PoStnina piaCana v gotovim Leto LV.
V Ljubljani, v soboto, dne 27. avgusta 1927
Št. 192.
Posamezna številka 2 Din
Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
meseCno 33 Din ncdeHskn Izdala celoletno vJugo-Slavlll SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
t .tolp. pelll-vT.la mali oola.1 po 130 in2D.ve£|l ogla*l nad 45mm vtAlne po Din2-30, veliki po 3 in 4 Din, V urednlftkem delu vršilca po tO Din p Prt večjem g naroČilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondel)ka In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 0,1/1 Rokopisi se ne vratafo, nefranhlrana pisma ae ne sprejemajo * Uredništva telefon šl. 2050, upravnlštva il. 2328
Političen list sta slov&nslci narod
Uprava le vKopltarlevl ul.il.O ^ Čekovni račun: C/ublfana štev. 10.630 ln 10.340 xa Inserate, Sarafevošt.7363. Zagreb it. 39.011. Vraga In Vunal št. 24.797
Proti terorju ~ silo zakona!
Strašen političen umor v čučerju, ki so ga izvršili radičevski kmetje nad svojim tovarišem, pristašem pučke stranke, je po pravici izzval vihar ogorčenja po vsej državi. To je prvič v zgodovini Hrvatske, da se pristaši ene stranke v volivni borbi poslužujejo umora kot sredstva politične borbe. Način, kako so Radičevi pristaši mučili svojega političnega nasprotnika do smrti, spominja v svojem barbarstvu na turške čase. Ta umor se je rodil iz srede, v kateri se prepoveduje >miro-tvorna in človečanska republika« in se uporablja kot politično geslo pozdrav Jezusu in Mariji. Nedolžna žrtev, ki so si jo izbrali ra-dičevci, da uad njo dokažejo vso brezmejno globino svojega sovraštva, ni zakrivila ničesar drugega kakor da je na izzivanje nasprotnikov mirno in junaško izpovedala svoje prepričanje. »Ker si Jezusove stranke, umri!« je bil odgovor fanatikov, ki sta izšla iz Radičeve politične šole »seljačke demokracije«. Morilca pripadata stranki, koje šef je neštetokrat obsojal batinaštvo in boljševiški teror in opeval miroljubnost svoje seljaške republike, kjer bosta mirno počivala drug poleg drugega lev in jagnje, ter se sam veličal za »hrvatskega Ghandija«.
Radičeva stranka ne more odvaliti iz sebe odgovornosti za ta nečuveni zločin, ki je zgolj logična posledica ščuvanja in sistematične pro-povedi skrajnega terorja, h kateremu se je HSS zalekla, ko izgublja med hrvatskim narodom tla pod nogami. Umor v Cučerju je neposredno sledil okrožnici Radičeve stranke, v kateri poživlja svoje pristaše, da z nasilnimi sredstvi. preprečijo politično delovanje nasprotnikov. Ko se od Radiča obračajo vsi trezni in pošteni elementi, se zateka k vaški so-drgi, da ustrahuje one, ki nočejo slediti njegovi komedijantski in brezmoralui politiki. Kaznovana bosta dva radičevska kmeta, toda moralna odgovornost za strašni zločin v Cučerju pada na stranko, ki je vzela svoj program skrajni teror, da reši svoje podirajoče so postojanke.
Radič je organiziral v Hrvatski svojo čeko. Mož, ki ni mogel zadosti obsojati orjunaštva, ki se je izkričal proti »kundačenju«, ki je vso Evropo klical na pomoč zoper batinaški režim in slikal Jugoslavijo kot deželo največjega nasilja, barbarstva in absolutistične sa-omvolje, se nam zdaj prikazuje kot glavar teroristične stranke, koje pristaši hladuokrvno po načrtu ubijajo svoje politične nasprotnike, ne »pokvarjeno gospodo«, ampak svoje tovariše kmete. Politika tega človeka je po najrazličnejših preobratih končno privedla do tega, da se je hrvatski narod omadeževal z ubojem iz medsebojnega strankarskega političnega sovraštva, česar ta dežela sploh ne pomni.
Take melode pomenjajo državljansko vojno, teror odzdolaj, ki je še hujši od terorja cdzgoraj. Naše državno politično življenje jo srečno prebolelo orjunaštvo, organiziran teror v imenu nacijonalizma in politične ter socialne reakcije, politična svoboda se je začela spoštovati in državljani so se oddahnili v upravičenem upanju, da se demokratični parlamentarizem, ideja stanovske vzajemnosti in mirnega razvoja naših razmer v smeri prave ljudovlade ojačuje. Ko so se začele naše notranje razmere v tem pravcu konsolidirati, je rastel tudi naš ugled v zunanjem sveiu. Zdaj pa politični umor na Hrvatskem daje sovražnemu inozemskemu čas-pisju priliko ro-gati se državi, v kateri smejo stranke segati po takih sredstvih, ki morajo nujno vesti do anarhije, ako se pravočasno ne zajezijo. Ne sme se trpeti, da bi brezvesten politik, naj bo kdorkoli in v kateremkoli delu države, zato da ohrani svojo demagoško sugestivno moč nad nerazvito množico, razburkal politične strasti do medsebojnega pobijanja, strahova-nja in kaosa, v katerem se mora nehati redno ln mimo državno življenje. Ali naj se te vr-Bte radičevščina razpase do terorja sodrge nad našim kulturnim nacionalnim življenjem? Ali Daj oblast kapitulira pred organizirano čeko, ki hoče b strahovlado Hrvatsko ohraniti pod komando politika, ki je izčrpal že vse svoje Slngerjo?
Ali naj se zopet vrnemo v čase, ko ni bilo življenje državljanov varno pod samovoljo kak-Ine klike in sta se zakon in oblast morali pokoravati nasilju? Pa k še hujšemu nasilju: kajti radičevščina je teror nerazsodne mase, teror iz nižin, kamor še ni posijala luč smotrne izobrazbe, moralne vzgoje in politične od-
govornosti. Je tudi huiši od terorja boljševizma, ki ima vsaj kakšno idejo, dočim je radičevščina brozga samih najnižjih nagonov, ki ne služijo ideji, ampak blaznemu oblastihlep-ju enega Človeka.
Državi je poverjeno, da čuva mir in red pred vsake vrste terorjem. Če uporabi vso moč in strogost obstoječih zakonov proti zlo-
činski radičevski propagandi, ki vodi do umorov, stori svojo najelementarnejšo dolžnost. Trpeti lake vrste politično borbo, bi bilo zločin proti državi. Zato mora vsak državljan pozdraviti energičen protest načelnika SLS, dr. Korošca, in vsa javnost je dolžna podpirati akcijo, da se terorju radičevstva stori z enim odločnim udarcem zakona kouec.
Radičevski zločinci morajo okusiti vso
moč zakona.
DR. KOROŠEC ZA EKSEMPLARIČNO KAZNOVANJE RADIČEVSKIH VOLIVNJH TERORISTOV. — DR. KOROŠEC SE JE ODPELJAL V SLOVENIJO.
r Belgrad, 26. avg. (Izv.) Dr. Korošec je nameraval pri ministrskem predsedniku g. Velji Vukičeviču vložiti protest proti terorju, ki ga izvaja Radičeva stranka proti pristašem nasprotnih strank. Ker se g. predsednik do večera ni vrnil in ker je moral g. dr. Korošec zvečer odpotovati na shode, ki so bih že preje napovedani, je danes popoldne obiskal zastopnika predsednika vlade, zunanjega ministra Vojo Marinkoviča. Pri tej priliki je g. dr. Anton Korošec vložil protest proti nezaslišanemu terorju, ki ga z ozirom ua znan razpis izvajajo po Hrvatskem pristaši Radičeve stranke. S takim delovanjem se svoboda volitev ogroža na najbrutalnejši način. G. dr. Korošec je posebno opozarjal na nečuveno
divji in dosedaj v naši strankarski politični borbi skoro nezaslišan zločin uboja kmeta Ljudevita Talana v Čučerju pri Zagrebu, katerega so izvršili pristaši HSS. Obrazložil je posameznosti tega strašnega zločina in prosil g. Marinkoviča, da vlada nujno ukrene vse potrebno, da se zaščiti svoboda volitev od slič-nega terorja, posebno na Hrvatskem. Glede samega uboja Talana pa je zahteval, da vlada, če še tega ni storila, odredi najstrožjo preiskavo, da okusijo zločinci za svoje delo vso moč zakona. V razgovoru o teb in drugih ak-tuelnih stvareh se je g. dr. Korošec mudil pri zunanjem ministru eno uro. Zvečer se je g. dr. Anton Korošec z brzovlakom odpeljal v Slovenijo.
Zmaga naših poslancev v fin. odboru.
RESOLUCIJA POSLANCEV SMODEJA IN PUŠENJAKA SPREJETA . — ZA ZBOLJŠANJE POLOŽAJA DELAVCEV V ŽELEZNišKIH DELAVNICAH.
r Belgrad, 26. avg. (Izv.) Za danes sklicano sejo iinančnega odbora je javnost pričakovala z velikim zanimanjem z ozirom na znani nastop Svetozarja Pribičeviča, ki je na poslednji seji z ozirom na težko stanje države pretil celo z revolucijo. Splošno se je mislilo, da bo g. Pribičevič ta svoj nastop malo bolj obrazložil in da bo izvajal, kako si zamišlja zdravljenje gospodarski., krize z revolucionarnimi dejanji. Zanimivo je, da se Pribičevič na tej seji niti pojavil ni, ampak je pustil svojega zastopnika dr. Svetislava Popoviča, da utemelji to revolucijo s prazno in vodeno resolucijo. Pribičevičeva odsotnost je povsod vzbudila pozornost, ker je poskušal Pribičevič na podlagi teh svojih groženj in pretenj z revolucijo proti obstoječemu stanju na svojih poslednjih shodih zase kovati kapital. Ta Pribi-čevičev umik je seveda treba razumeti. On preti na vse strani, ker mu nič ne preostaja. Sicer je seja potekla precej mirno. Demagogija, ki so jo hoteli uganjati nekateri tudi na današnji seji, je dobila temeljit odgovor od poslancev, predvsem Smodeja in Pušenjaka.
Kakor poslednji, tako se je tudi'na tej seji povečini vodila samo politična debata. Na dnevni red so zopet stavili resolucijo, s katero so nameravali doseči samo agitacijski elekt za volitve. Na zadnji seji sta, kakor znano, poslanca Smodej in Pušenjak stavila predlog, ki je zelo obširen. V njem zahtevata, da pridejo skoro na dnevni red vsa tista vprašanja, za katera je dobila vlada v finančnem zakonu pooblastilo in bi sc morala z ozirom na tozadevno odredbo obravnavati v finančnem odboru. Če bi hotela ostala opozicija v finančnem odboru res stvarno delovati, bi morala že zadnjič glasovati za naš predlog. Namesto, da bi člani finančnega odbora računali s tem, da je treba izvesti nujne zadeve, pa so vsi govorili o policijskem terorju.
Na današnji seji je poslanec Smodej v svojem govoru ponovno ugotovil, da je SLS proti vsakemu terorju, da pa v Sloveniji pri teh volitvah nobenega terorja m in da še nobene volitve dosedaj niso bile tako svobodne, kakor sedanje. Govoreč o uboju v Čučerju pri Zagrebu, naglaša, da je treba obsojati, ne samo teror policije, če se res kje vrši, ampak tudi nasilja strank. Če hočejo Pribičevič in ostala gospoda uganjati demagogijo, imajo za to dovolj priložnosti, kakor so dokazali s svojim govoričenjem po shodih. Mi pa hočemo delati.
Smodejeve besede so zadele v živo. Nato se je sprejela resolucija, ki je bila predložeua že zadnjič.
Kot druga točka dnevnega reda je bila zahteva železniškega ministra, da se dovoli 400 milijonov dinarjev za popravo vagonov in lokomotiv v privatnih delavnicah. Ta popravila naj se izvrše tekom treh mesecev. Predlog se utemeljuje s tem, da državne delavnice ne morejo vseh popravil izvršiti. Pri-
vatne delavnice dobijo za zneske, ki presegajo v proračunu dovoljene kredite, 7odstotne bone, plačljive v dveh letih.
Poslanec Pušenjak pozdravlja predlog, ker je skrajni čas, da se izvrši popravilo voznih sredstev v interesu vseh gospodarskih krogov. Zahteva, da se v prvi vrsti skrbi za to, da se zaposli delavstvo v državnih delavnicah, kei sc često govori o redukcijah v sedanjih državnih delavnicah. Zahteva, da se upoštevajo zahteve delavstva v državnih delavnicah in da se izvršijo poprave voznih sredstev v zasebnih dclavniceh pod istimi pogoji, kakor v državnih delavnicah.
Pomočnik železniškega ministra Popovič, ki je zastopal odsotnega ministra, je izjavil, da o redukcijah v državnih delavnicah ni govore. Izjavil je, da se je na zahtevo naših poslancev odobrilo 50 milijonov dinarjev kot virman, s katerim so se nezadostni krediti povečali in da se bo skrbelo za to, da se z nadaljnjimi krediti, katere je železniški minister zahteval, dvignejo državne železnice in da se obenem zboljša stanje delavstva v državnih delavnicah.
Poslanec Pušenjak se s tem odgovorom ni zadovoljil, marveč energično zahteval, da železniški minister takoj zahteva ponovne kredite in da, čim te kredite dobi, c tem obvesti tudi javnost, da ne bodo, kakor dosedaj, posamezni strankarski agitatorji z demagogijo med delavstvom širili različne vesti in vznemirjali delavstvo in njihove družine. Po temeljitih besedah poslanca Pušenjaka za zboljšanje delavskega stanja so bili krediti soglasno odobreni.
Nato se je seja zaključila. Ostale točke dnevnega reda niso prišle na vrsto. Prihodnja seja finančnega odbora se bo sklicala pismenim potom.
Zdi se, da je bila današnja seja finpnčnetfa odbora poslednja. Potekla je precej mirno, iz-vzemši demagoškili govorov nekaterih poslancev, ki so poskušali kljub temu, da nimajo nobenih nad, da bi bili ponovno izvoljeni, za sebe kovati kapital na ta način, da so govorili govore, ki nc pridejo v tisk. Med drugim so govorili tudi samostojni demokrat Popovič, ki je predlagal resolucijo, dalje znani strokovnjak za zunanjo politiko Joca Jovanovič, radikal Buzdrlijecič in predsednik Radonjič.
Pri tej priliki moramo pribiti, da jc fin. odbor, kateremu so bile z ozirom na pooblastilo finančnega zakona naložene najvažnejše naloge, svojo vlogo slabo odigral. Destruktivno delo samostojnih demokratov v finančnem odboru je treba dobro zapomniti.
RADIO-ZVEZA Z INDIJO.
v London, 26. avg. (Izv.) Uprava angleške pošte javlja, da je vpeljala radio-zvezo z Indijo ter napoveduje, da bo v kratkem ves imperij prepregla z radio-zvezami.	• -—
Dr. Koroščev sestanek z angl. poslanikom.
r Belgrad, 26. avg. (Izv.) Danes dopoldne sta se seslala na daljši razgovor tukajšnji angleški poslanik g. Kenard in načelnik SLS g. dr. Anton Korošec.
3Caj je z Gaido?
Praga, 26. avg. Vse časopisje se bavi s fašistovskim napadom na dr. Borela. Krama-fovi deniokrali protestirajo proti policijskemu postopanju in očitajo vladi, da imajo komunisti pri njej veliko več milosti. Levičarski tisk zahteva, da se s fašizmom napravi energični konec. Socialnodemokratski in narodno socialistični tisk očita vladi, da je ona kriva, da se je fašizem razpasel. Večerni listi vedo povedati, da se Gajda nahaja pod policijskim nadzorstvom.	«
v Praga, 26. avg. (Izv.) Listi opisujejo incident, ki se je izvršil na stanovanju dr. Bo-rela. Ob tričetrt na 5 so se pojavili v Sasavi v vili, kjer se mudi dr. Borel na počitnicah, neznani možje, ki so se predstavili kot detektivi. ki imajo nalogo, da ga aretirajo. Dva sta stražila hišo, drugi pa so z revolverji v roki zahtevali od dr. Borela, da jim izroči vse dokumente, ki se tičejo afere generala Gajde. Izrecno so zahtevali akt predsednika Masa-ryka. Ko jim je dr. Borel izjavil, da je na počitnicah in da uradnih aktov nima s seboj, so navalili na njegovo ženo in začeli sami stikati po predalih in kovčegih. Odnesli so različne dokumente, onih pa, ki se tičejo Gajdove afere, niso našli. Vlomilci so se eno uro mudili v stanovanju, nato pa se odpeljali proti Pragi. Vlomilci so se že prejšnji dan pripeljali z avtomobili v Sasavo. kjer so se nastanili pri nekem gostilničarju. Tudi je eden izmed njih predal ua pošti brzojavko s tajnimi znaki. Obveščena je bila takoj policija v Pragi, ki ie aretirala več sumljivih oseb.'Nato je poklicala ljudi, ki so videli vlomilce v Sasavi in pri konfrontaciji z aretiranci se je ugotovilo, da so nekateri od njih res bili v Sasavi, kjer so sodelovali pij omenjenem vlomu.
v Praga, 26. avgusta. (Izv.) Včerajšnje zasipavanje generala Gajde j« bilo končano okoli polnoči, nakar so ga pustili domov. Spremljala sta ga dva policijska uradnika, ki sta ostala celo noč v njegovem stanovanju. »Narodni listi« poročajo, da policija opazuje vsak njegov korak, talco da so Gajda v resnici nahaja v zaporu. Na telefonska vprašanja je dobil odgovor, da mu je prepovedano go\ uriti s komurkoli tudi po telefonu. Danes popoldne so spremili detektivi Gajdo na policijo, kjer so ga zasliševali do treh. Potem pa so ga detektivi zopet spremili na njegovo stanovanje. Za časa njegove odsotnosti je ostal en policijski uradnik tudi pri njegovi ženi. Far'stični general Konopasek je, kakor poroča »Večerni list«, zbežal v inozemstvo. Tudi oba faširtičra voditelja Castera in Brancovaky, ki jih je še nocoj zasliševala policija, sta pobegnila in jih ni mogoče najti. Listi poročajo, da so je večje število čeških fašistov podalo v Pmgo, da bi bili pripravljeni za pomoč svojim voditeljem. List »Večer« pravi, da se akti o Gajdovi afori nahajajo na varnem. Neka, baje uradna vest, pravi, da se je dr. Borel ob času, ko so vdrli v njegovo stanovanje fašisti, ravno odpravljal v Prago Ier da je imel iskane dokumente v žepu, nakar se pa fašisti niso spomnili. Drugi listi pa trde, da so bili akti res ukradeni ter poročajo celo, da so prišli dokumenti zopet naz^j ter da so bili fotografirani. Dobro informirane »Lidove No-vine« poročajo, da je prišel fašistom, v roke lo neki koncept, ki ga je sestavil dr. Borel v Gajdovi zadevi. Ministri, ki se mude v Pra. , so so sestali k sestanku ter razpravljali o" Gajdovi aferi. Ministrskemu predsedniku Švehli, ki so nahaja v inozemstvu, so poslali popi« zradnjih dogodkov. Najinteresantnejši dokument, ki so ga našli pri fašistih, je oni. ki vsebuje seznani vseh fašističnih državnih uradnikov, katerih imenom so pripisane opombe, katero nalogo naj vsak prevzame v slučaju fašističnega puča. 40 teh uradnikov je uslužbe-nih celo pri praški državni policiji. Glasilo fav' Hčne stranke »ftiszka Straž« Je izdala danes posebno izdajo, ki je bila zaplenjena. List energično protestira proti preganjanju čeških nr 'onalistov, ki ga vrši švehlova vlada, in jo svari, naj ne postavlja na preizkušnjo češkega naroda, da se ne ponovijo dogodki iz lela 1018., ko so združeni nacionaici giauko po-moilli vse svoje nasprotnike. List tudi ostro napada policijo. Socialistični listi zahtevajo, da se fašistično gibanje energično za.tr«.
Kako so radičevci ubili tovariša kmeta, pristaša ljudske stranke.
Dr. C.:	R
Naše izseljeništvo.
(Ob priliki obiska Slovencev iz Vestfalije.)
Izseljeništvo ni bil nikdar pojav, ki bi se dal krajevno, časovno ali narodnostno omejiti. Borba ljudi za obstanek in mikavnost tujine ni poznala niti sicer napetega razmerja med državami. V Porurju in vzhodni Prusiji dobivajo gotovi kraji naravnost poljski karakter; 30 milijonov Nemcev-kolonistov se je v borbi življenja vrnilo med tuji svet; pokojni Wilson je neposredno po vojni ob svojem obisku v Rimu razodel strmecim Italijanom, da je Nevv-jork največje italijansko mesto; »češke občine« po državah dopovedujejo, da gredo v sto-tisoče in veliki sunek k samostojni državi so dali ravno izseljenci; slovaški in podkarpato-ruski narod stojita z eno prehranjevalno roko doma, z drugo v Ameriki. In zlatim nebesom —■ raju na zemlji, uresničeni ideji društva narodov — ameriški Uniji, je dalo izseljeništvo dušo in obraz, še dalje koraka ta pojav, ob-ljuduje se Kanada in Avstralija, Afrika in brezmejna polja južne Amerike in skoro med vsemi temi plavajo drobci našega narodnega telesa. Včeraj je en del teh — vvestfalski Slovenci — v slovenski prestolici deklamiral Župančičevo »Dumo«.
Kako jih spremljajo naše misli? Najnazor-nejša so dejstva, in ta so: Izseljeništvo v srednji, južni in severni Evropi je v narodnostnem in državnem oziru po vojni dobilo bistveno drug značaj. Prav do poloma so se vzgajali narodi v državah v teritorializmu. A ta teri-torializem je služil zopet — dinastijam. Na mejah nemške države je za Berlin in Mona-kovo prenehal Nemec; preko meje ob Monaku Rim ni gledal za Italijanom; opozicijonalni narodi v Avstriji so reševali doma, kar se je rešiti dalo in ni bilo ne časa, ne situacije da bi spremljali življenje in delo svojih preko teh teritorijalnih mej. A nihče se ni vzgajal v miselnosti, da je ta zemlja moja, da je država mojega naroda, da delim z njo radost in veselje, zmage in poraze, udarce in napredek; niso ponašali s seboj narodnostnega, državnega etosa, ki nalaga vesti soodgovornost na celoti, ga dviga, da ne pozabi na dom, jezik in kidturo. Mesto naroda, državljana, se je izseljevala — masa!
In splošne posledice?
Le nekaj ugotovitev: Statistika združenih držav Severne Amerika pravi, da znaša nemška udeležba na prebivalstvu 30% da so predvsem farmarji — Nemci; moralo bi jih torej tam biti 30 milijonv, v resnici jih je — 8 do 9 milijonov! In takšne vtise je napisal ljubljanski škof dr. Jeglič, ko se je vrnil iz te dežele, po obisku pri naših rojakih v domovino ? Da — izginjajo... In kaj je bila ded-ščina povojne Italije? Po Ameriki, Avstraliji, Franciji in Nemčiji razkropljena masa Italijanov, ki je izginjala ne samo v ameriškem morju, ampak celo v francoski depopulaciji, tik ob meji, v državi, rožnatem vrtu, kjer ni — ljudi...
Ne da se tajiti, da so povojne notranje-državne spremembe bistveno vplivale i na izseljeništvo. Podlaga vzgoje je druga; kjer je nekoč zvenel: Narod, država, sem jaz - vladar, odmeva danes: narod, država smo mi! Kjer se je nekoč usoda naroda mrtvo komandirala, se danes skupno odloča. Sadi se seme soodgovornosti, nacijonalnega in državnega etosa, ki je ravno pri angleškem in francoskem narodu dokazal, da potem v tujini ne tone. De-mokratizem, ki vceplja v srca državljanov veliko besedo »moje in naše«, se razteguje i na izseljence. Odtod ogromna propaganda med nemškim narodom za skrb rojakov v tujini; odtod razne »češke družine«, poljski komiteji in društva. In naj si stojimo proti italijanskemu fašizmu kakorkoli; naj si je sam v nasprotju z demokracijo; tega mu ne bomo mogli odreči, da je iz nje vzel, da hoče v narodu vcepiti čut italijanske skupnosti, da je prvi začel odločno in sistematično se brigati za svoje izseljence-koloniste! In če se veliki narodi ne upajo več z narodom igrati »mance«, naj to dela naš mali, niti dvamilijonski, na razne države in vetrove razkropljeni in raz-tepeni slovenski narod?
Nova doba je nastopila i pri nas. Za nas večino so padli okovi in mi se že vzgajamo v našem narodu in državi. Njen bistveno sestavni del smo, določeni za sodelovanje in soodgovornost. Vstaja naš narodni in državni etos, ki objemlje celotni narod, vstaja ponos, da kujemo lastno zgodovino sami, da živimo v svoji narodni državi, družini, iz katere ne moremo izstopiti kot iz delniške družbe. A oni, ki so že dolgo zunaj?
Včeraj so jim povedali v Unionu zastopniki države in cerkve, prosvetnih in gospodarskih društev, kako jih vidimo pred seboj. Naši ste, sinovi in hčere našega naroda in države ! In prosili so jih, naj ponesejo in razširijo ta etos tudi med onimi, ki se obiska niso udeležili!
In mi smo prepričani, da bo številen, im-pozanten obisk westfalskih Slovencev ostal naša narodna, državna in socijalna vest, kako in zakaj moramo kot etično dolžnost vzeti na ta ali oni način v roke — slovensko izselje-niško vprašanje. Vi pa — rojaki — pokažite, da sle v tujini predstavniki malega, a svobodnega in državnega naroda Slovencev!
Strašen političen umor nad mučenikom krščanske hrvatske ljudske stranke, ki so ga izvršili radičevci, še vedno pretresa vso javnost v državi. Nikdar se ni na Hrvatskem zgodilo še kaj takega. Vse se vprašuje, kdo je kriv te podivjanosti? Kje je notranji vzrok strahovega umora? Vsi listi popolnoma soglašajo v tem, da je umor
posledica radičevske okrožnice,
v kateri vodstvo radičevcev ukazuje, da naj se v vsaki vasi zbere nekaj ostrili članov HSS, ki ne bodo dovolili* gosposkim« strankam izpregovoriti niti one besede, ampak jih bodo takoj pregnali iz vasi, tako, da jih bo minula vsaka volja, da bi še kdaj prišli v vas, kjer ni njihovo mesto in kamor jih nihče ni klical. Nasprotno je treba budno paziti na vse tisto nasprotnike seljačke stranko, ki so nahajajo v vasi, ki tajno rovarijo proti HSS. To je treba pregnati iz družbe, nikakor se jim ne sme dovoliti, da bi kjerkoli prišli do besede in bojkotirati jih pri vsakem koraku.
Tako pravi najvišje povelje radičevske stranke. Ko so jo radičevci prijeli v roke, so jo razumeli tako, da nihče ne sme biti pristaš druge stranke kot Radičeve. Kdor bi se upiral temu povelju, je »izven zakona«. Radičeve organizacije mislijo, da na podlagi tega »ziakona« smejo delati s svojimi političnimi nasprotniki, kar se jim zljubi, ker jih ščiti mogočna stranka. Tudi, če bodo prišli v zapor, bo to le začasno, dokler jih »Gospod predsednik« ne amnestira, kakor je amne-stiral sebe. To je sedanje mišljenje v radičev-skih vrstah. Ta okrožnica je dala pobudo najnižjim tipom, ki po vaseh komandirajo radičevske organizacije. Ti ljudje so pobesneli. Na celi črti so začeli izvajati svoj najpriljub-ljenejši posel, da terorizirajo, groze, pretepajo, preganjajo in če treba segajo po naj-grših zločinih, kot sredstvih svoje »akcije«. Te propalice izvršujejo svoj posel temeljiteje kot boljševiške »Čeke« v Rusiji.
Pristaši ljudske stranke že od razpisa dalje tožijo, da morajo zelo veliko prestati pred radičevsko orjuno. Hrvatska ljudska stranka je namreč radičevcem najostrejši trn v peti in mora največ pretrpeti. Poglejmo le
nekaj zgledov radičevskega orjunstva.
Dne 15. avgusta je radičevska orjuna napadla s kamenjem in koli zaupni sestanek HPS v Križovljanih. Hotela je radičevska orjuna tedaj ubiti dr. Janka Šimraka in vodjo hrvatskih kmetov Marijana Borančiča. Odločen nastop pristašev ljudske stranke, je namere radičevske orjune preprečil.
Dne 17. avgusta so v vasi Radišiči v Hercegovini radičevski orjunaši navalili na hiše in stanovanja pristašev ljudske stranke in več oseb, med njimi tudi otroke težko ranili. V vasi Zoretiči pri Jelenju je 10: avgusta napadel predsednik radičevske organizacije Marko Oštrič pristaša ljudske stranke Kuku-ljana in s kamenjem navalil nanj. Isti radi-čevec je napadel Andriča in ga tako pretepel, da je bil ves krvav.
Čimbolj se volitve bližajo, tem hujši in srditejši je teror radičevskih orjunašev. Radičevske bande po vaseh preganjajo vse, ki se jim slepo ne pokoravajo. Ti radičevski orjunaši delajo s koli, noži, kamenjem in ognjem in končno z ubijanjem. To vodi v državljansko vojno. Kakor nekdaj orjunaši, tako sedaj radičevski čekisti pomenijo najhujše ponižanje zakona, javnega miru in reda v državi. Kljub vsem opominom in prošnjam državljanov pa oblast ni nastopila proti radieev-skim bandam s tisto ostrostjo, ki bi bila tu potrebna in zgodilo se je najhujše,
političen umor.
Da gre tu res za političen umor, kaže predzgodovina in potek žalostnega dogodka. Pred umorom je uredništvo »Narodne Politike«, ki je glasilo HPS v Zagrebu, prejelo dve pismi. Prvo se glasi: Ze pri volitvah v oblastne skupščine so grozili radičevci, da se bodo maščevali nad vsakim, ki ne bo zanje glasoval, Tako so na predvečer dneva volitev pričakali varuha skrinjice ljudske stranke Sljepana Lepušiča, ko je šel domov, in ga pretepli, tedaj so začeli radičevci delali s podvojeno silo in grožnjo. Tako so se v solx>to dne 20. avgusta vračali domov Ljudevit Talan in Lacko Krvarič. Med potjo sta šla v trgovino Pavliniča, da si nekaj kupita. V tej trgovini je bil tudi Nikola Majpruz, ki je takoj 6kočil proti Ljurlevitu Talanu, vpil, da je ta pristaš ljudske stranke in ga začel tepsti. Lacko Krvarič je opomnil Majpruza, da je glasovanje tajno in svobodno, pa mu je zato Majpruz takoj priložil silen udarec v obraz, da je ves za-sinel.«	« ■;*'■•*
Drugo pismo se glasi: »V nedeljo popoldne je prišel Ljudevit Talan v trgovino Beae-ka v čučerju. Tu se je znašel tudi Štefan Mi-cudaj in napadel Ljudevita Talana, ker da je »pučkaš« — pristaš ljudske stranke. Ljudevit Talan je težko ranjen in težko bo prebolel.«
Ti dve pismi dokazujeta, da so radičevci preganjali in ubili Talnna samo zato, ker jo bil pristaš ljudske stranke. Nič drugega mu niso mogli očitali. Bil je priden, miren in dober, ali ker ni bil radičevec, jo moral umreti. Dogodek se je zgodil v popolnoma radičev-
skem kraju. Tam so pri zadnjih oblastnih volitvah dobili SDS 37 glasov, HPS 33 glasov, Stranka prava 13 glasov, radičevci pa 500 glasov.
Preiskovalni sodnik obsoja radičevske orjunaše.
Preiskovalni sodnik, svetnik Janko Nežič je dal o dogodku tole izjavo: »Ko je sodišče zvedelo za ta žalostni dogodek, sem se takoj podal v Čučerje. Tam sem videl, kako se ljudstvo zbira v gručah in sestaja na posameznih mestih in se živo razgovarjajo o tem. Šel sem pred gostilno Valenta Božeka. Tam sem zvedel, da je v nedeljo prišel popoldne od dveh do treh Ljudevit Talan. V gostilni sta bila dva radičevca Stjepan Micudaj in Nikola Rustan. Ker sta vedela, da je Talan pučkaš, stia ga začela izzivati. Talan pa se za izzivanje ni zmenil in je polglasno pel »Lepa naša domovina«. Ker sta videla, da to ne pomaga, sta radičevca začela klicati: Živela Radičeva stranka! Talan je odvrnil z vzklikom: Živela pučka stranka! To je bilo radičevcem dovolj. Takoj sta skočila proti njemu, ga napadla in ga vrgla s stola na tla. Eden izmed njih mu je začel tiščati glavo med noge, a drugi je vlekel noge proti glavi, dokler jima ni končno uspelo, da sta mu noge prekrižala okoli vratu. Tako sta ubogega Talana zvila v klopčič, ga začela kotaliti po gostilni skozi vrata po stop-njicah na prosto. Zraven sta ga z nogami in koleni neprestano suvala. Ves ta čas Talan niti glasu ni dal od sebe. Ko sta mislila, da sta svoje delo opravila, sta mu noge zopet razkrižala in ga zleknila preko ceste, pustila nezavestnega ležati in šla nazaj v gostilno, kjer sta naprej pila in pela. Talan je nepremično ležal, dokler ni prišla žena, ki ga je kasneje odpeljala domov. Talan je ležal v nezavesti vse do ponedeljka zjutraj. Tedaj se je prebudil in z ženo izpregovoril par besedi. Nato je zopet padel v nezavest, iz katere se sploh ni več prebudil.« Tako pravi o dogodku sodnik.
Še strašnejša obsodba radičevcev je pa izjava vseučiliškega profesorja dr. Juraka, ki je vršil obdukcijo pokojnega Talana. Ta izjava opiše vso za nas nepojmljivo trdosrčnost in sovraštvo radičevskih kmetov, ki niti ob smrti ne neha. Po informacijah dr. Juraka je pokojni Talan težko ranjen ležal v nedeljo celo popoldne pred gostilno in niti en vašfan ni hotel pomagati ženi, cla bi ranjenca prenesli v hišo. Šele zvečer se je to zgodilo, ko se je nekdo vendar usmilil in dal na razpolago voz, da so Talana prepeljali. Še več! O dogodku žene ni obvestil kak sosed ali soseda, ampak so ji povedali šele otroci, kaj' se je zgodilo.
Ko je prišla komisija, da bi izvršila obdukcijo, niti en kmet ni hotel nositi mrtvega trupla Talanovega na dvorišče, čeprav so tam mnogi kmetje in kmetice zijala prodajali. Ko jih je dr. Jurak pozval, naj pomagajo, so se oddaljili za kakih 50 korakov, kakor da bi bil pokojnik okužen 's kako nalezljivo boleznijo in so mirno kadili vsak svojo pipo in cigareto. In uboga žena pokojnikova vsa uničena vsled grozovite nesreče, ki jo je zadela, je morala sama prenašati truplo umorjenega moža s postelje na obdukcijsko mizo na dvorišču! Pa tudi kasneje po obdukciji nihče ni hotel pomagati pospraviti in urediti ostanke obduciranega trupla, nihče ni hotel prožiti prav nobene pomoči, dasiravno jih je komisija ponovno pozivala. Niso pokazali niti najmanjšega sočutja nad smrtjo sovaščana, čeprav so ga poznali kot mirnega in poštenega človeka. Razumljivo je rekel dr. Jurak, da nekdo v afektu in naglosti napravi zločin, toda čisto nerazumljivo je tako obnašanje drugega ljudstva, ko jo tu tekla kri, ko jc padla žrtev in ko jc izginilo nedolžno življenje.
Sama obdukcija je pokazala, da je pokojni umrl vsled zlonia tilnika, ki je nastal vsled zvijanja hrbtenice.
»Ker si Jezusove stranke, umri!«
Nedopovedljivo podivjanost teh radičevskih ljudi karakterizirajo te-le besede morilca Micudiaja, ki jih prinaša zagrebški »Večer«. Ko je Micudaj zvedel, da kdo pripada ljudski stranki, je zaklical: »E pučkaše bomo fest nov tepli. Mi jim bomo že pokazali!« Rustan pa je vpil nad Talanom, ko je ta že na pol mrtev ležal na cesti: »Ker si Jezusove stranke, umri, mi bi te ra/p-eli, pa nimamo kam!« Po teh besedah je mučenika še enkrat brcnil.
Ob grobu.,
Po obdukciji so žrtev pokopali na farnem pokopališču. Ob grobu je govoril odposlanec načelstvo HPS vseučiliški profesor dr. Stjepan B a k š i č , ki jo dejal: Danes ta vas pokopuje enega najboljših svojih sinov, človeka, ki je vdiano ljubil svojo domovino in svojo krščansko vero. Dober je bil napram vsakomur in kjerkoli je mogel, je pomagal. Tih in skromen v svoji vasi, zvest Bogu in brat vsem ljudem ,bo ostal v srcu in duši vsega hrvatskega katoliškega gibanja kot prva žrtev besnega terorja zaslepljenih. On bo ostal v svet spomin tisti skupini ljudi, ki hočejo, da v hrvatskem javnem življenju zavladajo načelu evangelija Kristusovega, katerim načelom je ostal
zvest in vdan in za katera je izgubil svoje delavno življenje.
Ker jo župan tega kraja tudi radičevec, slučaja nI prijavil oblastem, tako da se cele tri dni sploh niso zganile. Zato je glavni tajnik HPS dr. Šimrak interveniral pri sodišču in velikem županu in zahteval poleg zakonitega postopanja proti krivcem tudi varnostne ukrepe za zavarovanje življenja ostalih pristašev. HPS.	s
Sedaj je policija, ozir. žandarmerija oba krivca že zaprla. Obenem so aretirali tudi nekaj drugih radičevcev, ki so počenjali dejanska nasilja nad političnimi nasprotniki.
Prvemu mučeniku.
»Narodna Politika« je napisala prvemu mučeniku te-le besede:
Ljudevit Talan, varuh skrinjice HPS, je umrl brez besede, brez obrambe pod udarci radičevske čeke, ki je izjavila, da bi ga razpela, če bi imela kam, ker je bil Jezusove stranke. Kmet Ljudevit Talan je umrl kot heroj svojega prepričanja, krščanskega in hrvatskega ,od zločinske roke, ki nič drugega ne zna kot klati, krasti, hujskati, psovati in sejati vražjo neslogo med hrvatskimi kmetL Ljudevit Talan, skromen kmet in delavec iz čučerja, ki ni imel nič drugega svojega kot pošteno dušo. Umrl je kot mučenik na tako tragičen način ,kakor umirajo le redki ljudje. Radičevi ateisli so ga uničili kot da smo v Ne-ronovi dobi. Tako so zločince naučili njihovi učitelji v Zagrebu. Ljudevit Talan bo vedno svetal primer vsem nam pristašem HPS, kako moramo ljubiti svojo idejo.
Pokojni Talan zapušča objokano vdovo brez kruha in preskrbe, brez dela, obsojeno na lakoto in zgodnjo smrt. Dolžnost vseh poštenih ljudi je, a predvsem vseh pristašev HPS, da tej siroti in njenima dvema sinovoma pomagajo, kolikor morejo. Tu se bo pokazalo, kakšna medsebojna ljubezen nas veže.
Naj se milostljivi Sodnik usmili duše mučenika Ljudevita Talana! Molimo, bratje, za
pokoj njegove duše!
• • •
Grozovit umor pa bo v večno sramoto Radiču in njegovi stranki, ki je prva v politični zgodovini Hrvatske začela s terorjem, ki je stal nedolžno žrtev življenje.
Kateri pošteni človek, posebno kmet, se bo še tako spozabil, da bi volil stranko, ki organizira ubijalsko čeko?
Kaj pravi na to SKS, Radičova ekspozitura v Sloveniji?
Ali bo kak slovenski kmet volil tak« stranko?
SCse so teroristi.
Poročajo nam: V Ljubnem ob SkviriJI" se je vršila dne 22. avg. t. 1. volitev novega župana. Izvoljen je bil dosedanji priljubljeni župan g. Jože Zagožen, odločen pristaš SLS. Tudi vsi štirje novoizvoljeni svetovalci so pristaši SLS. Združeni nasprotniki in sicer demokrati, radičevci in socialisti so bili vsled tega tako ogorčeni, da so več naših odbornikov dejansko napadli, tako, da je spominjalo vse na proslule orjunske čase. Zvečer so prišli nekateri demokratski in radičevski veljaki v neko gostilno in so zahtevali, da mora vsak, kdor ni njihove liste volil, gostilno takoj zapustiti. Neki mladenič se je temu zoperstavil, kar je bilo čisto opravičeno, toda rogovileži, ki so bili seveda pijani, so nanj navalili, ga natepli in ga vrgli v mimo tekočo Savinjo. K sreči se je rešil. — Potem pa Pribičevič in Radič kričita in se pritožujeta nad terorjem! Ljudstvo! 11. septembra je tvoj dan! Če hočeš svobodo in napredek, nobene kroglice nasprotnikom!
MussoBfni m lugo-sBovanskl meji.
Postojna, 26. avg. Včeraj je pošetil Po-, stojno diktator Mussolini. Prispel je na avtomobilu iz Trsta ob 10.15 dopoldne. Tu se ni ustavil niti za sekundo, ampak je dirjal naravnost proti jugoslovanski meji. V oddaljenosti kakih treh kilometrov od meje, na vrhu tako zvanih »Planinskih rid«, odkoder je viden košček jugoslovanskega teritorija, je postal njegov avto nekaj minut. Spremstvo, se-stoječe iz višjih častnikov na štirih ali petih avtomobilih, je ostalo pri tem zadaj na cesti za dober streljaj. Iz Postojne so pohiteli za ministrskim predsednikom podeštat in drugi italijanski oblastniki na svojih avtomobilih. Varnostna straža pa ni pustila nikogar v bližino. »Duce« se je vračal skozi Postojno z največjo brzino. Le malokateremu radovednežu se je posrečilo, da je videl njegov obraz, pa še to skozi meglo avtomobilskih šip. Jame diktator ni obiskal, oddrdral je v mrzlični naglici, kakor je bil prišel. Ob 11 dopoldne, torej tričetrt ure po prihodu, ni bilo o obisku nič več sledu.
e Trst, 26. avg. (Izv.) Za danes ob pol 12. je bila na Glavnem trgu napovedana velika manifestacija na čast min. predsedniku Musso-liniju. Okoli 5. pop. so se na trgu pričeli zbirati ljudje. Prefektura pa je sporočila, da manifestacije odpoveduje, ker je moral predsednik radi že prej določenih poslov odpotovati iz Trsta. Pač pa jo ministrski predsednik obljubil, da bo njegov prvi oficielni obisk veljal Trstu. Ministrski oredsednik je zapustil Trsi ' ob pol 9. zjutrai
Pozdrav Ljubljane rojakom iz Vestfalije.
KRASEN SPREJEM SLOVENCEV IZ VESTFALIJE
Mračne besede, ki Jih je izrekel naš peenik Oton Zupančič v svoji »Dumic >... tamkaj v Vestlaliji so nam izginili, več ne doseže jih naše oko...«, te besede »o nam prišle na misel, ko smo včeraj prisostvovali navdušenemu sprejemu vestfatekih Slovencev, — pod tem pojmom razumevamo tu pri nas vse Slovence, ki so se izselili, ne samo v Vestfalijo, temveč v vse Porenje in v Holandijo, — toda obenem smo se mogli prepričati, da ni več tako, kakor trdi pesnik, — Slovenija ni še pozabila svojih ljudi, ki so odšli za kruhom v daljno Nemčijo in drugam, še misli nanje, ie jih ima pred očmi. In čutili so to tudi rojaki, ki ao po dolgih letih, nekateri 'celo po desetletjih, zopet obiskali svojo rodno grudo, svoj narod, ki stoji trdno na svojih tleh že tisoč in še več lot. Vsak Slovenec in tudi oni, ki svoje prave domovine še nikoli niso videli in so si ohranili samo še svoj materinski jezik, vtri oni, katere je včeraj sprejela Ljubljana, so vedeli, da so na svojih tleh, svoji med svojimi, do so doma.
To jim je potrdil res lep, res bratski in ree iz srca pripravljen sprejem, s katerim jih je prijetno presenetila Slovenija, najprej Gorenjska in nato slovenska prestolica Ljubljana. In ko se ti naši ljudje zopet vrnejo na težko delo v daljno Nemčijo in Holandijo, bodo odnesli tja okrepljeno vero v svoj narod in svoj jezik, okrepljeno ljubezen do svoje male, toda gorko ljubljene domovine. V tem znamenju jih je včeraj pozdravila Ljubljana.
SPREJEM NA LJUBIaJANSKEM KOLODVORU.
Slavnosten sprejem na kolodvoru, kakor je bil zamišljen prvotno, je radi izredno hudega naliva odp .del. Kljub dežju in nevihti pa niso bila radost in bratska čuvslva, s katerimi je ljubljansko občinstvo sprejelo svoje rojake, prav nič skaljena. Pretesen je bil peron ljubljanskega kolodvora, d;' bi mogli dobiti na njem prostora vsi došli rojaki, odlični predstavniki oblasti in javnih korporacij in vse ostalo ljubljansko občinstvo, ki je v velikem številu prihitelo, da pozdravi one Slovence, o katerih je bil žc marsikdo prepričam, da bodo davno utonili v morju tujine, ki pa trdno vztrajajo v zvestobi do svojega naroda in domovine.
Ko je med zvoki godbe nekaj mimit čez enajsto privozil gorenjsH vlak, je iz sto in sto grl za-donel buren, viharen, ognjevit »Živeli, pozdravljeni! Bog vas živil« In temu klicu so se enako burno in ognjevito odzvali došli rojaki. V prvih minutah na kolodvoru je prišlo do izraza najprej euvstvo: bratski pozdravi, čvrsto, iskreno stiskanje rok, nakar so voditelji vsega obiska pozdravili, — skoro sami duhovniki, Nemci po rodu, pod vodstvom velikega dobrotnika vestfalskih Slovencev g. Temsunderna, — g. knezoškofa dr. A. B. Jegliča ter ostale zastopnike oblasti, nato pa jih je v imenu vsega slovenskega naroda, politično organiziranega v oblastni skupščini, kratko pozdravil predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Marko !* a 11 a 6 e n , naglašajoč, da slovenski narod iskreno pozdravlja svoje ljudi na svojih tleh in jim kliče iz vsega srca »Dobrodošli!« Množica, — ljubljansko občinstvo in došK rojaki — je zopet živahno vzkliknila »Živeli«.
SPREVOD.
Po sprejemu na kolodvoru se je med krasnimi ovacijami razvil od kolodvora do hotela >Uni-on« krasen sprevod, v katerem je korakalo 650 do-šlih rojakov, pod vodstvom svojih 17 nemških duhovnikov, ki so kot dobri pastirji prišli z njimi v naše kraje. Dalje vsi častni zastopniki tukajSnjih oblasti, člamtvo mnogih ljubljanskih organizacij, slasti Prosvetne zveze, ki je organizirala ve« sprejem ter Jugoslovanske Matice in mnogoštevilno ostalo občinstvo. Med došlimi rojaki so nad vse častno zastopane tudi slovenske žene in dekleta v daljni tujini. V sprevodu so krepki rudarski zastavo.
noše nesli 15 lepih praporov tnmkajgnjth organizacij sv. Barbare, vsi s slovenskimi napisi. Med prapori je bilo troje bander vestfalskih slovenskih Jonskih organizacij. Lep vtis so napravili tudi mnogi veatfalski Slovenci v svojih značilnih rudarsJdh krojili.
Med živahnimi ovacijami, pozdravi tn vzkliki so krenili došli rojaki v veliko dvorano hotela »Union«. Tn jim je pripravila mestna občina, — ».a kar gre predvsem hvala g. mostnemu komisarju dr. Mencingerju, — skupno kosilo.
Obeda so se poleg vseh došlih rojakov udeležili še mnogi častni zastopniki, izmed katerih naj omenimo le nekatere. Navzoči so bili: vladika knezoškof dr. A. B. Jeglič, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Fran V o d o p i v e c , predsednik ljubljanske skupščine in oblastnega odbora dr. Marko Natlačen, mestni komisar in gostitelj došlih rojakov dr. A. Mencinger, dalje narodni poslanec in minister n. r. dr. Gosar, vseuči-liški profesor in predsednik pripravljalnega odbora dr. S1 a v i č, Delavsko zbornico sta zastopala gg. urednik F. Terseglav in F. Uratnik, Zbornico TOI tajnik dr. Pretnar, Jugoslovansko Matico predsednik dr. Janko Pretnar, tajnik pripravljalnega odbora za sprejem g. Zor, društvo »Dobrodelnost« je zastopal g. Tome.
Kosila so se udeležili tudi vsi došli duhovni pastirji naših rojakov v Nemčiji, in sicer: duh. svet. g. J. K a lan ter 17 nemških duhovnikov, ki »kr-be za naše rojake, kakor da bi bili sami po rodu Slovenci. Ti so gg.: župnik Viktor Temmndern iz Gladbecka v Westfaliji. nam že dobro znan prija-tolj vestfalskih Slovencev, sam popolnoma vešč slovenskega jezika, dalje g. dekan Wenker iz Horst-Emscher, župnik Tappe iz Rheine, profesor Hiiters iz Hamborna, župnik Kruse iz Rickllnghausen, kaplan NiehoH iz Hamborna. rektor Uhrmeister iz Hervest-Dorsten, šolski svetnik Rollsen iz Buera, rektor Beckmann iz Buera, kaplan Meyer iz Miin-stra, kaplan Wieman iz Gladbecka, kaplan Ingen-lath iz Bottropa — vsi navedeni so iz Vestfalije, — dalje kaplan Booken iz Hamborna, kaplan Wissing iz Hamborna, rektor Schmitz iz Essen-Borb^ka, kaplan Heeke iz Homberga ln rektor Ilagenkoter iz Ossenberga, vsi navedeni so iz Porenja.
Med navdušenimi ovacijami je povzel besedo gostitelj
mestni komisar dr. Mencinger, ki je izvajal:
Veleecnjena gospoda!
Mili rojaki iz daljne tujine!
Vam, mili rojaki iz daljnega severa veljajo pozdravi belo Ljubljane, pozdravi vihrajočih zastav, pozdravi Vaših tukajšnjih tovarišev, slovesno razpoloženje z Vami došlega odličnega spremstva ter navzočnost javnih oblasti in dostojanstvenikov. Izmed njih si dovoljujem pozdravljati prevzvišenega gospoda škofa ljubljanskega, gosp. velikega žuipana ljubljanske oblasti, gospoda predsednika ljubljanskega oblastnega odbora, gospoda zastopnika Delavske zbornice za Slovenijo ter gospoda zastopnika Jugoslovanske Matice.
Dragi rojaki, prišli ste, da vidite po dolgi dobi svojce ter — kar je posebno važno, da vidite na lastne oči, v kakih razmerah da živimo v lastni državi. Manj poučeni ali nekateri vsled napačnih vesti iz nenaklonjenega nam tujega časopisja — celo slabo poučeni, se boste zauiogli uveriii, da je Slovenec sam svoj gospod na lastni zemlji ter da jo dosegel najvišji cilj, ki ga je kdaj zamogel upati mali, šibki in tlačeni narod. Da so mnogi Vaši tovariši Slovenci na pohodu v domovino ostali že pred mejami naše države, mnogi zopet nadaljevali pot preko te meje, to je moralo boleti Vas, kakor boli nas. Toda zaupajmo v bodočnost, zaupajmo v poštenost ter tolažimo se, da pomenijo leta v člo- ' vaškem življenju le minute v življenju narodov, j Prisrčno pozdravljeni tudi dragi nam gostje, ki so ; kot Vaši svetovalci, Vaši prijatelji prispeli k nam i v Vašem spremstvu. Razkažite jim krasoto naših krajev, krasoto in kreposti naših ljadi, da ponesejo najboljše vtise o našem narodnem in državnem življenju, da dobe prepričanje, da ste sinovi zdra- j
Prihod vestfalskih Slovencev na glavni kolodvor.
Gosp. Jernej Ložar -petdesetletnih
Danes obhaja 501etnico g. Jernej Ložar, krojaški mojster in gostilničar pri »Kaplanu« v Ljubljani.
Rojen v Ljubljani v Trnovem sc je izučil krojaške obrti pri še živečem mojstru g. Kre-ču. Kot mlad pomočnik je potem odšel preko Ljubelja, kot je bila tedaj navada za mlade rokodelce, v svet. Prepotoval. in delal jc po Nemčiji, Švici, prepotoval je tudi Italijo. Po končani vojaški dobi je začel samostojno iz-
vrševati obrt. V začetku vojne si je kupil i lastno hišo na Sv. Petra cesti, kjer vrši še danes svojo obrt in vodi gostilno pri »Kaplanu«.
Slavljenec se je marljivo udejstvoval tudi v javnem življenju. Bil je vsa leta agilen član Rokodelskega društva. Pa tudi v drugih, posebno v obrtniških organizacijah, se je udejstvoval. Preko 18 let — do njene razpustitve — je bil svetnik Trgovske in obrtne zbornice, kjer je prav pridno deloval zlasti v obrtnem odseku. Dolgo vrsto let, ko je županoval pok. dr. Tavčar, je bil član občinskega sveta, kjer se je zopet udejstvoval posebno v obrtnem odseku. Tudi danes pomeni slavljenec odličnega reprezentanta naše stranke in pokreta v javnem življenju.
Tudi pri raznih drugih, osobito obrtnih korporacijah g. Jerneja nikjer ne manjka. Naj omenimo še, da je že od početka član pevskega društva »Ljubljane«, kjer požrtvovalno sodeluje.
G. Ložar je prijeten družabnik ter odkrit značaj. Njegova pridna žena Marija kakor tudi obilna družina, ki je že v pretežni večini na lastnih nogah, mu prav pridno pomaga in je slavljenec lahko ponosen nanjo, kakor smo ponosni mi na zvestega somišljenika, ki ni nikoli omahoval, vedno visoko dvigal našo zastavo in je tudi danes sijajen zgled marljivosti, agilnosti in skrajne požrtvovalnosti za krščansko ljudsko miselt
Dragi Jernej, izrekajoč Ti najprisrčnejše čestitke k jubileju, iskreno želimo, da Te Bog okraoi nam še mnogo, mnogo let!
vega, čvrstega, miroljubnega ter nikomur sovražnega, kulturnega naroda!
Dragi rojaki! Ne. boste se še dodobra nagle-dali naših gorskih velikanov, naših zelenih gričev in hribov, ne bosite se še dodobra razgovorih v ožjem krogu svoje domačije, ne dodobra naslišali mile naše govorice, naših popevk in zdravic, no dodobra naužili vonja naših solnčnih vinskih goric
—	že bo prišel Čas ločitve. Prosim Vas, da po nesete iz domovine trdno voljo, da razširjate v tujini le dober sloves o svoji veliki prostrani domovini. S tem boste dokazali le svojo kulturo, utrdili si boste svoj ugled in svoje stališče, utrdili pa tudi vezi z domovino, z nami, ki smo tu in ki Vam tu iz kulturnega središča Slovenije kličemo:
Živeli!«
Klicu g. komisarja se je odzvala vsa nabito polna dvorana z burnim trikratnim »Živeli!«
G. mestnemu komisarju se je zahvalil g. prof. dr. S1 a v i č, ki je nato prosil g. knezoškofa dr. Jegliča, da spregovori nekaj besed došlim Slovencem.
Viharno in nad vse prisrčno aklamiran, je povzel besedo g. kuezoškol
DR. ANTON B. JEGLIČ,
ki je izvajal:
Dragi Slovenci! Ker sem bO pozvan, čutim dolžnost, da vam tudi jaz spregovorim nekaj besed. Izreči Vam moram hvalo, ki sino Vam jo dolžni za to, ker ste ohranili v sebi gorko ljubezen do svoje domovine ln do svojega naroda, da ste ohranili ljubezen in zvestobo naši sveti katoliški veri. Ljubezen, ta ljubezen vam je dajala pogum, da niste utonili v tujini, da ste ostali zvesti in dobri Slovenci, ta ljubezen je bila, ki vpk je kropila, da ste vztrajali krepko pri resnici svete katoliške vere in se niste izgubili v brezverstvu. Za to gre pa tudi hvala izvrstnim vodnikom, ki so skrbeli za vas, ld so vas vodili in vam pomagali v tujini, ki so Vas bodrili v našem jeziku in Vam čuvali sveto luč katoliške vere. Katoliška vera, ta nam daje vsakdanji duševni kruh, nas dviga k plemenitosti in v stremljenju do Najvišjega, ta Vam šele daje pravo ljubezen tudi do domovine, do lastnega naroda in materinega jezika. Vaši duhovni pastirji so bili skrbni vodniki, ki so jasno kazali pot, kani gremo,
—	do Najvišje resnice! Kako žalostno je onim, ki menijo, da je njihov končni cilj že tu, na tem svetu! Nimajo nobene vere v življenje, ne vedo za njegov končni smoter. Le sveta katoliška vera popleme-nitujo in posvečuje vsa naša čuvstva, vso ljubezen do domovine in do naroda, le ona nas krepi v težkem delu in nam zagotavlja bogato povračilo za vse naše bridkosti, težave in žrtvovanja. In zato najtoplejšo hvala Vašim duševnim pastirjem.«
Najvišji naš vladika nato ponovi zadnje besede v nemškem jeziku in se prisrčno zahvali došlim nemškim duhovnikom za njihov požrtvovalen trud. Nato nadaljuje v slovenščini:
»Z željo, da ostanete Se nadalje zvesti katoliški veri, da ohranite še nadalje svojo ljubezen do domovine in do svojega jezika, s to željo vas pozdravljam, v znamenju, da potem, ko se vrnete v Nemčijo, odnesete tja nove vere in nove ljubezni do svoje vere in rodne grude, da vzpodbudite v tej smeri še druge svoje rojake, ki ob tej priliki niso mogli med nas.«
Za krasne pastirske besede g. knezoškofa se je zahvalila vsa dvorana z burnim, dalj časa trajajočim in prekipevajočim odobravanjem, dokaz kako globoko je segel nagovor v vsa srca.
POZDRAVNI GOVOR VELIKEGA ZUPANA DR. VODOPIVCA.
K besedi se je oglasi! zastopnik vlade, veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Fran V odo pivec, ki je izvajal:
Dragi rojaki! Dolgo in utrudljivo pot ste napravili, da obiščete po letih in morda tudi desetletjih svojo domovino, da obiščete svoje znance in svoje sorodnike.
Po dolgih letih, odkar ste odšli iz domovine, se je tu mnogo spremenilo. Ni se spremenila sicer naša zemlja, ki je še vedno tako lepa kot nekdaj, niso se spremenile našo gore, ki so še vedno take, kot preje in tudi nebo nad nami je isto. Tudi ljudje se niso mnogo spremenili, sicer so so malo postarali, v bistvu pa so ostali isrti.
Spremenile pa so se znatno razmere v našem javnem življenju. Stara avstrijska zgradba se je zrušila, na njenih ruševinah pa so zrastle mlade, sveže tvorbe in med njimi je tudi naša mlada jugoslovanska država.
Naša nova država je sicer manjša in morda ne tako udobna, kot pa je bila prejšnja, toda nora država je naša in je vaša. Ljubite jo, ker je vaša, zavedajte se tega, kajti noben tujec vam tu ne bo gospodar. Samo Se nekoliko let vztrajnega in požrtvovalnega dela in naša bogata zemlja, ki vam nekdaj ni mogla dati kruha, bo potem vam in vsem, ki ste se od nje razšli, dala dovolj kruha in dela.
Oglejte si svojo zemljo v naši državi in mislite nanjo s top« m srcem, ko odidete zopet v toitaoJ
Želim vam, da bi dobili v svoji domovini in v naši državi najbolje vtise, želim, da bi se vaša ljubezen do naioda in do njegove rodne druge še ojačila. Vzemite potem nazaj s seboj upanje, da ni daleč dan, ko se boste mogli vrniti nazaj in dobiti tu dovolj kruha in dela, ki vam ga bo nudila domovina. S to željo vas pozdravljam in vam iskreno kličem: Dobrodošli!«
Kakor vsem prejšnjim, so se veetfalski rojaki odzvali tudi g. velikemu županu z burnim odobravanjem
Univ. prof. S1 a v i č, ki mu gre predvaom hvala za krasen sprejem došlih rojakov, se je nato zahvalil g. velikemu županu za tople besede ter ■naglašal, da je to najboljši dokaz, da je nova država ree naša, ker govori tu kot najvišji zastopnik države in vlade g. dr. Vodopivec, ki je mož naše krvi in ki je zrastel iz našega naroda.
Nato je. govoril predsednik ljubljanske oblastne skupščine in oblastnega odbora
DR. MARKO NATLAČEN.
»Dragi rojakil Daleč od svoje grude, dale! od rojstne hiše ustvarjate z naporom svojih rok iz zemlje bogastvo. Ko udarjate s krampom ob skalo, ko trgate bogastvo zemlji iz naročja, vsak čas pripravljeni, da se zruši nad vami obok, tedaj uhajajo vaše misli daleč, daleč stran, — v domovino. V svojih mislih se sladko naslajate z ljubeznijo in hrepenenjem po domači grudi, z ono ljubeznijo do domovine, ki se jc v tujini čudovito razrastla in vzplamtela s silo, kakor jo poprej niste poznali.
Tu se boste zopet zaupno pogovorili s svojimi brati in sestrami, da se boste pogovorili s svojimi znanci, — domovina pa vas bo navezala nase s še tesnejšimi vezmi in vaša ljubezen do nje bo že prisrčnejša, še globlja in še gorkejša.
Kot predstavnik naše samoupravne oblasti, kot predstavnik oblastnega odbora vas v imenu samoupravne oblasti Slovenije kar najprisrčnejše pozdravljam in želim, da bi bili ti dnevi, ki jih boste po dolgih letih zopet prebili med nami, res srečni in da bi sc potem vrnili v tujino s povečano ljubeznijo do naroda in domovine in do naše jugoslovanske države.
Skrb naših oblastnih samouprav jc, da se ozdravi gospodarstvo v deželi, tako da bo potem vsakdo, ki bo le hotel, mogel v domovini pošteno delati in pošteno živeti. To se seveda ne bo moglo napraviti čez noč, toda z vztrajnim delom bomo dosegli tudi to.
In prav posebna skrb naših samouprav bo skrb za vprašanje naših izseljencev, prescljencev in vprašanje kolonizacije v državi. Tu, ob tej priliki, vam morem izdati, da je v oblastnem odboru izdelan predlog, po katerem se bo, čim bodo omogočala gmotna sredstva, osnoval poseben urad, ki se bo bavil s skrbjo za naše izseljcnce, prese-ljence in z vprašanjem notranje kolonizacije v državi. Oblastna samouprava vam bo preko tega urada nudila vso pomoč, tako moralno, kakot tudi materijah j.
Pozdravil sem vas v imenu slovenske samouprave. Pozdraviti vas pa moram tudi v imenu slovenskega naroda kol reprezentant najmočnejše slovenske stranke. (Buren »Živiol«)
Pozdraviti pa moram najprisrčnejše tudi one gospode, ki »o vas spremljali. Hvala vam, gosf Ije, da ste se zavzeli za naše osamljene izseljence. S ttin, da jim govorite v slovenskem jeziku, da jim pomagate ne samo v duhovnih, temveč tudi v vseh posvetnih zadevah, da jih bodrite v ljubezni do lastnega jezika, s tem niste postali samo dobrotniki svojih faranov, temveč vsega slovenskega naroda. Prijetna dolžnost mi je, da vas zagotavljam, da ostanejo vaša imena v naši zgodovini častno zapisana.
Vam pa, dragi rojaki, kličem; Dobrodošli! Ko se vrnete v tujino, odnesite s seboj najlepše vtise, tako, da ostanete s svojimi srci vedno ineci nami, med svojimi slovenskimi rojaki.
Govor predstavnika najvišjega slovenskega samoupravnega telesa je bil sprejet z ogromnim aplavzom.
Nato je zaigrala železničarska godba »Sloga« himno »Lepa naša domovina«, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. Omeniti je treba predvsem ob tej priliki požrtvovalnost železničarskc godbe »Sloge«, ki jc brezplačno igrala pri sprejemu in obedu najlepše muzikalne komade na čast našim rojakom. Enako tudi požrtvovalnost pevskega društva »Ljubljane«, ki je pod veščo taktirko dirigenta g. Dollnarja zapelo nekaj krasnih slovenskih narodnih pesmi.
Prav prisrčno in kratko je pozdravila došle rojake v imenu Krščanske ženske zveze g. prof,
DOLENČEVA.
Posebno toplo je ga. Dolenčeva pozdravila zastopnice ženskih organizacij .v Vcstfaliji. Pozvala je došle rojake, naj sc čutijo don saj so svoji med sVojimi. Zagotovil« jim je, da bo ves slovenski na-•od, zLw>4> ob slovanske žena. v«Wi in oi> veaJa
priliki mislil nanic kot na ivo| sestavni del. Njen govor je žel splošno odobravanje vse dvorane.
Nato je govoril predsednik odbora za sprejem vestfalskih Slovencev, univ. prof.
DR. SLAVIC,
ki je izvajal:
Mili bratje in sestre iz tujinel
Besede pozdrava in veselja vam nal Upre-govorim kot predsednik Katoliškega kulturnega sveta v imenu organizacij, ki so v njem zastopane. Moje pozdravne besede pa naj bodo izročene tudi v imenu pripravljalnega odbora za sprejem vest-falskih Slovencev. Kot predsednik tega odbora imam obenem prijetno dolžnost, da se javno zahvalim našemu tajniku g. Zoru, ki je z veliko požrtvovalnostjo storil mnogo potov in vodil mnogo pisarij v ta namen. Zahvalim pa potem vse organizacije, ki so se z veseljem odzvale nagemu povabilu in prispevale po svojih močeh za dostojen sprejem. Posebna zahvala pa velja mestni občini ljubljanski, ki vas je sprejela kot svoje goste, velikemu županstvu, odboru ljubljanske oblasti, Delavski zbornici, ki je darovala veliko vsoto, da razveselijo rojake v domovini.
Hochvvurdige Hcrren Prister, sehr geehrte Damen und Herren! Es freut uns ungemein, Sle in unserer Mitte bcgriiBen und Ihnen herzlichcn Dank aussprechen zu konnen f tir ali die Liebe und Freundschaft, die Sic unseren Landslcuten in ihrer groBen deutschen Heimat crwclsen. Wollen Sie versichert sein, daO \vir Ihren Opfcrmut zu schatzen wissen, mit dem Sie sogar unsere liir Sle schwere slovcnischc Sprache erlernt haben, um unseren Landsleutcn helien und Sie in der Sprachc unserer Vater trosten und den wahren Weg weisen zu konnen. Hoch und erhaben iiber alle nationalen und staatlichen Differenzen steht Ihre wahrhaft christliche Liebe, dic Sie ira hoeh-sten Grade ehrt, uns aber volle Anerkennung ent-lockt und z um innigsten Dank verpflichtet. Em-pfangen Sic demnoeh unseren herzlichen Dank! Gott der Liebe sei Ihr Vergclter! In unseren Heimat scien Sic aber herzlichst vvillkdmmen. Es mSgcn Ihnen dic Tage, die Sic bei uns 'verbringen, cin angenehmes VergiBmcinicht unserer Heimat werden und bleiben.
Predragi vcstfalski rojaki!
Pozdravljeni torej na domačih slovenskih tleh, pozdravljeni v svoji rojstni domovini! Kako ste hrepeneli po tem trenutku, da bi po letih težkega dela v tujini mogli stopiti na domačo zemljo svojih očetov. Šteli ste leta, mesece ln tedne, da bi se vam izpolnila ta srčna želja. Zdite se mi kakor Izraelci, ki so v sinaiski puSčavi 40 let koprneli po svoji, obljubljeni deželi. Po mnogih težavah in velikifi žrtvah so končno prišli v deželo, po kateri se je cedilo mleko in med. Po letih, mesecih in tednih vašega težkega dela in truda in velikih žrtev ste prišli v svojo domovino. Po vaši domovini sc ne cedi mleko in med. Še več. Vaša domovina je tako ozka, temna in uboga, da vam ni mogla dati niti kruha za življenje. Zato ste morali iti v tujino. Toda vi ljubite svojo domovino. Otrok ljubi svojo mater, najsi bo ta bogata ali uboga. Otrok uboge matere ljubi svojo ubogo mater in jc ne bi hotel zamenjati s kako bogato ženo. Ljubi pa jo, ker je njegova mati in nobena druga. Tako ljubite vi svojo domovino, dasi je uboga. Ljubite svojo domačo zemljo, ker vas je rodila, ljubite jo, ker je napolnjena s krvjo in znojem vaših očetov, ljubite jo, ker je lepa, ker vas spominja na presrečne dneve vaše mladosti. Visoke divne gore, zeleni holmci, žuboreči studenci in rajske livade vas spominjajo onih veselih, mladih dni, ko ste trgali prve rožice in lovili prve pisane metulje. O. vi ljubite to materinsko ljubo deželo, kjer je tekla vaša zibelka.
Služabnik božji Anton M. Slomšek je v gen-ljivih besedah izrazil ljubezen do svoje domovine. Rekel je: »O srečni dom, kdo bi tebe ne poželel, prelepa domovina, kdo bi te ne ljubil. Svoje dni sem se kot mlad dijak vozil po morju in bival kratko časa v pustem primorskem mestu, v goli, kameniti okolici. Ko pa sem se povrnil v gvojo drago domačijo in zagledal zelene gaje, rodovitno polje in vesele vinske gorice, sem se od veselja razjokal in poljubil zemljo, na kateri je tekla moja zibelka.« Mislim, da je tudi vam tako pri srcu, in prav je, da ljubite tako svojo domovino. O le napijte se na prsih domače grude prave domovinske ljubezni! Napijte se ljubezni do vere svojih očetov. Tu, v domovini so vas vaši očetje in vaše matere učili delati znamenje našega Zveličarja, tu vam je zasijalo jutranje solnce milosti božje. Napijte se ljubezni do sladkih zvokov materinskega jezika! Isti škof Slomšek je učil: »Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenščina tudi sina hvaležnega ima... Ni' človeku slajšega kakor materni jezik. Kot dete sem po slovenje ateja in mamo klical, po slovenje tudi svojo dušo Očetu nebeškemu izročiti želim.«
Predragi! Domovina vam ni mogla dati mleka in medu. Vzbuja pa vam naj zdaj ljubezen do mleka prve verske izobrazbe po materi in očetu, vzbuja naj vnn. ljubezen do medu mile slovenske govorice, da oftanete do groba svoji domovini zvesti in hvaležni sinovi!
Tudi mi vam za sprejem ne moremo dati ne zlata, ne srebra. Pokazati pa smo vam hoteli svojo dobro voljo, izkazati smo vam hoteli spoštovanje do vašega težkega dela v tujini, in ponuditi smo vam hoteli svoje slovensko zlato srce, iz katerega vam kličemo prisrčni »Dobrodošli« v naši skupni prekrasni domovini!
Krasnemu govoru g. Slaviča je sledilo živahno odobravanje, nahar je sledilo skupno kotilo.
Po kosilu so se vrstili še razni govori.
V imenu slovenskega krščanskosoclalistične-ga delavstva je govoril narodni poslanec in mi-aistar n. r.
DR. GOSAR,
ki je poudarjal, da sega delavec v Sloveniji s svojo hrapavo desnico v enako hrapavo desnico svojega rojaka, ki je moral za kruhom v tujino. Delavstvo Slovenije sc zaveda dolžnosti, ki jih mora vršiti do svojih bratov v tujini. Zavedajte se, dragi rojaki, da nam niste bratje samo po krvi, temveč tudi po velikem poslanstvu, ki ga vršite na zemlji. Da bi to poslanstvo rodilo kar največ sadu, s to željo va» pozdravljam!« (Viharen aplavz.)
Nato je prečital univ. prof. dr. S 1 a v i č sledečo udanostno bnojavko! »Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru na Bledu:
Vestfalski, holandski in belgijski Slovenci, 650 po številu, odpošiljajo Valemu Veličanstvu is srca Slovenije udanostne pozdrave in zagotovilo svoje zvestobe.
Predsednik pripravljalnega odbora:
pni v. prof. dr. Slavič.« ;—'v
S frenetičnimi ovacijami naši kraljevski hiši so sprejeli navzoči to udanostno brzojavko, nakar jc godba zaigrala s svečanostnim razpoloženjem •prejeto državno himno.
V	imenu doSlih rojakov Slovencev iz Nemčije, Holandske in Belgije, je spregovoril
G. BABIC,
ki je Izrazil pozdrav presvetlemu vladiki in vsem odličnim zastopnikom državnih oblasti. Dalje jc izrazil nad vse prijetno presenečenje, ki «o ga doživeli, ko so stopili na slovenska tla, ko so jih obsipali s cvetjem in jim povsod priredili krasne sprejeme; Morali so iz globin src vzklikniti; »Pozdravljena Jugoslavija, pozdravljena večno ljubljena Slovenija, pozdravljena vedno lepa in bela Ljubljana, pozdravljena draga domovina!«
Dalje jc g. Babič izrazil vso hvaležnost naših rojakov iz tujine vsem onim, ki so jim pomagali, da niso pozabili svoje vere, domovine in svojega naroda, zlasti pa in v prvi vrsti pokojnemu, toda nepozabnemu župniku K 8 t e r j u , dalje vsem nemškim gospodom duhovnikom in gospodu duhovnemu svetniku K a 1 a n u , ki jih je prihajal bodrit iz domovine.
Prisrčen govor g. Babiča je segel došlim rojakom v srca, kar jc pričal odziv vse dvorane, ko jih je govornik končno pozval, naj vzkliknejo rfa čast vladiki, vaem odličnim zastopnikom, domovini in Ljubljani navdušen »2iviol«.
Za g. Babičcm jc govoril g. vikar
TENSUNDERN,
ki jc očrtal lepoto slovenske domovine in radost vseh, ki so došli ob tej priliki v Slovenijo. Vse težave potovanja je bogato poplačal res prisrčen sprejem v Sloveniji. Pa sprejem jc bil tem lepši, ker je vzbudil nado, da Slovenija nc bo pozabila, kar jc vestfalskim Slovencem obljubila. Šc enkrat se jc zahvalil g. Tensundern vsem, ki so skrbeli kdaj za vcstfalske Slovence, zlasti vladiki dr. Jegliču, pa tudi slovenskim frančiškanom, ki so prišli obiskat Slovence v tujino, enako tudi duhovnemu svetniku g, Kalanu.
V	imenu Zbornice TOI jc govoril tajnik
DR. PRETNAR, ki je med drugim čestital Prosvetni zvezi k temu,
da je organizirala tako lep sprejem, nato pa po-vdarjal, da so vestfalski Slovenci sestaven del slovenskega gospodarstva, ki mora z njimi računati in jim ustvariti doma možnost zaslužka.
Predsednik Jugoslovanske Matice
DR. JANKO PRETNAR
je om»njal v svojem pozdravnem govoru, da }c naloga J .M. skrbeti za vse člane naroda, ki so izven naših državnih meja, Dalje je govornik zainteresiral došle rojake za usodo onega dela našega naroda, ki trpi v Italiji in v Avstriji narodno preganjanje. Njegovim besedam so se vsi odzvali z viharnim »Bog živil«.
Toplo pozdravljen je nalo spregovoril v nemškem jeziku g. dekan
WENKER,
ki je izrazil lepo priznanje Slovcncem, občudujoč njihovo marljivost, čednost in pobožnost ter ljubezen do rodne grude. Obenem se je zahvalil vsem za krasni sprejem.
V	imenu Delavske zbornice za Slovenijo jc govoril glavni urednik gospod
TERSEGLAV.
V temperamentnem govoru jc povdarjal, da jih pozdravlja v imenu najvišje delavske korporacije, v imenu Delavske zbornice, kjer so organizirane vse tri delavske struje, krščanski socialisti, socialni demokrati in narodni socialisti. V imenu vsega slovenskega delavstva je govornik obljubil, da bo Delavska zbornica še bolj skrbela za Slovence v tujini, kot dosedaj.
Obračajoč se do nemških duhovnikov, se je govornik v nemškem jeziku zahvalil nemškemu narodu, iz katerega so zrastli tako izvrstni možje, ki pomagajo slovenskim delavcem v Vestfaliji. To je edini primer v svetovni zgodovini, da sinovi drugega velikega naroda s toliko nesebično ljubeznijo smotreno pomagajo številčno šibkemu narodu ohraniti njegove sinove. Vsi katoličani bi morali to posnemati in potem bi bil ideal mednarodnega bratstva uresničen brez vseh prevratov. Spccielno pa je govornik izrekel nemškim duhovnikom zahvalo v imenu krščanskih socialistov. Naj bi si katoliški klerus celega sveta vzel v tem oziru za vzgled sobratc iz Nemčije!
Govornik je za svoja izvajania žel toplo priznanje tako došlih rojakov, kakor tudi navzočih nemških duhovnikov,
Zadnji jc govoril duh. svetnik gospod
JANEZ KALAN,
ki je v duhovitem slogu popisal vsa raznovrstna, toda izključno le lepa čuvstva, katera sb navdala vestfalske in inozemske Slovence ob prihodu v domovino ter ponovno izrekel zalivalo vsem, ki so pripomogli k tako lepemu sprejemu. Izvajanja g. duhovnega svetnika so vzbudila med prisotnimi mnogo dobre volje, pa tudi živahnega odobravanja.
Med navzoče došle rojake so člani in članice »Krekove mladine« delili zadnjo številko »Pravice« s pozdravom delavskim sotrpinom ter »Poročilo Delavske zbornice za 1, 1926.« in brošuro dr. Gosarja: »Za krščanski socializem«.
Vje ogromno delo pri postrežbi toliko gostov so vestno, marljivo in točno izvršile članice »Krekove mladine« in »Krščanske ženske zveze«, za kar jim veljaj še posebno priznanje.
Nato so se ob sviranju godbe vsi dolll rojaki in ostalo občinstvo razšli ter si popoldne ogledali mesto.	>
OGLED ZAVODOV.
Ob 4 popoldne je posebna ekskurzija, katere
so sc udeležili vsi nemški duhovniki ter mnogi rojaki iz Vcstfalije, kakor tudi nekaj nemških dam, ki so spremljale Slovence na poti v domovino In skrbele za udobno potovanje, — ogledala Salezi-janski zavod na Rakovniku, Orlovski stadion na Dunajski cesti ter Mladinski 'dom na Kodeljevem. Vse omenjene naprave so vzbudile pri gostih mnogo občudovanja, priznanja in zanimanja. Ekskurzijo sta vodila vneta organizatorja vsega sprejema univ. prof. dr. Slavič ter mestni sosvetnik g.
Jože Pire. Ob tej priliki moramo omeniti, —< kljub morda poznejšim protestom, — nad vse po. žrtvovalen trud g. P i r c a , ki se je poleg dr. Slaviča in g. Zora morda šc največ trudil za čim do-stojnejši sprejem naših rojakov. Posebno priznanje gre tudi mestni občini, ki je poleg ostalih stroškov, ki jih je imela s sprejemom, dala 5c tri posebne tramvajske voze gostom'na razpolago. Enako priznanje velja vodstvu električne cestne železnice gg.: ing. Tekavčiču, vodji B i t e n c u ter knjigovodji G 1 i m m e r j u , pa tudi vsemu usluž-benstvu cestne železnice.
Slovenci v Italiji
Ziafa maša soriškega nadškofa dr. Sedeja.
e Gorica, 26. avg. (Izv.) Danes je goriški knez in nadškof Sedej daroval zlato mašo. Iz škofije se je razvil veličasten sprevod, katerega se je udeležila malodane vsa duhovščina iz Goriške nadškofije. V cerkvi na Travniku so prisostvovali službi božji tržaški škof Fogar, poreški škof Pederzolli in stolni kapi-telj. Na Travniku je jubilanta pričakovala velika množica iz mesta in dežele. Cerkev je bila že davno preje polna. Sv. maši so prisostvovali goriški prefekt Casini, podestat senator Bombig in poveljnik goriške armade. Po sv. sv. maši je imel slavljenec jedernat govor, v
Odmevi govora dr. Korošca.
Znamenite izjavo dr. Korošca o zunanji politiki na shodu v Ptuju so Sle daleč preko meja jugoslovanske državo. Naravno je, da jih je registriral predvsem italijanski tisk. Precizne izjave glede zadnjega rožljanja s subljo fašistovske Italije in tajnega prodiranja italijanskega kapitala v jugoslovansko državo so zadele v živo. Toda fažistov-ski tisk ne pride nikdar v zadrego; če že ne more drugače, si pomaga s pokojno Avstrijo! Kdaj še ni prav prišlo avstrijakantstvo! »Prej kakor Slovenec je dr. Korošec klasičen tip cesarske Avstrije,< piše glasilo fašistovske stranico na Primorskem. ^Oživljena Avstrija govori skori usta svojega rumeno-črnega duhovnika.« Torej človek, ki je z majniško deklaracijo zadel smrtni udarec Avstriji, ki mu je Av6trija grozila z vislicami, je av-strijakant! Avstrija je res zmešala možgane tržaškim fašistom.
Rezultat fašistovske gonje proti slovanskim duhovnikom.
Zadnja kampanja tržaškega tiska proti slovanski duhovščini bo imela najbrž ta uspeh, da bodo morali zapustiti Primorsko vsi slovenski in hrvaitski duhovniki, ki jim Italija ni hotela dati državljanstva. Večina duhovnikov, ld jim je bila zavrnjena opcija, se je že izselila. Tako bo trža-ško-koprska škofija zgubila 18 duhovnikov, nekaj goriška in ostale škofije. Dušnemu pastirstvu bo s tem zadan hud udarec še posebno, ker ni na Primorskem ne slovanskega ne italijanskega na-
katerem je orisal zgodovino goriške nadškofije v zadnjih letih. Opisal je grozote svetovne vojne, ki je razgnala duhovščino in ljudstvo po vsem svetu. Duhovščina je z vztrajnim delom v cerkvi in v katoliških prosvetnih društvih kmalu takoj po vojni pričela celiti in še danes celi moralne rane, ki jih je zadala vojna primorskemu goriškemu ljudstvu. Jutri se ju-bilar odpelje v Sv. Lucijo, kjer mu pripravljajo velik sprejem. Nato pa odpotuje v rojstno vas Cirkno. Tam je pred 50 leti pel prvo sv. mašo. V Cirknem bo velika slavnost, ker bo nadškof pel sv. mašo.
raščaja, ki bi poznal slovanske jezike. Zadnja beseda ni še padla. Ali bi ne bilo tudi v interesu ugleda italijanske države, da bi se tem duhovnikom podelilo italijansko državljanstvo, za katerega so tudi prosili?
Naravno prijateljstvo.
V fašistovskem časopisju prihaja vedno bolj do izraza strah pred zbližaujem med Jugoslavijo in Nemčijo. Te dni se neki tržaški fašistovski dnevnik silno čudi, kako je mogoče, da Jugoslovani informirajo Nemce, ki prihajajo iz Nemčije v Dalmacijo na letovišče, o preganjanju slovanske narodne manjšine v Italiji; Nemci pa na drugi strani poučijo Jugoslovane o žalostnih razmerah na Južnem Tirolskem, ki ječi pod fašizmom, »nakar se Jugoslovani in Nemci primejo pod roko in odidejo Bkupaj na izprehod v bratstvu skupne boli.« Da bi fašistovski list napravil na svoje bravco večji efekt, imenuje Nemce »tujce z visokimi čevlji in nahrbtnikom«. Fašisti hočejo ironizirati »skupno fcol«, ki jo občuthno mi in Nemci radi težke usode naših bratov v Italiji, misleč, da.bodo na ta način oslabili enega izmed prvih nagitov prijateljstva med nami in Nemci. Tega naravnega prijateljstva, ki je znak naše solidarnosti, pač ne bodo štrli niti še tako strupeni članki fašistovskega tiska; saj je zasidrano prav v »skupni boli«. In iz kako malenkostnih in nizkih nagibov izvira blatenje Nemcev in nas v tržaSkem listu! Ves članek je naperjen proti »nelojalni konkurenci, ki so jo pričela izvajati dalmatinska kopališča proti tujskemu prometu v Italiji«,
Težka železniška nesreča.
Maribor, 26. avgusta 1927.
V petek zjutraj ob tričetrt na tri je pripetila pri Mariboru grozna železniška nesreča in je pripisati golemu slučaju, da ni postalo pet oseb smrtna žrtev. Malo pred, predem se Ptujska cesta združi s Tržaško, vodi prva preko železniškega tira, ki je zavarovan z zatvornicami. V petek so kmetje iz vasi Bukovci pri Ptuju peljali zelje na mariborski trg. Ko so privozili drug za drugim do zgoraj omenjenega križišča Ptujske ceste in železniškega tira, sta bili obe zatvornici odprti.
Na prvem vozu je sedel kmet Kekee Franc s svojo ženo. Ko je bil z uprego na sredi tira, se ozre in vidi, da mu drvi v bok osebni vlak, ki je vozil iz Ljubljane v Maribor ob tričetrt na tri zjutraj. Mladi posestnik je šo zbral toliko prisotnosti duha, da je udaril z bičem po konju; ta je skočil preko tira in v tem trenutku je že butnila lokomotiva z vso silo ob voz. Kekeca in njegovo ženo je vrgel sunek preko konja, voz je razdrobilo in razpršilo zelnate glave. Kekec, njegova žena in konj so ostali nepoškodovani.
Za Kekecoviin vozom in sicer tik za njim je bil drugi, na katerem so sedele tri ženske. Lokomotiva je zagrabila konja, ga lakorekoe odrezala od voza in ga vlekla podseboj.Truplo živali je bilo popolnoma razmesarjeno. Ženske je sunek vrgel z voza in jo dobila lažje poškodbe edino 52 letna Mezinarčič Terezija iz Bukovcev, Poškodovana je v bolnici, n bo kmalu zdrava. Na ravno istem mestu se je že zgodilo več nesreč iu opisani podobna leta 1911. Vse nesreče se dogajajo radi tega, ker je po Ptujski cesti ponoči in podnevi volik vozovai promet, a se premalo pazi na vestno iu pravočasno zapiranje in odpiranje zatvomic .
Silen učinek strele.
Moato pri Ljubljani, dne 26. avgusta. • Danes opoldne je med mrzlim pišem in nalivom začelo grmeti in »e bliskali. Malo po poldnevu je silen udarec strele preplašil ljudi. Električna napeljava po vsoh hišah je dobiia večji ali manjši udarec, vsled česar jc elektrika po vsej občini odpovedala. Kmalu se je razvedelo, da je
strela strašno opustošila hašo g. Franca Ogrlna, poslovodje pri tvrdki Goreč. Hiša stoji v Ribniški ulici tik ob železniški progi v Novem Vodmatu.
Strela jo udarila v električno napeljavo pod streho ter jo razbila. Ogromen zračni pritisk je popolnoma razbil streho, tako da ni niti ena opeka ostala na svojem mestu. Siropi so vsi udrti in le-sovje zlomljeno, da leseno zlomljeno lesovje s stropu štrli v notranje prostore, šipe na oknih so večinoma vse razbite. Pritisk je bil tako silen, da je zlomil in preklal skoro vsa vrata. Kuhinjska vrata je odlomilo ter vrglo v kuhinjo na gospodinjo, ki je ravno stala pri štedilniku s svojim sinkom. Strela je s podstrešja predrla strop v veži pred kuhinjo ter po vodovodu izginila v zemljo, pipa pri vodovodu je deloma poškodovana. Enako je zelo poškodovano tudi pohištvo. — Strela je v podstrešju tudi užgala, toda so ogenj takoj pogasili.
Hiša od zunaj in znotraj izgleda, kakor da bi bila vanjo udarila granata. Ljudje hodijo gledat nesrečno hišo ter pomilujejo nesrečnega gospodarja, ki si je hišico postavil še nedavno. Mnogo se komentira, kako je mogoče, da je strela tako razdejala hišo. Eni dolže elektrarno, drugi pravijo, da 60 bila okna odprta itd. Glavna stvar bi bila pa ta, da bi se prizadetemu gospodarju pomagalo, da sedaj še prod jesenskim deževjem hišico spravi pod streho in v red. Treba pa bo seveda tudi strokovnjakom ugotoviti, na kak način bi so dalo morda take nesreče v bodoče saj deloma preprečiti Če sc ugotovi, du je morda premalo strelovodov, naj so napravijo. -Taki pozitivni ukrepi bodo brez dvoma večje koristi za prizadetega reveža in za druge kot pa prazno govorjenje, kdo jo kriv. Saj vemo, da strela spada mod elementarne nesreče.
V zadnjem trenutku preprečena nesreča.
Maribor 26. avgusta 1927.
Iz Maribora vozi goste in izletnike v Rogaško Slatino ob nedeljah nieslni avtoonmibus. Cesta iz Maribora proti Slatini gre večkrat preko glavnega železniškega tira. Malo pod Poljčanami sn bile zatvomice odprto in avloornnibus se jo spustil na lir. Ko je bil na sredini dvotirue proge, sta
so zaprli na obeh straneh zatvoraici in avtomobil je bil na sredini in od Polj&n je že pihal brzovlak. Bofer avtoomnibusa jo imel če toliko prisotnosti, da je kriknil potnikom, naj skočijo z avtomobila, par moških je dvignilo zatvomico, šofer je krenil avto proko tira in v tc-m trenutku je že bil mimo
braovlak. Tako je šofer v zadnjem trenutku preprečil strašno nesrečo. Pri omenjenih zatvornicah nt Čuvajnice, ampak jih zapira čuvaj, ki je precej daleč od križišča ln nI vedet, v kako grozno past da je ujel mariborski mostni avtooannibuk, ki Je bil poln Izletnikov.
Dnevne novice
k Proslava stoletnice rojstva dr. Lovra Tomana. Lep podlistek izpod peresa dr. Lov-renčiča, priobčen v »Slovencu« 10. avg. t. 1. v proslavo stoletnice rojstva dr. L. Tomana, nam je predstavil moža, ki ima kot pesnik velike zasluge za probujenje narodne zavesti Slovencev, kot ustanovitelj »Slovenske Matice« za razvoj slovenskega slovstva, kot politični boritelj pa je stal v prvi vrsti za pravice Slovencev. Kamna gorica, njegov rojstni kraj, mu priredi v nedeljo 28. 8. ob 3 popoldne skromno proslavo: Pred rojstno hišo slavnostni govor dr. Lovrenčiča iu petje Tomanovih pesmi, nato poklon na slavljenčevem grobu, slednjič igra »Berite Novice« v društvenem domu in prosta zabava (petje in deklamacija Tomanovih pesmi) istotam. — Ko je leta 1883. »Pisateljsko društvo« vzidalo Tomanu v rojstno hišo kamento ploščo, je bila udeležba zelo velika; upamo, da bo tudi ob stoletnici tako.
k Novo mašo bo pel v Mošnjah v nedeljo 28. avgusta ob 10 domačin g. dr. Janez Zupan, ki se je 16 let šolal v Ratisbonovih zavodih v Italiji, Angliji in Franciji ter je bil 24. t. m. v Lionu v mašnika posvečen. Slavnostni govor bo imel g. Božemir Ploj.
•k Slovesno odkritje spomenika pokojnemu Alojziju Briniku vrh Golice se vrši v nedeljo, dne 28, avgusta šele ob 11 dopoldne, in to radi tega, da se bodo lahko odkritja udeležili tudi oni, ki bodo prispeli s turistov-skim vlakom na Jesenice ob 7.30 zjutraj.
•k Konferenca sodalitatis za ljubljansko okolico bo v sredo dne 31. avgusta ob 10 dopoldne na Viču. Gg., ki ne morejo priti, naj to sporočijo župnemu uradu na Vičul
k V KamniSki Bistrici bo v nedeljo dne 28. avgusta v slučaju lepega vremena služba bo5ja za turiste ob> 10.
k Žrebanje efektne loterije društva »Invalidski dom« v Trbovljah, ki bi sc imelo vršiti v četrtek dne 1. septembra 1927, se je moralo preložiti iz tehtnih razlogov na dan 30. oktobra tekočega leta. Kdor si še ni nabavil srečk omenjene loterije, naj ne zamudi redke priložnosti s toliko krasnimi dobitki — med drugim enonadstropna hiša — samo za 10 Din.
k Nove pošte. Dne 1. avgusta 1927 se je otvorila nova državna pogodbena pošta Prečna pri Novem mestu, ki vzdržuje vsak dan žvezo s pošto Novo mesto. — Dne 1. avgusta t, 1. se je otvorila nova državna pogodbena pošta »Šent Janž na Dravskem polju«, ki ima tačas vsak dan zvezo s pošto Račje.
k Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef« -vode. Dobiva sc v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KU8AK0VICA KALODONT najboljša pasta za zobe
•k Opozarja se na današnji oglas tvrdke Zenko Hribar, Celje, Slomškov trg 1 (pri žup-ni cerkvi), ki je otvorila svojo veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov.
•k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska, ulica.
Kupujte srečke
v korist zgradbe novega kat društvenega doma na Jesenicah!
žrebanje nepreklicno dne 28. avgusta 1927. Dobitkov je 1348. Glavni dobitki v rednosti: 25.000, 12.500, 7.500 in 5.000 Din. Srečke se naročajo pri KAT. DELAVSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU NA JESENICAH._6325
Ljubljana
© Kandidatna lista SDS za občinske volitve. Včeraj je bila pri velikem županu vložena kandidatna lista SDS za občinske volitve v Ljubljani. Na prvih treh mestih kandidirajo gg. dr. Puc, Turk in Likozar, znani izza časa svojega gerentovanja na magistratu. Četrti na listi je g. Ivan Tavčar, Ivi naj zastopa svoječasne narodne socialiste. Dalje kandidira na listi med drugimi tudi ravnatelj OUZD dr. Bohinjec. Gosp. Adolfa Ribnikarja pa na splošno začudenje vseh Ljubljančanov ni na listi! To bi bila šele privlačna sila za ljubljanske volilce.
O Gremijalna trgovska šola v Ljubljani. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se vrši vpisovanje vajencev za I. letnik grem. trgovske šole dne t. in 2. septembra t. 1. od 9—12 in od 2—5 popoldne v grem. pisarni, palača trg. zbornice, Beethovnova ulica 10. Šolnina za vsakega vajenca znaša 250 Din, sprejemnina 25 Din. Po določenem terminu se vajenci ne bodo več sprejemali v grem. šolo. Vpisovanje vajencev za II, in III. letnik se vrši dne 5. septembra t. 1. od 1 do 3 popoldne v šoli na Ledini, pritličje, levo. Istočasno plača vsak vajenec tudi šolnino v znesku 250 Din. Brez vplačane šolnine se ne bo vpisal noben vajenec. Oni va-
jenci, ki morajo biti izprašani še iz enega ali več predmetov za preteklo šolsko leto, naj sc zglasc dne 6. septembra t. I. ob 2 popoldne v šoli na Ledini. V času rednega pouka sc vajenci ne bodo več izpraševali in bodo morali razred ponavljati. Začetek rednega pouka na Gremijalni trg. šoli se prične v pondeljek, dne 12. septembra t. 1. ob 2 popoldne na Ledini.
0 Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da sc bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 1., 2., 3,, 5., 6., 7. in 9. septembra t. 1, Razpis 33 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba št. 6 —, kjer sc vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
O O ognju na Poljanski cesti smo dobili pojasnilo, da ni nastal v stanovanju g. ravnatelja Repovša, ampak da ga jc on lc pogasil. Ogenj je imel lc manjši obseg.
O Spccijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg.
□	Shod SLS za Maribor se vrši v ponedeljek 29. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, ker je v torek 30. t. m. g. dr. Korošec zadržan. Na shodu v ponedeljek 29. t. m. ob 8. uri zvečer bo govoril naš voditelj g. dr. Anton Korošec in naš kandidat g. Franjo Žebot. Gg. odborniki in zaupniki, obvestite o tem v svojem delokrogu vse naše somišljenike.
□	»Ex Iex.« Naše demokrate zelo boli, če je kje »ex lex« in so včeraj nastopili v »Večerniku« zoper »ex Iex< stanje pri Mestni hranilnici. Mi jih lahko zagotovimo, da bo dojansko »ex lex« stanje, kar ga je bilo, kmalu razčiščeno in potem bo »Večernik« lahko pisal, če ga ne bo sram!
□	V seznam mariborskih odvetnikov je bil vpisan g. dr. Franjo Macerol, dosedaj koncipient pri dr. Komavliju.
D Frančiškanska župnija dobila svoje pokopališče. Frančiškanska župnija jo kupila obsežne parcele ob sedanjem mesbiem pokopališču in prejela že tudi koncesijsko dovoljenje za otvoritev svojega lastnega župnijskega pokopališča.
□	Razpis katehetskega mosta v Šoštanju zahteva, da se vlože prošnje pri velikem županstvu mariborska oblasti do 30. septembra t. 1. Prošnje jo do 20. septembra doposlati šk. ordinarijafu.
□	Umrl je v mariborski splošni bolnici po Mariboru znani bivši trgovec Adolf Vollgruber v starosti 53 let. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob štirih po[>olcine.
□	Zapiranje delikatesnih trgovin ob nedeljah. Prejeli smo že več pritožb, da so v Mariboru ob nedeljah med 9. in 12. uro delikatesne trgovine zaprle, dasi bi morale biti v tem času v smislu sklepa Trgovskega gremija odprte. Pričakujemo, da bo gremH poskrbel, da se te pritožbe končajo.
□	Tuj denar zaigral. Jožefa B. je Ivan KmetiS v gostilni Miron pri kartah osušil za 5500 Din, ki so bili tuja last. Kmetiča. ki je igral z zaznamovanimi kartami, so aretirali, a denarja pri njem niso več našli.
□	Orjuna, kje si! Kakor že pričajo razni madeži ix) stenah mariborskih hiš, so neznani storilci zamazali nemška rodbinska imena, ker bi imelo mesto sicer preveč nemški značaj. Te dni pa jo dala sMarburger Zeitungr svoj mogočen nemški napis na prenovljeno hišo Mariborske tiskarne. Neki Nemec, ki je šel mimo, je glasno vprašal: »Orjuna, kje si?« —
□	Splašeu konj. Mesar T. iz Pobrežja je pustil v mestni klavnici svojega konja brez nadzorstva. Konj so je splašil in divjal po mestu, kjer je prevrnil nekega kolesarja. T. se bo moral zagovarjati na policiji-
□	Povratek kiparja Piniata. Znani mariborski slikar in kipar g. Niko Pirnat se je vrnil iz Pariza, kjer je dalj časa študiral, v Maribor.
□	Zanimiva poskušnja. V četrtek zvečer so je vršila na Glavnem trgu zanimiva poskušnja z malim gasilnim aparatom »Flamentod«. Na trgu je bila postavljena mala lesena baraka, napolnjena znotraj z oblanjem, namočenim v bencin. Pred veliko množico, zastopniki policije in gasilcev so barako zažgati in ko so plameni bili največji, je vrgel zastopnik tovarne, ki je poskušnjo vprizoril, v ogenj dve mali steklenici novega gasilnega preparata. Ogenj jo bil v hipu ugasnil.
□	Vlom v kuhinjo. V novo hišo na oglu Kamniške in Vilharjeve ulice je v noči od 24. na 25. t. m. neznani s'orilec vlomil, in sicer v pritlično stanovanje in odnesel razno mizarsko orodje in barve v vrednosti okrog 1000 Din.
JPiUi
© Nered. Pred nekaj dnevi so žarele vse žarnice žo v zgodnjih popoldanskih urah ob belem dnevu, zvečer bo pa kmalu potrebna zopet ročna svetiljka in palica, da se potnik ne ubiie.
Ljudski vrt Olepševalno društvo bi vendar že lahko zahtevalo očiščenje Ljudskega vrta raznega papirja, ki teži tam raztresen še od veselice Sokola. Tudi ribnik, ki služi v sedanjih toplih dneh kot leglo komarjev in nesnage, je Ireba osnnžiti, kor je obhod tega tako lepega kraja radi razširjujočega smradu nemogoč.
Kripta. Te dni so odprli kripto pod cerkvijo sv. Ožbalta, v kateri so našli le veliko število koali tu pokopanih ptujskih meščanov.
© Volirni boj. V nedeljo, dne 28. t. m. ima radiknlsko-deniokratska zajednica svoj volivni shod ob pol 11 dopoldne v posebni sobi gostilne M. Rrenčič, na knlerem poročata dr. Ravnik in prof. Ribarič.
Idila. Prešernova ulica je zopet ozelenela in nudi kokošim in kuncem dovolj prehrane.
HogašKa Slatina
Osebne vesti. Odpeljal se jc včeraj iz Rogaške Slatine po daljšem bivanju minister financ g. dr. Boža Markovič. — V »redo je prispel semkaj vseučillSčni profesor g- Oion Kučera iz Zagreba, lu ie znan kot .odličen strokovnjak na polju astro-
nomije. Tukaj se sestaja vsako leto s svojim prija- i teljem, arheologom Don Bulitom. Oba naša znanstvenika, »nadzemeljski« prof. Kučera in »podzemeljski« Don Bullč sta zvesta prijatelja našega zdravilišča, že preko 25 let preživljata tukaj svoje počitnice.
Laško
Jernejev »ejm so je v Laškem kolikor toliko obnesel. Živine se je prodalo za okrog dva vagona. Tudi cene niso bile preslabe. Cena dobrim volom je bila Din 9.50.
Cerkveni koncert. Plakat na velikih cerkvenih vratih naznanja, da bo 28. avgusta v farni cerkvi koncert. Priredi ga združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Kuntarc. Spored je ]>rav zanimiv. Zanimanje za koncert je veliko. Sodelujejo odlični glasbeniki in pevci. Koncert bo trajal od 5., do 7. uro zvečer.
Trbovlje
Rezervni častniki. Rednj mesečni sestanek r o. sekcije Trbovlje, se vrši mesto prvo sredo v septembru že 31. t. m- ob 8. uri zvečer v gostilni »Pod skalco«. — Uprava.
Žalosten pogum. Prav nič nimamo proti tem, da tudi demokratska stranka poizkuša pri nas svojo volivno srečo in priredi svoj shod. Vendar moramo priznati, da nas jo ta njen žalostni pogum iznenadil. Fakin, sekire in drugo so morda demokrati pozabili, delavstvo še davno ne.
ž^s: Volivni sestanki. Pri nas se pridno sklicujejo volivni sestanki od vseh političnih strank. Zadnje čase imamo zabeležiti sestanek radikalov na Pasetiju, katerega so so udeležili seveda tudi združeni Bemotovci in komunisti in soeijnlpatri-jotje. Bil je prilično dobro obiskan. Zanimivo pri tem je to, da si na vseh sestankih socijalisti vseh struj berejo medsebojne levite in predbacivajo grehe. Gotovo je samo to, da no bodo ne ti ne oni socijalisti napravili za koristi delavstva prav nič, kar jim je prav dobro povedal radikalni govornik.
Demokratska prošnja. Predsednik krajevno demokratske organizacije je v sredo zvečer moledoval okoli komunističnih agitatorjev, da bi pustili demokratski shod v soboto zvečer, da bi se mimo vršil. Zasigurani naj bodo naši demokratje, da jo naše delavstvo tako ponižno, če zagleda kakšnega demokra'skega veljaka, da si ne upa nastopati na shodu javno. Ali ni resnica, g. Poncl?
Slov. Konjice
Novi zvonovi. V nedeljo zjutraj so med veselim pritrkavanjem v župni cerkvi in med pokanjem topičev pripeljali lepo ozaljšane zvonove za podružnico sv. Ane pri pokopališču. Zvonovi so iz brona ter ravno taki kot so bili pred vojno. V zvonik so jih spravili takoj, da smo pri sv. maši ob 10 žo slišali njihove lepo ubrane glasove (v a molu). Skupna teža vseh treh znaša 1000 kg. Mariborski zvonolivnici delajo vso čast!
Prcmcmba posesti. Bivšo ISversovo hišo jo kupil trgovec g. Martin Šumer.
Sadja je letos srednjo veliko. Te dni ga jo vozijo na postajo. Plačuje se 1, 1.50, 2 Din za kg. Vsekakor je pa priporočati, naj se ljudje ne pre-nagljijo s predčasnim spravljanjem sadja. Posebna pafuja naj se obrača na to, da se vsak sod obere, ker le na ta način sadjerejci lahko pričakujejo dobička.
Litija
Kočevje
Nova stojnica. Med hišama g. Mihla in Moro-cuttija je postavil novo stojnico delavec J. Sinica.
Inštalacija. V torek 23. avgusta so slovesno inštalirali novega župnika v Fari ob Kolpi g. Andreja Stareta. V torek zjutraj so je pripeljal novi g župnik z avtomobilom v spremstvu gg kočevskega dekana Ferd. Erkerja, župnii?a pri Sv. Petru Petriča in kaplana Studena. Sprejeli so ga zastopniki domačih korporacij in društva z g. županom na Celu. Slovesna inštalacija se je izvršila opoldne. Cerkev je bila nabito polna faranov, ki jim je novi g. župnik podelil svoj pastirski blagoslov G. dekan pa jo izročil g. Staretu župnijske posle. G. Sta-retu, ki je bil preje kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, želimo na novem mestu obilo božjega blagoslova.
Spjmsko poročilo. Na Jemejevo se je vršil pri nas letni sejem. Tudi to pot se je izkazalo, da je tista živahnost, ki je bila vedno na sejmih v navadi, ponehala, ker se posvod pozna pomanjkanje denarja. Živine je bilo malo. ker jo sedaj rabijo še vedno na polju. Tudi kramarjev je bilo malo, pa še ti niso kaj prida iztržili.
Novo mesto
Konec Šolskih počitnic. Dno 25. Avgusta je postalo po ulicah Novega mesta zopet bolj živahno. Šolska mladina se je jela prikazovati po ulicah ter hitela proti poslopju državne realno gimnazije, kar pomeni, da so se s tem dnevom pričeli na tem zavodu ponavljalni izpiti
Vrtnarski tečaj na Grmu pri Novem mestu, ki se je pričel 26. avgusta, obiskuje 24 gospodičen in 16 gospodov, po veČini iz učiteljskega poklica. Tečaj bo trajat tri dni, in to dnevno od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 7 popoldne.
Zagorje. Pri občini je imenovan nov gerentski svet, ki je sestavljen iz vseh strank razen komunistov, iu sicer takole: Gerent: Anton Prosenc, v sosvetu iz SLS svetnik Valentin Sitar in Viktor Flisek; od SDS Mirko Weinberger in Ferdo Poljšak; od narodno-delavske: Vinko Sedar in Slavoj Slamnik in od socialistov: Melhijor Cobal in Martin Pernak.
Prememba posesti. Staroznano in mnogoobis-kovano gostilno in mesarijo pri Trškanu v Litiji Je od sedanjega posestnika g. Antona Trškana kupil g. Anton Lindner za 325.000 Din z vso nepremičnino: hišo, obširnimi gospodarskimi poslopji in vsem posestvom. Lindner je že dosedaj v tej hiši kot najemnik izvrševal mesarsko in gostilničarsko obrt. Tako je to nekdai tako veliko premoženje že v petih letih po smrti podjetne in izobražene gospe Gabrijele Trškan prešlo v druge roke.
Nov brod. Ob savskem ovinku pri cesti med Gor. logom in Ilotičem so prometu izročili nov brod. Prevaža hlode iz gozdov tostran Save na parno žago c. Samsa, graščaka v Poganiku. To je silno praktična naprava, ker se s tem brodom skrajša vsaka konjska vožnja najmanj za dve uri.
Smrtna nesreča vrlega moia. V soboto zvečer se ie vračal od dela v Jablanških lazih proti svojemu domu v Preski (Šmartno) s svojim sinom posestnik Andrej Poglajen. Hodila sta po ozki stezi nad globokim prepadom. V temi je oče stezo zgrešil, padel v globok prepad in obležal nezavesten. Sin ga ie rešil, pohitel po voz, da je nezavestnega pripeljal domov. Dobil ie rane na glavi in tilniku in je ohromel po celem životu. Ponesrečeni Je podleeel notranjim poškodbam in v četrtek smo ga na Libergi izročili hladni zemlji.
Osebne spremembo pri Hranilnici in posojlk niči v Trebnjem. Izbrisala »ta se dosedanja člana načelstva gg. Janez Slepič ln Martin Rogelj; vpisala sta se pa kot nova Člana načelstva gg. Janea Pekolj, posestnik v Ručjein selu in Adolf Mežan, posestnik v Kainnem potoku.
Osobav spremembe pri Kmetijskem društvu v Trebnjem. Izbrisali so so dosedanji člani načeli stva gg. Franc Pavli?, Jožo Kravcar, Franc Zupančič in Janez Mam; vpisali pa so se novi člani načelstva gg. Franc Nadrih, posestnik v Dol. Medvedjem selu štev. 8, Vincenc Zaman, posestnik v Ste* fanu štev. 7, Anton Hren, posestnik v Benečiji štev. 2 in Janez Prosenik, posestnik v Peklu štev. 2.
Znižanje osnovne glavnice. »Keramika«, tovarna peči, štedilnikov, kamenin in Samotnih izdelkov J. jilemenčič, družba z o. z. s sedežem v Novem mestu, zniža osnovno glavnico od 1,250.000 na 500.000 Din. Družba jo pripravljena izplačati vsem upnikom na njih zahteve terjatve ali pa jih zavarovati. O upnikih, ki so ne zglase pri družbi v treh mesecih, se bo smatralo, du pritrjujejo nameravanemu znižanju družbene osnovne glavnice.
Certelje ob JKrki
Pevski tečaj priredi Pevska zveza pri nas V dneh 14. in 15. septembra t. 1. Tečaj bo za deka-niji Leskovec, in Videm. Predavanja se prično v sredo, 14 septembra ob 9. uri dopoldne. Na tečaj so vabljeni vsi, ki so zanimajo za petje, zlasti gg. organisti, učiteljstvo in duhovščina. Hrana so bo dobila poceni, prenočišča pa brezplačno za ono, ki so priglase vsaj do 10. septembra. Predavali in vadili bodo predavatelji iz Ljubljane.
Direktno poštno zvezo smo dosegli s Sv. Križem in fet. Jernejem. — Naša dolina inočno pogreša telefonsko zveze. Poštno ravnateljstvo je obljubilo v proračun, ki se bo sestavi! sedaj, postaviti tudi to postavko.
Župana in 11 občinskih svetovalcev imamo, vsi iz vrste SLS. Zupan jo ostal dosedunji t. j. g. Janez Račič.
Zdravstveni doin bo do zime pod streho. Do-gotovitev in asanacija vasi so izvrši prihodnje leto.
Seja mariborskega občinskega
sveta.
Maribor, 26. avgusta 1927.
Po daljšem odmoru se je zopet sestal mariborski občinski svet k seji, ki je bila vsled nagro-madenega materijala precej dolgotrajna.
Po otvoritvi je župan predlagal izpopolnitev volivnega odbora. Dalje Je poročal, da bo 5. septembra obiskalo Maribor 500 vestlalskih Slovencev. Za njihov sprejem se je določilo 10.000 Din. Konkurenčni odbor magdalenske župnije se je izpopolnil z občinskima svetnikoma Holinjecem in Sira-kom. Stavbeni podjetniki, ki delajo za občino, se bodo opozoriti, da nastavljajo v prvi vrsti delavstvo iz Maribora in da ga plačujejo, kakor navajajo v svojih ponudbah- V Linhartovi ulici moti prebivalstvo ponoči ropot v tovarni Zelenka. Posebna komisija, ki je žo onkrat tovarno pregledala, bo predlagala, da se ropot omeji. Občina bo protestirala pri ministrskem svetu proti odpravi zaščito najemnikov.
Poročilo oilsfkov.
Za prvi odsek jo poročal J u v a n. Načrt za avtomobilsko zvezo Maribor-Gradec je neizvedljiv radi carinske kontrole.
Za drugi in tretji odsek je podal poročilo dr. K a c. Za zavetišče za brezposelne se bodo skušali najti prostori na Rotovskeni trgu. Občina bo v slučaju potrebe ustanovila na socialno-političnem oddelku posredovalnico za stanovanja.
Dolga debata so jo vnela o vprašanju otroškega igrišča in dnevnega zavetišča v Ljudskem vrtu. Sklenilo so je, da se bo skušalo vsem športnim klubom na periferiji preskrbeti primerne prostore. Ljudski vrt pa se bo porabil za otroško igrišče.
Za četrti odsek je poročal msgr. Jerovšek. Asfaltiranje hodnikov se jo oddalo tvrdki Pickl kot najnižjemu ponudniku. Za popravo stanovanjsko barake v Dajnkovi ulici se odobri 85.000 Din. Dolgotrajna je bila razprava o kanalizaciji Melja in Meljske ceste, ki je nujno potrebna iz higienskih razlogov. Predvsem se mora urediti struga Podče-hovskega potoka. Proračun določa za kanalizacijo Melja 1,900.000 Din. Najetje tozadevnega posojila pa bi se amortiziralo z davčnim preostankom od novega davka na vino. Ker se bo mesto Einspie-lerjeve ulice tlakovala z denarjem od kaldrmino Meljska cesta, je treba izvesti kanalizacijo še pred tlakovanjem. Ta zadeva-pride še v razpravo.
Za peti odsek je poročal VV e i x 1. Tereziji Kopetti se odobri koncesija za ljudsko kuhinjo v Vojaški ulici. Tiskovna zadruga v Ljubljani namerava ustanoviti v Mariboru podružnico. Občinski svet se je izrekel za krajevno potrebo. Josipu Sti-bilu so je odbila prošnja za koncesijo zastavljalnice in posredovalnice za službe. Uredilo se je vprašanje prometa na Koroški cesti, katero ob sredah mesarji in špehnrji popolnoma zasedejo in zaprejo. Mesarji se bodo preselili na novi del trga, sejmarji pa odidejo na Rotovški trg. Špeharji pa zasedejo sedanje mesto mesarjev na trgu. Prodajalci živil pa se deloma umaknejo na Vodnikov trg.
Končno je Dobravec poročal o rezultatu kontrolo občinskih računskih zaključkov za 1. 1925., katero je izvršil skupno s svetnikom Primarjem. Predlagal je odobritev, ki jo bila sprejeta. Nato se je javna seja zaključila.
Naše dijaštvo
AKADEMIKOM!
Prav bi bilo, da bi po počitnicah, ki sta jih dali telesu, privoščili tudi duši počitek, da bi se lahko iz vira življenja samega, Boga, napila novih življenskih moči za sveže, buj-nejše duhovno življenje. Ce se hočeš enkrat nemoteno pogovoriti o svoji duši z Bogom in osvežiti katoliške življcnske smernice, pridi k duhovnim vajam, ki bodo za akademike od 4, do 8. septembra v »Domu duh. vaj« v Ljubljani. Stroški za vse tri dni so izjemoma le 50 Din. Prijavi se takoj »Vodstvu duhovnih vaj«, Zrinjskega c. 9, Ljubljana.
Absolventi in slušatelji visokih pedagoški* šol imajo svoj letni sestanek 4. septembra ob 9. uri v Zidanem mostu. — čopič.
Nassnanlla
Zgubila sc je črna usnjena ženska torbica na poti: Skofja ulica, cerkev sv. Jožefa, Poljanska cesta, Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Frančiškanska cerkev, VVolfova do Zvezdo, z vsebino okrog 160 Din, zlatim ščipalnikom in drugimi malenkostmi. Pošten najditelj se naproša izročiti Skofja ulica ,10, pritličje, desno.
SDSarska skrb za rudarjje.
Skrb za delavce in še prav posebno za rudarje je pri SDS in njenem glasilu te poslednje volivne tedne vsak dan večja. Sam kandidat SDS za laški okraj, dr. Bohinjec, piše te dni v »Jutru« iz Trbovelj cele razprave, v katerih razklada, kaj vse bi bilo treba storiti za naše rudarje.
Tako je n. pr. v »Jutru« od 24. t. m. sprožil, sicer ne novo, pa jako pametno misel, da bi morala poleg države prispevati za sanacijo bratovskih skladnic tudi Trboveljska družba. Trboveljski rudarji so brezdvomno za ta predlog zelo navdušeni. Samo to jim ne gre v glavo, zakaj ni g. dr. Žerjav, ko ie bil pred zadnjimi volitvami na vladi, in vrh tega še ravno minister za šume in rude, tega načrta tudi praktično izpeljal, ko je bil naravnost poklican za to! Kako lepo bi se glasilo, če bi »Jutro« moglo poročati, da je dr. Žerjav izposlo-val iz državne blagajne in pa pri Trboveljski družbi kot njen najvišji nadzorni organ kakih 100 milijonov za bratovsko skladnico, da bi ta mogla izpolniti svoje obveznosti nasproti bednim starovpokojencem. Tako božično darilo bi rudarji vse drugače hvaležno sprejeli, kot pa so sprejeli znani pravilnik, ki je do-vedel bratovske skladnice na rob propada.
Glede storije o davku na ročno delo velja popolnoma isto. Naj bi vendar g. kandidat
povedal, kaj je storila njegova stranka, kaj je storil g, dr. Žerjav — ne za odpravo — marveč vsaj za omiljenje tega davka. Dosedaj kljub dveletnim prepirom o tej stvari nismo mogli o tem zvedeti prav nič drugega kot to, da se na finančnem zakonu, a katerim je bil ta davek prvič uveden, sveti podpis dr. Žerjava!
In potem. Ti gospodje imajo celo korajžo, očitati ljudem iz naših vrst, da skušajo pri teh volitvah uganjati neke vrste nasilje. Kaj je nasilje, to vedo trboveljski rudarji prav dobro. In gospoda okrog SDS je lahko prepričana, da tega ne bodo tako kmalu pozabili. Zato jim predobro jamči ime Fakin.
Na vse to pa prihaja sedaj g. dr. Bohi-n j e c in se iznebi takih le besedi: »Klerikalci so v besedah mojstri in lepo govorijo. Toda rudar hoče imeti več. On hoče, da se zanj tudi dejansko skrbi. Rudarski delavec ni zabit rov-tar in dobro vidi, kaj se godi okoli njega.«
Če izvzamemo edino i' esedico »klerikalci«, je to vse tako lepo točno in resnično, da tudi mi to potrdimo. Prav zato smo prepričani, da bodo volili rudarji vse, magari samega vraga rajši kot pa SDS, ki jo tako dobro poznajo in katere kandidat se iz njih še tako predrzno norčuje kakor je to storil v navedenem dopisu.
plotu bltzu zgorele hiše A. MiheliS listek s svinčnikom tiskanimi črkami, da je zažgano vsled brezposelnosti v Starem trgu s pripombo: »Želim dobro zabavo! Lahko nočlr To podžiga strašno sumnjo, da je zanetila požar zločinska roka. Požigalca še niso dobili. Zandarmerija je pridno na delu.
Končno prosimo vse, da se siromakov usmilite in jim izdatno pomagate! Sila je velika in to tem bolj, ker je belokranjsko ljudstvo že samo bolj revno in to tudi že zaradi tega, ker je v teku
v Ženeva, 26. avg. (Izv.) V bližini mesta Chamonix se je zgodila silna železniška nesreča. Vlak zobne železnice je skočil s tira ter strmoglavil v globok prepad. Nesreča je zahtevala dosedaj 19 mrtvih in 29 ranjencev, katerih imena še niso znana; večinoma so bili potniki Amerikanci in Angleži. Nesreča se je zgodila ob 4.50 popoldne. Ker je tačas divjal ob progi velik snežen vihar, je bil naval potnikov velik, tako da je bil vlak prenapolnjen. Vsled prenapolnjenosti je vlak začel prehitro voziti, zavore pa niso delovale. Nekateri pa pravijo, da je odpovedalo zobato kolo. Vlak se je začel premikati po strmi progi z bajno hitrostjo. Lokomotiva je skočila iz tira in padla v približno 15 metrov globok pre-
Orkan nad Trstom.
e Trst, 26. avgusta. (Izv.) Okoli 11. ure dopoldne je nastal nad mestom in pristaniščem pravi ciklon. Skoro vse zasidrane ladje so se odtrgale. Posebno so bile v nevarnosti tri torpedovke, ki so spremljale Mussolinijevo jahto »Giuliana«. Ena se je precej močno poškodovala. S torpedovk je vihar pometal vse pasove in varnostne naprave. Več ladij je udarilo druga ob drugo. Ena jadrnica se jo potopila. Vihar je razkril neki fotografski atelje. Prišel je tako nenadoma, da se vsi ljudje niso mogli rešiti na varno. Na sadnem trg1! Gol doni je bilo ranjenih več ljudi. Vrtinec je nekega stražnika dvignil visoko v zrak. Pri padcu se je stražnik poškodoval. V vsem je bilo ranjenih okrog 50 oseb.
Tudi Moskva za Sacca in Vanzettija.
v Haag, 26. avg. (Izv.) Včeraj in danes so se v Rotterdamu vršile demonstracije radi zadeve Sacco-Vanzetti. Demonstranti so napadli vozove cestne železnice, kjer je prišlo do boja s policijo, ki je rabila strelno orožje. Ranjenih je bilo 20 ljudi. Policija je dala zapreti nekatere kavarne.
v Moskva, 26. avg. (Izv.) Izvršilni odbor komunistične stranke je izdal proglas, v katerem poziva vse delavstvo sveta, da odločno nadaljuje borbo v zadevi Saccc-Vanzetti.
v Pariz, 26. avg. (Izv.) Ob priliki demonstracij radi justifikacije Sacca in Vanzettija so demonstranti oneč*.stili tudi grob neznanega vojaka. Da se zabriše ta madež, se bo podal ves ministrski svet na grob in bo svečano položil nanj venec.
v Pariz, 26. avg. (Izv.) Pri ponovnih demonstracijah radi justifikacije S. in V. je policija aretirala 48 oseb.
Grška nam ne dovoli proste cone!
v Atene, 26. avg. (Izv.) Parlament je obravnaval predlog grško-jugoslovanskih konvencij. Vladna večina je ostro napadala poslanca Rufosa, češ, da tako konvencije, kakor jih on zagovarja, škodujejo ugledu Grške in rušijo njeno suvereniteto. Glede proste cone, ki bi jo naj dobila na podlagi teh konvencij Jugoslavija v Solunu, so bili zastopniki večine mnenja, da tu ne gre za prosto cono, ampak za to, da se Jugoslavija zasidra v Solunu. Predlog za sprejem konvencij je bil soglasno odbit.
Rakovski bo odpoklican.
Pariz, 26. avg. Radi poziva na svetovno revolucijo, katero je podpisal sovjetski poslanik v Parizu, Rakovski, je Briand naročil francoskemu poslaniku Herbettu v Moskvi, da pri sovjetski vladi izrazi pomisleke francoske vlade proti sovjetskemu zastopniku. »Cri de Pariš« je mnenja, da bo Rakovski odpoklican.
Za mednarodni status quo.
Pariz, 27. avg. (Izv.) Na današnji seji in-ternacijonalne parlamentarne unije je zahteval belgijski senator Magnett, da naj kongres obsodi nekulturno postopanje nemške armade med svetovno vojno. Delegati Anglije, Japonske in Romunije so skušali v tej zadevi pomirjevalno posredovati. Nato je govoril romiuiski delegat Florescu in izvajal: Madžarski delegat je včeraj predlagal, da naj se nekatere viseče zadeve med Romunijo in Bolgarijo uredijo potom medsebojnih pogajanj. Kot delegat Romunije imam dolžnost, da popravim nekatere zmotne trditve madžarskega zastopnika in da proti njim protestiram. Tako se jo madžarski delegat pritožil, da DN zavlačuje svoje odločitve. Zadeva, ki visi med obema državama, dotika romunsko suvereniteto. Izvajanja madžarskega delegata pa si tudi nasprotujejo sama sebi. Tako zahteva Madžarska striktno izvajanje 61. 289. triananske pogodbe, na drugi
8 mesecev to že drugi strašen požar v tej okolici in zato ne more pomagati trpin sotrpinu.
Prosimo zlasti gg. državne in oblastne poslance za izpoelovanje izdatne podpore od strani države.
• * «
Pri gašenju in reševanju je dobil težke opek. line Jos. Petrovčič iz Dečine 1; prepeljali so ga v Kandijo v bolnico usmiljenih bratov.
pad. Neki sprevodnik je imel toliko prisotnosti duha, da je svoj voz močno zavrl in tako rešil življenje 50 potnikom, sam pa se je po tem naporu zgrudil v nezavest. Predlagan bo radi svojega junaštva za člana častne legije, Ker je vlak padel zelo globoko, je reševalno delo silno otežkočeno. Šele pozno na večer je bila reševalna akcija končana in ranjeni spravljeni na varno. Preiskave pravijo, da je bil strojevodja vsled nastopa nenadne brzine vlaka zbegan in ni pravočasno spustil zobatega kolesa na tračnice. Nesreča se je zgodila na progi s 23% padcem. Panika med potniki je bila tako strašna, da je več potnikov, ki so še ostali pri življenju, znorelo.
pa zahteva revizijo točke 19. Ali je torej mirovna pogodba dobra in ni povoda za revizijo, ali pa je slaba in je zato nerazumljivo, zakaj madžarski delegat zahteva njeno striktuo izvajanje. Kot zastopnik Romunske smatram za svojo dolžnost, da pred tem mednarodnim forumom izjavim, da je triananska mirovna pogodba čisti izraz pravičnosti, kajti ona je osvobodila milijone Romunov, ki jih je tlačila Madžarska. Zato predstavlja triananska mirovna pogodba najboljše jamstvo za mir. Ta pogodba pa je tudi milijonom Srbov, Hrvatov in Slovencev prinesla svobodo. Zato je nemogoče govoriti o revizij te pogodbe, ker bi obstojala nevarnost, da bi zopet prišle omenjene narodnosti pod tujo oblast. Madžarski no preostaja drugega, kakor da se sporazumno zedini s svojimi sosedi v gospodarskih zadevah in jim tako poda roko za mirno sožitje. Romunski delegat je žel živahno odobravanje romunskih in francoskih zastopnikov. Nato je povzel besedo nemški delegat in predlagal, naj se vpo-stavi komisija, ki bo preiskala čine, ki se pripisujejo nemški armadi. Kot dokaz, da hoče v&diti Nemčija miroljubno politiko, se ie skliceval na delo Nemčije v Locarnu. Njemu je odgovoril de Jouvenel, češ, da se noče spuščati v podrobnosti in napraviti iz debate prič-ikanje med angleškimi in francoskimi*'zastopniki. Francosko stališče je: Delovanje/za mir ne sme temeljiti na topovih, temveč na res ničnem miroljubuem prizadevanju.
Irski parlament razpuščen.
v London, 26. avg. (Izv.) Irski ministrski predsednik je izjavil danes v Dublinu, da je razpustil irski parlament. Kot vzrok tega koraka navaja dejstvo, da s sedanjim parlamentom ni mogoče najeti večjega posojila, ki ga nujno rabi irska industrija.
PREDSEDNIK LIBERlJii _ PAPEŽU, e Rim, 26. avgusta. (Izv.) Sv. Oče je danes ob 12. uri slovesno sprejel predsednika republike Liberije. Zvečer je predsednik odpotoval iz Rima.
JOUVENELOV NASLEDNIK V ŽENEVI, v Pariz, 26. avg. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so padle zelo važne odločitve. Za naslednika de Jouvenela so določili Huverta. Nadalje so razpravljali tudi o nastopu francoske delegacije na zborovanju Društva narodov in o angleškem odgovoru glede ureditve okupacijskih čet v Porenju.
NANKING PADEL, v London, 26. avg. (Izv.) »Chicago Tri* btme« poroča iz Pekinga, da je general Sun-čanfang zavzel Nanking.
IZROČITEV POLITIČNIH BEGUNCEV, v Varšava, 26. avg. (Izv.) Med Poljsko io Litvansko ter med Poljsko iu Rusijo se vršijo po posredovanju Rdečega križa pogajanja za medsebojno izročitev političnih beguncev.
SOVJETI RABIJO DENAR, v Moskva, 26. avg. (Izv.) Ruska vlada je sklenila razpisati posojilo v znesku 200 milijonov rubljev, ki bi se naj amortiziralo v desetih letih in ki bi se naj porabilo za zboljšanje industrije in narodnega gospodarstva sploh.
NOBILE POLETI NA SEVERNI TEČAJ, v Rim, 26. avg. (Izv.) Listi poročajo, da bo general Nobile pod patronatom milanskega mesta izvršil nov polet na severni tečaj.
ZRAČNI PROMET MED ŠPANSKO IN
ARGENTINO, v Lisabona, 26. avg. (Izv.) Dr. Eckner je vodil v Buenos Aires pogajanja za vpostavi-tev zračnega prometa med Sevillo in Buenos Airesom.
T>oixve0.ovanta
Zgubila se je v ponedeljek okrog cerkve sv. Petra in Tabora rjava otroška jopica. Najditelj se Dtoai. da Diinese Hrvatski trg aJtl.
Mariborska oblastna skupščina za Savna dela.
Maribor 25. avgusta.
Mariborska oblastna skupščina je bila pripravljena, da prevzame od države v celoti vsa javna dela in jih vnaprej sama upravlja. Zato je sestavila proračun s podatki, ki so v drž. budžetu. Poleg rednih postavk pa je zahtevala za izredna in nujna javna dela večjo vsoto. Kot je znano, Belgrad tega stališča ni osvojil. Zato je mariborska oblastna skupščina šla na drugo pot, da vsaj najnujnejša dela takoj začne izvrševati. Sprejela je nov proračun, ki je bil potrjen. Za javna dela ima oblastna skupščina te-le postavke:
Ceste in mostovi.
Okrajnim zastopom za okrajne ceste v slučaju raznih elementarnih nezgod — 200.000 Din; za zopetno upostavitev okrajne ceste Luče—Solčava ter popravo porušenih mostov 100.000 Din; za izgraditev cestne zveze: Lesično — Prevorje — Sv. Urban 200.000 Din; za zgradbo cestne zveze Gor. Radgona — Le-manoše — Sp. Ščavnica — Sv. Benedikt 100 tisoč Din; za gramoz na deželne ceste v Mežiški dolini 200.000 Din; za manjša cestna popravila 50.000 Din; za manjša popravila na mostovih 50.000 Din; za popravilo porušenih podpornih zidov na cesti Žerjav — Črna 65 tisoč Din; za popravilo Kultererjevega mostu na deželni cesti Dravograd — Guštanj 9000 Din; za poravilo mostov še 180.000 Din; za popravilo županijskih cest v Medjimurju 105 tisoč Din; za popravilo lesenega mostu čez Murico in Kotoribo 100.000 Din; za popravilo občinskih cest 100.000 Din; za cestno zvezo: Ljutomer — Branoslavci — Cezanjevci 10.000 Din; in za cestno zvezo Ljutomer — Strigova 10.000 Din.
Regulacije in melioracije.
Za regulacijo Mure 500.000 Din; za regulacijo Drave 500.000 Din; za regulacijo Savinje v celjskem in gornjegrajskem okraju 500 000 Din; za merjenje ter projekte 50.000 Din; za uravnavo Ščavnice, Globotke, Rogoznice, So-tle, Mislinje, Meže, Mestinjščice in Trnave, Voglajne 80.000 Din; za vzdrževanje vodnih zgradb na Dravinji 50.000 Din; za regulacijo Pesnice 100.000 Din; za regulacijo Dravinja j pod Ptujsko goro 50.000 Din; za regulacijo J Žičnice 50.000 Din; za regulacijo Sotle pri Stiblerjevem 40.000 Din; za regulacijo Rogoznice 20.000 Din; za regulacijo Mislinje 300 tisoč Din; za regulacijo Meže 60.000 Din.
Za melioracije v Prekmurju.
Vodni zadrugi v Dol. Lendavi 30.000 Din; Vodni zadrugi v Murski Soboti 50.000; za regulacijo Libenice 30.000 Din; za regulacijo Črnega potoka 50.000 Din; za melioracijo ozem- i lja Predanovci in Lemerje 10.000 Din; za na- j makanje in osušitev travnikov pri Slivnici pri i Mariboru 30.000 Din; za melioracije v Medjimurju 100.000 Din.
Za ureditev hudournikov.
Za zagradbo Gornje Savinje med Logarsko dolino, Solčavo in Lučami z istočasno upostavitvijo okr. ceste Luče — Solčava 300 tisoč Din; za zagradbo Limbuškega potoka 20.000 Din; za zagradbo Duhovskega potoka pri Dravogradu 20.000 Din; za zagradbo potoka Pupah pri Breznu 20.000 Din; za zagradbo Gor. Polskave 20.000 Din; za eventuelno doklado 20.000 Din.
Za vodovode.
Za vodovodne poprave Dravograd 10.000 Din; za vodovodne poprave Ljubno 20.000 Din; za vodovodne poprave Ribnica na Poh. 15.000 Din; za nov vodovod Št. Peter pod Sv. gorami 50.000 Din; za nov vodovod v Prekopi pri Vranskem 100-000 Din; za nov vodovod v Ponikvi ob j. ž. 1001)00 Din: za ostale vodovode 100.000 Din.
Za danes priobčujerno le te številke. Kdo more trditi, da je mariborska oblastna skupščina, ki je v rokah SLS, nesposobna za delo? To so tisti naši politični nasprotniki, ki so vedno metali polena pod noge, da nismo mo- i gli z delom začeti, ker so s svojim centralizmom ubijali vsako samostojno delo. Tudi ko je mariborska oblastna skupščina sprejemala sedanji proračun, so vsi naši politični nasprotniki glasovali proti proračunu, proti vsem tem postavkam. Zato moremo mirno trditi, da so vsa dela le dela SLS. Ta dela naj pričajo, da SLS deluje za napredek in zboljšanje naših pokrajin in zato naj ljudstvo tudi pri teh volitvah izkaže svoje zaupanje le SLS.
h delovanja mariborskega oblastnega odbora.
Maribor, 26. avgusta.
Mariborski oblastni odbor je posvetil v zadnjem času veliko skrbi in dela povzdigi kmetijstva in je nakazal iz odobrenega proračuna že lepe vsote, od katerih bo imel korist naš kmet.
Oblastni odbor je sklenil prispevati za poučno potovanje naših živinorejcev v Avstrijo 20 tisoč Din. To potovanje priredi mariborski okrajni zastop in je omenjeni prispevek namenjen predvsem živinorejcem iz manj premožnih sodnih okrajev. Za 6 tedenski kmetijski t čaj za učitelje na kmetijski šoli v Št. Jur-ju ob južni železnici prispeva oblastni odbor 12 tisoč Din. Tega pomembnega tečaja se je udeležilo 23 učiteljev. Kot nagrada bikorejcem ob priliki licencovanja je nakazanih od odbora 30 tisoč Din.
Strašen požar v Sodevcih ob Kolpi.
Požar izbruhnil poroči. — Istočasno gorelo na dveh krajih. — Zanetila zločinska reka. — Pretresljivi prizori na pogorišču. — Velika škoda.
Lepo belokranjsko vas Sodevce ob Kolpi, župnija Stari trg je zadela dne 2% avgusta strašna nesreča. Malo pred pol eno uro ponoči je izbruhnil v skednju posestnika Jos. Kobe strašen požar. Najprvo so ga zapazila tri dekleta, hčerke nos. Jos. Kobe, ki so spale to usodno noč zaprte v skednju. Slišale so, da se je nekdo zadel ob vrata skednja, kjer so spale, nato je vse utihnilo. Čez nekaj časa zaslišijo prasketanje ognja, planejo ven in vidijo, da je del skednja že v plamenu, katerega jim ni bilo mogočo pogasili. Z glasnim klicem: '-Ogenj, ogenj!« zbude starše in sosede iz trdnega spanja.
V	spalni obleki po večini, le kaj malega je kdo pograbil s seboj, so ljudje drveli iz hiš. Naenkrat je bilo petim gospodarjem vse v plamenih. Vsako gašenje je bilo ponoči vsled zmešnjave in pomanjkanja vode v neposredni bližini silno otežkočeno.
Ta vas je deljena v dve večji skupini. Druga skupina je oddaljena od prve nekako pol km zračne črte. Iz druge skupine zapazijo ljudje kmalu požar v prvi skupini in hite tja gasit in reševat. Pa koma! so bili tam, je bilo gospodarsko poslopje Ant. Miheliča v drugi skupini v ognju. Nastane še večja panika; eni hitijo sem, drugi tam. Požarna bramba iz Blaževcev ie prva prihitela do druge skupine hiš. V tistem času je bila hiša A. Miheliča že v plamenih. Vsled pomanjkanja vodo je niso mogli rešiti. Na plat zvona v Starem trgu, kovači vasi in Predgradu sta prihiteli še dve požarni brambi t. j. Starotrška in Predgrajska. Vse tri so potem po velikem trudu in prizadevanju omejile požar, da ni strašen plamen požrl vse druge skupine hiš in da jih je nekaj še ostalo v prvi skupini. Pogorelo je v prvi skupini: posestniku Jos. K o b e t u hiša, skedenj svinjaki, hlevi, čebelnjak, vse pohištvo, gospodarsko orodje, živež ln obleka; posestniku Jak. P a n j a n u. hiša. skedenj, žitnica, svinjak in vse drugo kakor prvemu; posestniku Jur. B a r i č u 2 stanovanjski hiši, skedenj. žitnica, vinsko posodje. in vse kakor prvemu, rešen samo en voz; posestniku Jur. M ašiču hiša, skedenj, svinjak; Iv. P a n j a n u hiša z vso opremo.
V	drugi skupini pa je pogorelo: Ant. M i h e 1 i č u hiša, skedenj, hlev, pohištvo, gospodarsko orodje, mizarsko orodje, vozovi in živeža ter obleke večji del. — Vsi ti reveži niso bili zavarovani niti za eno desetino resnične škode, katera znaša uradno cenjena blizu en milijon dinarjev. Dva izmed po-eorelftev nista b!la prav nič zavarovana. Po večini zadolženi, so se bali večjih izdatkov za zavarovalnino.
V dnini skupini hii vasi Sodevce so nafti na
Vfak padel v prepad.
PANIKA V CHAMONIX-JU. - DO SEDAJ 19 MRTVIH, 29 RANJENCEV, MNOGO POT-
NIKOV OD STRAHU ZNORELO.
Gospodarstvo
Boj za cene hmelja.
Dne 21. t. m. se je vršila v fcatcu skupščina hmeljarjev. Najprvo so podali odposlanci društva producentov porodilo o stanju kmelja v Jugoslaviji, Nemčiji, Franciji in Poljski.
Ker so rezultati obiranja razočarali gledo donosa, opozarjajo producente, da ne prodajajo kar tako svojega pridelka in da ga prodajajo v partijah, ker tudi pivovarne nakupujejo v partijah. Nadalje so priporočali članom, naj ne plačujejo višjih mcad obiravcem. Sprejeli so sledečo resolucijo:
»Današnja skupščina je vzela na znanje poročilo o pridelku v inozemskih ozemljih ter ugotovila, da pridelek kvalitetnega hmelja ne bo večji kakor potreba plemenitega hmelja. Zato je za producente parola, da ne vplivajo s preveliko ponudbo neugodno na trg, ampak naj držo cene s prodajo v partijah z ozirom na povpraševanje in se naj ne plašijo radi trenutne, prehodne mirnosti v poslu.
Dne 18. t. m. pa je zborovala Zadruga trgovcev s hmeljem in produkti v Zatcu. Tu pa so sklenili sledečo resolucijo:
»Vsem članom Zadruge priporočamo pri letošnji dobri letini hmelja, da kupujejo le zelo dobro obran in lepo posušen letošnji lvmclj in da izdajo vsem kupcem hmelja navodila nc prevzeti slabo obranega hmelja. V nasprotnem slučaju naj se nakupovalcem hmelja slabo obrane partije stavijo na razpolago.*
Praški »Narodni listy< prinašajo cenitve tvrdke Pražak in drug o pridelku hmelja. Letošnji pridelek v Češkoslovaški ceni na 232.000 stotov, Cehi računajo z izvozom 175.000 stotov. Letošnji pridelek bo največji od prevrata sem. Sploh je v vseh državah dobra letina. Jugoslovanski pridelek ceni na 70.000 stotov: Bačlca bo pridelala nekoliko več kakor lani, Savinjska dolina približno isto množino. (Op. našega uredn.) Potemtakem pridelek le ne bo tako dober, ker se je s hmeljem posajena površina znatno povečala in bi torej bil hektarski donos manjši. Nemčija bo morala uvoziti okoli 120.000 stotov in sicer večinoma iz Češkoslovaške in Jugoslavije, v manjši meri tudi iz Francije, Poljske in Belgije. Francoski pridelek ceni na 100.000, belgijski na 65.000, poljski na 50.000, angleški na 280.000, avstralski na 30.000 ter svetovni pridelek na 1,225.000 stotov.
Nurnberg, 24. t. m.: V prvih 3 dneh tedna je znašal dovoz novega hmelja 17 bal; prodanih je bilo 25 bal, od tega 10 badenskega po 240 in 12 letošnjega po 250—280 mark za stot. Tendenca mirna.
DESET ZAPOVEDI ZA HMELJARJE.
•;rn s Kmetijsko ministrstvo je izdalo letale za producente hmelja, ki vsebuje deset zapovedi za hmeljarje. Te so:
1.	Hmelj se obira, kadar je popolnoma zrel. Ce se pojavijo zapreke, je bolje prej začeti z obiranjem, kakor pa eventualno riskirati, da postane hmelj preveč zrel.
2.	S kobulami je treba odtrgati pol, po možnosti pa cel cm peclja. Obirati se ne sime z listjem.
3.	Obrane kobule ne smejo biti več kot 2 do 4 ure v vrečah. Takoj po obiranju je treba hmelj razprostreti v višini 6—10 cm na suhih prostorih.
4.	Posebno naj pazijo hmeljarji na pravilno sortiranje; posebej se izberejo dolge, velike kobule, posebej pa rdečkaste.
5.	Pri sušenju naj se pazi, da toplota v najnižjih plasteh no prekorači 40° C. Hmelj se suši t—5 ur na prepihu toplega in suhega zraka.
6.	Posušeni hmelj je treba ohladiti v manjših količinah, ker se lahko vname, če je naložen na kupu.
7.	Ko je hmelj posušen in ko se je navzel vlage iz zraka, se spravi na velike kupe, katere jo treba vsak doti zjutraj in zvečer premetati. Do-hro posušeni hmelj se lahko po 8 dneh spravi v vreče; tudi če je himelj že v vrečah, je, treba paziti, da se ne vname v slučaju, da je prpmalo posušen. V tem slučaju je treba hmelj znova posušiti. Tak hmelj izgubi zeleno barvo, postane rdečkast tor se slabše plačuje.
8.	Prostori za sušenje morajo biti čisti, suhi, zračni in temni.
9.	Pri .prodaji se priporoča največja poštenost. Primesi naj ne bo v svrho povišanja leže in večjoga izkupička. Hmelj naj se prodaja znanim in uvedenim trgovcem-izvoznikom, ki morejo dati inozemstvu za blago potrebne garancije.
10.	Vsak hmeljar naj skuša potom poštene in strokovne manipulacije ustvariti dober glas našemu hmelju v inozemstvu.
« « A
Kaj jc z uvozno carino na superfosFat? Pred nedavnim so poročali listi, da je ukinjena uvozna carina na superfosfat. Sedaj objavlja novosadska >Agrariač, da ji jo sporočila generalna direkcija carin, da superfosfat ni oproščen uvozno carine.
Novo jugoslovansko posojilo v Ameriki. Kakor poročajo ncwyorški listi, ne peča Jugoslavija z mislijo najeti sedaj po ureditvi vojnih dolgov Anglijo večje posojilo v Ameriki za zgradbo dalmatinskih pristanišč v znesku 20 milijonov dolarjev. Posojilo bi dala skupina Seligman, ki je, kakor znano, dala posojilo Drž. hip. banki v znesku 12 milijonov dinarjev. V slučaju najetja bi bila ena tranša na razpolago za podpis tudi v Londonu.
Slovensko zadružništvo na Primorskem. Dne 28. julija t. 1. se jc vršil občni zbor Zadružne zveze v Gorici, o katerem posnemamo iz -^Gospodarskega listat: Vloge članic so padle od 6.75 milijona lir na 5.23 milijona. To padanje vlog je povzročilo pomanjkanje denarja. Posojila so se znižala od 5.4 na 5.02 milijoua lir Blagovni promet se je povečal kljub hudi krizi. Lani je zveza nabavila in oddala 201 vagon blaga. V začetku leta je imela 161 članic, na koncu 175 V zvezi je sedaj včlanjenih 73 mlekarskih zadrug. Dobiček za leto 1926. znaša 26.228 lir; z njim se rezervni fond zviša na 81.9S8 lir. Deležna glavnica je 18.424 lir, jamstvo 921.2C0 lir. Zveza je lani izvršila 79 revizij ter napravila 31 zadrugam rač. zaključke. O bodočnosti pravi poročilo: Težak je gospodarski položaj, v katerem se nahaja naš kmet. Slabe letine so občutno omajale gospodarstvo našega ljudstva. Lansko leto so so temu pridružile vremenske nezgode, ki so povzročile veliko škodo našim kmetskim posestnikom. Veliko naših ljudi je prišlo do spoznanja, da jih naša zemlja ne more vzdrževati. K temu je pripomoglo znatno tudi pomanjkanje denarja radi denarne krize. Rešitev iz tega težkega položaja moramo iskati v našem zadružništvu!
Uredba terminske kupčije s koruzo na budim-peštanski borzi. Iz Budimpešto poročajo, da je borzni »vet sklenil uvesti s 1. septembrom termin-sko kupčijo s koruzo. Zaključek znaša 500 stotov. Notacija je koruza brez navedbe provenience.
Inozemski kapital v Bolgariji. Inozemski kapital v Bolgariji cenijo na 426 milijonov levov, od tega 200 franeosko-bclgijski, 60 nemški in 44 italijanski. Od 9 velikih bolgarskih bank jih je bilo 5 ustanovljenih s tujim kapitalom. Od skupnega kapitala bolgarskih bank v znesku 38U milijonov se nahaja v inozemskih rokah 231 milijonov levov.
Mednarodni velesejem v Bratislavi se bo vršil letos od 21. avgusrfa do 2. septembra. Za poset velesejma so dovoljene običajne prevozne olajšave. Zastopstvo velesejma za Slovenijo ima urad ljubljanskega velesejma.
26. avgusta 1927.
DENAR.
Današnja borza je bila živahnejša. Berlin je bil zaključen po 13.54, navzlic temu da je mednarodno znatno popustil. Dunaj je bil danes trgovali
po nižjem kurzu kakor včeraj. Novvyork je bil v I
začetku nuden po 56.75, zaključen je bil po 56.70. | Povpraševanje je bilo za Pariz po 222.75, oz. 223. i Zaključki v devizi Trst so bili znatni. Narodna banka jo dala v glavnem, kakor ponavadi, Curih in London, ter Berlin in deloma Dunaj, v kolikor ni to dala privatna ponudba, ki je bila znatna. Največji je bil promet v devizah: Curih in London. V splošnem je bil danes promet žvahnejši.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.525—13.555 (13.54), Curih 10.935—10.965 (10.95), Duuaj 7.98875 —8.01875 (8.00375), London 275.85—276.65 (276.Ž5), Ne\vyork 56.60-56.80 (56.70), Praga 168.15— 168.95 (168.55). Trst 308.75-310.75 (309.75).
Zagreb. Berlin 13,52-13.55, Curih 10.035-10.965, Dunaj 7.988-8.028, London 275.85 -276.65, Ne\vyork 50.65-56.85, Pariz 222.625—224.625, Praga 168.13—168.93, Trst 308.75-310 75.
Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 128.37, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.215, Dunaj 73.10, London 25.2125, Nevvork 518.75, Pariz 20.33, Praga 15.37, Trst 28.24, Sofija 3.76, Varšava 58, Madrid 87.30.
Trst. Belgrad 32.31—32.33, Curih 350.87— 355.87, Dunaj 258—263.50, London 89.22-89.27, Nevvyork 18.32-18.3-1, Pariz 71.83—71.95, Albanija 355-359.
Dunaj. Devize: belgrad 12.49 K, Kodanj 190.05, London 84.50-'/«, Milan 38.60, Ne\vyork 709.70, Pariz 25.82, Varšava 79.25. — Valute: dolarji 707.60, angleški funt 34.45, francoski frank 27.90, lira 38.68, dinar 11.88, češkoslovaška krona 21.03.
Praga. Devize: Lir« 183.80, Zagreb 59.10. Pariz 132.40, London 163.95, Nevvyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, Celjska 107—199, Ljublj. kreditna 142 den., Merkantilnu 90 bl„ Praštediona 850 den., Kred, zavod 160 den., Kranj. ind. 335 den., Dušik-Ruse 260—270, Vevče 135 den., Stavbna 56 den., Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86 —87, agrari 50 den.. vojna odškodnina 352.50—354, sept. 356.50, Hrv. esk. 91—92, Hipobauka 55, .lugobanka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 142 den., Šečerana 500, Drava 565—600, Slavonija 16, Trbovlje 460— 470, Vevče 135- 145.
Dunaj. Efekti: Don. savska-jadr. 78.95, Zivno \14snpu1 m|sfire.i)i 'gn of[Aoqj,L 'og-gfr auiJjv *SA'26 46, Dušik-Ruše 85, Mundus 160, Slavonija 1.70.
BLAGO:
Ljubljana. Les: povpraševanje trami po noti kupca f. v. ni. po 270 den.; testnni široki, f. v. n. p. 430 den.; ponuja se: drva bukova suha f. v. n. p. po 20 bi., drva hrastova suha f. v. n. p. po 18 b!., zaključkov ni bilo; tendenca mirna. — Deželni pri-dolki: vse samo ponudbo slov. p., plačilo 30 dni, promptna dobava: pšenica bč. 78-79 kg, 2 % ml. t., 344.50—317.50, nš. ista za september 347.50-319.50, sr. n. 78-79 kg, 2 %, ml. tar. 337—342, slav. 78-79 kg, 2 %. ml. tar, 332—337, koruza bč. nav. tar. 260-262.50, ista ml. tar. 255-257.50, moka f. Lj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 510; zaključkov ni bilo; tendenca mirna.
Nori Sad. Pšenica: bačka 7&-70 kg 295-300, sremska 77-78 kg 292.50-205; oves: bački 200— 205; koruza: bačka 202.50- 205, sremska 204—206; moka bofcka: 0 g 437.50-440, št. 2 417.50-422.50, št. 5 bačka 387.50—392.50, št. 6 340-345, St. 7 275—280; otrobi bački v juta vrečah 190—192.50. — Tendenca: slaba, — Promet v tem tednu: 288X, vag, in sicer 57 pšcnice, 2 rži, 9 ovsa, 121 V, koruze, 28 moke, 15 otrobov." Eksekutivno prodano 40 vag. koruze po 202.50.
Naznanila o začetku šolskega Seta.
Na dri. meščanski šoli pri Sv. Lenarlu v Slov. noricah bo vpisovanje v I. razred iu v vso ostalo 1. septembra, 2. septembra služba božja in 3. septembra redni pouk. Ponavljalni iu zasebui izpiti so vrše 30. in 31. avgusta.
Glasbena malica v Ptuju. Vpisovanje gojencev se vrši dne 1., 2. in 3. septembra od 9—12 in od 15—18 v ravnateljevi pisarni. Opozarjamo, da so bo vpisovalo samo v teh treh določenih dnevih. Na zakasnele gojence se uo bo mogoče ozirati. Upoštevalo se bo samo izjemno slučaje. Reden pouk se prično v pondeljek, dne 5. septembra. Poučevali so bodo vsi instrumenti, solopetje in glasbena teorija (harmonija, kontrapunkt, kompozicija).
Ravnateljstvo.
Na ur&ulinekih iolah o Ljubljani bo vpisovanje za obe meščanski šoli, za vadnico 3., 4. in 5 razred in za otroški vrtec dno 1. in 2. septembra od 8—12. — Ponavljalni izpiti na meščanski šoli bodo 30. avgusta, začetek ob 8. — Začetna maša bo 5. septembra ob 8. Vse gojenkc internata morajo biti 4. septembra do 7 zvečer v zavodu! Učenke, ki so se priglasile za I. letnik uršutinskega učiteljišča v Ljubljani in do 1. septembra ne bodo doposlalo dokumentov, ne bodo sprejete.
Državna realna gimnazija v Ptuju. V I. razred iu novi učenci se bodo vpisovali dno 2. septembra od 8—10 (izjemoma tudi 1. in 3. sept.). Dosedanji dijaki se bodo vpisovali dne 3. sept. od 10—11. Za vpis v I. razred je potreben rojstni list (starost 10 do 13 let) in izpričevalo osnovne šole.
Spori
Motoklub »Ljubljanar vabi člane za nedeljo
28. t. m na celodnevni izlet čez Turjak, Vel. Lašče k Cerkniškem jezeru. Tu so ravno sedaj nudi prilika ogledati si čudoviti kraški teren, to jo žrela, kjer je jezero sedaj usahnilo. Ker športna komisija goji poleg motociklisiičnega športa tudi spoznavanje ožjo domovine, se nadeja obilne udeležbe. Zbirališče pred kavarno Evropo. Odhod ob 7. uri.
DVOBOJ NEMČIJA—FRANCIJA.
Veliko jc bilo zanimanje za lahkoatletske telč» med med Nemci in Francozi preteklo nedeljo n Parizu. Zmagali so Nemci, od 15 tekem so jih od'
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 26. avgusta 1927.
Višina barometra 308*8 m
	Opazovanja		Bnro-melei	loplois	ttel. vi Od« ' %	Veter in brzina t m	Oblsč. nosi 0-10	Vrsta padavin		If, III	ii
	krni	ras						ah ocaiovsnlu	» mm lil f h		
		7	759-1	15*2	85	E 2	10	dež	3-4	17*3	15*1
	Ljubljana (dvorec)	14	76f5	11*4	72	N 6	3				
		21	733-3	l()-9	89	SE 2	2				
	Maribor		761-3	13*0	95	NW 10	10	dež	3	22	13
	Zagreb		759-5	170	73	E 7	10			—	16
	Belgrad	M	759*7	19-0	66	mirno	5			28	15
	Sarajevo		757-8	21-0	61	mirno	7			35	15
	Skoplje		758*4	24-0	59	mirno	0			36	21
	Dubrovnik	-	757-9	72-0	75	mirno	3			28	15
	Split		757-3	23*0	74	E 2	9			35	21
	Proga	7	760-1	12-0		SW 4	7	dež	3	18	10
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 27. avgusta: Deloma oblačno in hladno; vzhodni vetrovi.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
53
—	D-d-a, tudi to. Sicer pa, čemu to? Zelo sem zadovoljen, da sem novinec, in mirno živim.
—	Ali ste že kdaj komu pripovedovali vso svojo zgodbo, kakor ste jo zdaj nam?
—	Seveda, gospod. Večkrat sem jo že pripovedoval. A kaj, ko pa nimam dokazov. Nihče mi ne verjame. Tudi v samostan sem prinecel laž izmed sveta in so tudi tu zapisali, da sem plemiškega pokolenja. Sicer je pa meni vseeno, kako bom preživel ostanek življenja. Saj sem se že postaral.
Povest začaranega romarja se je po vsem nagibala h koncu. Preostalo nam je samo še, da ga vprašamo, kaj je doživel v samostanu.
DVAJSETO POGLAVJE.
Naš romar je torej prispel s svojo življensko povestjo v zadnje pristanišče, — v samostan, ki mu je bil namenjen, kakor je globoko verjel, od rojstva. Videti je bilo, da mu je tukaj vse prijalo, Človek bi torej mislil, da Ivan Severjanovič ni zašel v nobeno nesrečo več. A prišlo je popolnoma drugače. Eden izmed naših sopotnikov se je spomnil, da menihi trpijo stalno in jako mnogo od vraga, kakor je to razvidno v vseh tozadevnih povestih. Stavil mu je torej vprašanje:
—	Povejte, prosim, ali vas ni v samostanu hudič skušal? Saj pravijo, da menihe vedno skuša. Ivan So-verjanovič je vrgel v vpraševalca miren pogled izpod gostih obrvi in odgovoril:
—	Kako me ne bi skušal? Saj mu ni ušel niti apostol Pavel, ki piše v listu, da »mu je bil dan satanov angel v meso.v Kako naj potem ne bi trpinčil in mučil mene, grešnega in slabotnega človeka?
—	Kaj pa ste pretrpeli od njega?
—	Dosti muk, "gospod.
—	Kakšne vrste so bile?
—	Najrazličnejše zoprnosti. Od kraja, dokler ga nisem bil še premagal, sem doživel tudi pohujšanje.
—	Kaj? Premagali ste tudi njega, samega vraga?
—	Kako pa drugače, gospod? To je pač naš posel v samostanu. Sicer pa odkrito povem, da temu ne bi sam bil kos. Naučil me je tega neki svet, popoln sla-rec3, kajti bil je preizkušen in je lahko pomagal pri vsaki skušnjavi. Zaupal sem mu, da se mi Gruša prikazuje in sicer !ako živo, da se mi zdi ves zrak okoli mene poln od nje. Starec je to stvar takoj premislil in rekel:
—	Apostol Jakob pravi: >Zoperstavite se vragu in bežal bo od vas*r. Tudi ti se zoperstavi, — mi je rekel. Dal mi je tudi tale nauk: Če boš občutil, da ti srce omaguje, — je rekel, — in se je boš spominjal, vedi, da se ti bliža satanov angel. Tedaj se takoj podvizaj za boj ž njim. Pred vsem poklekni. Človeška kolena so za to najboljše orodje. Čim poklekneš, ti takoj duša prhne navzgor. Ti pa, medtem, dokler je duša v višavah, padi vedno na obraz. Priklanjaj se, dokler imaš moči in ne onemoreš. Posti se in stradaj, da sovražnika ugonobiš. Čim satan uvidi, da si se odločil za boj, tega ne prenese, ampak takoj zbeži. Saj se boji, da ne bi njegove nakane človeka še prej pripeljale h Kristusu. Misli si: »Rajši ga pustim in ne skušam, mogoče se bo tako prej spozabil.« Tako sem delal, in res je vse minilo.
—	Ali ste se dolgo tako mučili, preden vas je satanov angel pustil?
—	Dolgo, gospod. Edino v. vztrajnostjo sem premagal zlodeja, ker se ne boji ničesar drugega. Od kraja sem pokleknil po en tisočkrat na dan in kake štiri dni nisem nič jedel, niti vode nisem pil. Nato je o n razumel, da mi ni kos. Postal je plah in slaboten. Če jo videl, da sem vrgel skozi okno skledico s hrano in prijel za molek, da bi zopet štel, kolikokrat bom pokleknil, je takoj razumel, da to niso šale. Videl je, da sem pripravljen vnovič za boj, in zbežal je. Saj se
' Voditelj novincev.
hudo boji, da ne bi človeku pomogel do sladkega spanja.
—	No, dobro. Pravite, da se on boji... To drži: premagali ste ga. A koliko ste morali od njega prestati!
—	Nič za to, gospod. To je brez pomena. Saj sem tlačil tlačitelja, sebi pa nisem storil nobene neprilike.
—	Zdaj ste se ga pa popolnoma rešili?
—	Popolnoma, gospod.
—	Ali se vam o n nikoli več ne prikaže?
—	Nikoli se ne prikaže v zapeljivi ženski podobi. Če ga časih vidim v celici, v kotičku, ima vselej zelo žalostno obliko: cvili kakor prešiček, ki hoče crkniti. Zdaj ga, zlodeja niti ne mučim. Samo enkrat ga prekrižam, pokleknem, in že neha kruliti.
—	No, hvala Bogu, cla ste vse lo tako opravili.
—	Da. Premagal sem pohujšanje višjega vraga. A povedati vam moram, da so mi še bolj nagajale zoprnosti malih hudickov, čeprav je to navskriž z vsemi nauki.
—	Ali so vam nagajali tudi mali hudički?
—	Seveda, gospoda. Imajo sicer najnižji službeni položaj, zato pa vedno sitnarijo...
—	Kaj pa vam povzročajo?
—	No, otroci so. Jako dosti jih je tam, v peklu. Hrano dobijo zastonj in nimajo torej nobenega opravila. Zato tudi prosijo, da^ jih pustijo na zemljo. Urijo se v svojem poslu: zmešnjavo delajo in razgrajajo. Čim bolj hoče človek vztrajati v svojem poklicu, tem bolj mu nagajajo.
—	Kako pa? S čim lahko nagajajo?
—	No, nastavijo vam na primer kaj ali podtaknejo. Človek tisto stvar prevrne ali razbije in s tem kogarkoli ujezi ali vznemiri. Hudički pa imajo ob tem največje veselje in so zadovoljni. Ploskajo in tečejo k svojemu starešini, češ, »vznemirili smo ga, daj nam za to šestico \ To jo -njih edina briga... Saj so otroci.
1 -»ko pa sc jim je posrečilo, da so na primer vas vznemirili?
=911=111
^ «
o> ,0	1-	T?
St.	eS	a
3	1	A
> JC	f
<i 3 ;S ^
2	3
»
n «
jc	a
S3 '
..
lil
Sob Ž M 3 <► « N Sc .O ~
I , 0 5 > I ^ 5f o
® S 'a Z
I o S.s 2 S 5) , r =5
® 8 I S
-M j J M O
S -9 5 £
o O O Ta 0,4
o s 3
- N M 5 D
K	® to
| 2 g o >
g I .a« S
63 Q ^ I
•a £8 I:
S S . > .9 gi^ Q
o | ^ S
z 3 8 tj « t- .g t»
g i
tai S C. Q
5 J 3 B -
-1* 0J 3
rn S j ~
a I i
p w C a K . a a
< k as =111=111
ločili sebi v prid 11. Francozi so zmagali na 800 m, 1500 m, 110 m lese in v skoku s palico. Zadnjič smo pisali, da ima Nemec dr. Peltzer aicer rekord na 800 m z 1:51.6, da pa Francoz Martin ravno letos to progo izborno teče, torej da je najbrž boljši od Pe zerja; iu je tudi bil, pa še Nemec Engelhard t z njim. Rekordni tek 4X100 m v manj kot 41 sek. se Nemcem ni posrečil, tekli so pa vseeno v izredno dobrem času 41.4. Tu podamo zaključke:
100 m Kornig 10.6, Houben 11, Degrelle, Cer-bomu\v; 200 m Kornig 21.8. Schtiller 22, Degrelle, Cerbonney; 400 m Bikhner 48.6, Neumann, Galtier, Feger; 800 m Martin 1:53,2. Engelhardt 1:53.6, Peltzer, Baraton; 1500 m \Virialh 3:56.4, BOcher 8:56.6, Pele, Boltze; 5000 m Kohn 15:03 (francoski rekord), Norland 15:06, Petri, Beddari; 110 m lese Sempe 15.2, Frossbach 155. Steinhardt, Biel; vrsta 4X100 m Nemčija 41.4 (Schiiller, Wichmann, Houben, K orni p), Francija 43.8 (Degrelle, Cerbonney, Rousseau, Dufan); vrsta 4X400 m Nemčija 3:18.2, Francija 3:18.4; krogla Brechenmacher 14.17 m, Kulzer 13.96, Duhour 13.89; kopje Schlokat 60.16 m, Degland 57.80, Molles 57.36 m; diskos Hoffmeister 44.84 m, Hanchen 41.67, Berenger 38.30; skok v višino K6pke 1.90, Lewden 1.85, Cherrier 1.80; skok na daljavo Dobermann 7.22, Alzieu 6.92; skok s palico Vintousky 3.70, Vauthier 3.63, Reeg 3.60.
O SREDNJEEVROPSKEM POKALU.
Finančni in tehniški pogoji nogometnih tekem za srednjeevropski pokal so v glavnih točkah sledeči: Klub, ki tekmo priredi, odbije od bruto-dohodkov 40 odstotkov za režijo in za davke; od ostalega zneska dobi 60 odstotkov domači klub, 40 pa gostujoči klub. V režijskih stroških je tudi že vračunjenih 5 odstotkov za dotično državno zvezo in 1 odstotek za pokalni odbor. Ocenjevalna metoda določi zaključek obeh iger po zmagi in po porazu ter s seštetjem goalov. Če bi se glasil na primer rezultat obeh iger — vsak klub igra z nasprotnim klubom dvakrat — 6 : 4 in 2 : 4, je na vsaki strani ena zmaga in enako število goalov; v tem slučaju bi se morala tekma ponoviti. Tretja igra se mora vršiti do odločitve, in če ta tekom rednih 90 ininut ni dosežena, se igra podaljša dvakrat po 15 minut. Če tudi tedaj še ni odločitve, odloči žrebanje, ki se vrši v navzočnosti nevtralnega člana pokalnega odbora. Tudi igra za finale se lahko podaljša dvakrat po 15 minut. Če se glede kraja, kjer se ima finale vršiti, do-tičnika ne moreta sporazumeti, odloči žreb; na vsak način se pa vrši tekma na prostoru enega obeh klubov. Seveda, če se oba tekmeca dogovorita za nevtralni prostor, se vrši igra tam. Pokalne igre se morajo vršiti, če je le količkaj mogoče, ob vsakem vremenu. Srednjeevropski pokal smatrajo kot nekakšno predolimpiado; nogomet je v Srednji Evropi v nekaterih državah prvovrsten, in ker so južnoameriške metode znane sedaj tudi Evropejcem, se iz poteka iger za srednjeevropski pokal more marsikaj sklepati ludi za olimpijske igre.
KOLESARSKA SVETOVNA STATISTIKA.
Misel svetovnega prvenstva se je rodila iz želje po mednarodni izmenjavi moči v kolesarskem športu. Danes je pa s svetovnimi prvenstvi doseglo kolesarstvo tudi drug cilj, ki smo se ga začeli zavedati šele po svetovni vojski: kakor vse športne vrste je tudi kolesarski šport narode zbližal in je postavil načelo, da more zmagati le tisti, ki je res zmožen. Nobenega protežiranja ne vidimo, nobenega nasledstva. Odločivna nista velikost in število prebivalstva; sicer bi na primer Danska, Holandija, Belgija in Švica v primeri z drugimi državami prišle kaj malo v poštev in bi morala biti Italija v seznamu dosti bolj spredaj, kot je. Svetovni rekord posameznikov v dirkah brez motornega vodstva ima Danec Ellegaard, s šestimi zmagami, svetovni rekord za motorjem s sedmimi zmagami pa Anglež Meredith; vendar pa Meredithovih zmag ne ocenjujejo z isto višino kot druge, ker jih je odločil poleg osebne sposobnosti tudi denar (Meredith je imel pred seboj najboljši in najdražji motor). Najuspešnejši narod v dosedanjih prvenstvenih tekmah so bili Francozi, s 27 zmagami. Za njimi pridejo Angleži, z 22 zmagami, ki jih je pa le Meredith tako naprej potisnil. Naslednji seznam nam poda zmage, vse skupaj, amaterje in profesionalce, kratke in dolge razdalje na dirkališčih in pa še cestne dirke: 1. Francija 27 zmag, 2. Anglija 22 zmag, 3. Nemčija 14 zmag, 4. Amerika 13 zmag, 5. Holandska 12 zmag, 6. Danska 8 zmag, 7. Belgija 7 zmag, 8. Švica 4 zmage, 9. Italija 4 zmage, 10. Irska 1 zmaga, 11. Južna Afrika 1 zmaga, 12. Norveška ena zmaga, 13. Švedska 1 zmaga.
GEORGE G0DFREY.
Se nedavno so imeli Jima Maloneya za kandidata svetovnega prvenstva, pa ga je v Filadelfiji 25 letni črnec Godfrey v 1. rundi z k. o. spravil na tla. Godfrey je pravi velikan, tak kot Harry Wills, Se težji, okoli 100 kg težek. Kljub njegovi mladosti se ga v U. S. A. najbolj bojijo. Vse se ga je ogibalo in se ga še ogiba; Harry Wills bi se bil zmeraj rad boril z Dempseyem, o Godfreyu pa ni hotel nič sli-Sati. Mladi črnec je najnevarnejši tekmec Demp-eeya m Tunneya, z k. o. je premagal Jacksona ln Fultona in sedaj Maloneya ,po točkah je premagal Burkeja in Renaulta i. dr. Tex Rickard Godfreyeve zmage seveda ni vesel, ni v njegovih načrtih; na srečo je pa Godfrey črn, in to je v Ameriki lahko povod za tisoč izgovorov. Čudna je pisava nekaterih listov; N. W. JournaU je pred letom pisal o God-freyu kot zastopniku črnskega plemena in bokserju bodočnosti, sedaj pa piše: Godfrey, ein bisher we-nig bekannter Negerboser; »Vossische Zeitung*, ki je sicer glede športa prav dobra, piše: Maloney wurde von George Godfrey, einem bisher unbe-karmten Negerboxer, in erster Runde k. o. geschla-gen ; pa takoj nato prinaša vso Godfreyevo biografijo. Ce ve toliko o njem povedati, potem pač ni neznan.
NOVA LAHKOATLETSKA ZVEZDA.
John Merchant je dijak na kalifornijski univerzi; v ZtJinjenih državah računijo z njim kot resnim kar lid atom za amsterdamsko olimpiado v mnogoboju. V zadnjem času si je izvojeval kar tri visokošolska prvenstva. Najbolj so občudovali njegov met kladiva; zalučil je kladivo 51.81 m daleč, in to je prav dobra mednarodna znamka. Pa nc samo v kladivu, tudi povsod drugod je dober; okoli 90 kg je težek, pa je tekel 1C0 yardov v 10.2 sekundah in je skočil 7.31 m daleč.
NEMŠKI DESETOBOJNIK.
V Breslauu se je vršila tekma za prvenstvo v lahkoatletskem desetoboju. Zmagal je 201etni Kurt WeiB s 701 točko, nov nemški rekord. Njegov uspeh je boljši kot uspeh letošnjega švedskega prvaka v desetoboju Lundgrena in pa norveškega prvaka Macmoena. Tole je pokazal: 100 m 11.7, 400 m 51.5, 100 m lese 16.2, 1500 m 5 : 13.9, skok v višino 1.67, skok na daljavo 6.28, skok s palico 3 m, diskos 38.82 m, krogla 13.35 m, kopje 55.23 m. Finski svetovni rekorder Yrjo!a prekosi WciSa posebno omembe vredno le na 1500 m, v disku in v skoku v višino (1.85 m).
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
IŠČEM MESTA
kot hišnik ali hlapec h konjem.
Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru,
kuharica-
gospodinja
išče službo najraje k duhovniku ali kakemu samskemu gospodu ali orožnikom. Ima, če treba, tudi svoje pohištvo in del kuhinjske in namizne posode. Nastop takoj ali pozneje. — Pojasnilo v upravi lista pod »Varčna in snažna« štev. 6570.
Čevljarski vajenec se sprejme. Ladislav Za-kotnik, Ljubl|r.:-a, Dunajska cesta 6, dvorišče.
Trgovski VAJENEC
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom: JOSIP TIRŠEK, na Polzeli v Savinjski dolini.
Mizarski pomočnik
dobro izvežban v pohištvenem mizarstvu, vojaščine prost, se sprejme. Iv. Mrhar, Stancčc, Šent Vid nad Ljubljano. 6673
Trg. pomočnik
boljša moč, z dobrimi spričevali, se sprejme v trgovino z modnim in konfekcijskim blagom. — Pism. ponudbe na tvrdko JAKOB LAH - Maribor.
Prodajalka
izvežbana v manufaktur-ni stroki, se takoj sprejme za manufakturno trgovino v Mariboru. — Ponudbe pod: »Izvrstna moč« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Rabimo za takojšen nastop pridn., ubogljivega
DEČKA
(sina poštenih kmečkih staršev), s primer, šolsko izobrazbo, ki bi imel veselje do trgovine in poleg tega bi se naučil tudi steklarske obrti. Vsa preskrba v hiši. Naslov pove uprava lista pod št. 6616.
vajenca"
za tapetniško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. - Naslov v upravi lista pod št. 6664.
STROJNI MIZAR
kvalificiran, dobi trajno delo pri M. Gogala, stroj, mizarstvo, Bled I. 6601
Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. -Ponudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 0472.
dijak
se sprejme na stanovanje v Streliški ul. 4, pritličje.
dva dijaka
(nižješolca) vzamem ne stanovanje in hrano. — Cenj. ponudbe na Fani Boje, Kočevje 6. 6576
Deklice v oskrbo
za šolsko dobo se sprej-mo v boljši družini v Celovcu. Nudi se tudi pouk o gospodinjstvu. - Mari anne von Perner, Klagen furt, Villacherstr. 29 b/I.
III IAKA od 1-4 š0_
UI«JHI\Hlc sprejmem na vso oskrbo k pošteni kršč. družini. Inštruktor na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6527.
Dijak
se sprejme na stanovanje in hrano. Električna razsvetljava, strogo nadzorstvo. Instrukcija v hiši. Nahaja se v bližini šoL - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6672.
Preselitve
izvršuje najcenejše »SLO-VENIA-TRANSPORT« -
sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tel. 2718.	6204
Meblov. sobo
s hrano oddam gospodu ali gospodični Naslov v upravi lista pod št. 6651.
2 lepi sobi
oddam za pisarne s telefonom, v sredini mesta. Naslov se izve v upravi lista pod številko 6654.
Vel zračna soba
dvema posteljama s e odda mirnemu zakonskemu paru brez otrok ali 2 gospodoma. Poizvedbe v upravi pod št. 6609.
1 hlev - 2 šupi
s podstrešjem za seno — ter zraven spadajoče
stanovanjev ŠiSki
na Celovški cesti oddam s 1. septembrom. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št, 6620.
Posestvo
v Framu št. 10 pri Mariboru, ob glavni cesti, hiša, gospod, poslopje, dva vrta, velik travnik, prodam. - ILIJA PREDC VIČ, Fram — Krčevina. 6661
VILA 1 sob, 3 balkoni, 3 kleti, hlev, 5 oral zemlje, za trgov ali gostilno, proda A. 1VANC, Ptujska gora,	6245
Stavbene PARCELE
od 410 do 550 mtr. velike, prodaja Irma Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21.
Posestvo
na Pragerskem štev, 48, hiša, gosp. poslopje, velika šupa, mostna tehtnica, pripravno za mesarijo, gostilno ali trgovino, prodam. - ILIJA PREDOVIČ, Pragersko.	6662
SOBA se odda
solid. gospodu. - Naslov v upr, lista pod št. 6655.
Solid, trgovino
železne stroke ali mešanega blaga, mesečni promet 60—75.000 dinarjev, iščem. Ponudbe na upravo pod: »Soliden« 6615.
Razpisujemo dobavo
10.000 kg port-land-cementa.
Ponudbe je vložiti do 7. sept. 1927. Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, p. Griže.
Razpisujemo dobavo šest komadov raznih
gasilskih lestev
Ponudbe je vložiti do 10. sept. 1927. Več se izve pri Dirckciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže.
Prodam:
2 polkriti KOČIJI, BREK, 2 tovorna VOZA z najfinejšo in priprosto prlpre-go. - Ogleda se lahko od 2. do 3. ure popoldne v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje Stev. 6.
Prodam 5000 kg lepih
štajer. jabolk
Ponudbe pod »Takof dobavni št. 6665« na upravo.
Suha DRVA
odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Liub-ljana, Metelkova 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni cenil
Več 6 sedežnih rabl|enih
avtomobilov
raznih tovarn v dobrem stanju - na razpolago. -Vprašati pri A. Lampret, Ljubljana, Dunajska c. 22.
Nasa o črt
Kemična pralnica
In barvanje oblek v naj raz
lifineJSih barvah iivrSuJe dela v najkrajšem časa pri najnižjih cenah
ANTON BOG
iSelenburgoTa ulica 6/1. Tovarna Vič-Glince
Koruzo za hrmo
oddaja najceneje veletrgovina žita In moke
A, VOLK. Llubllono
Resljova C9sta St. 24.
Priporoča se trgovina i železnico
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
Rimske Toplice
(Slovenija), radio-aktivno termalno kopališče. Pen-zija v septembru 60 Din. Državni uradniki za 20 dni penzije, kopelii in pristojbine 1280 Din.
-10°/o
obrestuje denarne vloge
na tekoči (žiro) račun na trimesečno odpoved. Na daljšo odpovedno dobo po dogovoru. - Efektna banka, Ljubljana - Kongresni trg št. 9. 6559
Novoustanovljena zadruga!
Mohorlcra tiskarna
r. z. z o. z.
v Celju. Prešernova ulica 17
obvešča cenj. občinslvo, da otvori z začetkom šolskega leta svojo KnHHamO in IrgOtlflO
s pifarnlšhlml potrebščinami. Knjigama ima knjige svoje in drugih založb in vse šolske knjige. Ima bogato izbiro vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
NOVO 1 PREPRIČAJTE SE J NOVO !
Znižane cenel Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano PnUIČTI/n na' "	no" : raznovrstno : ' ■ *Wvo zalogo pri
Egidiju in Karlu Erjavec, Brod
(poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano).
Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči. (Daje se tudi na obroke.)
/o ceneje
vsa narolila po meri in popravila pri
Franc Szantner, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1
prvovrstna špeciialna izdelovainica čevljev za
občutljive
Stiskalnice In milni za sadje fn grozdje, kotli za Igaitfe
po najnižjih cenah pri tvrdki
Fr. Stupfca, Ljubljana,
Gosposvetska cesta štev. 1.
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materllalu in konstrukciji je samo
ADLER in PH0NIX Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinc-u v ljubljanf
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
-Hanssovo
dekliško vxgaiališ?e
v Ljubljani, Poljanska cesta 6/II.
Ustanovljeno leta 1867. sprejema
v oskrbo gojenke od 6. leta naprej.
'■""""'■'.....""Ttriiimiiitui
Jntereanlno broJurtfo' uspešnem
žol črtiffikailmov u*m pošlje brezplačno lekarna pri Odrešeni ki PtoSr*Jl.Vyšahn»c/shi fi? _Pilite »hoj. =
Hotelsko sobarico
kot prvo, izvežbano moč, kavcije zmožno — IŠČE HOTEL »ŠTRUKELJc.
Redni pouk
v krojnem risanju in prikrojevanjn damskih oblek se prične začetkom septembra t. 1. - Prijave spre-jemam dnevno, ustmeao in pismeno. — Učenke, ki niso popolnoma vešče šivanja, .majo priliko s« tudi v tem vaditi in spopolnitl - Zunanjim učenkam preskrbim stanovanje in hrano po ugod. ceni.
Rn?ft MPriVPfi slrokovna učiteljica kroj. IIU&C1 IflGUVGU nega risanja in prikroje-
vanfa damskih oblek ter lastnica modnega salona.
LJUBLJANA — MESTNI TRG 24.
Potrebujem za takojšnjo in poznejšo dobavo —
krompir-rožnik, namiz, jabolka
in SENO v večjih množinah. Vagonske pošiljave. Kupim 80—100 KS malo rabljen
motor na sesalni plin
ali Diesel-motor, toda brez generatorske zračne sesalke in zračnega kotla. — Ponudbe prosimo na uprav »Slovenca« pod Številko 6508.
|s	iščemo
hrastove brzojavne droge
zdrave, ravne, brez skorje — in sicer:
5000 komadov ... po 8.50 m dolge 3000 komadov ... po 9,— m dolge 1000 komadov ... po 9.50 m dolge
4000 komadov ... po	10.— m dolge
1000 komadov ... po	11.— m dolge
1000 komadov ... po	12.— m dolge
150 komadov ... po	13.— m dolge
100 komadov ... po	14.— m dolge Dobavni rok tekom 4 mesecev, a s takojšnjim po«
četkom. Plačilo takoj. Ponudbe	na lesno veletrgov,
Franz Mumelter - Bozen
(Bolzano) — Alto Adige,. Italia.
in
noge.


Na novo!
Na novol
Na novo otvorjena trgovina pletenin
ŽENKO HRIBAR
Celje, Slomškov trg 1 (pr farni cerkvi)
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni r.eni. Postrežba prvovrstna!
Na cSebdoI
Na drobno I
mmmmam
ZAHVALA.
Ob nenadni smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta
Me«hfona Kangierla
rudniškega poduradnika v pokoju
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se prdvsem preč. duhovščini, pod-uradnikom, delavcem in delavkam reparacije, vpokojenim rudniškim nameščencem, rudarski godbi in vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Trbovlje, dne 26, avgusta 1927.
Žalujoči ostali.

pnBHBHnnHHBBKmmnBB
7nl|woln Ker se nam v naši neizmer-LtlllVUlU. ^ žalosti vsled strašnega udarca, ki nas je tako nepričakovano zadel, ni mogoče vsakemu posameznemu sorodniku, prijatelju in znancu zahvaliti za vso tolažbo in izkazano ljubezen, prosimo, da tem potom sprejmejo najtoplejšo zahvalo. Posebno iskreno sc zahvaljujemo preč. duhovščini, kamniški rešilni ekspediciji, Planinskemu društvu, Skavtom, pevcem, urad-ništvu, članom Orla itd., ki so našega dragega GUSTELJNA spremili do groba — ter vsem, ki <o tntt prerani grob zasuli s tolikimi venci in cvctjcm.
Rodbina PROHINAR.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Cefc.
Izdajatelj, dr. Fr. Kulovee.
Urednik: Franc Teurmejllav,