodinje, vprašati vsak parček, ki je zahteval prenočišče, da-li sta poročena, in le v slučaju da se je temu pritrdilo, je imel dovoliti vstop. Samomor. Andrej Bajt, star 5t> let, je lastnik delavnice sodov v ul. Fonderia št. 3 in stanuje v prvem nadstropju iste hiše. Vajenci, ki so včeraj zjutraj prišli na delo, so našli vrata delavnice odprta. Bajt pa je visel raz trama na stropu ; obesil se je bil. Takoj so prerezali vrv in naznanili žalostni dogodjaj redarskemu inspektoratu v ul. Parmi. Telefonirali so zdravniški postaji in redarski inšpektorje mej tem poskusil umetni dihanje, ker telo je bilo še gorko, toda zaman. Zdravnik je konstatira! smrt. Truplo s» izročili rodbini. Vzrok samomora pripisuje se hipni blaznosti. Arabec in tatovi. — Predvčeraj ob 1. uri po polunoči se [e Arabec Ahmed Kotok. težak pri tvrdki Klink & Lauer v Barkov-Ijah, nahajal v kavarni „Air Europa Felice". Na enkrat se mu je približal nekdo, ga objel, stresel roko in pozdravil: „No, kako se vendar kaj imaš! Toliko časa, kar te nisem videl", Arabec je kar zazijal, saj nikoli ni videl tega človeka. Kmalu je pa zapazil, kak prijatelj je to bil. Čim se je namreč rešil iz sitnega prijateljskega objema, je šel ven iz lokala. A ko se je ravno ustavil pred nekim vespazijanskim spomenikom, je dobil dva silna udarca na glavi, da je kar omahnil. Revež je zakričal na pomoč. Pritekla sta dva redarja in aretirala napadalca, ki ni bil nič druzega nego tat, in sta se polastila tudi preprijaznega prijatelja, ki je bil v zvezi z napadalcem. Tatova sta 28-Ietni Albert Scala, iz Zadra, nezaposlen kurjač, in drugi 24-letni kurjač Kari Spiller. Papirničar, dekla in prijatelj. Na zahtevo ogorčenega občinstva je bil predvčerajšnjem zvečer aretiran Josip Depase, lastnik papirnice v ul. Beccherie št. 3, stanujoč v ulici S. Michele št. 3. Isti je brutalno tepel kuharico Verginijo Danelutti, o kateri se ne ve, ali je bila v njegovi službi, ali pa njegova konkubina. Ista je Izrekla, da jo Depase vedno tepe in da noče pustiti, da bi šla v Atene, kjer bi se imela poročiti z nekim lekarnarjem. Tudi neki Angelo Devescovi, Depasejev prijatelj, da jo je tepel in da jej noče izročiti dragocenosti, dane mu v shrambo. Sodnik se b-bavil s to precej zamotano zadevo. Koledar in vreme. — Danes: Mohor in Fortunat muč. — Jutri: Marjeta dev muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -}- 28° Čels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmern vetrovi. Temperatura narašča. Tržaška gledališča. MINERVA. Danes se ponovi Donizetti-jeva opera ,Linda di Chamonix". V Trstu, dne 12. julija 1910 »EDINOST« št. 191. Stran IIT. Društvene vesti. „Trgovsko izobraževalno društvou vabi svoje člane na redni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri zjutraj. Danes odborova seja. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja se bo vršila danes v so žalostne razmere v 20. stoletju. — Res, revež je naš kmet!! x Železnica Červinjan-Belvedere. Na prošnjo furlanske žel. družbe je žel. mini-sterstvo odredilo tehnično-politični obhod lokalne žel. proge Červinjan - Oglej - Bel-vedere. V slučaju povoljnega izida tega obhoda torek ob 8. uri in pol zvečer v društvenih je želez, inšpektorat, v slučaju, da obstoje vsi potrebni predpogoji, dati pooblaščen dovoljenje za obratovanje na novi progi. Nova lokalna proga je velike važnosti posebno za kopališčnike, ki potujejo iz raznih krajev v Gradež. Doslej je namreč tvorila končno želez. prostorih. Pevsko društvo „Višava" na Kon-konelju priredi dne 31. t. m. — kakor je bilo že javljeno v „Edinosti" — veliko vrtno veselico s petjem, godbo, plesom in s sodelovanjem bratskih društev. Toliko na znanje bratskim društvom s prošnjo, da bi P0^]'0 V'lla Vicentina, od koder se je bilo to obvestilo vpoštevala ob določevanju svojih treba voziti z zardmijerami do Ogljeja (blizu prireditev. ; enourna vožnja» in od tod še-Ie s parnikom Prosimo tudi, da bi se bratska društva pravočasno odzvala našemu vabilu glede sodelovanja. Nar. de!, organizacija. Izredni občni zbor N. D. O. članki se Podpisani odbor N. D. O. vabi stvo na izreden občni zbor, vrši v soboto, dne 16. julija 1910, ob 7. uri zvečer v društveni dvorani v ul. Lavatoio št. 1. DNEVNI RED: 1. Organizacijski štatut. 2. Izprememba pravil. 3. Statut mladinske organizacije. 4. Razno. Ako bi občni zbor ne bi! ob napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočega članstva. Ž ozirom na važni dnevni red pozivamo članstvo, da se udeleži občnega zbora v čim najobilnejšem številu. V Trstu, dne 11. julija 1910. Odbor N. D. O. v Pulo. Danes zvečer točno pol se vrši seja odseka za v prostorih N. D. O., ul. Poleg odbornikov N. D. O. Za izlet ob 7. uri in izlet v Pulo Lavatoio št. 1. so izrecno vabljeni ne sestanek tudi oni tovariši, ki so bili izvoljeni minulo soboto pri Sv. Jakobu v pripravljalni odbor za ustanovitev godbe N. D. O. in prireditev tombole. Ker se bo na tem sestanku razpravljalo definitivno o podrobnostih za izlet v Pulo, prosimo, da pridejo vsi zanesljivo ! — Vesti iz Goriške. Naše ceste — naša mizerija. — Iz Anhovega pri Kanalu : Hvala „Edinosti", da je te dni po zaslugi ožigosala našo cestno mizerijo. To revščino prenašamo že dolgo let. Ali goriški listi se premalo bavijo žnjo. Do sedaj ni bila uslišana še nobena naša prošnja. Ne vemo, kdo je temu kriv ? ! Morda je bil kriv zadnji župan, ki je na slovenske dopise odgovarjal okrajnemu glavarstvu v Gorici — po nemški ?! Ta oblast si je morda mislila, da smo tu v najlepši in najbogatejši Nemčiji. Ali pa so morda krivi goriški poslanci, ki se menda boje priti v naše kraje radi — slabih in nevarnih poti. I seve: po lepih gladkih cestah po Furlaniji se je lepše voziti. Posledica temu je — vse drugačna skrb za Furlanijo. To vidimo že na Ločniku, ki je !e kake pol ure oddaljen od mesta in ie par korakov od južnega kolodvora, a ima vendar že svoje postajališče. To so kraji, v katere se vozijo goriška gospoda v avtomobilih, kočijah itd. Pri nas pa imamo vozne ceste in poti, ki so nevarne celo za pešce. Čujemo, da tudi Solkan dobi v kratkem svoje postajališče, da hočejo zvezati bohinjsko železnico z južno progo, vodila skozi Pevmo, (3 četrt urna vožnja) do Gradeža. Z novo žel. progo pa se bo vozilo po železnici naravnost do Belvedera in od tam s parnikom do Gradeža. x V Ločniku gradi občina novo župansko poslopje, ki bo stalo na mestu nekdanje restavracije „Central". x Tudi v Gorici se pripravlja bojkot proti mesarjem. Te dni so zvišali cene za 8 stotink: a govori se, da namerujejo v kratkem povišati še za drugih 8 stot. pri kilogramu. V nižjih slojih je meso že itak nekaj redkega, odslej pa, pri tej draginji, ne pride več na mizo. Mazinijanci sklicujejo za v sredo 13. t. m. protestni shod, na katerem se ima proglasiti bojkot proti mesarjem. Ako se vsi vsaj skozi 14 dni vzdržijo mesa, nastopi jako kritičen položaj za mesarje. Pevsko in bralno društvo „Tomaj" v Tomaju je poslalo glavni družbi sv. Cir. in Metoda v Ljubljani 28 K t. j. 10 nstot. čistega dobička veselice na dan sv. Petra v spomin 25-letnice družbinega obstanka želeč jej obilo nadaljnega vspeha v korist in blagor naroda. Vesti iz Istre. Kruto postopanje s hrvatskim vojakom bos. pešpolka v Kopru. Iz Kopra nam pišejo dne 10. t. m.: V nedeljo na večer okoli 9. ure je šla skozi mesto na parnik mala družba Hrvatov, med katerimi sta bila tudi dva vojaka bos. pešpolka. Družba je popevala hrvatske pesmi. Tako pevajoč so pošli v ulico Campo ospitale, kjer so se sprli z nekimi Italijani, ker so jim rekli, da se tukaj v Kopru ne sme drugače peti, kakor italijanski. Hrvatje (civilisti, vojaka sta molčala) so odgovorili, da ako jim ni prav, naj odidejo v svojo domovino, v Italijo, ter naj puste hrvatsko in slovensko Istro pri miru. Tako pevajoč so došli na pomol, da se vkrcajo na parnik. Malo pozneje smo videli, kako vodi naša skrbna policija in nič manje skrbno orožništvo enega vojaka in dva civilista izmed one družbe. Zakaj so jih aretirali, nam še danes ni znano. Prišedši do vrat, kjer se gre v Koper, so zahtevali od vojaka sabljo (nosil je sabljo računskih podčastnikov). On pa je izjavil, da sablje ne da, posebno še ne civilistom, a najmanje obč. redarjem. A ti so ga hoteli po sili razorožati. On pa je čvrsto držal z eno roko sabljo, dočim jih je z drugo branil do sebe. Tedaj so začeli „ura-dovati" orožniki, ki so vzeli z ramen 0 Oellkl Kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST I = Torek 12., Sreda 13. in Četrtek 14. julija 1910: == 1) Paulhamov polet iz Londona v Manchester z aeroplanom (Po naravi). 2) Judita Betulska (Velika biblična predstava v barvah). 4) Čudežna pesem (za smeh, da trebuh boli.) NB. VSAK PETEK KOMIČEN VEČER, KI TRAJA ENO URO. 1 Cene zmerne. Telefon 1395 I Gisis. Wal«lner SEuSi TRST - ulica Hsdia 3 - TRST 33!S VELIKA ZALOGA JELOVEOA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. obložkov Prodaja lesa za vrtanje Velik izbor pekovskih lopat, a ■BiMHHBBBBBaBHiaEaaki Mnenje m. Dr. Petrnslio pi. Koim Nndrag G. J. SERRAVALLO Trst. Vaše Serravallovo Kina-Vino z železom se je izvrstno izkazalo v ženski klijenteli kot izvrstno želodčno krepilo. NADRAG. 23. aprila 1909. J)r. petrasko pi JCorni/a. Sirite EDINOST mizur - Trst - ultea Leo štev. 2 ■^■H priporoča stavnemu občinstvu ill svojo mizarmco. |i§ Isdoinj® vaakrsvrctno. tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO VOKAXA ZA SOI»E DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri v sredo od 9—12 predp. Chiffonier. umivalnik z ogledalom in mramorjem za 2 osebi, nočne omarice, re-gulatorična ura, medalijoni, slike, preproga, škarje za lase, noži, brivne britve, nožiči, čepoderci, brusilni kameni, več kilogramov ki bo J testenin, žveplenke, tehtnice z mostičem z Podgoro, preko Loč- uteži, sveče, čokolada, čaj, slanina, buteljke, nika v Krmin. Tako bo imela lepa goriška mazilo za čevlje Globin, papir, moka. okolica skoro v vsaki vasi postajališče. Zato pa bi bil tudi že skrajni čas, da bi ustregli tudi naši prošnji ter da dobimo, kar so dosegle že manjše občine. Upamo, da se naš novi župan potrudi v tem oziru, da dobimo postajališče, kar bi ^ . . , . v gotovo vabilo izletnike, ki prinašajo koristi ©tejem si v sveto doi/.nost prebivalstvu. tudi tem potom velecenjemu gospodu Sedaj vemo šele, zakaj je g. K. po- Dr. FRAKI' BRNĆIC-u, odvetniku v sredoval za prodajo naših mlinov kapita-! Trstu, svojo najglobljo hvaležnost zu listom. Nabavil si je stroj na benzin da bi jveliko tnost in nenavudn0 požrtvo_ potem on mlel vse naše žito. Ali misli! . 1 . . 1 morda tudi gospod Zega, da prodamo j valno*, s katero je zastopal z najve- revno in nevarno pot? Morda si hoče on |čim vspehom mojo pravdo proti obto-nabaviti avtomobil, da nas bo vozil v Go- žencu Karolu Šiško vicu. TRŽAŠKI SLOVAN! £ po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dohropnznani :: 3£avarni Unreerso :: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. domom" št. 1, uprav nasproti re9iaviacije „Balkan". V kavarni bo poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji m razni slovenski, nemški in laski ćasniki in vas boljše ilustrov. revije. Za or>ilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. Velika, zaloga koles RUDOLF R0TL TRST, ul. Acquedotto 21 Telefon 1233 Zaloga kole? Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščino. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere ===== zmerne - Odvetn. pisarna dra. Frana Brnčića in dra. M. Pretnerja v Trstu. Via Nuova 13, II. sprejme izurjenega Zahvala. : stenografca: veščega slovensko- nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost. FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. SZABATKA »■■ Prui mlin Bekescsaba Akcijska parnih mlinov Baja. — ZastopirU za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. izreci SOLIDNO: in : ELEGANTNO | PO ZMERNIH CENAH RAFAELE UAL!A' TRST - ViA MALCANTON - TRST rico ? Mi pa prosimo železniško upravo za j postajališče, ker železniških vozov se ne j bojimo, avtomobilov pa. Avtomobil menda ne bo sprejemal pridelkov in drv za prevažanje. Železnica pa menda — da ! In mari goriška in kanalska gospoda j nič ne mislijo, kako je našim bolnikom, ko j trebajo najnujneje zdravniške pomoči, a je ne morejo dobiti, ker Gorica je predaleč, a v Kanalu ni zdravnika razen vojaškega. Če ga kdo kliče, ne gre rad, ker mora od zadnje železniške postaje hoditi po slabi poti več nego uro daleč. S kočijo ne more, ker strašno trese in bi bilo tudi zelo nevarno. V poletnem času se morda še doseza zdravniško usmiljenje, ali po zimi — ubogi naši bolniki ! Če si je n. pr. kdo zlomil nogo, naj le — gre sam k zdravniku !! To MATERIJA, dne 10. julija 19 K. Kasteiic o. občinski glavar. Svetloba stotih sveč b stroškom l'/< stotinke na uro Brez tekočine, brez dima, brez vna^e mrežice. — Luč ua benzin „TITUS' je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekonomičai način raza -etljave. Ceni k zastonj. Gaspari & Michelich TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16 TELEFON štev. 24-19 h- Stibie! in drug iL. 3 sa Je preselilo na &8T Z tJGgato opremo za vsako- Corso 49 (Pia*za Goidoni). Tel. 1405| vrstni pGgn»ij. i« prodajal- nico mrtvaških predmetov in vsa- 'M ^ kovrstnih vencev iz umetnih cvctlic ^ l perle, porcelana. — Velika zaloga voscemu svec Prodaja na debelo m drobno. C*____Tir orožje ter ga pograbili od vseh strani. Eden ga je pograbil za tilnik in ga tako z nogami udaril šestkrat v zadnji del telesa. Ko so ga enkrat dosti namrcvarili, se je obč. stražarjem posrečilo, da so s pomočjo orožnikov vzeli vojaku sabljo. Redar, ki je sabljo odpasal, je isto slavodobitno pokazal orož-niškemu stražmejstru, ki mu je v znak priznanja na njegovem junaškem borenju s Hrvatom, katerega mu se je konečno s pomočjo še petih drugih organov posrečilo premagati, namignil z očesom. Tako so ga torej med mrcvarenjem in natezanjem srečno aretirali . .. Ljudje obeh narodnosti so se škan-dalizirali nad takim postopanjem obč. redarjev in orožnikov. Opozoriti je treba tudi še, da so orožniki — ki znajo slovenski — na hrvatske vojakove besede odgovarjali nemški z: „Kusch ! Schvveigen Sie! itd." Orožniki so lahko ponosni Ha svoje junaštvo. Mi Slovenci in Hrvatje v Kopru smo pravi sužnji. Kakor hitro se javimo in damo nekoliko duška svoji narodnosti, se nas aretira in stavlja pred sodnijo. Orožniki, ki čujejo skoro vsako nedeljo izzivajoče psovke na Slovence, pevanje Garibal-dijeve himne, klice: rAbbsso 1'Austria" in „Evviva T Italia" — ne aretujejo ni enega teh junakov, a kakor hitro se zgane kak Slovenec, so ti junaki takoj pri rokah. Ko bi bil ta vojak italijanske narodnosti, bi ga bili bržkone pustili pri miru, a ko bi ga že bili morali aretirati, bi ga bili gotovo aretirali na lepši način. Očevidci. Kje je požrešnost ? Iz Dekani nam pišejo dne 8. julija : Slučajno mi je prišel v roke „Piccolo" z dne 6. t. m. št. 10.400. Med raznimi novicami sem čital debelo natisnjeno: „I n-g o r d i g i a Slava". Po napisu bi človek misli, da je kakšen Slovan požrl na ducate Lahov. Pa kakšna prevara! Nekdo se spodtika nad tem, da je neki hrvatski odvetnik zahteval, da se po njem v hrvatskem jeziku vložena tožba na sodišču v Bujah reši, hrvatsko. Da bi pa dokazal, da je bujski okraj skoro izključno italijanski navaja, da je višje deželno sodišče v Trstu dalo poizvedovati o narodnem stanju v bujskem okraju. Poizvedbe, da je vodilo glavarstvo v Poreču in prišlo do zaključka, da je v ljudskem okraju 19.000 Italijanov, 220 Hrvatov, 121 Slovencev in 30 Nemcev. Po tej „lezioncina" se „Piccolo" nadeja, da višje dež. sodišče v Trstu konečno prizna italijanstvo bujskega okraja, in da si oni gospodje odvetniki, ki mislijo na slavi-ziranje vspričo te uradne statistike, izbijejo to iz glave." Tako končuje „Piccolov" informator. In kaj naj odgovorimo na to ? Blagor njim ki so ubogi na duhu, ker njih je ... . norišnica. Da o vržem po „Piccolu" zatrjevano uradno statistiko, evo Vam nekaj dokazov : Po zadnjem ljudskem štetju, ki se je — nota bene — izvršilo v laških rokah nahajajoče se občine, je bilo naštetih 19667 Italijanov, 121 Slovencev, 209 Hrvatov in 30 Nemcev. Torej po desetih letih je ostalo število Slovencev in Nemcev nespremenjeno dočim so se Hrvatje pomnožili za 11. Cu-dtn slučaj. Niti jednega več ne jednega manj v desetih letih, ne Slovenca ne Nemca ! Pojte se solit vi in vaša uradna statistika! Da to ne odgovarja resnici, je jasno kakor beli dan. Vprašal bi „signorezakaj so pa pri rczdelitvi volilnih okrajev za deželni zbor Isterski, priklopili vas Krašico k slovanskemu volilnemu okraju ? !! Morda radi tega, da ^».uradni statistiki izkazanim 849 Itafe Jil&m,' vzkratijo volilno pravico na ljubo vr isti statistiki izkazanim 52 SlovanOJKi r«!! Gospoda, ne, ne. Bali ste se marveč, da bi II. volilni okraj v splošni skupini padel sčasoma v roke Slovanom, akoravno jih v „uradni statistiki" niti ni! Višje deželno sodišče v Trstu pa opozarjamo, naj se — predno bi hotelo bujski sodni okraj proglasiti italijanskim — pouči o narodnem stanju med ljudst. samim in naj ne veruje slepo italjanski „uradni statistiki." F. K. Iz Trušk. Odbor pevsko - bralnega dr. „Straža" v Truškah se najsrč. zahvaljuje bratskim društvom „Samo" iz Bertokov, „Ilirija" iz Pobegov, „Volarič" iz Čežarjev, „Svoboda" iz sv. Antona, „Neodvisnost" iz Marezig ter pevskemu zboru iz Gažona za piijazno sodelovanje na naši prvi veselici. Zahvaljuje se nadalje vsem onim gg., ki so preplačali vstopnino ali isto poslali, in vsem onim, ki so pripomogli prireditvi na ta ali oni način. Posebno zahvalo izreka odbor našemu vrlemu in zavednemu županu g. M. Kocijančiču, ki je brezplačno prepustil veselični prostor in g. Iv. Kozloviču, ki je, drušivu posodil veliko lesa za ograjo. Iz Doline, 6. julija 1910. Tudi pri nas smo včeraj praznovali god sv. bratov-bla-govestnikov, Cirila in Metoda. Dne 4. julija ie bil naš cerkveni in občinski patron v Urh, ki ga slovesno praznujemo. Ta dan je bil >EDINOSTc št liU V Trstu, 12. julij a 101 <» tudi tu semenj, ki pa je bil vsled slabega vremena manje obiskan, nego po navadi. Drugi dan, t. j. na dan sv. Cirila in Metoda je ostalo v Dolini še precej sejmarjev, ki se skoro niso upali v stran radi grozečih oblakov. Popoludne okoli 5. ure se je vlila grozna ploha in smo se tudi tu bali toče, ki je sicer že začela padati, a vendar ni napravila posebne škode. Hudo je pa zadela naše sosede. Popoludne se je nabralo na predlog g. Andreja Pirca 21 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Nabirala je gospi ca Anica Grego-ričeva, 10.50 K smo odposlali družbi Sv. Cirila in Metoda za Istro, s pozivom, da tudi Slovencem na Koperščini otvori ljudsko šolo, a 10 K 50 stot. družbi v Ljubljano, ki naj tudi pomore Istrskim Slovencem. Darovali so: učitelj Venturini kanonik in dekan vč. g. Zupan kooperator č. g. Magdič, dež. poslanec in župan, Pangerc, stavbenika Vižintin in Žniderčič, c. k. finančni nadstražnik Jordan, uradnik Kariž, trgovca Kovač in Koren, gostilničar Babič, cerkveni ključar Stranj, trgovec Pire iz Pule, slikar Prašelj, blagajnik N. D. O. Sancin, po 1 K ; družina cerkvenega ključarja Samca 2 K stot; učiteljici Logar in Arigler po 50 stot., trgovci Penko, Gabro in Pero Smilja-nič, Dragelj, delavci Stranj, Gropajec, Božič. Kljun, Kranjc, Kranjica darovali skupno 1 K 80 stot. vsi skupaj torej 21 K. Bog dal mnogo posnemalcev. Nis Vodoran lil. Toča v podgrajskem okraju. Kakor je „Edinost" že javila v dopisu iz Pod-grada, je tu padala silna toča. Posebno vasi Vele in Male Mune, Žejane in Starada so močno trpele in sicer že v tretjič. Kakor daleč se je moglo opazovati, je bilo vse belo od toče, kakor da je padel sneg v zimskem času. Kar tri dni — 4. 5. in 6. je ležala toča na polju. Ljudstvo obupava. Tudi mi se obračamo še enkrat do gg. poslancev in jih prosimo, da bi si dali ogledati na licu mesta velikansko škodo, ki jo je provzročila škoda na naših poljih ter da nemudoma store potrebne korake za izdatno pomoč. Vsi oni iz nakeiske županije; ki prebivajo nad 10 let v Trstu in bi radi doseeli drmovirsko pravico za ?e in &vojce v Trnu, nsj se zgla.-ajo veak dan v -Narodni gostilci" j-ri tv, Jakobu od 6. zvečer dalje. Tam inia nakelska rbčina svojega uradnika v ostbi g. Gombača. ki jim svetu:,e in prerkrbi, kar je potiebno. 1025 POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna cavcdila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško priporočeno. ===== IfsSTSTUT „SEKITAS" AMTOftS REFEMSEK kajigovoz v Trota, vta Cooilia. 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delsvaicc v kateri ne izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zrv.ornilr! conan. - SVOJI K SVOJIM ■ M « VELBURG P. 345 BAVARSKO. i So cere se prepričatif oDišćite ve:ik& skladišče ECE3 - * eca I&i i Vk X -v JL »rta-nnr.-arws- r ■ - ,y ■■■■■■ 1 1AL1 oclh;I BIIMB ■ M ■ ■■■■■■ MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. imt Qrtkn s posteljo ali prazna se odda v ulici delle OUUCI Poste 10, III. n 1180 Žganjarna na dobri poz:c«ji v mestu se proda. Naslov Ediuost. 1166 UPOflriilf P08trautJkegtt zaslužka v kakšni i duillrt pisarni 3 ure ta dan. Ponudbe pod ..Delaven-' na Edinost.__llti4 K 5 B ais raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina S. MM & A. Boschin _ Trst, Via Roditi 5, Telefon 133, rim. IV _ U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Sccrzeria štev. 12 V. Osv&ldella Ob nedeljah ln praznikih odprto do J. popolud. .©gomil Fmo i>i?Si mar i sežasr ima bvojo nouo prodn-jolnito v ur v TRSTU, ulica eFS Viircen. Boilini 13 Jv ^Sfc./5?tf nasproti cerkve -Antona novet-a. Vsfckov. verižic po tov cenen. Ponte delio Fabra 2 al. Foste Ktio-* ;vo£SJ TcrrenWJ Alla citti di !.(»'• Jfiiš r.x ifjrctovljenih oblek cr'/a«*' << čećcs lOff unii sa ot/oke. ±*ovrSniti. uaaOno jopt, kakor tud: zoifc j.sletctov. Obleke tioii' in delo. Delavske ei>. TiK'i&Li ioden. -Nepicmcčljivi plt.'C (pn.nni «rglB»iteta : blago tu- in inozemskih tovara IzgctovJjajo tu oblete pc< mori po najnovejši n t ci, tečno, echdno in elegantne po nizkib cmah *#rL prodajalnlca drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRS r Galanterije iz usnja, ?otae torbe Ovratnice, MM in nalii !C8. Specijaliteta : Potrebščine za hribolazoe. C. kr. priv, Riunione Adriatica di Sicurts Glavnica in rezervni zakladi druStvn glasom bil/mre 22» 31. decembra 19T/J. Zadružna glavnic« (»d kojih vplačano S 3.200.000)....... K S.O00 S>v Rezervni zakladi dobitkov .... , IO.-jOO.OGG „ zaklad proti vpadanjo Trednostij javnih efektov ... . 2,233.G25 Bezervni zaklad premij za zavarovanja............. 12I.5J-0 6čine se »prejme takoj. Ponudfte z zahtevami na naslov „G. M. 1910" na Imeratui odd. Edinonti^. ll.r>8 Po^ + ilnn sprejmem tAkoj v najem Ponudbe UIISLIIIIU s. 31arco 16, vinotoč. 1156 :!: CANTI :!: JUGOSLAVI .. Ivana Kušarja .. Na obroke! UellKfl iZUerfl ^Ggr Na obroke l izgotovljen. oblek za gospode in manuf. pa jako zmernih cenah ----- JAKOB DUB1NSKY, Trst, Barriera 34, II. n. « a (t 0D?rl se je v Skednju MSMbMiwivwiisj jg Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek in petek nov program. VSTOPNINA.: I. mesto 30 vin., otroci in vojaki 20 vin. II mesto 20 vin, otroci ia vojaki 10 v. II Dobivajo ca v ..Slovanski knjigarni :n trgovini paoirja ios. GORENJEC Trst, ulic« ValtSirivo 40. - Knjiga stane broširana Kr 3-— in lično v platno vezana Kron 4. „PRI STARI BRESKVI" v ulici Belved8re štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. UMETNI ZOBJE Plombir&oje sobo v izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher kcncesij. zobni tehnik mineralna voda iz ogrskih vrelcev MU8CHONG - BUZIASFUROO, brez vsakih bakcilov, uspešno deluje proti boleznim na obistih in mehu, kronični nefrite, kamnu, kakor tudi bronhijalnemu katarju in boleznim Glavna zaloga : sekretnih organov. Aleksander JVSarangoni, Vrst, Telef. 474 Dr.J.Cermak zobozdravnik • • TRST - ulioa della Caierma it. 13, II, n. ^r Odlikovana delavnica in zaloga rsedloTja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10. BSBtf Ui&SH&Si&Biil