»Mim 91,6 95,1 953 110,3 ST. 39 - LETO 65 - CELJE, 21. 5. 2010 - CENA 1,25 EUR Z žganci do župana caílé UŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽARNA: 03/713-2666 S Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn _ _ .v .. g vu v »Hujsarji« lažji že za 200 kilogramov! ML Škoda, da niso županske volitve tako enostavne in zabavne, kot so jih po ljudskih zgodbah uprizorili pred dnevi v Lembergu. Zmaga namreč najbolj ješči kandidat, ki ga pitajo z žganci. Nekateri dogodki v občinah na Celjskem pa že kažejo, da do volitev ne bo prav nič zabavno ... wà Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 žhf* Sobota, Ne prezrite Crem Caffe vas vabi na izlet po Krasu! Novem tedniku Občina Šentjur pri ■ III ■ V V I gradnji igrišč ravnala negospodarno Foto: GrupA Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. j S OKNA MIK: PVC ■ LES ■ LES/A LU • ALU www.mík-ce.si ^^^■^^ŤŤřil S 080 11 24 ■ Rrcogn'md for «xcslence 2 DOGODKI NOVI TEDNIK POLONA MASTNAK UVODNIK Kandidatom in tistim, ki to še bodo Predvolilni čas zna biti za novinarja s kančkom smisla za humor silno zabavno obdobje. Lokalni politični veljaki, sicer samovšečno zaverovani v svoje štiriletno obdobje samozadostnosti, nezmotljivosti in nezamenljivosti, se takrat začnejo do volilnega telesa, pa tudi do novinarjev, na katere sicer gledajo nekoliko vzvišeno, obnašati kot dekliči na prvem zmenku. In potencialni protikandidati začno sramežljivo vznikati iz varne anonimnosti kot negotove spomladanske cvetke. Vsi, željni koščka politične pogače, želijo v nekaj mesecih s svojimi instant recepti in obljubami rešiti svet, domovino in občino. Zakrpati ozonsko luknjo in vse »cvetoče« lokalne ceste. Seveda na svoje bolj ali manj posrečene seanse vabijo tudi novinarje, ki bi morali njihov svetniški sijaj stlačiti na najmanj dve časopisni strani ter mu posvetiti osrednji prostor v dnevnih poročilih. Pri tovrstnem prepričevanju so bolj ali manj posrečeni ter simpatični in, priznamo, kar dobro se jim lahko nasmejimo. Lahko pa je seveda popolnoma drugače. Med vrlimi kandidati za čestitke se namreč istočasno vname hud boj, kaj boj, mesarsko klanje! Za strelovod si izberejo - novinarje. Potem smo zelo hitro krivi, ker stvari ne uvidimo v pravi luči. Saj veste, živimo in pišemo v zmoti in naivno nasedamo grdim podtikanjem nasprotne strani. Pri tem pozabljajo, da, ker imamo dve ušesi, malo poslušamo ene, malo pa tudi druge. In da znamo po profesionalni »deformaciji« presneto dobro poslušati. Ne le to, imamo pravi senzor za vse vrste »bullshitov«. Zato nam gre na živce, ko nam hočejo dopovedati, da nismo prav slišali. Pravzaprav to žali naš intelekt, omalovažuje naše poslanstvo in blati naš poklic. V zadnjih dneh sem recimo postala naslovnica elektronskih sporočil z vsebino »razočarani smo nad vašim enostranskim poročanjem«. Povejte mi, ali naj bi kot novinar služila vam in vaši pravici do obveščenosti, spoštovani bralci, ali poskušala senzibilno skrbeti za krhko čustveno ravnovesje posameznih političnih akterjev? Veste, ob 17. uri po naporni službi ne hodim v Šentjur na izredne seje proračunskega odbora poslušat razgrete razprave, ki pogosto zaidejo pod vsak sprejemljiv nivo osnovne kulture dialoga, ker bi mi bilo to v nek silno velik užitek. Konec koncev so seje javne in se lahko greste sami na lastna ušesa prepričat, ali si na račun občinskih projektov kdo vaš davko-plačevalski denar tlači v svoje žepe ali ne. Lahko pa mi zaupate, da vas bom o tem korektno obvestila. Veste, to je moja služba. Za katero menim, da jo opravljam odgovorno in s ponosom. Sicer bi raje kdaj doma brez slabe vesti kuhala kosilo. Morda pa bi s tem res naredila družbeno koristno delo večjega pomena. Vsaj zmerjali me ne bi. Orožja niso oddali Tone Kolar: »17. maja 1990 smo naredili, kar je bilo prav.« Ob spominski plošči Zveze veteranov vojne za Slovenijo pred nekdanjim domom Teritorialne obrambe je bila 17. maja v Slovenskih Konjicah slovesnost ob 20-letnici podpisa listine o zadržanju orožja, streliva in tehničnih sredstev TO Slovenske Konjice. Pripravili sta jo občina Slovenske Konjice in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Nanjo so v prvi vrsti povabili 27 častnikov, ki so se 17. maja pred dvajsetimi leti podpisali na listino, s katero so zavrnili predajo orožja, in člane Sveta za SLO in družbeno samozaščito na čelu s predsednikom takratne občinske skupščine Jožetom Barago, ki so njihovo odločitev podprli. V nagovorih zbranim so predsednik Območnega združenja Ivan Pa-vlič, konjiški župan Miran Gorinšek in slavnostni govornik Tone Kolar, eden izmed podpisnikov listine in soorganizator Manevrske strukture narodne zaščite, poudarili pomen dogajanja pred 20 leti. PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK Elil] lektro TURNŠEK Trojček že od na mesec! TELEVIZIJA TELEFONIJA Mariborska 86 3000 Celje 03 42 88 198 www.turnsek.siinfo@turnsek.net Jože Kuzman V Slovenskih Konjicah se tega spominjajo z upravičenim ponosom. 15. maja leta 1990 je bil izdan ukaz o predaji orožja, streliva in materialno tehničnih sredstev v ob- Dogajanje pred dvema desetletjema so v torek obudili v zgornjesavinjskem območnem združenju Veteranov vojne za Slovenijo, kjer so ob 20. obletnici upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe jugoslovanski armadi pripravili spominski večer. Na njem so glavni akterji upora proti oddaji orožja takratnega Občinskega štaba Teritorialne obrambe občine Mozirje predstavili okoliščine in aktivnosti v času priprav na osamosvojitev Slovenije vse do začetka vojne junija 1991. V Žalcu so neoddajo orožja Jugoslovanski ljudski armadi in 20-letnico manevrske strukture Narodne zaščite počastili včeraj zvečer v Domu II. slovenskega tabora s slavnostno govornico, ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič. Program so obogatili Orkester Slovenske vojske, praporščaki 16 slovenskih občin, Moški pevski zbor Gotovlje, Godba Liboje in Matjaž Romih. US jekte JLA. Konjičani so za sklep zvedeli dan kasneje. 17. maja so na sestanku Občinskega štaba TO, ki ga je vodil Tone Kolar, podpisali zgodovinsko listino, s katero so nedvoumno zavrnili predajo orožja. O tem so še isti večer seznanili predsednika Skupščine Občine Slovenske Konjice Jožeta Barago. Ta je skupaj s Svetom za SLO in družbeno samozaščito podprl njihovo odločitev in prepovedal predajo orožja. V Občinskem štabu TO so uvedli dežurstvo in postavili stražo. Sodelovala je tudi milica. Orožje in opremo so premestili na varne lokacije. Konjiška občina je bila tako ena od le 16 občin, ki orožja niso oddale. To pa je bil tudi temelj kasnejšega oboroženega odpora in zmage nad JLA. Zgovoren je tudi podatek, da je v Sloveniji 93 prejemnikov spominskega znaka Orožja nismo oddali, od tega na Ko- Zgodovinska listina s podpisi 27 starešin, ki so zavrnili predajo orožja. njiškem 27. »Smo bili junaki?« se je v slavnostnem nagovoru vprašal Tone Kolar. »Ne, naredili smo, kar smo morali,« je odgovoril. Tudi na vprašanje, ali je bilo vredno, je bil njegov odgovor nedvoumen: »Da, bilo je vredno in storili smo prav.« Čas prekriva resnico Do takih vprašanj verjetno ne bi prihajalo, če bi bilo njihovo, za tiste čase junaško dejanje, cenjeno, kot si zasluži. »Kaže, da se pomena tega dejanja zavedamo samo tisti, ki smo pri njem sodelovali, hkrati pa je vedno več takih, ki se hvalijo z njim, čeprav jih takrat ni bilo zraven,« z grenkobo ugotavlja eden izmed podpisnikov listine Jože Kuz-man, ki tudi odločno zavrača 17. maj kot začetek Manevrske strukture narodne zaščite: »Pri organiziranju MSNZ v naši pokrajini in nato v občini je bil prvi sestanek med polkovnikom Štefanom Še-mrovom iz Pokrajinskega štaba Zahodno Štajerske pokrajine in brigadirjem Krkovi-čem (njega je za načelnika narodne zaščite imenoval republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar 29. 8. 1990), v petek, 20. julija 1990, ob 16. uri v Laškem,« je natančen. »Manevrska struktura narodne zaščite je v pokrajini zaživela konec avgusta, v začetku septembra. 17. maja smo bili teritorialci v občinskih štabih sami. Tega se ne sme pozabiti.« MILENA B. POKLIČ Poziv za ponoven razmislek o trasi Civilna iniciativa Braslovče (CIB) številna ministrstva in druge vladne službe poziva k vmesni evalvaciji postopka umeščanja severnega odseka 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Pričakujejo, da bodo odgovorni na omenjenem odsek ponovno premislili, s katero traso bi dosegli najboljše učinke v delovanju regije. Po mnenju CIB je potek tra- traten, hkrati pa bo uničil tudi se na relaciji Velenje-Šentru-pert neustrezen, ne samo iz regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, temveč je prav tako ekonomsko po- veliko strnjenih kmetijskih zemljišč. V svojem stališču CIB želi poudariti, da je trasa povsem neskladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Celja in Velenja, ki ležita v isti regiji, s čimer bi se prometna učinkovitost med omenjenima dvema štajerskima središčema še dodatno zmanjšala. Prav tako je trasa ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih poti dražja za kar 140 milijonov evrov. In nenazadnje, predvidena trasa uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v Savinjski dolini. V CIB upajo, da bo vmesna evalvacija obrodila sadove in da bodo odgovorni tehtno premislili argumente, ki so jih prejeli. V interesu vseh je, da bi se Slovenija čim bolj regionalno povezala, vendar pa je potrebno premisliti, kakšna bo ta povezava in kako bo to neposredno vplivalo na ljudi, ki v tem okolju živijo. US V boj! A kako in za koga? Izgredi, v katere so se v sredo v Ljubljani izrodile študentske in dijaške demonstracije, odmevajo po vsej državi. Praktično ni medija, kaj šele naključnega klepeta, v katerem ne bi bili vsaj omenjeni, praviloma pa zavzemajo veliko več prostora. V organizaciji Študentske organizacije Slovenije, ki jo v celoti podpira tudi Dijaška organizacija Slovenije, so se v sredo na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 13. uri začele demonstracije proti uveljavitvi Zakona o malem delu. Po programu na Prešernovem trgu se je okrog 8 tisoč demon- strantov - med njimi je bilo tudi kakšnih 600 dijakov in študentov iz Celja ter še skupine mladih, ki so v Ljubljano odšli iz Velenja, Rogaške Slatine, Zreč in Slovenskih Konjic - preselilo pred parlament, kjer je okrog 15. ure prišlo do izgredov. Nekateri udeleženci so namreč v stavbo državnega zbora začeli metati jajca, kamenje, granitne kocke, steklenice in palice. Na stavbi je razbitih več oken, poškodovano je pročelje, vanjo so vrgli celo dimno bombo in zagorelo je grmičevje pred stavbo. Na pomoč so poklicali gasilce, policisti so oko- Razbita okna, poškodovano pročelje in požgano grmičevje - skupaj za slabih 30 tisočakov škode. Državni zbor bo za povračilo dela škode tožil organizatorje demonstracij. Živi zid pred parlamentom. Na policiste so se že v sredo vsuli očitki, zakaj ne ukrepajo odločneje. A če bi, bi se javnost verjetno še bolj hudovala zaradi njihove grobosti. li parlamenta naredili živi zid, nasilnežem pa so odgovorili tudi s solzivcem. Okrog 30 najbolj razgretih so pridržali, nekaj protestnikov in policistov je bilo ranjenih, zato so bili na prizorišču tudi reševalci. Zaradi nasilja pred stavbo parlamenta so poslanci prekinili sejo. Čeprav je bil zaključek demonstracij napovedan za okoli 17. ure, so organizatorji protestnike kmalu po 15. uri predčasno pozvali, naj se umirijo in končajo s protesti, s tem pa, kot je poudarila predsednica ŠOS Katja Šoba, ne prevzemajo odgovornosti za izgrede. S shodom v Ljubljani so mladi želeli opozoriti na spornost Zakona o malem delu, sprememb štipendijske politike in subvencioniranja dijaške prehrane. Pri tem so jih podprli tudi v Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, saj so njihove zahteve po besedah predsednika Dušana Se-moliča »stokrat upravičene«. Prerekanja, tožbe, peticije ... Da dijaki in študenti niso povsem enotni, je bilo opaziti že pred demonstracijami. V grobem je bilo opaziti pozive k protestom vodstev ŠOS in DOS, manjšinska opozarjanja mladih, da bodo z malim delom bolj kot dijaki in študenti izgubljali t.i. študentski baroni, in večinsko prikimavanje, da se je treba upreti - pa čeprav vsi niso prav natančno vedeli čemu ... Kot je bilo pričakovati, je »piskrček« hitro pristavila tudi politika. V tako razgretem ozračju nihče več nikogar ni slišal, možnosti za dialog so bile zamujene . Ker je bilo v sredo na demonstracijah precej mladih s Celjskega, je bila razumljiva tudi zaskrbljenost staršev mladoletnih dijakov. Po zagotovilih predsednice KŠOC Ines Gabriel celjskih dijakov in študentov ni bilo med izgredniki, niti med poškodovanimi. Na Prešernovem trgu se je zbralo 8 tisoč mladih, končno število protestnikov v Ljubljani pa naj bi doseglo celo 15 tisoč, a vseh dijakov in študentov v Sloveniji je 168 tisoč. In v tem duhu se tudi nadaljuje - pravzaprav je edino enotno sporočilo le to, da sta nasilje in vandalizem, kakršna je v sredo pokazala sku- pina izgrednikov, nekaj nesprejemljivega in nedopustnega. Slednje je (dokaj enotno, čeprav vidi različne vzroke zanj) obsodila tudi politika. A na spletnih forumih se vrstijo obtožbe in prerekanja, podpisujejo se peticije, eni bi vrgli državno, drugi študentsko vlado, eni trdijo to, drugi diametralno nasprotno . Se je »ulica« začasno preselila v medije? Da se ne bo ponovila še z delavci in upokojenci, bo potrebna dobršna mera razuma in strpnosti, pripravljenosti na dialog in kompromise. Slednje je vselej težko, še zlasti pa v današnjih kriznih časih. A če želimo, da Slovenija obdrži svoj obraz socialne (in pravne) države, brez tega ne bo šlo. IVANA STAMEJČIČ Foto: NEJC URISK AMULET ASTROCENTRA * lo ste (o * ta ljubezen * ia posel * ia zdravje * Id različne življenjske dogodke ZA MAROČIL0 POŠLJI SMS: AMULET na 041 14 66 66 Astrologija^ Vedeževanje 090 42 24 Oblikujte si postavo v Wellness Club-u NN DIMENZIJE % DIMENZIJE NN torero - Top Center d.o.c.. OpekamSa 151,30W ■ Ceïe 1 ^ I"' 't 1 frf ffl/^ffT.' IIMÏÏ www tmđmaEje s;, rJsInrómenz^.st M . im/ INJTtrtHLKt: Milini nlui ijtii k I [VI11: R Mil MU I". K jCinjiij »j I If bi kBtwaiw mnK^nm iti inwíjiir mluíimiWiu DUS K-ili'ri,L rj IhilMnl« Na sejem danes po nasvet Z današnjim dnem, ki bo zanimiv predvsem za tiste, ki bi radi v domačem gospodinjstvu kaj prihranili, se zaključuje majski sejemski četvorček. Se pa kljub gospodarski krizi (ali morda prav zaradi nje) na področju energetike veliko dogaja, kar se odraža tudi na aktualnem sejemskem če-tvorčku. »Zlasti na področju fotovoltaike je videti razvoj. Tudi pri nekaterih drugih tehnologijah, ki spodbujajo obnovljive vire energije, je Slovenija naredila korak naprej. Sejem je zelo bogat tudi v strokovnem smislu,« je po krajšem ogledu sejmišča povedal minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. Med drugim ga je navdušilo tudi dejstvo, da imajo kaj videti obiskovalci, ki se odločajo za prenovo poslovnih prostorov in hiš. V okviru sejemskega četvorčka je bil v sredo in včeraj 7. okoljski simpozij, ki sta ga skupaj z okolj-skim ministrstvom pripravila Mestna občina Celje ter Fit media. Ta je odprl številna aktualna vprašanja s področja ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Običajno za odvoz nevarnih odpadkov poskrbimo dvakrat letno, kar je dobrodošlo, vendar pa bo treba razmisliti še o drugih sistemih, ki bodo prebivalcem približali ravnanje z nevarnimi odpadki, so se strinjali udeleženci. RP, foto: GrupA Štirje sejmi energetike, industrijskega vzdrževanja, varjenja in rezanja ter ekologije in varovanja okolja ponujajo zadnje dosežke teh področij. iiifiiiniii.novitednik.com 4 GOSPODARSTVO O cetis Bohor les le v stečaj? »Če bo vse po sreči, bomo do konca tedna vložili predlog za stečaj podjetja,« je v začetku tedna napovedal odvetnik Aleksander Cmok, ki zastopa delavce mestinjskega podjetja Bohor les. Delavci so že od začetka meseca v negotovosti, saj niso vedeli, ali bo direktor do 3. maja vendarle zbral denar za marčevske plače ali ne. Ker ni bilo ne denarja ne zagotovila, da bo direktor sam vložil predlog za stečaj podjetja, so se delavci odločili, da bodo to storili na svojo pest. A pot delavca, preden sodišču dokaže, da v podjetju ni več prihodnosti, ni enostavna. Sindikalni zaupnik delavcev Forto Turk je precej razočaran. Kot pravi, si ni mislil, da bo pot vložitve predloga za stečaj podjetja tako trnova. Zbrati je bilo treba kup pooblastil s strani delavcev tako sedanjega podjetja Bohor les kot tudi prejšnjega Rogaška les. Kljub podpisom delavcev, da želijo stečaj, ter opozorilom, da bo v primeru, če stečaja kmalu ne bo, stečajna masa še skromnejša, pooblaščeni ne odreagirajo, pravi Turk. Dejstvo namreč je, da okoli šest delavcev še vedno hodi v službo ter na željo direktorja in lastnika Petra Pusserja dokončuje nedokončano proizvodnjo. Veliko težav imajo tudi s tem, kako plačati zahtevani predujem za začetek stečajnega postopka. O težavah naj bi spregovorili tudi na novinarski konferenci, ki naj bi jo pripravili v kratkem. Pusser se zdaj s podjetjem ne obremenjuje več. Kolikor ve, so delavci tik pred tem, da vložijo predlog za stečaj podjetja. Prepričan je celo, da jim ne bo treba plačati predujma za začetek stečajnega postopka. Ko bo podjetje enkrat v stečaju, naj bi ga odkupila slovenska družba, zato se za prihodnost podjetja ni treba bati, je prepričan Pus-ser. Kdo je zainteresiran za nakup podjetja, Pusser ni želel povedati. Kot pravi, želijo ostati neimenovani, saj še niso povsem odločeni. Po podatkih sindikata naj bi se za podjetje domnevno zanimala sla-tinska trgovska družba Jagros. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Bo mestinjska žaga ponovno »vstala od mrtvih«? Bo njen rešitelj res lokalni trgovec? V stečaju tudi Bohor žaga Še prej kot podjetje Bohor les je stečaj doletel šentjursko podjetje Bohor žaga in furnirnica, ki zaposluje okoli 20 ljudi. Obe podjetji sta zrasli iz pogorišča nekoč velikega podjetja Bohor Mestinje. Še pred tremi leti je podjetje Bohor žaga vgradilo pet najsodobnejših računalniško vodenih sušilnic, v tem mesecu pa ni zmoglo več poravnati niti predujma za začetek stečaja, ki znaša 3.600 evrov, temveč je zaprosilo za brezplačno pravno pomoč. Razlogov, zakaj je podjetje zašlo v tako velike likvidnostne težave, je več, pravi zadnji di- rektor podjetja Hinko Amon. »Naša večja odjemalka, sosednja furnirnica, je ostala naša večja dolžnica, drug razlog pa je popolno nerazumevanje države,« pojasnjuje Amon. Pred dobrim letom, ko je Amono-vo podjetje Elektro prodaja po prisilni poravnavi v Bohor žago stopilo kot polovični last- nik, je zanj pripravilo sanacijo. Ta je vključevala tudi pobot z državo. A država ga ni sprejela, temveč jim je devet mesecev blokirala transakcijski račun. Na tem naslovu sicer trenutno deluje še eno podjetje, ki je v lasti družine Amon. Energoles Bohor dela nemoteno in brez težav. RP Pred vlado! Nesoglasja med delavci in nekdaj vodilnim sindikatom - V Ljubljano z avtobusom ali le z avtom? Danes naj bi se pred vlado zbrala druščina razočaranih nekdanjih delavcev Steklarske nove, ki je že eno leto v stečaju. Razočarani so zato, ker so jim lani vsi, vključno z lastniki, torej vlado, na veliko govorili, da bodo proizvodnjo obudili. Razočarani so tudi zato, ker o odpravninah ni ne duha ne sluha, pri čemer so tudi pretreseni, ker so premier in pristojna ministrstva že večkrat obljubili, da bodo popravili krivice, ki so se jim zgodile zaradi neplačevanja prispevkov, a se do danes ni zgodilo prav nič. Se bo kaj več zgodilo po petku? Čeprav je bilo v začetku som, ko so delavci želeli, tedna videti, da se protestni shod ne bo zgodil, ta zdaj prav na obletnico stečaja Steklarske nove vendarle bo. Koliko bo udeležencev, se še ne ve. Kdo bo plačnik, tudi ne. Kakor kaže, bodo morali za prevoz poskrbeti kar delavci sami. Iz svojih napol praznih žepov. Na zadnjem zboru delavcev je sicer predsednik konfederacije neodvisnih sindikatov Drago Lombar dejal, da je ravno zaradi shoda prišel v Rogaško Slatino ... Da bi nekdanji sindikat pomagal delavcem po finančni plati, se ni govorilo. Pri denarju se je zataknilo že pred ča- da bi jim sindikat založil denar za plačilo sodnih taks, da bodo lahko zaradi krivic tožili državo. Lombar je novinarje preusmeril na celjsko združenje, ki naj bi bilo tudi pri takšnih odločitvah povsem avtonomno. Celjska sekretarka Majda Medved je zatrdila, da sindikat nikoli nikomur ni zalagal denarja za sodne takse. Steklarska nova naj ne bi bila izjema. Tako so v ponedeljek delavci vendarle zbrali denar za sodne takse. Le redkok-do bi namreč lahko bil oproščen plačila. Jeza, tudi zaradi tega, da morajo za- to, da na sodišču dokažejo svoj prav, še založiti denar, je bila med delavci še toliko večja. »Toliko nam je država kot lastnica dolžna, zdaj pa naj še za takse zalagamo. Zakaj se ne privije tistih, ki so vse bzafurali<, zdaj pa zbežali v sosednjo steklarno,« so se jezili delavci. Nekateri bi morali prejeti tudi do 8 tisoč evrov odpravnine, večina si je za 20 let dela in več »prislužila« 4 tisoč evrov odpravnine. Precej je takšnih, ki so Bevc še v Alposu Predsednik uprave družbe Alpos Mirjan Bevc je zanikal informacije o tem, da bi ga odstavili, potrdil pa je, da so dobili prokurista iz jeseniškega Acronija. Prav Acroni je njihov največji dobavitelj, prihod pro-kurista pa je dobra poteza za nadaljnje dobro sodelovanje, saj je z njim močno povezan Alpos Metalurgija, ki ustvari 75 odstotkov vseh prihodkov skupine Alpos. Bevc, ki ga je sicer v zadnjem času izredno težko do-klicati, je pojasnil, da dol- govi družbe znašajo okoli 150 milijonov evrov in da se z bankami posojilodajal-kami že od konca lanskega leta dogovarjajo, kako bodo te dolgove reprogramirali. Kljub gospodarski krizi, ki ni obšla niti Alposa, je družba, katere največji, 38-odstotni lastnik je Arcelor-mittal Ostrava, doslej redno izplačevala vse plače zaposlenim. Tako je bilo tudi ta mesec, saj plače znova niso zamujale niti za en dan. RP Ne samo država kot lastnica, nekdanje delavce Steklarske nove so na cedilu pustili tudi sindikalni zaupniki. Nekdanji predsednik podjetniškega sindikata Stjepan Miklaužič (v ozadju) ter predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar že nekaj časa nista več složna in enakih misli. zaradi dela v steklarni postali invalidi. Vsi zdaj edino rešitev vidijo v tožbah. »Naj mi samo vrnejo moje!« je bilo večkrat slišati med delavci. »Naj mi plačajo tisto, kar so mi dolžni.« To bo tudi glavno sporočilo današnjega shoda. Če le ne bo prišlo kaj vmes. Po podatkih Medvedove, ki takšnega shoda ne podpira, protestni shod niti ni prijavljen . ROZMARI PETEK Foto: GrupA Cetis lani s 660 tisoč evri izgube iz kapitalskih rezerv in prenesenega dobička iz prejšnjih let. Kot ugotavlja nadzorni svet, je družba sicer poslovala slabše, a je z upoštevanjem nepredvidljivosti na trgu ter s povečanimi aktivnostmi ustvarila sprejemljivo podlago za letošnje poslovanje. Vendar, kot smo že poročali, tudi prvi letošnji meseci niso ravno obetavni - zabeležili so dober milijon evrov izgube. RP Znani so poslovni rezultati Cetisa za lansko leto. Ti res niso najboljši, kot je že pred časom za naš medij povedala generalna direktorica Cetisa Simona Potočnik. Kot je razvidno iz poročila nadzornega sveta, lanska izguba znaša 664 tisoč evrov, kar je skoraj za 60 odstotkov slabši poslovni rezultat od predlanskega, ko so imeli 455 tisoč evrov dobička. Izgubo bodo pokrili Danes plače? Zaposleni v velenjskem Vegradu bodo morda danes, v petek, dobili plače za april, saj je bil takšen dogovor med vodstvom družbe in sindikatom, je povedal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavno- sti Slovenije Oskar Komac. V Vegradu vprašanj, povezanih s plačami, ne komentirajo, predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak se na klice ne od- ziva. STA Med hmeljarji še vedno vre Hmeljarji so se odločili za »de minimis« ter izpostavili več drugih zahtev V Petrovčah se je že prejšnji teden na menda precej glasnem zboru hmeljarjev zbralo 115 pridelovalcev zelenega zlata, ki so skupaj iskali pot iz ene najhujših kriz. V skladiščih je ostalo ne- komisije pri Kmetijsko-goz-prodanih vsaj 800 ton hme- darski zbornici Slovenije Fer-lja, mnogi hmeljarji pa men- dinand Kunst, ki je zbor da nimajo denarja za zače- hmeljarjev napovedal že Zeleno zlato Savinjske doline - včasih ponos, drugič breme tek letošnje proizvodnje. Država jim bo pomagala s približno 500 tisoč evri, hmeljarji pa so se na zboru odločili, da se bo pomoč razdelila po sistemu »de minimis«. Druga možnost je bila pomoč na kilogram neprodanega hmelja, ki so jo hmeljarji vsaj uradno zavrnili. Kot je povedal predsednik pred časom, so želeli zbrati mnenja večine pridelovalcev hmelja, kar se je v Petrov-čah tudi zgodilo. V bistvu zdaj velja, da naj bi na osnovi površin v obdelavi hmeljarji prejeli po 300 evrov na hektar, vendar v naslednjih treh letih za tovrstno pomoč, ki jo sofinancira tudi EU, hmeljarji ne bo- daji hmelja v uredbi o izvajanju ukrepov kmetijske politike opredelijo kot višja sila. Sklepi so uradno zapisani v zapisniku, ki ga bodo, vsaj tako je napovedal Kunst, poleg pristojnih v državi prejeli tudi vsi hmeljarji, kot pa je slišati v Spodnji Savinjski dolini, med hmeljarji še vedno vre. Menda nekateri niti ne vedo, kaj so se dogovorili, spet tret- ji pa bi se še vedno raje odločili za kakšno drugo obliko izplačila državne pomoči, tako da se mnogi bojijo, da dogovori še niso povsem končani. US, foto: TT do mogli več zaprositi, pri čemer v določilih »de mini-misa« obstajajo še druge omejitve. Poleg tega hmeljarji pričakujejo znižanje katastrskega dohodka, oprostitev zborničnega prispevka in plačila najemnine skladu kmetijskih zemljišč, pri ministrstvu pa bodo skušali doseči interventni odkup hmelja oziroma kakršnokoli odstranitev 800 ton zalog s tržne ponudbe po 80-odstotni ekonomski ceni. Poleg tega so predlagali ukinitev oziroma zamrznitev plačila žlahtnje-nja hmelja, kar hmeljarji plačujejo žalskemu Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Višja sila? Komisija za hmeljarstvo pri KGZS se je obvezala, da bo vodila koordinacijo med trgovci in proizvajalci in tako ažurno dajala podatke hmeljarjem o možnostih prodaje. Poleg tega se bo še enkrat sestala stara komisija za odpravo posledic neurja 2007, ki se bo še naprej pogovarjala z ministrstvom za okolje. Hmeljarji tudi želijo, da se zaostrene tržne razmere pri pro- Jubilejno s šparglji V Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so v četrtek že desetič pripravili Dan špargljev. Prireditev so začeli s predavanjem o kakovosti zele- njave v odvisnosti od načina kmetijske pridelave in pomenu ter prepoznavanju označb oziroma blagovnih znamk. Nato so predstavili blagovne znamke šolskih špargljev ter si ogledali šolski nasad ter zaključili z naj prijetnejšim delom - degustacijo šparglje-vih jedi. IS Foto: GrupA Glede na letošnje vreme se bo sezona špargljev »potegnila«, zato si jih le privoščite čim večkrat tudi na domačem krožniku. V vozičku tudi torta za sinov rojstni dan V času, ko ljudje vedno bolj hitimo in včasih tudi kaj pozabimo, ni nič čudnega, da se tudi Darja Lip-nik iz Rogaške Slatine ni spomnila, da je za akcijo Do polnega vozička brez moš-njička poslala kupon in nanj pozabila. Smo jo pa zato mi spomnili s telefonski klicem, ki jo je precej presenetil in obenem tudi razveselil. Ko smo preverili stanje baterije na njenem mobilnem telefonu ter njeno poznavanje Planeta Tuš, smo tudi tokrat polni pričakovanj, kaj se bo znašlo v nakupovalnem vozičku, začeli odštevati čas, odmerjen za brezplačno hitro nakupovanje. Tri minute res niso veliko, še posebej, če se ne spomnimo več, kaj še potrebujemo, potem ko so se v vozičku že znašla vsa živila z nakupovalnega lističa. Kljub temu smo za Darjo uspeli kupiti juho, sol, moko, olje, kis, kumarice, papriko, ajvar, konzervirane ribe, pašteto, jogurt, suho salamo, klobaso, pršut, slanino, zamrznjene ribe, pomfri, zamrznjene jagode in borovnice, torto, kremne rezine, sok, kokakolo in nekaj slanih izdelkov. Rezultat nakupovanja je bil dobrih 86 prihranjenih evrov. Poleg Darje bodo vseh naštetih dobrot prav gotovo veseli tudi njeni trije otroci. Še posebej, ker bo ravno danes (v petek) eden od njih praznoval rojstni dan. Kupljena torta bo v tem primeru res prišla prav. Želimo jim veselo praznovanje in veliko užitkov ob dobrotah iz Tuševega vozička. Ne pozabite, da prihodnjo sredo spet nakupujemo in mogoče boste prav vi tisti, ki vas bomo spomnili, da ste bili izžrebani med več kot 600 poslanimi kuponi. Pa veliko sreče. TS Foto: TimE VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Lia - ^ ^Kf1^ Izkoristite priložnost ; J® in svoj hladilnik napolnite "TS- ; « ttgr m l . ' ■HM I brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo : ob 12.15 : : naRatfuCelje.: Kako lahko sodelujete? :............ Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: Naslov:_ tus Darja Lipnik z družino. Štiriletni sin danes slavi rojstni dan in dobrote bodo še kako prav prišle. Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ 6 INTERVJU NOVI TEDNIK Šofer? Novinar? Ne, bančnik! Mag. Dušan Drofenik, predsednik uprave Banke Celje - Grčija se nam ne more zgoditi - Varčevanje je vedno »in« Pred slabim letom in pol je vodenje Banke Celje prevzela nova ekipa z mag. Dušanom Drofenikom na čelu. Slabši čas za prevzem vodenja banke bi težko našli. Vsaka druga beseda podjetnikov, ko je pogovor na-nesel na krizo, so bili bančniki in očitki, češ da »sedijo na denarju«. Zdaj ko je najhujše (upajmo) že mimo, je Drofenik razložil, zakaj so se banke morale zapreti - zato ker so tudi same morale vrniti tuje kredite. »Nastopil je čas, da se določene stvari pojasnijo. V pregretem ozračju se stvari niti ne bi pravilno razumele,« je v pojasnilo, zakaj obrazložitev šele zdaj, povedal Drofenik. Pa je najhujše res mimo? Se stvari izboljšujejo? »Bolj imam občutek, da smo se malo navadili živeti s to krizo. Do Grčije smo bili tudi veliko večji optimisti. To, kar se je v zadnjih dneh dogajalo v Evropi, pa je bilo za nas ne ravno presenečenje, temveč smo vsi upali, da do tovrstnih dogodkov ne bo prišlo. Po tej pomoči pa mislim, da bodo stvari vendarle krenile v neko drugo smer ...« Kako gledate na pomoč Grčiji? Če si v neki združbi, moraš biti skupaj v dobrem in slabem. S tega vidika se mi zdi, da gre za pozitivno dejanje. Tako smo se pač odločili, da bomo v evropski monetarni uniji. Zato je tudi normalno, da moramo določene obveznosti poravnati. Iz same pomoči pa po moje izhajata dva nauka. Prvič, da je Evropa zelo krhka. Drugič, da vendarle ni tako enostavno reči, da bomo eno državo pač pustili samo. Se lahko kaj podobnega zgodi tudi nam? Mislim, da smo tik pred vstopom v OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), v klub najbolj razvitih. S tega vidika in glede na boniteto in javnofi-nančne številke mislim, da to ni realno. Sami ste dovolj hitro prečistili vse stroške banke ter se nepotrebnih znebili. Lotili ste se nepriljubljene racionalizacije. Kot sem že večkrat poudaril, smo vsi imeli določene vzorce. Danes pa vsi ugotavljamo, da so bile 20-, 30-od-stotne rasti zelo visoke. Spustili smo se na realna tla. A vendar smo se tudi nekaj naučili. Čeprav sem 30 let v financah in sem ob razpadu jugoslovanskega trga mislil, da sem že vse doživel, sem se zmotil. Spet se je pokazalo, da samo neki papirji in virtualni donosi niso realni, da se je treba vrniti k osnovnemu poslu. To ugotavljajo tudi podjetja. Tudi tisti, ki so se s proizvodnje spustili na nepremičninski trg, jim je danes žal. S tega vidika moram reči, da je prednost slovenskega bančnega sistema v tem, da nikoli ni zapustil klasičnega bančništva. Tudi Banka Celje je banka, ki ima tretjino sredstev še vedno od prebivalstva. To smo imeli tudi takrat, ko to ni bilo »in«. Tudi zato je bilo pri nas težav malo manj. Tudi Banka Celje ima družbo, ki se ukvarja z nepremičninami. Je tudi vam žal? Banka Celje je to družbo ustanovila, preden sem se vanjo vrnil. Takrat je šlo za prav pionirsko odločitev. Predvsem s tega vidika, ker banka v zavarovanje jemlje določene nepremičnine. Če pride do težav, je treba s to nepremičnino znati delati. Zato posebno podjetje. Ker je bilo takšnih naložb v preteklosti manj, se je to podjetje moralo na trgu preživljati tudi z določenimi projekti. Eden takšnih je na Ljubljanski cesti, potem prva garažna hiša v Celju (to je bil tudi moj prvi projekt, ko sem prišel v Banko Celje). Je pa tudi na tem področju kriza. Trenutno smo prodali malo več kot polovico stanovanj, a takšna lokacija se pojavi enkrat na 50 let. In zato razprodaje ne bo? Vsi čakajo na znižanje. A po mojem se bo ustavila le rast cen, ne bo pa prišlo do znižanja. Treba je razumeti tudi, da so bili zemljišče, materiali, delo v času gradnje dražji, kot so danes. Vsi, ki smo pri tem sodelovali, pa ne želimo delati minusov. Drug večji projekt hčerinske Posesti je Odelo. Kako ste zadovoljni z njim? Na to naložbo smo zelo ponosni. Prej je bilo tam po propadu tekstilne tovarne zelo žalostno. Danes je na tem mestu več kot 400 delovnih mest, zaradi tega tudi kraj živi. Sicer pa Banka Celje ne bo več le celjska. Odprli ste poslovalnico v Mariboru, čez mesec dni jo boste v Kopru. Kakšen je načrt? Vračamo se k določenim koreninam v poslih. Banka Celje je bila regionalna banka, ki je nastala iz poslovanja s prebivalstvom. Kasneje so se pridružila tudi pod- »Če bi se mi v upravi ukvarjali s špekulacijami, bi bili blokirani pri osnovnem poslanstvu. Zato se enostavno komentiranju tistega, kar ni v naši pristojnosti, izogibamo.« jetja. In če posluješ s prebivalstvom, moraš imeti mrežo. Mi smo s podjetji začeli poslovati že po celi Sloveniji, zdaj pa je nastopil trenutek, ko se vračamo k prej omenjenim koreninam - storitve je treba ponuditi tudi prebivalcem v regiji. Drugo pa, situacija na trgu se je spremenila. Ves čas k nam prihajajo tuje banke, ki imajo mrežo po celi Sloveniji. Težko je konkurirati z nekom, ki ima mrežo po celi državi. Zato smo ocenili, da nekatere manjše enote zapremo, saj smo v preteklosti odprli precej novih, se bomo pa preizkusili v večjih središčih v Sloveniji. (V Ljubljani smo že dolgo. Tudi takrat je Banka Celje z nakupom druge banke v Ljubljani ravnala prav pionirsko. S tem bi rad dal kompliment svojim predhodnikom.) Je pa kar hudo, v času krize so to smele poteze. Boste šli tudi čez mejo? S posameznimi posli to že počnemo. Je pa res, da imamo enega zelo velikega delničarja, to je Nova Ljubljanska banka, ki ima zelo dobro razvito mrežo izven Slovenije. Mislim, da ne bi bilo smiselno, da bi se v tujini pojavljali tudi mi. Ravno z vašim največjim lastnikom so trenutno po- Mag. Dušan Drofenik je »povratnik« v Banki Celje. Vanjo se je vrnil pred leti, prej pa je dolga leta vodil celjsko izpostavo Službe družbenega knjigovodstva (sDk). Zvest je svoji srednješolski ljubezni, s katero ima sina in hčer, po novem še vnuka. Ravno žena, ki dela v šolstvu, je »kriva«, da za dopust izbereta le evropske destinacije, »za daljše destinacije so trije tedni prekratki, sam pa sem še >šoloobvezen<,« pravi. Je navdušen smučar, izven sezone pa psihofizično ravnovesje vzpostavlja z jutranjim džogingom v okolici Celja. goste špekulacije, češ da ga mami Banka Celje, ki je ena najbolj kapitalsko ustreznih ... Mislim, da je naloga me-nedžmenta, da ne obremenjuješ lastnika. Čeprav je odgovornost teh zlasti pri do-kapitalizaciji zelo velika. Če bi se mi v upravi ukvarjali s špekulacijami, bi bili blokirani pri osnovnem poslanstvu. Zato se enostavno komentiranju tistega, kar ni v naši pristojnosti, izogibamo. Špekulacij je bilo že toliko, da bi se lahko še samo z njimi ukvarjali. So pa to tržno občutljive informacije. Ampak danes se v medijih ne pojavlja le Banka Celje, ampak tudi ostale. Ugiba se tudi, ali se bo sedež banke preselil ali ne. Kot pravite, pogajanja za stavbo, ki je bila vrnjena dena-cionalizacijskima upravičencema, še trajajo. A vendar ste »zaščitni znak« že zamenjali za Celjsko mestno hranilnico. Veste, da sem bil prav presenečen, kako so Celjani vezani na to stavbo. Tudi sami smo to stavbo naredili za simbol te banke. A v bistvu je le stavba. Pa je ne bi rad podcenjeval, ne govorim o arhi- komercialne enote. Zato smo v vsakem nakupovalnem centru. Pač tam, kjer so ljudje in parkirni prostori. Upravna stavba pa bi bila nekje v centru mesta. Pred kratkim smo pridobili bivšo stavbo SDK, ta ima trezor, ki je najdražji del bančne stavbe. Zato tam nekje v bližini iščemo neko rešitev. Ni pa to edina možnost. Scenarijev je več. Ste vi tudi imeli kakšen rezervni scenarij, kaj bi bili, če ne bi bili bančnik? Včasih so nas v srednji šoli spraševali, kaj bomo, pa sem štiri leta odgovarjal, da bom novinar. Potem sem razmišljal o strojni fakulteti, vpisal sem se pa na ekonomijo. Je pa to bilo obdobje, ko so bile na razpolago štipendije in sem v banki dobil štipendijo. Na tak način sem zajadral v bančništvo, o katerem takrat nisem vedel popolnoma nič. Potem sem odslužil štipendijo, danes sem pa spet tu. Bi rekla, da vam ni niti malo žal, da se prvotni načrt ni uresničil. Res, sicer imam z novinarji pozitivne izkušnje. Tudi vmes sem bil na takem delovnem mestu, da sem veliko pojasnjeval poslovne rezultate re- »V zadnjem času morda pogrešam malo več preverjanja informacij novinarjev, saj sem dostikrat ugotovil, da če se neresnica ali pomota zapiše, se potem kar ponavlja.« tekturi. Je zelo lepa, ena redkih Plečnikovih mojstrovin izven Ljubljane, tako da s tega vidika absolutno vse spoštovanje do nje. Vendar je v poslovnem smislu le stavba. Zgodovina se je v Banki Celje začela v Celjski mestni hranilnici. Ne vem, morda je bila ta stavba po nepotrebnem zapostavljena. Pa smo jo pač zdaj malo porinili naprej. Zdaj vsi ugotavljajo, da je tudi ta zelo lepa. Ta je zares vaša? Da. Preverjeno. Sem osebno preveril. Ampak če bo do selitve uprave prišlo, se ta ne bo selila v mestno hranilnico. Bolj računate na stavbo nekdanjega SDK. Trenutno je Banka Celje v Celju na petih, šestih lokacijah. In če se vračamo k osnovnemu poslu, potrebujemo mrežo. Tako da bo na samem sedežu banke vedno manj ljudi, potrebujemo pa gije. Res pa v zadnjem času morda pogrešam malo več preverjanja informacij novinarjev, saj sem dostikrat ugotovil, da če se neresnica ali pomota zapiše, se potem kar ponavlja. Ste me presenetili, ko ste pred kratkim v pogovoru dejali, da vas Celjani poznajo tudi po tem, ker ste jim vozili sadje in zelenjavo. Zakaj? Starši so želeli, da bi nekaj znal delati, saj je gimnazija šola, ki ne daje poklica. »Za vsak primer naj ima poklic in vozi kamion.« Cenim tiste, ki so nam to nalogo kljub mladosti zaupali. Precej znanih podjetnikov je vaših vrstnikov, sošolcev. Imajo zato kakšno »protekcijo«? Sem zelo vesel, če me pokličejo in pridejo na klepet, a posel se dela profesionalno. ROZMARI PETEK Foto: GrupA »Spet se je pokazalo, da samo neki papirji in virtualni donosi niso realni, da se je treba vrniti k osnovnemu poslu. « Hepatitis je vnetje jeter. To obolenje lahko sprožijo virusi, zdravila, alkohol in presnovne bolezni. Najpogostejši povzročitelji so virusi. Poznamo vsaj sedem virusov hepatitisa, a najbolj razširjeni so hepatitisi A, B in C. Proti hepatitisu A in B se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem, proti drugim virusnim hepatitisom pa za zdaj cepivo še ne obstaja. »Proti hepatitisu A in hepatitisu B se lahko preventivno cepimo proti vsakemu posebej, a na voljo imamo tudi kombinirano cepivo, s katerim se zaščitimo proti obema virusoma hkrati. Zaščita po do sedaj znanih podatkih traja več kot 20 let, potrebni so trije odmerki cepiva v šestih mesecih. V primeru, da je potrebna hitra zaščita, časa pa je manj kot mesec, so potrebni trije odmerki v treh tednih, četrti odmerek pa čez eno leto,« je povedala dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epi- Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob svetovnem dnevu boja proti hepatitisu, 19. maju, opozorili na možne posledice akutnega virusnega hepatitisa, zlasti na kronični hepatitis, cirozo jeter in rak jeter. Do 25. maja bo na zavodu cena cepljenja za posamezni odmerek kombiniranega cepiva proti hepatitisu A in B nižja in bo namesto 52 evrov znašala 40 evrov. demiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. V svetu je s hepatitisom okužen vsak dvanajsti prebivalec. Po ocenah epide-miologov je v državah EU okuženih kar 6,2 milijona ljudi, a odkrita naj bi bila manj kot četrtina okuženih. »Vse potnike, ki se odpravljajo na svetovno nogometno prvenstvo v Južnoafriško republiko, opozarjamo, da je na tem območju visoka pojavnost hepatitisov A, B in C. Zato vsem, ki potujejo v Južnoafriško repub- liko, priporočamo cepljenje proti hepatitisu A in B. Svetujemo tudi, da ljudje nimajo tveganih spolnih odnosov, saj se lahko sicer izpostavijo možnosti okužbe s hepatitisom B in C ter okužbi s HIV. V Južnoafriš- ki republiki je kar 18 odstotkov ali skoraj 6 milijonov ljudi okuženih s HIV, približno 15 odstotkov pa s kroničnim hepatitisom B,« je še poudarila dr. Alenka Trop Skaza. ZZV HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Nordijski prsti in peta »Hujšarji« so spoznali eno najbolj učinkovitih, varnih in dostopnih aktivnosti, to je nordijsko hojo. Pri učenju hoje po nordijsko so »spravili v pogon« celo telo, krepili dihala in ugotovili, da lahko čvrsto stiskanje zadnjice zelo prija. Njihova hoja je bila pokončna in lepa na pogled. Udeleženci po 10 tednih akcije napredujejo. Skupaj so stopili že 200,9 kilograma maščob. Nordijska hoja je primerna za vsakogar in v vsakem letnem času. Zanjo ne potrebujemo veliko, le palice in voljo. S primerno dolžino palice in pravilno tehniko hoje lahko razgibamo celo telo, intenzivneje porabljamo kalorije, učvrstimo zadnjico, mišice nog ter trebušne in hrbtne mišice. »Hujšarji« so navdušeno ugotavljali, da jih hoja vodi k bolj pokončni drži in popravlja vzorec hoje, nekateri so celo pozabili na bolečine v vratu, ramenih in križu. Kineziologinja iz celjskega zdravstvenega doma Brigita Fižuleto je »huj-šarje« navdušeno vzpodbu- Nordijska hoja ohranja naravni vzorec hoje. »S hojo boste porabili od 20 do 40 odstotkov več kalorij, dobili več kisika, višja bo tudi srčna frekvenca. Roke bodo postale vzdržljivostno močnejše, da o čvrsti zadnjici niti ne govorim,« je Brigita Fižuleto naštevala prednosti hoje. jala pri hoji, medtem ko jih je učila novih korakov. »S hojo boste porabili od 20 do 40 odstotkov več kalorij, dobili več kisika, višja bo tudi srčna frekvenca. Roke bodo postale vzdržljivostno močnejše, da o čvrsti zadnjici niti ne govorim,« je ob tem naštevala prednosti hoje. Palica za nordijsko hojo je lahka, čvrsta in vzdržljiva, da ublaži tresljaje in ne utruja sklepov. Ni deljena, ima ergonomsko oblikovan ročaj ter pašček, ki omogoča pretok krvi. Z njo lahko hodimo po asfaltu ali gozdu. Pravilna dolžina palic je tista, kjer ob postavitvi palice pravokotno na podlago kot v komolcu znaša okoli 90 stopinj. Toda pozor, pravilna dolžina palic je odvisna od marsičesa, in sicer od dolžine korakov in ritma hoje, moči in gibljivosti, kondicije posameznika in terena. »Z nepravilno uporabo palic si lahko naredite več škode kot koristi,« opozarja Fižuletova. Nordijska hoja ni planinar-jenje s planinskimi palicami, prav tako ni hoja s smučarskimi palicami. Skoraj vsi udeleženci so se z nordijsko hojo srečali prvič in tudi zato so vadili le z eno palico. Ta jim je sprva povzročala preglavice, saj jo je bilo treba pravilno držati, nato pa z njo ujeti pravi korak. Pri tem jim je nekoliko nagajala koordinacija telesa, zato je Fižuletova poudarjala, naj bodo noge mehke in hoja sproščena, v mislih pa naj odzvanja »peta, prsti, peta, prsti ...«. Pri hoji v strumni vrsti so vsi brez izjeme pazili na pravilno držo, spuščanje in držanje palic, s telesom pa skušali ujeti čim bolj pravi ritem hoje. Sliši se naporno, toda »hujšarji« so se prepričali, da je hoja po nordijsko preprosta in primerna aktivnost za vsakogar, predvsem pa »priročna« sprostitev za vsak dan. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA f Ne pustite se žejne peljati čez vodo. Pred učenjem korakov nordijske hoje je treba osvojiti tehniko držanja palic. Vnetje jeter sprožijo ■ ^ ■ ■ ■ najpogosteje virusi Cepljenje je priporočljivo tudi za potnike v Južnoafriško republiko osvrta s plinom in toploto ENERGETIKA CELJE javno podjetje) ô.o.o. Smrekarjeva 1, Celje tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si 8 CELJE NOVI TEDNIK Nevarne odpadke predelujejo kar na dvorišču Tuji delavci prebivalcem Ceste na grad in Na rebri parajo živce - Bo ukrepanje inšpektorjev zaleglo? Odkar so se pred približno enim letom v hišo Na rebri 8 a v Celju naselili tuji delavci, gre za Bolgare in državljana BiH, je življenje za okoliške prebivalce postalo neznosno. Tuji delavci cele dneve, tudi ob nedeljah in praznikih, žagajo, brusijo ter kurijo nevarne odpadke, kot so akumulatorji in kabli, ter s tem povzročajo hrup in onesnažujejo okolje. Krajani so v zvezi s tem iskali pomoč od Poncija do Pilata, a se stanje kljub temu ni niti malo izboljšalo, pravijo. »Tekočina iz akumulatorjev se steka kar v kanalizacijo, s sežiganjem kablov onesnažujejo zrak, okoli hiše ležijo kupi smeti, redijo se podgane, ponoči ne moremo spati zaradi hrupa avtomobilov, s katerimi dostavljajo in odvažajo nevarne odpadke za predelavo ...« se pritožujejo krajani Ceste na grad in Na rebri. Pravijo, da so se po pomoč obrnili že na Krajevno skupnost Aljažev hrib in policijo, enako tudi na pristojno občinsko in državno inšpekcijo, a brez uspeha. Stanje še vedno ni nič boljše, kot je bilo, so obupani. »Če bi jaz, na primer, kosil v nedeljo popoldne, bi takoj naslednji dan na vrata dobil inšpektorja, oni pa lahko v nedogled zastrupljajo okolje in ostalim krajanom parajo živce, pa jih nihče ne kaznuje,« v delo inšpektorjev in policije dvomi eden od krajanov Ceste na grad. Mi Na dvorišču stanovanjske hiše Na rebri 8a ležijo kupi odpadkov, ki jih tuji delavci predelujejo. S tem onesnažujejo okolje in spravljajo v obup bližnje sosede. Ob našem prihodu so delavci vneto žagali in povzročali hrup, a ko so nas opazili, so se brž umaknili v hišo. smo ugotovili, da pristojni vendarle ne sedijo križem rok, je pa vprašanje, ali bodo njihovi ukrepi sploh kaj zalegli, saj se kršitelji nanje požvižgajo. Pri predelavi odpadkov se ne dajo motiti V KS Aljažev hrib pravijo, da so bili o tem primeru seznanjeni, a da pristojnosti za ukrepanje nimajo, saj se stvar dogaja na zasebnem zemljišču. Krajanom so zato svetovali, naj se obrnejo na inšpekcijske službe. In so se. Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje ter občin Laško in Štore, ki izvaja nadzor nad komunalnimi odpadki, je že pred časom in ponovno prejšnji teden opra- o o LU D Podjetniško in management v teoriji in praksi Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju so včeraj pripravili celodnevno študentsko konferenco z naslovom Podjetništvo in management v teoriji in praksi. Na konferenci so strokovnjaki predstavili, kako podjetja poslujejo v praksi. Pojasnili so, kako poteka proces kadrovanja v podjetju ter kako vpliva organizacijska klima na uspešnost poslovanja, opozorili so na pomembnost poslovne komunikacije in osebnostne podobe poslovneža, veliko pozornosti pa namenili tudi finančnemu poslovanju v času recesije. Veliko pozornosti v zadnjem času je usmerjene na stres na delovnem mestu, ki se ga vsak lahko nauči obvladovati v delavnici samopomoči. Na študentski konferenci so govorili tudi o pasteh vodenja. vil ogled, vendar na dvorišču stanovanjske hiše, kjer bivajo tuji delavci, inšpektorji, kot pravijo, odpadkov niso zasledili (ugotovili so, da je stavba vključena v reden odvoz odpadkov). Prav tako na dvorišču niso opazili nobenega kurišča. Ker so nevarni odpadki (kabli, akumulatorji . ) in njihovo kurjenje v pristojnosti republiške okoljevarstve-ne inšpekcije, smo se obrnili tudi nanjo. Izvedeli smo, da je državni inšpektor za razliko od občinskega ugotovil kršitev ter povzročitelju že decembra lani tudi izdal odločbo, s katero mu je prepovedal skladiščenje in obdelavo odpadkov, obenem pa bi moral kršitelj vse skladiščene odpadke predati pooblaščenim prevzemnikom. Uveden je bil tudi prekrškov-ni postopek. A je inšpektor na dveh kontrolnih pregledih ugotovil, da se povzročitelj na odločbo požvižga, zato je inšpekcija za okolje v skladu s predpisi začela izvršilni postopek za plačilo kazni. Zaradi suma kršitev predpisov z delovnih področij je o zadevi obvestila tudi davčno upravo, inšpekcijo za delo in policijsko upravo. Inšpektor za delo se je na teren v spremstvu policije odpravil minuli četrtek, vendar v času nadzora, kot so sporočili z inšpektorata za delo, ni bilo mogoče vpogledati v delovnopravno dokumentacijo, zato je inšpektor le popisal trenutno prisotne delavce in zadevo posredoval v reševanje celjski območni enoti inšpektorata za delo. Ker postopek še traja, nam z inšpektorata zaključnih ugotovitev še niso mogli posredovati. Smo pa na celjski policijski upravi izvedeli, da so pri preverjanju zakonitosti prebivanja Bolgarov v Sloveniji ugotovili, da ti imajo dovoljenje za bivanje, državljan BiH, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, pa da je nosilec dejavnosti. Sicer policija kršitev iz svoje pristojnosti ni ugotovila. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Ob vhodu na dvorišče stanovanjske hiše, kjer bivajo tuji delavci, smo naleteli na kup pločevink, za hišo so zapuščeni avtomobili, trava okoli hiše je nepokošena ... V tej hiši je pred leti bivalo kar 53 delavcev, pravijo krajani. Prvi slovenski festival družabnega plesa Plesna šola Plesni val, ki se ponaša z nazivom Dobra plesna šola, pripravlja jutri 1. slovenski festival družabnega plesa. V treh dvoranah Celjskega doma se bo od 15. ure zvrstilo več delavnic s šestimi vrhunskimi plesnimi učitelji. Sodelovali bodo Peter Fileš in Maja Pucelj, Matjaž Brinovec, Uroš Andič, Katja Klep ter Boštjan in Cvetka Špiljar. V dvoranah bodo istočasno delavnice standardnih, latinskoame-riških in modernih plesov, ki jim bodo dodali razne plesne novosti. Po delavnicah, ki so namenjene željnim plesa z različnimi stopnjami plesnega (pred)zna-nja, bo sledil »after party« plesni večer. Danes pa se bo na Prešernovi ulici točno ob 12. uri zaslišala Straussova četvorka, na njene ritme pa bo zaplesalo približno 2000 celjskih maturantov. Ulično če- tvorko organizira Plesni val že devetič in sodeluje na European quadrille dance festivalu pod okriljem Plesne zveze Slovenije. Letos se bodo maturantje s sinhronim plesom povezali v 50 mestih 8 evropskih držav, ponovno pa bodo tudi v Celju poskušali postaviti nov Guinessov rekord. Letošnji moto Ulične četvorke je Jasen in odločen NE alkoholu in prepovedanim drogam. MOJCA KNEZ H'OiH'HIIN CEUE STORE Koncert za ograjo pri II. OŠ Celje II. OŠ Celje danes, v petek, ob 18. uri v Celjskem domu pripravlja družabno dobrodelno prireditev, s pomočjo katere želijo zbrati sredstva za izboljšanje življenjskih pogojev v šoli, in sicer za postavitev ograje v okolici šole, ki je v zadnjem obdobju pogosto tarča van-dalov. V zadnjih nekaj mesecih so imeli že večkrat razbite šipe, skoraj pa ne mine teden, da ne bi ob šoli našli uporabljenih injekcijskih igel, ki jih tja odvržejo narkomani. Rešitev vidijo v ograditvi šole, o čemer smo pred časom že poročali. Vendar svoje namere šola ne bo mogla v ce- loti uresničiti. V veljavnem zazidalnem načrtu namreč ograja okoli šole ni predvidena, kar pomeni, da bi morali najprej spremeniti zazidalni načrt, šele potem bi lahko postavili ograjo. Je pa II. OŠ, kot je povedal ravnatelj Igor Topole, od Mestne občine Celje prejela lokacijsko 9 informacijo, da lahko postavi ograjo na severnem delu šole in s tem zavaruje svoje učence pred železniško progo, ne sme pa ograditi sprednjega dela šole. V šoli so denar za ograjo že začeli zbirati, danes pa v Celjskem domu pripravljajo še dobrodelni koncert. Topole pričakuje, da bodo s prodajo vstopnic, sre-čelovom in z donacijami uspeli zbrati dovolj sredstev in da bodo ograjo lahko postavili že poleti, sicer bodo je- V II. OŠ Celje danes pripravljajo koncert, s pomočjo katerega želijo zbrati sredstva za postavitev ograje v okolici šole. V prvem delu nocojšnje prireditve bodo nastopili sedanji in bivši učenci II. OŠ: Eva Popovič, Tilen Draksler, Maša Leskovšek, Mitja Korber, Anuša Plesničar ter gostje Miha Alujevič, Damjana Golavšek, plesne šole Plesni val, Plesni forum in Harlekin. Drugi, zabavni del pa bodo soustvarjali Brane Mihajlovič - Kosta, Majda Petan, glasbene skupine Utrip, Atlantida, Smokin' aces in Zoran Zorko trio. Pripravljajo tudi pogostitev in bogat sre-čelov. Vstopnina je 10 evrov. seni pripravili še eno akcijo zbiranja sredstev. Do novega šolskega leta naj bi bila urejena tudi potrebna dokumentacija za gradnjo prizidka, v katerem bi bile telovadnica in tri učilnice za razredni pouk. Graditi bi ga začeli spomladi prihodnje leto. Kot napoveduje ravnatelj, bo prizidek dolgoročno rešil prostorsko stisko, s katero se v šoli soočajo že nekaj let in zaradi katere morata dva oddelka prvošolčkov pouk obiskovati v sosednjem vrtcu. Šolskega prizidka se veselijo tudi v Vrtcu Anice Černejeve, enota Luna, saj bodo s preselitvijo prvošolčkov v šolski objekt v vrtcu dobili dodatne prostorske kapacitete za predšolske otroke. Vrednost prizidka je ocenjena na približno pol milijona evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TimE V Štorah praznujejo V občini Štore praznujejo. Pihalna godba Svetina se bo v nedeljo spominjala 110 let od ustanovitve. V Štorah se začenjajo prireditve v počastitev občinskega praznika. Danes bo predstavitev druge knjige Srečka Križanca, jutri prireditev Veter v laseh ter v nedeljo visoka obletnica svetinske godbe. Ob 18. uri bo v Kulturnem domu Štore predstavitev druge knjige Srečka Križanca z naslovom Moje življenje v železarskih Što-rah, ki bo izšla danes. V knjigi med drugim opisuje svoje otroštvo, najstniška leta, vojaščino v Titovi gardi, nastanek svoje družine, osamosvojitveno vojno, boj za obstanek železarstva v Štorah ter ustanavljanje veteranske in častniške organizacije v domačem kraju. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami. Jutri, v soboto, bo v Športnem parku Lipa ob 9. uri športno-družabna prireditev za mlade Veter v laseh, ki jo pripravljajo v sodelovanju s športnim društvom Kovinar, turističnim društvom, Športno-kulturnim društvom Rudar Pečovje, šolo in z vrtcem. V športnem parku bo osem ustvarjalnih delavnic in možnost različnih športnih dejavnosti. V nedeljo, 23. maja, bo najbolj živahno na Svetini, kjer se bodo proslavili 10-letnico Pihalne godbe Svetina, znane tudi kot Anzeko-vi muzikanti. V romarski cerkvi Marije Snežne bo ob 15. uri zahvalna maša, kjer bo sodelovala godba, po njej bo v cerkvi krajši kulturni program. Sledilo bo veselo druženje z godbeniki, ki bo na prostem. BJ // / V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo (za)kuhali akcijo Vedno kaj (za)kuham in tako nadgradili našo rubriko Kuhajmo skupaj. Vabimo vas, aa izpolnite kupon in ga pošljete na naš naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19» 3000 Celje. Med vsemi tistimi, ki boste kupon izpolnili, bomo izžrebali 6 srečnežev. Ni pomembno, ali znate kaj dobrega (za)kuhati ali pa si morda doma samo pogrejete pripravljeno jed. V gostišču Koren na Dobrni nas bodo 31. maja ob 16. uri naučili, kako pripraviti kuharske mojstrovine. Kako določeno jed morda pripraviti tudi nekoliko drugače. Naučimo se kuhati skupaj. Kot se vsako sredo med 10. in 11. uro učimo v radijski oddaji Kuhajmo skupaj oziroma vsak torek odlične recepte in priporočila prebiramo v Novem tedniku. 10 BRASLOVĆE j ŽALEC Dušan Šerko naj bi se kot lastnik Zavoda Geneza plačilu storitev izognil z ustanovitvijo novega podjetja. Sporni »ekolog« Prah okoli dejavnosti Dušana Šerka z Vranskega se ne poleže. Potem ko je zaradi moteče kompostarne in reje piščancev na sporni posesti zašel v tožbo z Občino Braslovče, ga je poslovne goljufije osumilo kranjsko podjetje Geosonda. Pisali smo že, da so krajani Podvrha v Braslovčah lani poleti iz obupa želeli zapreti cesto, ki vodi na območje Žovneka. Že več kot pet let jih moti dejavnost Dušana Šerka, direktorja Zavoda Geneza, registriranega kot Zavoda za biotehnologijo življenja in ekologijo Vransko, svetovanje zastopanje in projektiranje na področju ekologije. Dejavnosti, sprva kom-postarna, v kateri je Šerko skladiščil mulj čistilnih naprav, in zatem piščančjere-ja, naj bi bili nelegalni in na posesti, katere del je v lasti Občine Braslovče. Šerko se vabilom sodišča na zakoliče-nje mej ni odzival leto dni, nakar so geometer, sodni izvedenec, predstavnika občine in javni uslužbenec na posest vstopili nasilno. Lastni- ca dela posesti nekdanjega žalskega podjetja Hmezad je Občina Braslovče, del posesti pa je pred petimi leti kupil Šerko. »Do spora ne bi prišlo, če si Šerko ne bi lastil dela občinske posesti, na katerem sta dva hleva in v katerih redi piščance,« spor pojasnjuje direktor občinske uprave Milan Šo-štarič. Sodišče je razsodilo v prid občini, in sicer, da je eden od hlevov v večinski in drugi v delni lasti občine. O reji piščancev v Podvrhu v zadnjih mesecih ni bilo več slišati. Niso pa potihnile nepravilnosti, celo sum kaznivega dejanja, povezanega z dejavnostjo Šerka. Zoper njega je bila podana kazenska ovadba suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. Šerko je kot direktor Zavoda Geneza pri podjetju Geosonda iz Kranja naročil izvedbo storitev za ogrevanje poslovnih prostorov zavoda in svojega stanovanja. »Po opravljeni storitvi se je Zavod Geneza izogibal plačilu storitev. S pravnomočno sodbo sodišča smo dosegli poplačilo terja- NOVI TEDNIK Bralna značka v odsevu uspešne flavtistke V ponedeljek so v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili zaključno prireditev bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Literarno valovanje je že v tretje vznemirjalo številne člane Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Pod sloganom Savinjčani beremo so združeni ne le tisti, ki berejo, pač pa tudi tisti, ki o prebranem radi izrazijo svoje mnenje in se radi družijo. Bralcev se je v žalski knjižnici nabralo že 190. Prireditev je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, pogovor z nekate- rimi avtorji knjig, ki so bile ponujene v branje - Jurijem Hudolinom, Stašo Lepej Ba-šelj, Nežo Maurer in Suzano Tratnik - pa je spretno vodila Irena Štusej, tudi sama avtorica ene izmed knjig z bralnega seznama. Dogajanje so obogatili Pri-farski muzikanti. Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel. Zahvalil se je vsem, ki berejo, in vsem, ki sodelujejo pri izvedbi bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Med povabljeni je bila tudi mlada obetavna glasbenica Eva-Nina Kozmus, Žal-čanka, ki je pred dnevi zmagala na tekmovanju Evrovizij-ski mladi glasbenik 2010 na Dunaju. 16-letna flavtistka je žirijo prepričala z izvedbo tretjega stavka Koncerta za flavto Jacquesa Iberta. TT tev, pravni naslov za začetek izvršilnega postopka. Ker ima Geneza blokiran transakcijski račun in po nam znanih informacijah ne posluje več, smo začeli zbirati informacije o osumljenemu,« pravi direktor oškodovanega podjetja Geosonda Božo Duki-ć. Šerko se je nato pojavil kot ustanovitelj in odgovorna oseba novega zavoda na istem naslovu, in sicer z imenom Geneza Eko - zavod za ekologijo, raziskave in trajnost-ni razvoj. »Sklepamo, da je svoje poslovanje prenesel na novoustanovljeno pravno osebo z namenom, da bi se izognil plačilu,« še pravi Dukić. Šerko je pred časom upravljal tudi z gostinskim lokalom Fontana na Hudi-nji, v katerem so se pogosto menjali lastniki. Nazadnje je lastnica postala Pro-banka, od katere je lokal zdaj odkupil lastnik gostišča Hochkraut iz Tremerij. Za pojasnila smo poskušali priklicati Šerka, vendar je nedosegljiv. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA ¥ 7 U Župan Posedel je mladi flavtistki Evi-Nini Kozmus čestital za izjemen uspeh in se ji s priložnostnim darilom zahvalil za promocijo občine. Klepet s poslanci Danes, v petek, ob 20.30 bo na terasi Bara F16 v Bra-slovčah klepet s poslanci državnega zbora. Prisotni bo- do poslanci stranke SD, in sicer Melita Župevc, Matevž Frangež, Luka Juri in Dejan Levanič. Po srečanju bo sle- dil koncert akustične zasedbe Akuvox. Organizator približevanja politike lokalni skupnosti so Socialni demokrati iz Braslovč. MJ Pet tisoč evrov za sekundo Predsednik Rotary kluba Žalec Franc Meža in starosta slovenskega rotarijanstva dr. Stanko Ojnik Rotary klub Žalec je v sodelovanju z Avto moto zvezo Slovenije, s Centrom varne vožnje na Vranskem, Policijsko upravo Celje ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral humanitarno prireditev Sekunda, ki je ni mogoče vrniti. Udeleženci, sponzorji ter donatorji so za člane Društva paraplegikov Jugovzhodne Štajerske, ki so se poškodovali v prometnih nesrečah, donirali za trening varne vožnje v Centru varne vožnje na Vranskem ter osnovnim šolam Spodnje Savinjske doline za izvedbo predavanj o oza-veščanju glede varne udelež- be v cestnem prometu. Na prireditvi so zbrali več kot pet tisoč evrov. S humanitarno prireditvijo so člani Rotary kluba Žalec ter udeleženci prireditve želeli opozoriti, da je čas, v katerem pride do nesreče v cestnem prometu, ki mnogim spremeni življenje ali jim ga celo vzame, izjemno kratek, včasih celo krajši od sekunde. Te sekunde pa ni mogoče več povrniti, čeprav lahko verjamemo, da bi mnogi zanjo dali pol ali celo vse svoje življenje. Zaradi tega se moramo na cesti vedno vesti tako, da se ta sekunda nikoli ne more zgoditi. TT VARNO DO CILJA ZELENE DOLINE Vabimo družine in posameznike na prijeten kolesarski izlet. 8. kolesarski maraton zelene doline, sobota 29.05.2010 Mlekarna Celeia - Logarska dolina. vnww.mlekarna-celeia.si Medijski pokrovitelj: rinilr n" : "* amf radiocelje ".^^95.1 95.9 1003 90.6 MHz Naj medi v Velenju Pred srečanjem slovenskih čebelarjev - Kampanja Ohranimo čebele V soboto bo v Velenju šumelo od dogajanja, saj bodo slovenski čebelarji slavili svoj praznik. Srečanje pripravljajo v spomin na čebelarskega učitelja Antona Janšo, čebelarji pa napovedujejo, da bo srečanje polno cvetočega dogajanja in živahnega druženja. V osrčju Šaleške doline bo za vse okuse dovolj vsega. Osrednja proslava, začela se bo ob 10. uri v Rdeči dvorani, bo ponudila kulturni program: od glasbe, pozdravnih besed, otroških vragolij do znanih čebelarskih ritualov in podelitve nagrad. Po uradnem delu bo za dobro voljo poskrbela velenjska glasbena skupina Bum. Udeleženci srečanja se bodo lahko okrepčali tudi s pravo »knapovsko« malico. Častni pokrovitelj 8. srečanja čebelarjev Slovenije bo predsednik vlade Borut Pahor, ki bo na proslavi tudi osrednji govornik, dogajanje čebelarskega praznika pa bo zaznamovano tudi z naravnimi in s kulturnimi lepotami Šaleške doline. Na 8. čebelarskem prazniku bo Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) predstavila kampanjo z naslovom Ohranimo čebele, v ta namen pa bodo ustanovili poseben svet za ohranitev čebelarstva. Ključno sporočilo kampanje se glasi: »Čebela je ogrožena. Skrajni čas je za ukrepa- Letošnje leto je za čebelarje dobra priložnost, da opozorijo na ogroženost čebel in javnost seznanijo z možnimi načini zaščite čebel, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in drugje po svetu. Ob podpori Apimondie, svetovne čebelarske organizacije, bo ČZS septembra organizirala mednarodni Forum o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov. Apiterapija je zdravljenje s pomočjo čebeljih pridelkov, tudi s čebeljim strupom, pri nas pa je še v povojih. nje!« Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. »Spoštovanje, pripadnost, odgovornost Zelenje namesto parne zavese V torkovi številki Novega tednika smo pisali o ogorčenju Šoštanjčanov in župana Darka Meniha, češ da se Velenje sramuje Šoštanja, na Menihovo pismo pa so v Velenju že odgovorili. Ogorčenje se nanaša na pobudo velenjskega podžupana Mihaela Letonjeta, ki jo je podal na eni od sej. »Kot vemo,« je v zapisniku zapi- sana Letonjetova pobuda, »se bo delalo na jezeru kopališče, park, ampak če pogledamo proti Šoštanju in Tešu, vidimo dimnike in dim. Menda se lahko naredi parna zavesa, ki spreminja barve in bi morda lahko razmislili o tej opciji, da bi se zakrilo dimnike in dim.« V uradu za okolje in prostor, kjer so že pripravili od- govor na Letonjetovo pobudo, pravijo, da »živimo v Šaleški dolini, ki je v osrednjem delu polna različnih industrij skih objektov, ki jih pač ni mogoče skriti z nekimi zavesami, ker so sestavni del krajinske silhuete mesta in njegove okolice. Enostavno se jih moramo navaditi kot sestavnega dela Šaleške doline.« V odgovoru Vezenine v Fašunovi hiši Vezilje, združene pod imenom Beli vez, pripravljajo konec tedna 7. razstavo svojih umetnin, ki so nastajale ob skupnih druženjih vezilj iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline. Razstavo bodo v Fašunovi hiši na Ljubnem odprli v soboto ob 9. uri, na ogled pa bo do ponedeljka do 19. ure. Tokrat se predstavljajo z vezeninami v rišelje tehniki, kot pa so namignile vezilje, pri katerih dobre volje skorajda nikoli ne zmanjka, bodo obiskovalci poleg ogleda razstave tudi »v živo« spoznali to in še katero drugo tehniko vezenja. Vezenine bodo tudi svojstveno obogatile Fašunovo hišo, kjer lahko obiskovalci posedijo v t. i. hiši z veliko mizo in s krušno pečjo ter odkrivajo lepoto in čar v preprostosti, v kateri so živeli naši predniki. US U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PE ENERGETIK/I Tel.: 03/ 89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.:03/889 It 20,03/889 M00 l/ISOKA KAKOI/OSTSTORITEI/ ZNANJE, USTVARJALNOST, INOVATIVNOST ZflNESLJIl/OST, UČINKOI/ITOST V ČZS so prepričani, da bodo čebelarji vztrajali in kmetom v Sloveniji še ne bo treba kot na primer v Ameriki plačevati opraševanja zaradi premajhnega števila čebel, potrebnega za naravno opraševanje. Namen kampanje je zaščita čebele kot ogrožene živalske vrste, spremeniti odnos do čebel kot ključnih opraševalcev, spodbuditi traj-nostno razmišljanje, združiti čim večje število ljudi v času Festivala čebelarstva (ta bo septembra v Ljubljani), doseči sprejem čebelarskega zakona ter vplivati na odločitev za čebelarjenje med mladimi. V Saši manj izgub ČZS je pred nekaj tedni že opozorila na zimske izgube čebel. V zadnjih treh letih, ko to sistematično beležijo, je število izgubljenih čebel že približno sto tisoč, vendar je to v Savinjsko-šaleški regiji nekoliko manjši problem. »Izgube so, prihaja tudi do zastrupitev s strani različnih vrtičkarjev, v Šaleški dolini pa štiri obstoječa društva takrat niso bila povezana. Danes pa so, vsaj tako pravi bivši predsednik zveze Marko Purnat, šaleški čebelarji pripravljeni storiti korak več. Glavno delo je usmerjeno v ohranitev kranjske čebele oziroma sivke, saj gre za zaprto območje, kjer so čebelarji sami vzgajali matice. Veseli so, ker so v zadnjih treh letih uspeli ustaviti trend padanja števila čebelarjev in čebeljih družin, z nekaj težavami zaradi pomanjkanja denarja pa gradijo tudi čebelarski center v Lučah, kjer bodo vzgajali čebelje matice. Zveza zdaj združuje 11 društev, 340 čebelarjev neguje 4 tisoč čebeljih družin, za podmladek pa skrbijo v petih krožkih v osnovnih šolah. Čeprav gre na tem območju za manjše čebelarje, se vseeno lahko pohvalijo s kakovost- Čebelarji Saša regije Franc Šmerc, Martin Meško in Marko Purnat v pričakovanju sobotnega dogajanja. do lastnih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje in so temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet,« so zapisali v ČZS in še enkrat poudarili, da je čebela glavna opraševalka, da brez čebel ne bo hrane, da so čebelji pridelki odlična, varna in zdrava prehrana ter da propad čebel pomeni uničevanje naravnega okolja. Ljudje lahko na svojem vrtu ali balkonu posadijo medonosne rastline in drevesa, omogočijo čebelam, da dobijo neoporečno vodo, pri vrtnarjenju pa pazljivo uporabljajo fitosanitarna sredstva. vendar smo s staležem lahko zadovoljni,« je omenil predsednik ČZ Saša regije Franc Šmerc. »Pomembno je, da se veča število čebelarjev, pričakujem in želim pa, da bodo paše temu primerne.« Skupno zvezo so ustanovili pred štirimi leti, ker Zgornje-savinjčani niti kadrovsko niti organizacijsko niso mogli reševati problemov in izvajati enotne politike čebelarjenja, nimi čebeljimi izdelki, od raznih medov, propolisa, medenih pijač in medov z dodatki, na novinarski konferenci pa so ponujali tudi penečo medico. Do ponedeljka je v velenjski knjižnici še na ogled razstava Čebelarstvo skozi čas, na kateri predstavljajo staro in sodobno čebelarsko opremo, čebelarske proizvode in pijače iz medu. US poudarjajo, da so pri izdelavi lokacijskega načrta za rekreacijsko območje Jezero v veliki meri skušali z različnimi zasaditvami in zelenimi barierami čim bolj omiliti negativne vedute s tega območja na okolico ter polepšati celoten videz območja. »Predlagana parna zavesa, ki menda obstaja (nam namreč ni znana), pa bi lahko le delno omejila pogled na objekte Teša, v rekreacijsko območje pa bi vnašala nov nenaraven element, ki bi po našem mnenju poslabšal celoten videz rekreacijskega območja.« Kot pojasnjujejo v velenjski občinski upravi, so na sejah sveta podane številne in zelo raznovrstne pobude. Vendar so prepričani, da nobena od teh pobud ni zlonamerna ali podana z namenom razžalitve. »Iskreno žal nam je, če je bila pobuda svetnika Mihaela Letonjeta razumljena tako,« pravijo v velenjski upravi in dodajajo, podobno kot že šo-štanjski župan Menih, da MO Velenje zgledno sodeluje z Občino Šoštanj in da si bodo za dobre sosedske odnose prizadevali tudi v prihodnje. US 12 ROGAHC I KOZJE | POĐĆ«TRTm| BBimCAOBS. Veselijo se obmejnih evrov V Rogatcu in Kozjem veliko več kot so pričakovali Na tretjem javnem razpisu za razvoj obmejnih območij s Hrvaško sta z našega območja uspeli komaj dve občini. V Rogatcu in Kozjem se veselijo nekaj dni starih sklepov, s katerima bo gospodarsko šibkima občinama pripadlo približno dva milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za celotno Slovenijo je bilo na voljo komaj deset milijonov. V Rogatcu so si z denarjem za obmejna območja v preteklosti že precej pomagali, med drugim so z denarjem s prvega razpisa zgradili obrt-no-industrijsko cono. Tokrat bodo morali uporabiti milijon evrov za gradnjo vodo-hrana na slovenski strani ter za posodobitev trinajst kilometrov lokalnih cest na območju hribovitega Loga. Nov vodohran za 250 kubičnih metrov vode bo nadomestil obstoječega na Hrvaškem, ki je še iz časa skupne države, prav tako morajo zgraditi še manjši vodohran, črpališče in vodovodno omrežje v hribovitem Logu. Na odmaknjenem območju Loga bodo lahko poskrbeli tudi za rekonstrukcijo treh cest (to je Log-Zgornji Log, Sveti Rok-Zgornji Log ter Zgornji Log-Žahenberc), vse odobrene naložbe pa morajo biti končane do konca polet- V Občini Rogatec so v zadnjih dneh prejeli še en sklep o sofinanciranju ureditve javnih poti na širšem območju odmaknjenega Loga. Gre za sklep agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, po katerem bodo lahko s 40 tisoč evri evropskega denarja sofinancirali ureditev odročne poti Log-Cerije. Tam bodo delno asfaltirali makadamske odseke ter delno opravili preplastitev. ja. Predstavniki občine so po prejemu sklepa takoj začeli opravljati dodatne terenske oglede, saj se jim z objavo razpisa za izvajalca mudi. V Občini Kozje so se zaradi obmejne lege s Hrvaško dolgo čutili finančno prikrajša- ni, vendar je v zadnjem času bolje. Kozjani s Hrvaško neposredno ne mejijo, vendar je občina večinoma znotraj 10-kilometrskega obmejnega pasu. Po nekaj dni starem sklepu bo Občina Kozje prejela s tretjega javnega razpisa za razvoj obmejnih območij s Hrvaško nad 800 tisoč evrov nepovratnega evropskega denarja. Občina je tam uspela z vsemi tremi prijavljenimi projekti za obnovo in širitev občinskih cest (to je za približno kilometer lokalne ceste v naselju Kozje, za cesto Kozje-Zdole-Lesič-no ter cesto Spodnje Zdole-Zeče v KS Buče). Vse ceste, v skupni dolžini približno deset kilometrov, bodo lahko preplastili in razširili za en meter, ponekod bodo lahko uredili tudi javno razsvetljavo, hodnik za pešce in odvodnjavanje ali sanirali manjše plazove. Na vseh treh cestah morajo dela začeti ter končati letos, z izjemo najdaljše ceste Kozje-Zdole-Le-sično, kjer bodo dela končali prihodnje leto. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK Zaradi nesoglasij imajo v Virštanju danes dve gasilski društvi in dva gasilska domova. V nedeljo bodo uradno odprli nov dom v Selah (na fotografiji). V Selah so vztrajali V Selah pri Virštanju (občina Podčetrtek) bo v nedeljo slovesno odprtje novega gasilskega doma. Prejšnjega je poškodoval plaz in je postal neuporaben, zato so se pred devetimi leti odločili za novogradnjo. To je bilo leta 2001, ko so pri gradnji veliko pripomo- praznovali 70-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Sela-Verače-Virštanj, naslednje leto je sledila postavitev temeljnega kamna. V tem gasilskem društvu je približno 130 članov, saj so v začetku letošnjega leta sprejeli 18 novih. Člani so gli s prostovoljnim delom. V KS Virštanj, ki ima petsto prebivalcev, imajo danes dva gasilska domova, saj so se po plazu pojavila nesoglasja glede nove lokacije. Potem ko je začel gasilski dom v Selah ogrožati plaz, so želeli novega zgraditi v vasi Vir- štanj, ki je v središču KS. Tamkajšnja želja je bila tako velika, da so ustanovili v vasi Virštanj leta 2001 svoje gasilsko društvo ter zgradili gasilsko garažo kot prizidek Doma krajanov Virštanj. V Selah so prav tako zgradili nov gasilski dom, ki je približno sto metrov od uničenega ter ga bodo predali namenu v nedeljo. Na odprtju bo nastopila vokalna skupina Osti jarej. BJ V turističnem Rogatcu hočejo čim več obnovljenih hišnih pročelij. Območje zaščitenega trškega jedra, kjer so z občinsko pomočjo obnovili precej hiš, so zato letos razširili. NA KRATKO Ohcet po svetoštefansko SVETI ŠTEFAN - V gasilski dvorani bo v nedeljo ob 16. uri prireditev Ohcet po svetoštefansko, ki jo pripravlja domače folklorno društvo. V prvem prizoru bodo prikazali fantovščino, v drugem slovo neveste od doma ter v tretjem svatbo. Sodelovala bosta starejša muzikanta, ki sta igrala na več kot tristo porokah. (BJ) Odpirajo vodno učno pot BISTRICA OB SOTLI - Danes, v petek, ob 11. uri bodo odprli Vodno učno pot Bistrica ob Sotli, ki bo služila kot učilnica v naravi, kjer bo mogoče spoznati reko Bistrico nekoč in danes. Tri kilometre dolga pot, ki jo je mogoče prehoditi v uri in pol, se začenja ob dolinskem izviru v Hohnječevem grabnu ter obsega sedem točk. V projektu učne poti sodelujejo Kozjanski park, mariborska filozofska fakulteta, bistriška šola, občina ter urad slovenske nacionalne komisije za Unesco. (BJ) Obnove hiš z občinskem denarjem Občina Rogatec je objavila razpis za subvencioniranje obnove starih trških hiš v občinskem središču. Letos so območje, na katerem je mogoče prejeti denar za obnovo hiš delno iz občinskega proračuna, razširili še na najbližjo okolico zaščitenega trga. Gre za širitev na vplivno območje naselbinskega kulturnega spomenika, ki je kot takšno določeno s strokovnimi podlagami zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občani bodo tako lahko obnavljali stare hiše še južno, severno ter vzhodno od trškega jedra. Za obnovo fasad ali zamenjavo stavbnega pohištva v zaščitenem trškem jedru ter njegovem vplivnem območju namenjajo letos osem tisoč evrov, lastniki pa bodo lahko prejeli največ 40 odstotkov vrednosti od višine pogodbenih del. Interesenti, ki jih zanima subvencionira- nje obnove njihove hiše, morajo vloge oddati najpozneje do 11. junija. S pomočjo občinskega sofinanciranja so uspeli v Rogatcu v zadnjih treh letih obnoviti dvanajst hišnih pročelij ter stavbno pohištvo na treh objektih. BJ [ïïajaiocelje rre company for women (Ne)varno sonce je nagradna spletna igrica, primerna tako za mlade kot starejše. Vemo, da so predvsem otroci in mladi veliko na soncu, ne zavedajo pa se škode, ki jo sonce povzroči nezaščiteni koži. V svojem življenju prejmemo približno 80 odstotkov UV-sevanja že v otroštvu do 18. leta, otroci letno torej prejmejo 3-krat več sevanja kot odrasli. Na koži in očeh je kratkoročno škodo težko opaziti, ko pa se z leti pokažejo posledice, jih je nemogoče popraviti. Zato je pomembno, da otrokom dajemo dober zgled in da jih navajamo na zaščito kože in oči. Odigrajte igrico na spletu: www.avonblog.si,www.radiocelje.com ali www.novitednik.com in se potegujte za paket Avonovih negovalnih zaščitnih proizvodov za sončenje in za po sončenju. PROMOCIJSKO BESEDILO ÍWHMIN LAŠKO ŠENTJUR 13 V Jurkloštru težko čakajo na gradbena dela, ki bodo Pristavo predelala v primerno prizorišče za kulturno dejavnost. V Jurkloštru še iščejo kulturni domicil Načrtovana obnova objekta Pristava v Jurkloštru se bo zavlekla V Jurkloštru vedno bolj nestrpno čakajo na primerno dvorano za kulturne prireditve in menijo, da so eni redkih, ki so zanjo še prikrajšani. Obnovo objekta Pristava v okviru kartuzi-je v Jurkloštru laška občina sicer že dlje časa načrtuje, vendar jo je za nekaj časa blokiral neuspeh na razpisu. Predvsem člani Kulturnega društva Prežihovega Voran-ca Jurklošter vse bolj glasno opozarjajo na neprimerne pogoje za izvedbo kulturnih prireditev. »Pri nas deluje kulturno društvo, ki je v primerjavi z drugimi kraji glede na število prebivalcev zelo aktivno. Uspešno delujejo otroška folklorna skupina, moški pevski zbor, etno in gledališka skupina. Vse pa nas druži isti problem: kje vaditi in kje se sploh pred- staviti,« je zapisala predsednica KD Magdalena Stopin-šek. Kulturniki si tako pomagajo s telovadnico v šoli, vendar morajo med drugim dati prednost športnikom in ne smejo postaviti odra pred koncem zimske sezone treningov, akustika je slaba ... Čeprav so hvaležni tako šoli kot lokalnemu gasilskemu društvu, ki jim omogočata dejavnost, so bili nedavno spet zelo razočarani. »V tej sezoni smo naštudirali gledališko igro, vendar je nismo mogli primerno predstaviti. Hkrati se sprašujemo, kaj se bo zgodilo, zakaj toliko čakanja, če pa so nam že pred časom predstavili projekte obnove, naredili terminski plan . Pogosto nas pridejo z raznih inštitucij pogledat oziroma pridejo pogledat idilični kraj, se nekaj časa zaustavijo, izvedejo meritve, opazovanja, a to je tudi vse,« so razočarani v Kd. Vsaj delna ureditev s sredstvi z razpisa Spomnimo, da je v načrtih za prenovo kompleksa kartuzije Jurklošter tudi prizidek, v okviru katerega bi lahko omogočili ureditev stopnišča, dvigala za gibalno ovirane osebe, sanitarije in tudi lokal za pogostitev gostov z razdeljevalno kuhinjo in - kar je najpomembneje -večnamenski prostor z odrom. Predvidene so še druge ureditve, prva faza idejnega projekta pa je že končana. Kje se je torej ustavilo? Kot je povedal laški župan Franc Zdolšek, so vprašanje primernih prostorov za kulturno dejavnost poskušali rešiti že v letu 2007, ko so pripravili načrt. »Leta 2008 smo se z izdelanim projektom ureditve Pristave prijavili tudi na razpis in v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška računali na evropska sredstva. Žal smo bili začuda neuspešni, menim, da so bili takrat uspešni veliko slabši projekti, kot je naš. Gradnja in sanacija Pristave sta se zato zavlekli. Odločili smo se, da ta projekt, vsaj v delu, s katerim bi uredili primerne prostore za kulturno dejavnost, letos prijavimo na razpis za razvoj podeželja. Tako bi v zgornjem delu Pristave lahko uredili primerno dvorano za krajane; za potrebe krajevne skupnosti in ostalih krajanov,« pojasnjuje Zdolšek in hkrati upa, da bo občina na razpisu tokrat uspešna. POLONA MASTNAK Foto: MM (arhiv NT) Na Rifniku 2. majski filmski festival Študentski klub mladih Šentjur danes in jutri na Rifniku pripravlja drugi majski filmski festival. Tokrat bodo opozarjali na krizo filmske kulture v Sloveniji ter predstavljali zgodovinski pomen Rifnika. Na Rifniku bodo obiskovalcem danes in jutri ponu- dili različne delavnice in igre z žogo. Rok Vodeb pripravlja keltsko-ilirsko delavnico, v kateri bo mogoče izdelovati prastari inštrument brnivko, vrstile se bodo delavnice izdelovanja z glino in poslikave lubja, vmes bodo tudi predavanja o življenju na Rifniku v kelt- ski in ilirski dobi. Danes ob 17. uri pa bo na prizorišču javna tribuna, na kateri bodo udeleženci razpravljali o filmski kulturi v Sloveniji. Zvečer bo na Rifniku nastopil Damir Avdić, znan tudi kot »bosanski psiho«, sicer pa kantavtor, ki ne bren-ka akustične kitare, temveč izvaja klasične punk-hardcore skladbe s pridihom metala. To bo hkrati napo- Občina ravnala negospodarno Tako se je glasil sklep šentjurskega občinskega odbora za proračun, ki je po prekinitvi svojo izredno sejo nadaljeval v ponedeljek. Končna poročila nadzornega odbora še niso izdelana, gre le za sklep na podlagi poročila izvedenke, s katerim bo odbor seznanil občinski svet. Prejšnjo sredo prekinjene seje se je v nadaljevanju udeležila tudi sodna izvedenka Milenka Špenger Benko, ki je na kratko predstavila svoje poročilo, na podlagi katerega je odbor za proračun sprejel sklep, da je šentjurska občina pri investiciji igrišč za odbojko na mivki pri OŠ Hruševec Šentjur ravnala negospodarno. Sodna izvedenka je primerjala določene postavke iz investicije s cenami za enaka dela (pridobila je ponudbe treh različnih gradbenih podjetij, s. p., d. o. o, d. d., za izvedbo del pri nizkih gradnjah), ne pa konkretno za odbojkarsko igrišče. V poročilu je prišla do zaključka, da je pogodba, ki jo je občina sklenila z izvajalcem, podjetjem GIC gradnje, z aneksom vredna malo več kot 114 tisoč evrov, njen izračun je pokazal, da bi lahko gradnja stala maksimalno malo več kot 77 tisoč evrov. Sicer se je tokrat seje, vmes je bilo kar nekaj žolčnih prepirov, kdo in zakaj na prejšnjo sejo ni dobil vabila, udeležil tudi predstavnik občinske uprave, namestnik direktorja Edvard Peperko, direktor Jože Palčnik in župan Štefan Tisel sta bila namreč odsotna, prišla pa sta tudi predstavnika nadzornega odbora Marija Budi-ša in Rudi Gajšek. Poročila izvedenke nista komentirala, saj zaključno poročilo še ni narejeno, prav tako še ni odziva občine, to poročilo je v pripravi. Peperko je povedal, da je pač treba upoštevati zakonite roke, ki jih imata občina in nadzorni odbor na voljo. Kar je pri članih odbora sprožilo bojazen, da se bo postopek zavlekel in da epiloga v obliki morebitnih ukrepov nadzornega odbora zoper občinsko upravo v primeru ugotovitve nepravilnosti sploh ne bo. To pa je zelo razburilo predsednika proračunskega odbora Marka Diacija, ki je občinski upravi ponovno očital zavlačevanje in sprenevedanje glede gradnje igrišč. POLONA MASTNAK ved filmskega večera oziroma bosanske filmske noči. Tudi v soboto bodo čez dan mladinske delavnice, zvečer po 20. uri pa se bodo vrteli različni filmi. Majski filmski festival pripravljata Urša Horjak in Mitja Šega, ki udeležencem obljubljata, da bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Na Rifniku bo mogoče tudi prespati. V primeru slabega vremena bodo festival prestavili na naslednji teden. PM NA KRATKO Pevski konec tedna v Šentjurju ŠENTJUR - Nocoj ob 19.30 bodo v vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu koncert pripravile pevke Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur. Ob 20. uri pa bodo v telovadnici OŠ Slivnica pri Celju na letnem koncertu nastopile članice Vokalne skupine Kresnice. Gosta koncerta bosta Mešani planinski zbor Žalec in Trio flavt Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Jutri, v soboto, bo na vrtu Ipavčeve hiše ob 19. uri še koncert Mešanega pevskega zbora društva Zgornji trg. O razbojniku Guzaju in Lhotseju ŠENTJUR - V okviru aktivnosti, ki jih ob tednu vseživ-ljenjskega učenja pripravlja Ljudska univerza Šentjur, se obetata dva zanimiva dogodka. Nocoj ob 21. uri se bodo zainteresirani na igrišču OŠ Hruševec Šentjur seznanili s spomini Aca Pepevnika in Plezalnega kluba Rifnik na 10-letnico odprave na Lhotse. Jutri, v soboto, ob 19. uri pa se bo v večnamenskem prostoru v POŠ Prevorje začela okrogla miza o razbojniku Guzaju. PM Pihalci z Alyo LAŠKO - Laška pihalna godba nocoj ob 19.30 pripravlja svoj tradicionalni pomladanski koncert na gradu Tabor Laško. Tokrat se bodo poslušalcem predstavili z izvirnim in dodelanim repertoarjem zabavne glasbe, pri nastopu pa se jim bo pridružila še energična pevka Alya. V primeru dežja bodo koncert izvedli v Kulturnem centru Laško. PM www.novitednik.com 14 SL KONJICE I WOJHIK NOVI TEDNIK Člani Lions in Leo kluba Konjice s predstavniki vodstva Distrikta 129 Dobrodelni ples Lions kluba Konjice V petek je bil v hotelu Dobrava v Zrečah 7. Dobrodelni ples Lions kluba Konjice. Na njem so za humanitarno dejavnost zbrali 8 tisoč evrov. Na prireditvi so poleg članov Lions in Leo kluba Konjice sodelovali guvernerka Distrikta 129 Polonca Kukec, predsednik 4. regije Zoran Vodopija, predsednik 3. cone v 4. regiji Jurij Šarman ter gostje iz sosednjih lions klubov. Predsednik Stanko Kolar je ba Miro Kvas, »tail twister« Ma-zaslužnim članom podelil na- tej Zoran, Vlado Gobec, Mi-grade. Prejeli so jih lion leta lan Kolenc in Dušan Slapnik. Boštjan Brantuša, tajnik klu- Posebno nagrado za izjemno prepoznavnost leo kluba je predsednik podelil tudi Primožu Punčuhu, bodočemu predsedniku Leo distrikta Slovenije. Odlično delo kluba je prepoznala tudi guvernerka Di-strikta 129, ki je posebni nagradi podelila Miru Kvasu in Vladu Gobcu. Na osrednjem delu večera so na tradicionalni dražbi likovnih del, ki jo je vodil Boštjan Brantuša, iztržili nekaj več kot 6 tisoč evrov. Glavnino bodo namenili za štipendijski Naslednji dobrodelni projekt Lions kluba Konjice bo prihodnji mesec 4. Lions rally 2010, ki se ga bo udeležilo okoli 130 jadralcev iz slovenskih lions klubov. Izkupiček tega projekta bo namenjen Centru za usposabljanje, delo in vars- tvo Dobrna. Pomagali mu bodo pri izgradnji senčila v atriju centra. Naložba je ocenjena na 4 tisoč evrov in jo bo Lions klub Konjice izvedel samostojno ob strokovni pomoči arhitekta Mira Kvasa, sicer tajnika kluba. MBP Potomka v Novi Cerkvi sklad kluba, del pa za četrto-šolca iz Oplotnice, ki mu bodo kupili elektronsko lupo za pomoč pri branju. Na dražbo je predsednik kluba uvrstil tudi srček, ki jim ga je v zahvalo poslala Maja Kostov iz Oplot-nice za dosedanjo pomoč. Tudi tako pridobljen denar bo namenjen Maji. Svoj delež k dobrodelnosti so dodali člani Leo kluba Konjice, ki so pripravili srečolov in zabavne igre. Z njimi so zbrali dodatnih 2 tisoč evrov, ki bodo namenjeni za pomoč pri letovanju otrok iz socialno šibkih družin. V nedeljo so v Novi Cerkvi posadili potomko stare trte z mariborskega Lenta. Ob kapeli sv. Mihaela je potomko posadil njen novi vi-ničar Viktor Štokojnik ob prisotnosti namestnika mariborskega mestnega viničarja Staneta Kocutarja ter z blagoslovom njenega skrbnika, dekana Alojza Vicmana. Navzoči so bili tudi vinska kraljica Andreja Erzetič, vinski vitezi in župan občine Vojnik Beno Po-dergajs. Potomko najstarejše vinske trte na svetu, ki šteje preko 400 let in je vpisana v Guinessovo knjigo rekordov, so posadili na pobudo Projektnega sveta Antona Martina Slomška Nova Cerkev. Slavnostni trenutek so s spremljevalnim programom popestrili Godba na pihala Nova Cerkev, Štajerski rogisti, Mešani pevski zbor Nova Cerkev, Moški pevski zbor Nova Cerkev, Duet Biser s prijatelji in učenci POŠ Nova Cerkev. MOJCA KNEZ Spet bodo prijazni V občini Vojnik društvo Izvir znova pripravlja teden prijaznosti in dobrih dejanj, tokrat že petič. Teden so naslovili Odprimo svoja srca. Ob peti obletnici se bo nekaj gostov preteklih tednov »ponovilo«. Tako bo v ponedeljek v Knjižnico Vojnik znova prišla Štefka Kučan, ki je prvo leto poslušalce povsem navdušila. V torek bo v kapeli sv. Mihaela v Novi Cerkvi na temo solidarnosti med ljudmi govorila Sara Jerebic iz družinskega inštituta Bližina. V sredo bosta v Aletinem domu na Fran-kolovem o rejništvu spregovorili Neira Mikič in Jožica Korošec. V četrtek pa bo v knjižnici v Vojniku svojo novo knjigo predstavil še borec za naravo Anton Komat. Predavanja se bodo vsak večer začela ob 19. uri. RP Crem Caffe vas vabi na izlet po Krasu! Kako lahko iz kave naredimo pravo umetnost, ne glede na to ali smo pravi poznavalci kave ali le navadni ljubitelji? Bi črno, kratko, dolgo, le podaljšano, kapučino, makijato ... ali bi iz kave raje pripravili kakšno sladico, atomsko kavo ...? Da lahko pripravimo dobro kavo, nista dovolj samo pravilno pražena kava ter uravnovešena mešanica različnih vrst kakovostne kave. Kavo je potrebno tudi znati pripraviti. Vse o tem vam bodo povedali mojstri kave Crem Caffe, ki jih bomo obiskali na tokratnem izletu podjetja Tuš ter Novega tednika in Radia Celje, ki bo 11. 6. 2010. Poleg odlične kave si bomo ogledali kobilarno Lipica, ki letos praznuje 430. obletnico. Ustavili se bomo na eni izmed turističnih kmetij, kjer bomo pokušali domače dobrote, nato pot nadaljevali v Štanjel, ki mu renesančno baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela dajeta svojevrsten pečat. Prijavite se in uživajte z nami! Kupon pošljite na naslov: Novi tednik Prešernova ulica 19 3000 Celje Upoštevali bomo samo v celoti in čitljivo izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 26.5.2010, do 10. ure. V žrebu lahko sodelujejo samo naročniki Novega tednika, ki so hkrati člani Tuš kluba. KUPON Z Novim tednikom, s Tušem in Crem Caffejem na izlet! tus Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kraj: ■■ft radiocelje ■ n 95.1 95.9 1003 90.6 MHz 2 9 Št. Tuš klub kartice Naročniška številka Novega tednika Telefon: _Podpis: tus klub Začarali občinstvo Koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje Na spomladanskem koncertu »celjskih simfonikov« sta kot solista zablestela klarinetista Domen Marn in Jurij Hladnik. Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje v torek Narodnega doma na svojem pomladnem koncertu ni napolnil le z občinstvom, ampak tudi z izvrstno glasbo. Orkester je pod vodstvom Matjaža Brežnika koncert začel udarno z Mendelssohno-vo Slavnostno koračnico iz Sna kresne noči. Sledili sta skladbi, namenjeni imenitnima solistoma, klarinetistoma Juriju Hladniku in Domnu Marnu. Občinstvo, a tudi avtorja Marka Mihevca, ki je izvedbo spremljal, je navdušil Fidl fadl. Odlična izvedba orkestra in solistov je občinstvo pripravila na višek večera, ki je bil namenjen Schubertovi simfoniji, imenovani Nedokončana. Uravnoteženost sekcij orkestra, imenitno vodenje in od- lična glasba so več kot zadovoljili občinstvo. Pravzaprav je neznansko težko v času enega šolskega leta pripraviti tako zahteven spored in ga imenitno izpeljati. Je v orkestru pomembneje imeti glasbenike, ki virtuozno obvladajo svoj inštrument, ali takšne, ki znajo poslušati tudi druge? Dirigent Matjaž Brežnik pravi, da za orkester izbira glasbenike, ki znajo dihati drug z drugim, predvsem pa se medsebojno poslušati. »V orkester lahko združiš sto najboljših solistov, a ta ne bo funkcioniral. Zlasti za mlade je, ne le z glasbenega vidika, tudi z življenjskega, pomembno, da se znajo prilagajati, se poslušati. Orkester je toliko dober, kot je njegov najboljši člen, ali toliko slab, kot je najslabši člen. V ljubiteljskem orkestru, kot je ta, je silno pomembna homogenost zasedbe, da se člani razumejo med seboj. Sicer pa je bila na tokratnem koncertu velik zalogaj Schu-bertova Nedokončana. Ne zaradi tehnične težavnosti. Težka je predvsem interpretativ-no in na vajah, ko ni občutka koncerta, sem imel kar slab občutek. Je pa res, da so na koncertu dali mladi vse od sebe in že ko sem jih gledal med igro, so vsi uživali. To se je odlično preneslo na občinstvo,« je neposredno po koncertu povedal Brežnik. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Med prvimi sta na festivalu svoj glasbeni performans uprizorila Luka Prinčič in Maja Delak. Vstop prost združuje umetnike in ulico V Celju se je v sredo začel že 11. festival Vstop prost, projekt Društva likovnih umetnikov Celje (DLUC), ki bo mestne ulice z nastopi 22 umetnikov iz petih držav polnil še vse do nedeljskega jutra. Gre za svojsko slovensko bila izdana kot zgoščenka. Prav umetniško akcijo, katere posebnost je, da se dogaja zunaj, s čimer želijo umetniki svoje delo pokazati tudi ljudem, ki sicer težko najdejo pot do galerij. Osrednja tema letošnjega festivala je zvok, vendar ne gre zgolj za zvočne dogodke, vsi so tudi scensko, likovno ali performersko podprti. Začetek vseh dogodkov je letos na zvezdi v središču mesta, od koder vsak od sodelujočih umetnikov zainteresirano občinstvo popelje na kraj svojega dogodka. Predsednik DLUC Željko Opačak pravi, da so se za temo zvok odločili, ker je pred dvema letoma deset celjskih umetnikov začelo razvijati Knjigo umetnikov. »Ta je bila sprva skupek posamičnih projektov, potem pa smo se lotili skupne knjige, ki smo jo zaključili kot zvočni zapis in je iz razmišljanja, da se knjiga lahko predstavi kot zvočni medij, smo razvili temo letošnjega prostega vstopa. A zvok je le osnovni impulz. Na prizoriščih bo veliko videti, saj projekti v prvi vrsti ostajajo vizualni. Sestavni del večine projektov je predvsem zvok kot pogovor umetnika s tistimi, ki bodo njegovo dejanje spremljali,« pravi Opačak. BS, foto: SHERPA Prepričljiv Korpus V Plesnem forumu Celje smo že tretje leto zapored v počastitev svetovnega dneva plesa videli prireditev Korpus (KOReografska Platforma Ustvarjalcev), na kateri vsako leto predstavijo lastne koreografje mladih plesalcev. V sobotnem programu so skončne možnosti plesnega se predstavili Maja Kalafatić, Iza Skok, Goran Kusić, Nik Rajšek, Eva Posedel, Kaja Vaj-detič in Gea Erjavec, ki so s prepletom najnovejših koreografij gledalcem pričarali ne- izraza in giba. Vsak od avtorjev je pokazal koreografsko zrelost in izvirnost lastnega gibalnega materiala, združenega v razgibane in domiselne kompozicije. NE ZAMUDITE ... koncerta celjske skupine Tuned fish, ki bo v soboto ob 22. uri v celjskem Clubu Terazza v Celeiapar- ku. Tuned Fish se bodo predstavili v svojem prepoznavnem avtorskem slogu. Skupina, ki jo vodi in glasbeno usmerja Matevž Goršič, prei-grava izključno avtorske skladbe, s katerimi posega na področje džeza, funka in bluza, večina skladb pa ob izvrstni inštrumentalni podlagi temelji na večglasnem petju. Tuned fish so Matevž Gor- šič - klaviature, vokal; Peter Jeraj - bas kitara, kontrabas; David Raček - kitare, vokal; David Toman - kitare, vokal in Srečko Erjavec - bobni, vokal. K sodelovanju so povabili še mlado džez pevko iz Celja Nušo Ofentavšek. Matevž Goršič je poslal svoje skladbe na ameriški natečaj Song of the year in bil izbran med 50 najboljših na svetu. Vstopnina 4 evre. ... džez koncerta saksofonista Jake Kopača in pia- nista Blaža Jurjevčiča v soboto ob 20. uri v Centru konjeniškega športa Celje. Gre za že peti letošnji Kulturni galop, ki ga v sodelovanju pripravljajo Društvo ljubiteljev umetnosti, Hiša kulture Ce- lje in Center konjeniškega športa Celje. Kopač in Jurjev-čič sodita med najvidnejše predstavnike džez poustvar-jalcev na naših tleh, za tokratni koncert pa napovedujeta spored džez standardov. Dogodek je obenem tudi uvod v prihajajoči džez festival knežjega mesta Džjezz 2010, ki ga v sodelovanju pripravljata novoustanovljeno Jazz društvo Celje in Hiša kulture Celje in ki bo na dvorišču Knežjega dvorca med 9. in 11. junijem. Vstopnine ni. V nedeljskem sporedu se je s samostojnim avtorskim projektom Follow me predstavila vsestranska mlada ustvarjalka Gea Erjavec, ki je k sodelovanju pritegnila veliko mladih ustvarjalcev. Gejin perfor-mans se je začel pred dvorano foruma, kjer je v delavskem kombinezonu in z vedrom rdeče barve skozi igrivo in duhovito koreografijo izrisala sled, po kateri so ji sledili gledalci v dvorano. Tam so bili na tribunah kot žive slike razporejeni plesalci, ki jih je Gea osvetljevala in obujala v gibanje z reflektorjem. Plesalci so dogajanje s tribun preselili na oder, kjer so se prepletale projekcije, različne koreografije in glasbe, ki so predstavljale Gejino umetniško pot ter razkrile paleto njenih talentov od igre, plesa, koreografije, ukvarjanja z modo in nevarnega plesa z ognjem. Ob elektronski glasbi didžeja Brleeja so vsi sodelujoči v zaključni skupinski koreografiji, vsak s svojo barvo na dlaneh, porisali belo Geji-no obleko ter na njej pustili vsak svojo sled. AB, foto: GrupA 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Županske volitve po stari lemberški zgodbi. Zmagal je najsposobnejši, to je žgancev najbolj ješč kandidat. Lemberška gospodinja Cvetka do kandidata Pepija Čakša (šmarskega župana) ni bila prizanesljiva. Z žganci do župana Lemberžani so odprli obnovljeni rotovž ter opravili šaljive županske volitve -Bika v turn niso vlekli ki smo ga dolgo čakali,« je v svojem govoru spomnila lemberška rojakinja iz Ljubljane Marja Lorenčak Kiker, ki se je oktobra na posebno željo poročila v lemberškem rotov-žu. Lorenčakova, ki je kusto-dinja narodne galerije, ima za postavitev zbirke in obnovitvena dela velike zasluge. »To je dogodek, ki smo ga želeli, pripravljali in je vreden tega trga,« je nadaljeval vzneseno župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš. Občina je za 140 milijonov evrov vredno naložbo prispevala dve tretjini denarja, ostalo Evropska unija s sredstvi za razvoj podeželja. Slava Lemberžanom Nekateri krajani šaljivih zgodb o Lemberžanih ne marajo, drugi se jim smejijo. Za druge so v soboto uprizorili šaljive volitve novega lem-berškega župana, tako kot jih narekuje šaljiva lemberška zgodba. »Lemberžani so bili grozno brihtni že od nekdaj. Čez kraj so hodili vse sorte migeci in žigeci ter kri se je pomešala,« je pojasnjeval lemberško bistroumnost duhovit povezovalec programa Pankracij Lemberški, ki ga je igral Igor Habjan iz Šmarja pri Jelšah. Lemberška gospodinja Cvetka Lorenčak Koražija je za sobotne županske volitve skuhala ogromno skledo žgancev, ki jih je nato od daleč metala v usta štirih kandidatov za župana. Volilni žganci morajo biti obvezno trdo kuhani, ker se mora, če padejo na kandidatovo glavo, to seveda slišati. Sedanjega krajevnega župana, predsednika Ks Lemberg Janka Straška, ki je stavil na svojo urejenost, so izzivali nekdanji predsednik KS Uroš Lorenčak, upoštevani krajan Miran Mernik ter dobro razpoložen šmarski župan Pepi (Jože) Čakš. »Jaz bi v Lembergu postavil nov hlev za bike, cerkev pa bi razširil drugače kot v stari zgodbi o Lemberžanih,« se je glasil Čakšev volilni program. Lorenčak je stavil na svojo visoko postavo, ki bi bila po Pan-kracijevi presoji za storže obirati, Mernik na svojo lepoto, ki naj bi očarala nežnejšo volilno bazo. V hudi konkurenci je zmagal najbolj žgancev ješč Pepi Čakš, ki je uspel še izjaviti: »To je bila moja najtežja volilna kampanja!« In čisto resno je na koncu dodal: »Šaljive zgodbe o Lemberža-nih so pomembna kulturna dediščina!« BRANE JERANKO Foto: GrupA Nekoč je bil v obsoteljski pokrajini bogat trg Lemberg, ki je po prestavitvi glavne ceste začel ugašati. Kljub zatonu ostaja vse do danes eden najlepših in najbolj ohranjenih srednjeveških trgov v Sloveniji, in sicer z znamenitim rotovžem, kjer je uradoval prvi mož Lem-beržanov. Po obnovi rotovža je bila v soboto velika in odmevna slovesnost. V Lembergu so odprli že tretjič obnovljeni rotovž, kjer je po novem muzejska zbirka o bogati preteklosti trga, nekdaj s petimi gostilnami, z usnjarji, s kovači, trgovci, steklarji, z mesarji ter še s kom. Trg Lemberg je prav tako imel lastno občino in lastno župnijo, katere sedež so v 18. stoletju prenesli na sosednjo Sladko Goro, kar je večno tekmovalnost med krajema še poglobilo. Od vsega so se do dandanes ohranili čudovit rotovž, dve cerkvi ter urbanistična trška zasnova iz 14. in 15. stoletja, saj hiš ni- so več podirali. Še bolj kot Lemberg slovijo daleč po Sloveniji Lemberžani, ki so jih veliko revnejši sosedi smešili na različne načine. Slava Lembergu Organizatorji so sobotno slovesno odprtje obnovljenega rotovža želeli pripraviti kot velik dogodek, o katerem se bo še dolgo govorilo. Prav tako so hoteli ustvariti vzdušje nekdanjih sejmov v Lem-bergu, z lončarjem, s kovačem, z lectarjem, s suhoro-barjem ter konjeniki, vendar jim je »poscana« Zofka tako hudo ponagajala, kot da bi imela najhujše vnetje mehurja. Dogajanje so zato preselili pod velik šotor, kjer so se stiskale celo stojnice, s katerimi so želeli ustvariti delček nekdanjega sejemskega vzdušja. Stojnice so imeli različni ponudniki, od šmar-skih čebelarjev do Društva kmetic Ajda ter do družine Žavski iz Svetega Štefana, ki izdeluje iz svinjske kože iz-puhnjence (ocvirke). Njihove izpuhnjence je med lanskim obiskom Svetega Štefana grizljala, skupaj z oboževalci, celo sama La Toya. Za sobotne sladkosnede je bila stojnica lemberških gospodinj, ki so pripravile sirovo »zavihječo«, jerpico, sirovo in »japkovo« pogačo ter izjemno mlinče-vo potico po lemberškem receptu, ki jo bodo zato posebej zaščitili. Manjkale niso niti lutke, ki so predstavile zgodbo o strašnem zločinu, z nevarnim tolovajem, ki je ukradel suknjič ter nato še največjo kokoš, katere življenje je spravil v nevarnost. Sodnik je dal tolovaja privezati na lem-berški »pranger«, sramotilni steber, ki so ga zdaj obnovili skupaj z rotovžem. Na ro-tovž so med obnovo postavili celo roko pravice, ki je delo kiparja Mirsada Begiča. Velikih besed, vrednih velikega dneva za Lemberg, ni manjkalo. »To je čudovit dan, Obnovljen rotovž v Lembergu, na katerega so postavili roko pravice, je obiskalo kljub izrazito neprijaznemu vremenu veliko ljudi. Iz muzejske zbirke v obnovljenem lemberškem rotovžu, za katero ima posebne zasluge rojakinja, kustosinja Marja Lorenčak Kiker. Lani se je v lemberškem rotovžu na svojo željo tudi poročila. Mlinčevo potico iz Lemberga, ki jo tamkajšnje gospodinje pripravljajo po posebnem receptu, bodo uradno zaščitili. Sem lahko tvoj do konca življenja? Živali računajo na vas! »Vse nam pride prav.« - V soboto dobrodelna akcija Po_ • vv • v • 1 • . • v v r~w • magajmo zapuščenim živalim zavetišča Zonzani Se vam doma valjajo odeje, gumijaste igrače? Bi radi storili nekaj dobrega za zapuščene živali? Razmišljate, kako bi otroke naučili odgovornega ravnanja do ostalih bitij? Vse to lahko naredite naenkrat - in sicer to soboto od 10. ure naprej pred Mestnim kinom Metropol. Ali ste na primer vedeli, da so občine, v kateri so našli zapuščeno žival, dolžne zanjo poskrbeti tako, da plačajo stroške enomesečnega bivanja v zavetišču? Najbrž ste. Še vedno pa marsikdo misli, da je s tem za žival doživljenjsko poskrbljeno. Da bo tudi v primeru, če se zanjo ne bo našel nov lastnik, mirno živela naprej. Ne! Če je vi ne boste rešili, je nihče ne more. Se pa v zavetišču trudijo in tudi tiste živalice, ki v mesecu dni niso uspele s svojim šarmom prepričati kakšnega obiskovalca, naj ga posvoji, še nekaj časa obdržijo. A na lastne stroške. Četudi strošek oskrbnika (tudi ti namreč morajo za svoje delo dobiti plačilo) pustimo ob strani, je tu še vedno strošek hrane. Zato je za zavetišče vsaka vaša pomoč, ki jo boste lahko v soboto prinesli pred kino Metropol, tako zelo dobrodošla, pravi vodja zavetišča Zonzani Tatjana Lenko: »Precej živali imamo tudi do pol leta tukaj, ker se vedno komu od nas zdi, da bi lahko zanj našli novega posvojitelja in ga enostavno ne moremo po mesecu dni kar uspavati. Sploh po prvih 14 dneh, ko izgubijo strah, postanejo tako prikupni, prisrčni. Težko je takšnega humano usmrtiti. A treba je nekako pokriti tudi stroške te oskrbe. Zato je dobrodošla hrana, igrače, da se zamotijo, da jim ne postane življenje tukaj preveč enolično, pesek za mačke, karkoli, vse pride prav.« Zakaj ne ... če lahko Trenutno je v zavetišču 22 kužkov ter nekaj muck, ki, če bi se držali črke zakona, ne bi bile več med živimi. A kako uspavati na primer ku-štravke, ki so pred petimi me- seci prišle v Zonzani še kot povsem majhne kepice? Kdaj prekiniti upanje za mlado nemško ovčarko, ki zaradi daljše spodnje čeljusti na prvi pogled res ni najbolj prikupna? »Nam se ne zdijo manj prikupne. Ko se te živali s toplim kožuščkom stisnejo k tebi, jih ne moreš imeti nič manj rad,« jasno pove dolgoletna članica Zonzanijeve-ga tima Nada Goričan. Kar nekaj pasjih in mačjih mladičkov brez Nadine vztrajnosti in nege ne bi preživelo. Če ne gre drugače, si Nada majhne kepice, ki na vsake tri ure potrebujejo hrano, odnese domov. »Od teh se je potem, ko le najdejo novega lastnika, najtežje ločiti.« Težave z ločitvami ima tudi na videz krepak mož Ciril Pilih, bolj poznan kot Cic. »Vedno je kakšen pes, ki bi ga imel doma, zato je pri tem delu potrebna močna samodisciplina. Še posebej so mi pri srcu velike pasme. Zadnjič smo imeli eno nemško dogo, ki bi jo najraje kar domov odpeljal. Pa tisti mešanček z anatol-skim ovčarjem ...« Pa da ne bomo izpostavili le slabe plati. V glavah ljudi se je v zadnjih letih ogromno spremenilo. Pes, ki ga dobiš v zavetišču, ni zaradi tega manj vreden ljubezni ali prikrajšan za ustrezno nego. Psičke niso več na »črnem seznamu«, prav tako so s tega spiska črtani poškodovani in Malo, prikupno »gnezdeče« v rokah drži nova moč zavetišča Laura. starejši psi. Še vseeno vsi v tako kratkem času, kot je mesec dni, ne morejo najti dovolj »odprtih« lastnikov. Za- kaj takšnim ne bi pomagali mi? ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Zapuščenim živalim lahko pomagate tako, da zbirate odeje, igrače, ovratnice, povodce, košare, hrano, priboljške ... ter jih to soboto (jutri) prinesete v Celje pred Mestni kino Metropol. Tam bodo med 10. in 14. uro predstavniki zavetišča, ki bodo predstavili svoje delo, delili koristne nasvete o pravilni negi in ravnanju z domačimi živalmi, možnostmi posvojitve živali in podobno. Ob 18. pa si boste lahko ogledali film Želvino osupljivo potovanje ter tudi z nakupom vstopnice prispevali nekaj za dobrobit živali. Dobrodelno prireditev na pobudo prostovoljke Nine Štarkel pripravljata zavetišče Zonzani in Mestni kino Metropol. Cicu so pri srcu bolj veliki psi. Se pa odlično znajde tudi kot »nadomestna mati« mladičem. m LJUDSKA! CANKARJEVA ULICA 1, 3000 Celje, Slovenija CELJE VABIMO K. VPISU Ker Je več znanja danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si • Brezplačna Osnovna šola za odrasle • Tehnik računalništva - SSI • Tehnik elektronskih komunikacij - SS/ • Računalnikar - SPI • Predšolska vzgoja - PT in SSI •Splošna gimnazija - 3. in 4. letnik • Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli •Trgovec -1.,2.,3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE • Tečaji tujih jezikov - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina • Priprava na mednarodne certifikate iz nemščine in angleščine • Retorika in komunikacija > Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul > Računalništvo - word, excel, internet, ECDL ' Desetprstno slepo tipkanje > Težka gradbena mehanizacija 1 Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE ' Računovodja / računovodkinja ' Knjigovodja / knjigovodkinja ' Posrednik / posrednica za nepremičnine ' Hišnik / hišnica * Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj * Polagalec / polagalka talnih oblog * Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI ' CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje ' SSU - Središče za samostojno učenje 1 Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj Čas za sprehod! Vmes pa kužke lahko razvedrite s kakšno igračko. »Tudi teh se bodo naši zelo razveselili,« pravi vodja zavetišča Tatjana Lenko. Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@iu-ceije.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Nogometna evforija se stopnjuje Slovenska nogometna reprezentanca je v torek pod Pohorjem začela priprave na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Reprezentanti so se z navijači družili tudi v Celju. Navdušenci okroglega usnja so lahko v Celju pozdravili Nej'ca Pečnika, Aleksandra Šeligo in Roberta Korena, ki so bili nekoč ključni igralci CM Celja. Do začetka mundiala ostaja le še 22 dni. Reprezentanca v nedeljo odhaja na priprave v italijanski Brunico, kjer bo odigrala prijateljsko srečanje z nižjeligašem, generalka pred začetkom prvenstva pa bo 3. junija v Mariboru z Novo Zelandijo. Nejc Pečnik, ki nastopa v dresu portugalske ekipe Nacionala, je bil zadovoljen, da se je vrnil v Celje: »Veliko lepih spominov imam iz Celja in čudovito mi je spet tukaj, kjer sem preživel večino svoje nogometne kariere. Mi je kot drugo domače mesto v Sloveniji. Na Portugalskem sem se v prvi sezoni dobro vklopil in verjamem, da lahko v prihodnji dodam še večji delež ekipi, ki ima za portugalsko ligo visoke cilje.« Moštvo Nacionala domuje na otoku Madeira: »Življenje na otoku je zelo lepo in počutim se su- per. Vedno več turistov prihaja in mislim, da kar zadeva tujino, sem izbral dve odlični lokaciji. Najprej Praga, zdaj Madeira in upam, da bom nadaljeval v takšnem slogu. Trenutno so vse misli uprte v reprezentančno akcijo in presrečen sem, da sem del nje! Nestrpno pričakujem tekmovanje, ki je največje na svetu, in tega se neizmerno veselim. Potrudil se bom, da bom priložnost izkoristil z obema nogama.« Pokomentiral je tudi 1. slovensko nogometno ligo, ki se s Portugalsko težko primerja: »Še vedno stiskam pesti za Celjane. Na koncu se jim spet ni izšlo za Evropo, a Z leve: Robert Koren, Aleksander Šeliga, Nejc Pečnik se vidi, da se dobro dela in upam, da bodo tako nadaljevali. Da je Koper prvak, je nekaj novega in verjamem, da se lahko naslednjo sezono to še nadgradi in da bo še več ekip v borbi za naslov.« Lepi občutki so preplavili tudi Aleksandra Šeligo, vratarja Sparte iz Rotterda-ma: »Vedno kadar se vrnem v Celje, mi je zelo lepo, kajti to je moje mesto. Tukaj sem odraščal in se nogometno izobrazil. V Sparti je zdaj sezona že za nami, in čeprav nismo bili uspešni, lahko povem le najlepše. Je velika in prijetna izkušnja. Spoznal sem veliko novih ljudi. Seveda sem tudi zelo vesel, da sem lahko član reprezentance, ki se je uvrstila na SP. Sledijo težki treningi in vsi že komaj čakamo, da se začne. Skupina, v kateri bomo igrali, je težka, ni pa nepre- Celjski prvoligaš CM Celje se že pripravlja na novo sezono, vsaj kar se tiče igralskega kadra. Zvestobo klubu je namreč podaljšal nekdanji kapetan Sebastjan Gobec, ki bo v Areni Petrol ostal do 31. maja 2012. magljivih nasprotnikov. Če bi nam v prvi tekmi uspelo premagati Alžirijo, potem je mogoče vse.« Na vprašanje, ali ga lahko še kdaj vidimo v dresu CM Celja, je odvrnil: »O tem je težko govoriti. Trenutno si želim še nekaj let ostati v tujini, zatem pa ko bi se moja kariera začela zaključevati, bi z veseljem prišel.« Otvoritvena tekma na SP bo 11. junija v Johannesbur-gu. Slovenci bodo prvo tekmo v skupini C z Alžirijo odigrali dva dni kasneje. MITJA KNEZ Foto: TimE Toskić podpisal novo pogodbo Državne prvake čaka po zmagi v Ormožu še tekma z Gorenjem, ki bo na sporedu jutri ob 17.30. Dva dni pred zadnj'o letošnjo tekmo pa so v klubu podpisali novo pogodbo o sodelovanju z Alemom Toski-ćem, po kateri bo Toskić v Celj'u ostal najmanj' do konca sezone 2012/13. Direktor celjskega rokometnega kluba Roman Pungartnik pravi, da celotna sezona govori v prid Toskiću: »Lahko smo veseli, da imamo takšne igralce. Toskić je izjemen ne samo na parketu, temveč tudi izven igrišča. Dosega dobre rezultate, je tudi naš najboljši strelec in odličen vodja. Zato se ni bilo težko odločiti, da z njim predčasno podaljšamo pogodbo, čeprav je bila njegova pogodba veljavna še eno leto.« O ostalih igralcih je Pungartnik povedal, da imajo prav vsi takšne možnosti, kot jih je imel Toskić: »Zelo vesel bi bil, če bi lahko pogodbe podaljšali vsem, ampak to je šport in vemo, da ne gre tako. Lahko pa potrdim, da se nam bodo v prihodnji sezoni pridružili vsaj štirje naši mladinci, ker imamo resnično dobre mlade igralce.« Kar se tiče novih okrepitev, so Celjani vsak dan prisotni na evropskem trgu in kot pravi direktor, z igralci ne bodo trgovali in jih kupovali za vsako ceno. Ogled jutrišnje tekme z Velenjčani bo za ljubitelje rokometa brezplačen. Ker so pi-vovarji drugo lovoriko predčasno spravili pod streho, so imeli teden namenjen sproščanju: »Na tekmah, ki jih ne igraš pod pritiskom, si lahko zelo dober. Verjamem, da bo dvorana polna. Poskrbeli smo za navijače, saj se bo veliko dogajalo pred, med in po tekmi. Podelili jim bomo tudi darila v zahvalo za njihovo podporo,« je zadovoljen z iztekom sezone še dodal Roman Pungartnik. MK Foto: SHERPA (arhiv NT) Alem Toskić Sprejem za Ratejevo in Drapića Potem ko je Martina Ratej v Dohi izboljšala svoj slovenski rekord v metu kopja, so ji včeraj v Šentjurju pripravili sprejem. Sprejem, ki ga je pripravila Športna zveza Šentjur, ni bil namenjen le Ratejevi, članici AK Šentjur, ki je osvojila 3. mesto na diamantni atletski ligi, temveč tudi Denisu Drapi-ću. Drapić, član Taekwon-do kluba Ahac Šentjur, namreč velja za enega najboljših tekvondoistov v Sloveniji, ki je pretekli teden na evropskem prvenstvu na Švedskem osvojil naslov članskega prvaka v kategoriji do 71 kg. MOJCA KNEZ Zvesti navijači svoje idole v polfinalu spremljajo še bolj napeti, saj si vsi potiho želijo še korak višje, to je finale DP. Šentjur v boj za izenačenje V prvi polfinalni tekmi državnega košarkarskega prvenstva so Šentjurčani gostovali v Ljubljani pri Olimpiji in izgubili s 75:94. Olimpija je že pred začetkom veljala za favoritinjo in je to vlogo tudi upravičila. A se gostje niso zlahka predali, sploh ker so imeli številno podporo s tribun. Šentjurskih navijačev se je v Tivoliju zbralo več kot ljubljanskih privrženecev, saj so predstavljali večinski del publike. Tekma se je začela obetavno predvsem za domačine, ki so dobili tako prvo kot drugo četrtino. Na odmor so šli Ljubljančani s 13 točkami prednosti, kar ni ustavilo Šentjurja. Igralci Damjana Novakoviča so se v 25. mi- nuti približali na 49:43 in tri minute kasneje na 59:55. A žal ni bilo dovolj, da bi prišli do izenačenja, kajti Olim-pija je imela izjemen strelski dan. Zadela je kar 16 trojk, Šentjur devet. Domačini so v zadnji četrtini prevzeli vajeti v svoje roke, povsem so zaustavili Sandija Čebular-ja in Marcusa Crenshawa, ki sta dosegla 12 oziroma 14 točk. Najboljši strelec je bil s 16 točkami Teo Šimović. A gostje na tekmi kljub dobremu odporu niso zaigrali svoje igre, niso bili sproščeni. Sploh zadnjih 10 minut, ko so bili povsem v krču. Ni jim stekel met, šele v 34. minuti so po metu Petra Jova-noviča prvič zadeli v zadnjem delu igre. Jahači odjahali kljub dežju Primož Rifelj po trenutnem vrstnem redu zaseda 1. mesto v skupnem seštevku za pokal Slovenije v članski kategoriji. Fiba o Niki Barič Na spletni strani mednarodne košarkarske zveze Fiba so v sredo objavili obsežen članek o članici Ženskega košarkarskega kluba Merkur Niki Barič. Avtor članka 17-letnico primerja z biserom in s čudežno deklico, ki je kljub rosnim letom že dosegla neverjetne uspehe. O mladi organizatorki igre še v presežnikih pravi, da so taki uspehi pri le 17 letih plod posebnega talenta, ne le v fizičnem smislu, temveč tudi glede psihološke pripravljenosti, še posebej ko otroci izpuščajo mnoge običajne aktivnosti svojih sovrstnikov. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Olimpija tako vodi z 1:0 v zmagah (v finale se uvrsti ekipa z dvema dobljenima tekmama), naslednja tekma pa bo jutri v dvorani Hruševec, kjer čaka Ljubljančane, kot pravi Blaž Ručigaj, pravi pekel: »Res, da nismo imeli prave igre v Ljubljani, ampak bomo zato še toliko več dali od sebe v domači dvorani. Hvala vsem navijačem. Verjamem, da jih bo jutri še več in da bodo naš šesti igralec na parketu.« Tekma se bo zaradi prenosa na nacionalni televiziji začela že ob 18. uri. Na drugem polfinalnem obračunu sta se merila Krka in Helios, s 83:65 so slavili Novomeščani. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Niko Barič avtor celo primerja s Špancem Rickyjem Rubiem. PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 1. tekma polfinala končnice: Union Olimpija -Šentjur 94:75; Ožbolt 25, Ilievski 19; Simović 16, Crenshaw 14, Čebular, Lapor-nik 12, Ručigaj 6, Ferme 5, Alispahić, Sebič 4, Jovano-vič 2. (KM) Na Pokalu Slovenije v preskakovanju ovir v Centru konjeniškega športa Celje so se minuli konec tedna merili najboljši slovenski jahači. V treh dneh konjeniškega turnirja se je pomerilo več kot 100 najboljših slovenskih jahačev. Tekme za pokal Slovenije so bile na višinah zaprek 140 cm za člane, 130 cm za mlajše mladince do 18 let in 110 cm za mlajše mladince do 14 let. Kljub slabemu vremenu so organizatorji nemoteno izvedli tekmovanje na zunanjem parkurju (tekmovalnem prostoru), saj je ta zaradi izdelave, sestave tal in druge opreme posebnost v tem delu Evrope. Te posebnosti parkurja omogočajo izvedbo tekme v vsakršnih vremenskih pogojih. V članski kategoriji je zmagala Ce-ljanka Hana Travner, ki tekmuje za KK Velebiro, 2. mesto je zasedel Andrej Kučer iz ŠD Center konjeniškega športa Celje, tretji pa je bil Robi Skaza iz KK Velenje. MOJCA KNEZ ur u' L. I s- ď Vli ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 22. 5. NOGOMET 3. SL - vzhod, 24. krog: Veržej - Šmartno, Rogaška Slatina: Mons Clauidus - Čar-da, Štore: Kovinar - Maleč-nik (17). Štajerska liga, 24. krog: Vransko - Partizan Fram, Šmarje - Bistrica, Šoštanj -Rogaška (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (17.30). KOŠARKA 1. SL, 2. tekma polfinala končnice: Šentjur - Union Olimpija (18). Nedelja, 23. 5. NOGOMET 3. SL - vzhod, 24. krog: Odranci - Simer Šampion, Kuzma: Tromejnik - Zreče (17). Zmaga celjskim atletinjam Atletinje celjskega Kladivarja so konec tedna zmagale na dvodnevnem ekipnem državnem prvenstvu v Celju. Pri članih so bili Celjani četrti, Velenjčani pa peti. Med domačinkami so zmagale Marina Tomič na 100 m z ovirami (13,98 sek), Jolanda Batagelj na 1.500 m (4:34,58), Maruša Černjul v skoku v višino, Mateja Golenač na 3.000 m in Živa Klarer Rebec v metu kopja, med njihovimi klubskimi kolegi pa Jolandin mož Andrej Batagelj v troskoku (15,64 m). DEAN ŠUSTER Pokal za naslov državnih ekipnih prvakinj je prevzela Jolanda Batagelj. Majski krog V nedeljo se nam v Celju obeta ena največjih kolesarskih prireditev na Celjskem, Majski krog. Gre za rekreativni dogodek, ki vsako leto privabi na stotine kolesarjev. Namen že 5. Majskega kroga, ki ga podpira tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje, je aktivno preživljanje prostega časa in spodbujanje zdravega načina življenja. Tudi letos je predvidenih šest štartnih mest, in sicer v Celju, Vojniku, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Žalcu in Štorah. Poti do cilja, ki bo pri nakupovalnem središču Citycenter Celje, so različno dolge in speljane po stranskih poteh, deloma tudi okoli Šmartinskega jezera. Skupine kolesarjev bodo spremljala spremljevalna vozila, vendar bo vožnja pod običajnimi prometnimi pogoji, kar pomeni, da ne bo posebnih zapor. Štart za vse kolesarje bo ob 10. uri. MOJCA KNEZ 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Tragedija pri Ljubečni: povzročitelj za 7 let za zapahe Vasja Niegelhell »nevaren za v promet« - Zaradi alkohola zmanjšano prišteven - Oškodovanke: »Opravičilo ni dovolj, kazen je prenizka!« »Nevarno je, da imate vozniško dovoljenje in da vozite! Vaša dejanja v prometu so bila huda, niso se zmanjšala, temveč le stopnjevala,« je celjski okrožni sodnik Marko Brišnik v sredo dejal 31-letnemu Vasji Niegelhellu. Ta je močno pijan in s preveliko hitrostjo 26. aprila lani na avtocesti pri Ljubečni trčil v avtobus, poln deklet. Pred leti pa je povzročil tragedijo že na Primorskem, ko je na motorju, ki ga je vozil s preveliko hitrostjo, umrl sopotnik. Za nesrečo pri Lju-bečni je Niegelhell dobil kazen 5 let zapora, zaradi pobega s kraja nesreče 8 mesecev zapora. Ker je smrtno nesrečo na Primorskem povzročil že pred leti in lani kršil pogojno kazen, bo moral presedeti še leto dni in šest mesecev zapora. Skupno: sedem let za zapahi. »Pet let za nesrečo pri Ljubečni ni dovolj. Moral bi dobiti najvišjo kazen,« je dejala Klavdija Kolenko, ena izmed poškodovank v avtobusu. Ko-lenkova se tudi med izrekom sodbe v dvorani ni mogla zadržati. Ko je pred senat še zadnjič stopil Niegelhell in dejal, da mu je žal, mu je želela odgovoriti, a sodnik ni dovolil. Vasja Niegelhell. V času nesreče je imel najmanj 1,73 gramov alkohola na kilogram krvi, v avtobus, poln deklet, je trčil s hitrostjo 152 km/h. S kraja trčenja je pobegnil, ne da bi nudil pomoč ponesrečenkam. Dejanje je obžaloval. Pred leti je zaradi prevelike hitrosti že povzročil nesrečo, v kateri je umrl njegov prijatelj. Vprašali smo jo, kaj bi mu povedala. »To, da se ni opravičil nam, ampak sodniku. Nam, dekletom, ki smo bila v avtobusu, ni rekel v obraz, da mu je žal!« In ni bilo videti, da je kdo takšno opravičilo sploh sprejel. »Jasno je, da se bo že zaradi bontona opravičil, vprašanje pa je, če je mislil iskreno in resno,« je dejal oče pokojne Damjane, Janez Hribar. »Če bo fant v teh letih >prišel k sebi< in dojel, kaj je storil, je tudi takšna zaporna kazen dovolj. Toda to meni hčerke ne more vrniti,« je še dodal. Je pa sodni senat, kot smo točno predvidevali, vendarle spremenil obtožnico in Nie-gelhella obsodil zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in ne zaradi kaznivega dejanja predrzne vožnje. Po prvotni obtožnici je namreč povzročitelju grozilo do 12 let zapora, po v zadnjem trenutku spremenjeni obtožnici pa je najvišja možna kazen 8 let zapora. Že pred časom smo pisali, da bo opredelitev kaznivega dejanja predrzne vožnje v novem kazenskem zakoniku pomenila pogoste spremembe obtožnic. Dogajanje, analiziranje in utemeljevanje na sojenjih je namreč drugačno od preiskave v začetni fazi. Z drugimi besedami, odvetniki so na sojenjih brezkompromisni in zdajšnji členi, vezani na povzročitev najhujših tragedij, jim pač omogočajo, da se sklicujejo na to, da ni šlo za predrznost v prometu, ampak za malomarnost. Zaporna kazen je na koncu manjša od sprva predvidene in zagrožene. »Obtožnico smo spremenili zato, ker v vašem primeru ni šlo za predrzno vožnjo. Bila pa bi predrzna vožnja, če bi vozili enkrat več od dovoljene hitrosti ali če bi vozili v nasprotno smer po avtocesti oziroma če bi to storili zaradi stave, denimo. Ali pa če bi drzno prehitevali na cesti in bi vam nasproti pripeljalo drugo vozilo. Vi ste sicer res vozili prehitro, a ni šlo za prehitevanje, temveč za izogibanje avtobusu pred vami. Opazili ste ga prepozno, zato se v tistem trenutku reagirali instinktivno, kot ste vedeli in znali,« je dejal Brišnik. Nato se je obrnil še k oškodovanim: »Vem, da kazen ne more povrniti ljubljene osebe, vendar pa mora sodišče odločiti pravično in pravilno.« Tožilka Marija Sladič do Niegelhella ni bila prizanesljiva. Zanj je zahtevala devet let in 5 mesecev zapora (po obtožnici za predrzno vožnjo). To je enotna kazen, v katero je štela tudi izrečeno Bo druga sodba sedemnajst let po streljanju vzdržala? 15 let za dva poskusa umora in napeljevanje k temu - Dolga leta čakanja na ponovno sojenje olajševalna okoliščina? V Celju se je v torek končal sodni proces proti Tomažu Starini in Zdravku Šobi. Šoba je bil zaradi dveh poskusov umora obsojen na 9 let zapora, Starina pa zaradi napeljevanja k tema kaznivima dejanjema na šestletno zaporno kazen. Gre za primer iz davnega leta 1993, ko sta bila vpletena v streljanje pred lokalom Martin-čič v Radečah. So pa Starini in Šobi sodili že pred leti. Takrat so Starino obsodili na sedemletno zaporno kazen, Šobo pa oprostili. A je višje sodišče sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje. Tega je v torek končala sodnica Marjana Topolo-vec - Dolinšek, ki je odločitev senata razlagala skoraj dve uri. Pričakovati je, da se bosta zagovornika obsojenih pritožila na izrečeno kazen. Starina naj bi se zaradi konoplje leta 1993 zapletel v spor z znancem Brankom Jevševar-jem, nato pa Šobo nagovoril k streljanju, je razlagala sodnica. Šoba je streljal z vojaš- Zdravko Šoba in Tomaž Starina bosta morala v zapor, če bo sodba pravnomočna. kim orožjem proti avtomobilu, kjer je sedel Jevševar, zadel pa je njegovega sopotnika Roberta Ribiča v glavo in hrbtenico, zaradi česar je ta na invalidskem vozičku. Sodišče je verjelo vsem pričam, ki so v času streljanja na kraju opazile Šobo, predvsem Ribiču, ki trdi, da je videl Šobo, kako strelja. In tudi vsem izvedencem, še posebej tistemu, ki je govoril o načinu in kotih streljanja. Le nekaj ur po dogodku so policisti Šobi zasegli tudi jakno, na kateri so bile sledi streljanja, toda Šoba se je zagovarjal, da so to sledi, ki V lanski nesreči je umrla Damjana Hribar, Renata Kosmatin je bila v življenjski nevarnosti, pet deklet je bilo hudo poškodovanih, sedem pa lažje. Večina poš-kodovank bo posledice čutila vse življenje, njihova rehabilitacija in operacije še niso končane. Mojca Hribar, sestra umrle, je dobila tudi hude telesne poškodbe, zaradi katerih se trenutno zdravi v zdravilišču, zato sodbe včeraj ni mogla spremljati. Strta starša umrle Damjane Hribar, Janez in Melita Hribar. Hčerka Mojca, ki se je v nesreči hudo poškodovala, na izrek sodbe ni mogla priti. Zdravi se v zdravilišču. so se na jakno prenesle z njegove vojaške obleke. Čeprav bi bilo to teoretično mogoče, pa sodišče spet ni verjelo njemu, ampak dokazom, ki so govorili drugače. Iz razlage sodbe je razvidno, da se je sodni senat v zelo veliki meri oprl na lansko rekonstrukcijo in ogled kraja dogodka. Sodnica je dejala še, da je Starina že pred tem dogodkom Jevševarju zaradi medsebojnega spora grozil z ubojem. »Ne bom rekla, da gre za mafijske oziroma mamilarske obračune, kot se je izrazil eden izmed odvetnikov v tej zadevi. Zagotovo pa je šlo za medsebojni spor zaradi prevlade enega nad drugim. Starina, nabavili ste si tudi pištolo, v tistem času vredno 700 nemških mark, čeprav ste dejali, da nimate denarja in da se težko preživljate. Temu seveda ne moremo verjeti, če pa ste za pištolo odšteli 700 takratnih mark ...« je Starini razlagala Topolovec - Dolinškova. Za Šobo je obramba dejala, da gre za osebo, ki ni problematična, toda sodnica je bila neizprosna: »Dejstvo pa je, da ste v času poskusa umora pravzaprav prekršili pogojno kazen za drugo kaznivo dejanje. Za štiri kazniva dejanja ste bili kaznovani. Redno ste popivali, tudi udarili naj bi partnerko . « Kot olajševalno okoliščino pa so upoštevali časovni odmik od dogodka. So torej leta, ko se tako dolgo čaka na prvo ali ponovno sojenje, pravzaprav v plus obtoženim? SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA kazen za nesrečo na Primorskem. Sodbo bo zdaj preučila, nato pa naj bi se pritožila, ker: ». me zelo zanima, kaj bo višje sodišče poreklo na to, da je senat spremenil očitano kaznivo dejanje.« Sodne obravnave so od lani decembra, ko se je sojenje tudi začelo, spremljale skoraj vse ponesrečenke in straši pokojne Hribarjeve. Pogosto s solzami v očeh. Zaradi bolečine in tudi šoka predvsem nad slišanimi izjavami Nie-gelhellovega odvetnika Petra Žnidaršiča. Ta je ves čas del krivde želel prevaliti na voznika avtobusa Damjana Inti-harja, češ da je Niegelhell vanj trčil, ker je voznik avtobusa nenadoma zapeljal levo. Toda sodišče je v celoti podprlo mnenje prometnega izvedenca Željka Leskovška, ki je trdil, da bi 31-letnik lahko varno prehitel avtobus, če bi ga pravočasno opazil. »Ne gre prezreti, da je Hribarjevo vrglo iz avtobusa! Vrglo jo je,« je pred izrekom sodbe v zaključnem govoru poudaril odvetnik. »To se ne bi zgodilo, če bi imel avtobus varnostne pasove!« Naj spomnimo še, da sta psihiatrinji Maja Rus Makovec in Martina To-mori presodili, da je bil povzročitelj v času nesreče v bistveno zmanjšani prištevnosti - zaradi alkohola. »Zato ne bi smel biti kriv, da je s kraja nesreče pobegnil in da ni pomagal ponesrečenkam,« je pripomnil odvetnik. Ker je bil torej močno pijan, se pač ni mogel zavedati, da bi s svojo vožnjo lahko koga ogrožal, je še pribil! Oškodovanke so v solzah med poslušanjem takšnih zaključnih besed obrambe, ko je tudi v tem primeru odvetnik alkohol pravzaprav želel predstaviti kot olajševalno okoliščino, v solzah zmajevale z glavo, ogorčeni sta bili tudi tožilka in pooblaščenka oš-kodovank. Sodni senat je pri odločitvi vzel na znanje njegovo zmanjšano prištevnost v času nesreče, ne pa v času pobega s kraja. »Toda krivi ste, da ste s kraja pobegnili! Priče so povedale, da ste prišli do avtobusa, se naslonili na okno in pogledali v vozilo. Videli ste, da so bila dekleta poškodovana, a ste pobegnili in jim niste pomagali,« je razlagal Brišnik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Prometni izvedenec Željko Leskovšek. Čeprav je Niegelhellov odvetnik Peter Žnidaršič želel del krivde zvaliti na voznika avtobusa, je Leskovšek ostal neomajen. Njegova raziskava podatkov o nesreči je kazala drugače. Niegelhellu so izrekli tudi prepoved vožnje motornega vozila za dve leti in odvzem vozniškega dovoljenja za 2 leti. To pomeni, da dve leti po prestani kazni ne bo smel voziti. Podaljšali so mu tudi pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. £ o v <ù ■ "3 v O ■ ^m "O <3 ® (C Požar na Kalobju podtaknjen? V torek, okoli enih zjutraj, je zagorelo v kraju Tr-no na Kalobju. Zagorela je stanovanjska hiša, ki je v zadnjem času nenaseljena, in hkrati tudi bližnje gospodarsko poslopje. Ogenj je poškodoval ostrešje gospodarskega poslopja, slamnato kritino vrtne ute in srednjo etažo stanovanjske hiše. Največ škode je nastalo na stanovanjski hiši, v kateri je do nedavnega bival okoli 80 let star domačin. Uničeno je ostrešje hiše, zgornja etaža in soba v pritličju. Požar so omejili in pogasili gasilci iz Ka-lobja, Šentjurja, Slivnice in Dobja, na pomoč so jim priskočili tudi krajani. Po prvih ocenah se povzročena škoda giblje med 30 in 40 tisoč evri. Kriminalisti in policisti ne izključujejo možnosti, da je bil požar podtaknjen. MJ V ponedeljek je na območju Žalca večkrat zagorelo. Najprej v stanovanjskem bloku v Čopovi, zatem na pokriti tržnici na Savinjski cesti. Nato je v Ulici talcev požar zajel še več zabojnikov, od koder se je ogenj razširil še na parkirano osebno vozilo. Uničenih je tudi več cipres in izložbeno okno. Policisti in kriminalisti ne izključujejo možnosti, da so bili požari podtaknjeni. Požar, za katerega ni izključeno, da je bil podtaknjen, je največ škode povzročil na stanovanjski hiši. Mikrovalovne cigarete Ljubljanska mobilna carinska enota je pred dnevi na našem območju kaznovala tihotapca cigaret. Skupaj s policijo so cariniki na počivališču Lopata namreč med drugimi pregledali moldavski kombi. Njegov voznik je si- cer prijavil 200 cigaret. Cariniki pa so z rentgenom odkrili skoraj 20 tisoč cigaret različnih blagovnih znamk. Skrite so bile med prtljago, v ohišju mikrovalovne pečice, izdolbenem parketu, v hladilni torbi namesto izolacije, vre- čah s sončničnimi semeni in potovalnih torbah. Vse cigarete so bile opremljene z mol-davskimi tobačnimi znamki-cami. Carina je tihotapsko blago zasegla in zoper kršitelja podala predlog za uvedbo postopka o prekršku. Pripnite se in do(živite) Do konca maja poteka po vsej Sloveniji preventivna akcija Varnostni pas - pripnite se in do(živite). Gre za akcijo poostrenega nadzora nad uporabo varnostnih pasov in ustreznih zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok. Policisti izvajajo nadzor tako na avtocestah kot na regionalnih in lokalnih cestah, pod drobnogle- dom so tudi organizirani prevozi. Lani so v Sloveniji opravili posebno sistematično opazovanje uporabe varnostnega pasu v večjih mestih ter manjših krajih. Analiza je pokazala, da se ženske pogosteje pripnejo z varnostnim pasom v primerjavi z moškimi. V primerjavi z vozniki pa so deleži pripetih sopotnikov na sprednjem sedežu nižji, ra- zen kadar so sopotnice ženske. Uporaba varnostnih pasov na zadnjih sedežih pa precej zaostaja. Največ voznikov je pripetih na avtocestah in regionalnih cestah, najmanj pa na cestah v naselju. Številne izkušnje kažejo, da uporaba varnostnih pasov zmanjša število smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb za najmanj 40 odstotkov. polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 € Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Vprašanja pred odločitvijo Črviček v glavi mi ne dovoli samo neprizadeto spremljati predreferendumskih dogajanj in dokazovanj predstavnikov različnih strank in gibanj, kdo ima bolj prav. Menim, da bo glede na že izvedene ankete vsak glas odločilen, morda tudi moj, zato želim pred sprejemom tako pomembne odločitve nekaj informacij in pojasnil. Prepričan sem, da ne boste imeli težkega dela, ker je v času prevlade tiskanih in elektronskih medijev vse že večkrat arhivirano. Moja dilema za pravilno referendumsko odločitev je naslednja. Starejši Slovenci se navzlic starostnim tegobam še dobro spominjamo naših potovanj v Istro in dalje proti jugu. Potovali smo čez reko Dragonjo in nekje pred vrhom klanca nas je obcestna tabla obvestila, da smo v drugi republiki. Ob osamosvojitvi leta 1991 pa se je pojavil mejni prehod v dolini in vsa ozemlja na levi strani reke so bila čez noč na hrvaški strani. In zdaj pomembno vprašanje: kdo je dovolil postaviti mejni prehod na očitno naši, slovenski zemlji? Ali so ga morda Hrvati postavili na črno?! Menim in prepričan sem, da je takrat nastal izvirni greh z vsemi kasnejšimi posledicami. Naselja na levi strani reke in Piranski zaliv so bili podarjeni Hrvatom in vsa nadaljnja pe-telinjenja so le pesek v oči že tako slabovidne javnosti. Pomagajte mi osvežiti spomin na takratne vodilne v naši mladi državi. Kdo je bil takrat predsednik vlade? Kdo sta bila notranji in zunanji minister? Kdo je poveljeval vojski in bil minister za obrambo? Kdo je vodil parlament, v katerem so sprejemali pomembne odločitve? Če sosedje Hrvati niso z orožjem izsilili postavitve mejnega prehoda v dolini, potem so ga postavili, vsaj logično je tako, s privolitvijo naših vodilnih politikov! In zopet mi črviček ne da miru! Mar niso danes ti nekdanji funkcionarji proti sprejemu zakona o določitvi meje z arbitražo? Že vedo, zakaj! Muči me tudi vprašanje, ali so dovolili, če so, postavitev mejnega prehoda samo začasno ali so, ti vrli korenjaki, že takrat začrtali meddržavno mejo? Zanima me tudi, ali je dogovor, če je bil, kje zapisan in arhiviran? Spominjam se, da je bila nekoliko kasneje objavljena izjava hrvaškega predsednika dr. Tudžmana, da lahko, če bo potrebno, prestavijo mejni prehod v nekaj dneh. Tudi ta izjava mora biti nekje v arhivih. Če imamo Slovenci neizpodbitne dokaze, da takrat ni nihče kupčkal z našim ozemljem, potem imamo v rokah neizpodbitne dokaze, čigavo je to ozemlje, in z mirno vestjo bom zaokrožil DA. Če pa ni tako, potem nam Slovencem Bog pomagaj, ker bo arbitraža verjetno za nas polom. MARTIN FRECE, Rimske Toplice DeSUS o aktualnih vprašanjih V četrtek, 13. maja, se je na redni seji sestal Pokrajinski odbor DeSUS celjske regije z namenom razpravljati in sprejeti svoja stališča do aktualnih tem, o katerih trenutno teče polemika v Republiki Sloveniji. Po široki in temeljni razpravi je pokrajinski odbor sprejel kar nekaj odločnih stališč. V primeru podpore Grčiji, v kateri naj bi s sredstvi sodelovala tudi Slovenija, je pokrajinski odbor mnenja, da je prvi korak že storjen in da je treba obljubljeno pomoč ob določenih pogojih speljati do konca. Opozarja pa, da bi v primeru nadaljnjih zahtev po tovrstni pomoči, ki se znajo pojaviti s strani še katere ogrožene države, morali pogoje pomoči znatno zaostriti in zahtevati sodelovanje vseh držav EU in ne le tistih, ki uporabljajo evro kot nacionalno valuto. Pri obravnavi trenutno najbolj vroče teme v državi, to je referenduma o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško, je pokrajinski odbor mnenja, da je potrebno in koristno sporazum podpreti. Nerešen status meje med obema državama se mora končati, pri čemer je treba preprečiti, da to nerešeno vprašanje koristijo nekateri politiki za svojo promocijo ob vsaki priliki. Poudarek je bil na pomembnosti priprave dokaznega gradiva o zgodovinskem dogajanju na tem območju in o stanju pred odcepitvijo Slovenije iz Jugoslavije, ki bo predloženo arbitražnemu sodišču. Načrtovana pokojninska reforma sodi v stranki DeSUS med prioritetne teme. Pokrajinski odbor ne podpira tistih predlaganih sprememb, ki bodo slabšale položaj že upokojenih in tistih, ki se bodo šele upokojili. Izredno slab ekonomski položaj upokojencev ne dovoljuje nadaljnjih zniževanj pokojnin. Izrečeno je odločno nasprotovanje usklajevanju pokojnin po t. i. švicarski formuli, katere uvedba bi pomenila nadaljnje zniževanje že tako nizkih pokojnin. Prav tako podpira prizadevanje sindikatov, da se kot pogoj za upokojitev s polno pokojnino določi sprejemljiva delovna doba in ne starost. Pokrajinski odbor daje vodstvu stranke kot poslanski skupini De-SUS vso podporo za delovanje v že nakazani smeri. Ob obravnavi predloga ministrstva za gospodarstvo, ki predvideva udeležbo delavcev pri delitvi dobička, vendar neobvezno, je bila odločno izražena podpora predlogu obvezne udeležbe. Delavčev prispevek je v procesu poslovanja neke družbe prav tako pomemben kot vložek kapitala, zato mora biti delavec udeležen pri dobičku, če se ta deli. Predloga o neobvezni delitvi pokrajinski odbor ne podpira. V nadaljevanju seje je bil opravljen tudi pregled priprav na lokalne volitve na območju, ki ga pokriva pokrajinski odbor celjske regije. Ocena je bila, da tečejo priprave primerno predvolilnemu času. Evidentiranih je že več kot 60 odstotkov predvidenih kandidatov za občinske svetnike v 32 občinah. Pogovori s kandidati za župane, ki bi jih predlagala stranka DeSUS, še trajajo. Dosedanji razgovori izkazujejo veliko verjetnost nastopa kar nekaj kandidatov De-SUS za župane. PETER HABJAN □ DRI TELEFDN Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T. d.o.o. PULA 14% SPOMLADANSKI POPUST ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme. .. VEČ INFORMACIJ: telefon: 041 691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si Skupina CMCeUe 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 22. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox) NEDELJA, 23. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ivan Caj-zek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 24. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Ivan Caj-zek, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 25. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16. 20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Koroški radio) SREDA, 26. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 27. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK, 28. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Sora) V krizi vidi priložnost Tokratni gost nedeljske oddaje Radia Celje Znanci pred mikrofonom bo Ivan Cajzek iz Svetega Florijana pri Rogaški Slatini. Je ustanovitelj, direktor in lastnik gradbenega podjetja GIC Gradnje Rogaška. V podjetju, ki je nastalo pred dvema desetletjema, je bila prva pisalna miza Ivana Cajzka domača kuhinjska miza, danes sodi med najuspešnejše slovenske podjetnike. Novinar Brane Jeranko se bo z njim med drugim pogovarjal o konkurenci v slovenskem gradbeništvu, njegovih pogledih na gospodarsko krizo, o odmevnem zanimanju GIC Gradenj za nakup šmarskega dvorca Jel-šingrad, pa tudi, kako komentira svojo uvrstitev na Ivan Cajzek lestvico stotih najpremož-nejših Slovencev. Ivan Cajzek v prostem času rad igra golf, ki je lahko tudi dobra priložnost za sklepanje poslov. Vse kaže, da bo imel v družinskem podjetju nasled- radjocelje Iňoyi < □dd Dve noči iz studia Radia Celje Skupni nočni program, ki ga pripravljajo in predvajajo številne radijske postaje po Sloveniji, bo v začetku prihodnjega tedna v rokah Radia Celje. Z nedelje na ponedeljek bo s poslušalci Andreja Petrovič, s ponedeljka na torek pa Simona Brglez. Andreja Petrovič se je odločila, da bo nočni program tokrat namenila bioenergiji. V goste bo povabila zdravnika Draga Smiljaniča, ki ponovno izvaja tečaj bioener-gije v Fitness & welness centru Olimpus Žalec. Drago Smiljanič je kiropraktik, aku-punkturist, bioenergetik in radiestezist, terapevt alternativnih vej naravne medicine. Že desetletja svoje življenje posveča zdravljenju ljudi in je bil pri nas eden prvih uspešnih tovrstnih strokovnja- FIKN'K <;E1 lE NovegaTednika POP design pepel in kri čudežna polja stane vidmar koflđdo in trendi ans. iskrice werner MARIJAM NOVINA ans. braneta klavžarja ans. spev ans. roka žlindre ans. jodel express r jdi šantl katrca ans. juhej ans. ra ce ans. kranjci karli gradišnik boris kopitar rok ferengja harmonikarSki orkesteii klemna rosgrja oktet županov glasbeno presene OB KONCU KONCERT TANJE ŽAGAR S SPREMLJEVALNO SKUPINO. !REV BO on l/SJKFU VfffMFNU (iOTOH\ re*«O CA OTKOHt «.JOJriflí JOH JA. VELUMNH4 vsroptnUENl! VOJNIK 20.6.2010 OD 14.URE VSTOPNIkbni, 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. SHE SAID - PLAN B (4) 2. NOTHIN ON YOU - B.O.B. FEAT. BRUNO MARS (3) 3. THIS AIN'T A LOVE SONG -SCOUTING FOR GIRLS (4) 4. ACAPELLA - DAVID GUETTA FEAT. KELIS 5. SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO 6. AEROPLANE - REAMONN 7. GUNS AND HORSES - ELLIE GOULDING 8. NATURALLY - SELENA GOMEZ ANDTHE SCENE 9. STAY THE SAME - AURA DIONE 10. THE WAY LOVE GOES - LEMAR (1) (2) (5) (5) (2) (1) (3) DOMAČA LESTVICA: 5 nika, ki je bil med drugim večkratni državni prvak v moto-krosu. Več boste lahko slišali v oddaji, ki bo na sporedu v nedeljo po 10. uri ali v njeni ponedeljkovi ponovitvi. Foto: SHERPA 1. MATEMATIKA - NINA PUSLAR 2. BARVE - FUSIONPOP 3. DANCE, DANCE - PUPPETZ 4. DEKLE IZZA ZAMREŽENEGA OKNA - NIET UPAJ SI - VICTORY 6. HEJ, TI! - TRKAJ FEAT. ANA SINKOVEC 7. Štajersko nebo - mi2 8. TAKŠNA KOT BI ME ŽELEL - IVA STANIČ 9. SUPERSONG - TABU 10. VSI SMO KDAJ ŠE NEKDO DRUG -MELODROM (3) (5) (6) (1) (5) (2) (6) (2) (4) (1) kov. Napisal je tudi več knjig o bioenergiji in kiroprakti-ki. Simona Brglez bo prvi dve uri nočnega programa gostila predstavnika podjetja As-An, nato pa se ji bo v studiu pridružila Klavdija Winder, ki ji mnogi poslušalci Radia Celje radi prisluhnejo vsako nedeljo ob 20. uri. Klavdija bo tokrat povedala, kaj se dogaja v skupini Katrca in kako tečejo priprave na piknik, ki bo 20. junija. PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HEARTS DON'T LIE - GABRIELLA CILMI I CARE FOR YOU - JENNIFER BRAUN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: EO- ŠANK ROCK PEČAT - ANAVRIN Nagrajenca: Milan Kos, Kosovelova 34, Slovenska Bistrica Ivanka Lapajne, Pohorska 77b, Maribor Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. NA STARE LEPE ČASE -MODRIJANI (2) 2. LE NOČ BO PRESPALA PRI MENI -ZAPELJIVKE (3) 3. SEDEM LET SVA SE LJUBILA -ISKRICE (1) 4. PRIDI NAZAJ - ZAKA PA NE (4) 5. VEM, DA NISEM SAMA -DONAČKA (5) Predlog za lestvico: RDEČA PENTLJA - ANS. BRATOV AVBREHT SLOVENSKIH 5 plus 1. ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK(6) 2. NEKOČ BOM JAZ TVOJ ANGEL -DOMEN KUMER S PRIJATELJI (4) 3. PESEM O LJUBEZNI - ŠTAJERSKI BARONI (3) 4. KDO JE KOLOVRAT - KOLOVRAT (1) 5. NAS GLASBA OSREČUJE - RUDI ŠANTL IN ŠANK KVINTET (2) Predlog za lestvico: VINO JE SLADKO - MALIBU Nagrajenca: Renata Vrisk, Ljubljanska 79c, Celje Franjo Belcl, Polzela 256, Polzela Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. S koroškimi »flosarji« na Dravi S Koroškimi splavarji na Dravi smo se podali na potovanje po reki in hudomušen sprehod skozi zgodovino splavarjenja. Postregli so nam s kruhom s soljo in z žganjem za korajžo, nam podelile pomemben pripomoček na »rajži« - kuhalnico, muzikanti so zaigrali, najstarejši »flosar« je dal povelje za odhod in že smo se prepustili toku reke Drave. Na splavarje je nekoč pre-žalo nešteto čeri in nevarnih brzic. Najprej so iz lesa sestavili »flos« in nanj v obliki piramide naložili do 120 kubičnih metrov lesa. Lesenemu plovilu so pritrdili še vesla ali lemeže, s katerimi so spretno krmarili po hitri in nevarni Dravi. Danes se »flosarjem« na poti ni treba izogibati oviram, tok reke se je z gradnjo elektrarn umiril, plovba je mirna in varna. »Flosarske frajle« so nam postregle odlično malico, »flosarski« gospodar pa nas je opozoril, da plujemo mimo »otoka ljubezni«, kjer gnezdijo labodi in v šali dodal, da tukaj po napornem delu počivajo »flosarji« s svojimi ljubicami. Sledil je krstni obred, poln presenečenj in zavitih vprašanj, s katerimi »zelenca« pripravijo na naloge čisto pravega »flo-sarja«. Nove »flosarje« so s pivom namočili od znotraj in z dravsko vodo od zunaj, boter pa je z lemežem »pomeril« še širino zadnje plati. Zadonela je »flosarka« himna Hitro h Koroškim splavarjem na splav! Dobro razpoloženi, nasmejani in sproščeni smo med »flosarji« popolnoma pozabili na čas. Za zaključno tekmovanje smo zapeli in kuhalni-ce uporabili kot inštrument. S težkim srcem smo se poslovili, vendar z nasmehom na obrazu, polni nepozabnih vtisov in napolnjeni z energijo obljubili, da se še vidimo! Foto: Anka Prikaz starih kmečkih običajev, žaganje hlodov. Maj - mesec družin pod Palmo veí kot 1000 otrok brezplačno na počitnice BOLGARIJA - HOTEL LUNA 4*, polpenzlon Odhodi vsako sredo od 9.6. CENA: od 339 C 1. otrok 2-12 let BREZPLAČNO k GRČIJA - KRETA I HOTEL MAREBLUEVILLAGE 4*, vse vkljuieno ® Odhodi vsak petek od 4.6. CENA: od 499 € 1. otrok 2-15 let BREZPLAČNO CELJE03/4284300 MARIBOR02/48039 00 VELEHJE03/IM4370 www.pama.si Otroška »flosarska rajža« - otroci so se pomerili, kdo je spretnejši in hitrejši na hoduljah. Začetek poletja že ta vikend v Thermani Laško DJ Big Joco in DJ Milanezzi Program, sobota, 22.5.2010 10:00 - uvod v poletno dogajanja Termalnega Centra 10:30 - aqua jogging 11:00 - tekmovanje za otroke na vodni drči 11:30 - aqua fitness 12:00 - cheerleading skupine (tudi ob 16:00 in 19:00) 12:30 - igre za otroke z Vodomčkom 13:00 - aqua aerobika 14:00 - tekmovanje v vodni odbojki 15:00 - družinske igre 17:00 - aqua workout 18:00 - akrobatska skupina X-3M 18:30 - finale v malem nogometu 19:30 - veliko nagradno žrebanje zbiranja žigov v Thermani 20:00 - podelitev nagrad za zmagovalce malega nogometa i K I V Program, nedelja, 23.5.2010 10:00 - predstavitev poletnega dogajanja v Termalnem Centru 10:30 - jutranja telovadba 11:00 - družinske igre 11:30 - predstavitev vaterpola + tekmovanje za obiskovalce 12:30 - cheerleading skupine (tudi ob 16:00) 13:00 - predstavitev plavanja + tekmovanje za obiskovalce 14:00 - igre za otroke z Vodomčkom 15:00 - telovadba v vodi 16:00 - povabilo na poletna dogajanja v Thermani Laško V soboto ne zamudite tekmovanja v malem nogometu na napihljivem igrišču v milnici, ki se bo odvijalo ves dan (prijave zbiramo na recepciji Termalnega Centra). Koktajli, wellness napitki, čokoladni fondue, palačinke... Se vidimo v Laškem! Informacije: termalni-center@thermana.si www.thermana.si tel: 03734 89 00 I i THERMANA Laško Sonce na Vaših počitnicah sun PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si UJEMITE BREZPLAČEN, SANJSKI DOPUST NA RODOSU! MEDITERAN 2010 - DIREKTNI POLETI IZ LJUBLJANE J KOS - hotel LAGAS AEGEAN VILLAGE 4*-DRUŽINSKI KLUB, 10.,17.6., pol, 479€ J RODOS - hotel DELFINIA RESORT 3* sup., odhod 10., 17.6., pol, 489C J KRETA- hotel PALM BAY3*, odhod 11., 18.6., pol, 399C J TURČIJA/KEMER - hotel MORAL 3*, odhod 9., 16.6., alllnc,369C J TURCIJA/SIDE - hotel ASKA WASHINGTON 5* - DRUŽINSKI KLUB, 9.,16.7., ALL, 599€ JADRAN 2010 J ROVINJ, TN AMARIN 4*, 30.5.-19.6., 4x NAJEM, 309€ J MALI LOŠINJ, Vespera 4* in Aurora* do 22.05. od 36€/os/dan, 22.05.-19.06 od 40€/os/dan, POL J OTOK PAG, apphotel Frane 3*,12.06.-26.06. od 26€/os/dan, POL J OTOK HVAR, Tlmun 3* in Rubin 3*, 12.06.-03.07., od 19€/os/dan,P0L NAGRADNI KUPON Rodos, 7xP0L, za 1 osebo Ime in priimek: Ulica: E-mail: Davčna številka: Kupone pošljite na NT&RC d.o.o., Prešernova 19, Celje, do 25.maja 2010. Splošni pogoji in navodila za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na www.sunholidays.si. Organizator nagradne igre je podjetje Sunholidays d.o.o. Št. 39 - 21. maj 2010 - 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK I I l I I I I ■ 1 I I I I I I I JJULI I I I I I I I I I I M I I I......I............. SnNAS OVSTR 031 692 ELEKTRO STORITVE hišo? Prenavljate stanovanje? Pri izgradnji električnih instalacij in vgradnji opreme kvalitetno in strokovno opravimo vsa dela od pričetka do tehničnega prevzema tako v hišah, stanovanjih ali podjetjih. Naše delo zajema: - električne instalacije v novogradnjah, adaptacijah - meritve - domofoni, videofoni - računalniške mreže - instalacije za videonadzor - instalacije za alarmne sisteme - servisne storitve Zagotavljamo vam usposobljenost, izkušenost, ugodne in konkurenčne cene, strokovnost, hiter odziv in prilagodljivost. POKLIČITE 041 370 240 VECO NAS NA www. elekt r okr oflic. si TAXI BUCKO Vedno z Vami in za Va a ř 031490 310 Cu A C o Sanja Damjanić s,p., Ul. Frankoiovih žrtev 15,3000 Celje IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna In lažja tovarna voiila, traktorje, delovne stroje, itlrlkolesnlke, skute rje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža s.p. Vransko iab,3305 Vransko TelJfiiM S72S lOMim Ml 50S6SÎ, 031Î14 m e-maihUuica.mtim^iolnet.www.mam-iiransjto.net wsuam verh@vsek IZVIDU VODOVODNIH ÍH CfNTUUNIH lD anDl NAPELJAV TEK SAHAÛJA KOPALNIC amuan nmtalu Proiinsta vu 34/d. Štura. gsm: 041 682 907 Odstranjevanje vodnega kamna iz grelnikov vode ^040 à 541 380 Na prave » odstre nltevvod nega ka mna v ceveh Montais novih bo)lerjev in popravila le teh HfTRJ SERVIS SREČKO JUSTIN S.P. CĚftOVÉC SÉB. ROGAČA 5LATINA Emaii : srečko jusriri@gmaii com EL .i STORITVE: «B* e^ipasiwiftpmiMiumi Wall; nfo#turoMil-îWitvi.H 9e™tnđ ^i3 www.EunetítítoiitRjj P"*! f ttkitil3 Tel: 53)7805960 ctaí/ík^jf ň^a.^imiíiňa.ňřrtimE^sjíili^lWiii Gírtir04-1675SSS Ekolfifei čiiíenje modu toy Močnih eh LAMAL oblikovanje LMinmo ])nrji:krne li&ujiiciiljcuc (PGIJ.PZl, PID) Lama I d.o.o, leMcIS SBIMiarJe SlortT-ija t: + 35tJ5«10« e lntofřlímtl.M linul.dsoi^gnulLaini ;plsv www.Ssmj1.si Tel 4 044) /797 -S46 www .d g b ra - de&i g n xom Debra Design -Mihomiinuiilsmtnii (predelu? Ítene, spuiiwi stropovi toJelju mansard in nspuSiev) trovilvct klepantvo ■ polaganje talnih Dblog Dejan Bratu Sek s.p., Cesta Talcev 5,332Û Velenje -sllkopteskanho A -iidelivateid KLJUČAVNIČARSTVO APLÉNC Anton s.p. fitHe • 3211 S#0fJA VAS • Tel.: 03/541 S011, CSM; M t S31 ÎJ6 možnost kurjave na drva» olje in premog IZDELAVA PEČI IN BOJLER J EV ZA CENTRALNO OGREVANJE RAČUNALNIŠKI 1ER VIS. POMOČ IN TRGOVINA NA 0 OMU! f'+l ^Ktunaimthl Mrvil na domu tpIHmli ttr«n In w«t|fCli R.t un.lralm inilruki 1)1 in Hijji ildrjuitijt it uttdtli» # .Prodaj* naukov APPte. DELL umne (tirtjlvn pnuooribi tihmtnlh lupnv tel.: 03 7812603 INFORMACIJE ".............lunin, ..............111 i i I ... ! f POKLIČITE AVHSf UJ. MIZARSTVO MIO OPREMA Viinjava^^^^ 32Vojnik Tel,: 03/78-00-750 GSM,: 04 T/645-715 Yvww.rnioopremd-sl Matjai Železník uglascvaiijc klavirjev gsm: (Ml 714 240 é-pašlj: mat)ay.a>k!zmks»sioLnct glasben i center Gosposka 25, 30D0 Cciji tel.:03S4Í 4CU>f>, faksÚ3 548 40 60 MAC-ŽELEZNÍK d.o.o. Milřinskcga IljWMCirijií Ici.; 03 541 32 t ID: SI382Ů5397 [WBSOMSLJV « 8DLMK uuuŒBuu non imunu |immni»pi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNE P RED MÍL NE Iři VK&HI builç. Valia) lëhkq fKlvarfujçte prt gradnji- 1 Uro4 Premih s.p, www.fordsolar.si GSM; 041 6I8Û« llMEDMDUWPNèttttïl JttlJRA MSTAMI I ' ; " ' MATERIALI ZA IÏ0LAT1VN0ST FASAD: ■ " "STlROPORVSEHDEBÍUN.FtóADWEBAUVL Cvetličarna "MAJDA" MAJDA MAUERs.p. UňuDtiianalíVKtraóí, 3Î30 5etU|Uí pri Celju td.: 015741 100 GSM: 041/720 S3I O Sveí-5 tezano cvetje in lonfruï O Get j" za različne pri!ořn»ili 01'ůročr ř debiac i j f O Lenin i« v po si uvi ih p rosi tirih Oidlraiïdtilki ^BffWWWTÏÏWEffiffffWffffM' Jiíl M íflbTpílr.n UC.RIV4HIF «1 [uni ■ ni lEKOli.'ûrjBiv;, [liTmrií ZaKUtlIINO OU! :1U[1| [ivOPLftífHl! | SOLJiflJI IJ) DCSIV'A'FJE SJIMIABNI Í.OM H ID« crû lui DUNE jltiÛ ■liilWMB'P"')! fALDLŮUNllll.VEDE ÏVcjÇÏÏl í/l^ANIIARNU VD|>OÍLIOřf(VHHŮ spomladanska akdja lidelkov KO 8 TEE MOiNSTALACUEI MU B/HÍ M tt, p« Ml/Ut »4, kti « Ht U tl fiilnil mihni *TT*in '«iiHhi I l—l htlttlhtlnH d i «ilww huti hii i »l| «I d 8.00-12.00 ELEKTRO KLÍMA VLlnft uii lit H11 Vwlmk THOïHlI-JHil mtooMmi wvm urnj i[itga|,u TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE fila w i trt 11, JBOO Cal ja «] Il 13 I 041 «i M* ^^^^Jeleiit rcmehiini kâ servis plinskih peči JUNKERS* BUDERUS * VÎESSMANN * UISUCAL * SAUNlRDUVAL Stanko Fartelj s.p. Gosposka ul;« 3 3000 Celje gsm: 041/66 1,4 6S tel: 03/544i753,03/45166013 www.elektromeha nik^-sp.si eiE klramehđn i^a .fđ rtel j Pvg ijđ. net MtromiringLMÁáo. ELEKTROINSTALACHE PROJEKnVA-MERITVE lTnimGrorfra4<,3lfflCHJE Tel:((0)« ID9» H^ctoaindÉgjilgtgs»l.ia V, r>U j* PDMOf STAREJŠIM * SPREMSTVO 0SÈ8 DO ZDRAVNIKA, 1 IN INVALIBMIH OÎE0AM flfltNlih'ltE ■ ptfvm • CILODNEVNÛ VARSTVO * UREDITEV STAHOVňUJ ALI HIS 1 *MA5AÎE ALEGRA GSM: 041 802145 - ň Muzejski irg 7, 3000 Celje i/^ç, KROVSKO, KLEPARSKA DELA, JT MONTAŽA STRESNIH OKEN, jćf , ^fctBREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, 0 l¥4 A i I KONKURENČNE CENE. gsm: 041675621 tel : 03/781 02 40 gsm: 041É77 153 f«: 03/78102 41 e- pita: m atejtitiiekgigniail.cDm -IZD. KOV. NADSTREŠKOV -IZD. RAZNIH KOV, KONSm KLJUČAVNIČARSTVO .izd.DV0RlSČNIHVRATINOGRAJ -IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV Sešče 5, 3312 Prebold kij uca vnica rstvo-herodez@siol. ne! GSM: 041 78 33 BO tel.: 03 70S 30 4B ogrevanje in prezračevanje C E LOVITI REŠITVE OG REVANJA IN PREZRAČ EVAN JA ZA PAS IVNE IN fs^ NiZKOENERGl JS K E GRADNJ E tí^S^' ' ',, r.1-» ' IHnoo9i!™i]B(™nsml > Ma • Mu) It 14Î5J3 suiJmî Nt IVITA-TERM VITA-TERM Egon Vrablć s.p. Svetovanj», Iníwililnfl» xulDpstva, prodaja In manrtaia AT« m rt alurrr. i> Potaji »4, 5313 PoIibId vrtatarm^gimiH.cam DOBRODOŠLI V NOVI LEPOTNI TOČKI V CENTRU LAŠKEGA WWW VAM; -mtlítfaotwj "1ůťEHÍVSÍL«U'(FíaK£ [fPlACin -1 AStiSIUWTlAHfWUE OLU ■«mjïviwjt fĚXtm CSKMJ BS KCOÏTÎWHEV -twnuto awieuwfi INFINITY pfiMLW -wVft5sriïV)CK-HtiaMj«i{jumt« m Olllminit. L lito I MF0«M«K: I'M OřQ 550SS5, IH_ □ », E-ÍÍU. rtiBt«*?)olf-WFtyi ■----L-J*- _-'I_-/V_J GRADNJE Pučnikova 4,3000 Celje GSM: 031/570-057 e-mail: gubo.mëgmaiUcm Ivo Gubo, i.p. Po IS terih delovnih iAivScnj v Aviuiji, p^Auvno z Vamj v Cctjilj Obnova stanpvanj in mansard Izdelava demit fasad Zunanja ureditev V ® S o S^ SERVIS - PRODAJA - REZERVNI OE1I g! m; 041 637 674 Lavi 3.3«ra PIAGGIO Izdelava VHhvrsi toplotno - izolacijskih fđiad; Izdelava napu^ev; Pleíkaiíka tlela; /ikijuina delit v gtddtenistvu; _ rfliariiil^MBini v Zabukovsek 2ABUKOVSEKin partnerji d.n.o. Žide J, 3215LOČÉ osrTv 041 I 835 726 T.ViLihovsek-cg"' _ Uporabljamo naslednje materiale: jub, fragtnat, roefi*, baumit. EjB To darko mavric s.p. C. hufinst*e> sdndi lSi, Sintjur M: 03 745 X M. HÎM17 fu: 03 743 M 07.7« Kit GSM'Ml ill 095 t-manl. daHo@tndl7T tl toWîva ftaM« prodafaiiafuiJj, laraiinih zaves, pllujev, umu, E 12S1 ©g) [PQfl ©D©©0ÎJÛ ŠIVILJSTVO KRPIC^ Mari ba rika dej tà 86 a GOO Celje, Tri.: 03/S4-13-395 ODflflALNI CflS: pontiiljek - petek I soboti I nedelja In prainikl S6J50 - 1ÏQÛ 07:00 -13:00 I ZAPRTO - manjša EKSPRESNA popravila - original kraj Sanje jeansa -ořenje ob faci f. menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil ft IA SELITVE PREt/OZI in ODVOZI CELJE W Iři ípettalno ítiřen;etaJnihr2Ídiithpoifríín in baz poditr^ij.saraž, kleti pi dpamtoif, odwozi na d« SpťriaJno ítiřen;etaJnihr2idiith poifríín tn Itufnov. Jím: 05l/đS17SB 040/3717» posloi/mhpnjstorowtanoi/^j. epa [lijo *H'«rtÍjinnpii(ií.Inrtwi][VBul.lJ.)ÍBMM(! LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAS DOM Ifnina.fliilNhiiji. Intataie. mnntažđ rtwnwita23 «ffjio vafli ittt^h Kontakti: Tel. 03 70 S6 023 fe 03 Î7 26390 MUAMTVQ KORUN e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korunji GAL ER i JOi Najboljša izbira okvirjev v mestu. fidlfrija fflnrir, faniar (mil t [t ítjnew I»), ÎD»Ctljt,iLO ÍH:DJ/H!50 2e Delovni čas: ponedeljek - petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12 -r TanUteja ' ČJŠfrnjt, urtjmji', iinijaiij? in poíiíJiiíí/iw j- , —— ínmw Vul&iiitxrii fj), Í (1 2 it It C I Opek*mštoUf,3mCeljc www.tazodeja.si - košnja trave - obrezovanje žive meje in dreves Telefon; 041/911-981, E-mail: tazodeja@sioi.net PLANIRANJE ÏEMtJlSΫBUU»îtlUI, UREJANJE OKOLICE, AVTOPREV07NÍÍTVO líKQPiIBACRI IN MINI BAGRI, GHADIÏKNA Joïcf KtPEftSKI prevozi gramoza, Mehanizacija Anajiiek s.p. izposoja mini bagrov, Turiio 2a. Ï263 Ooricapri Slivnici MUARJEV, ViBRtl PUlK Tel.: 03/W8-3000: CiSM: ÍM1/M4-S6S KOMPRESORJEV IN AGREGATOV. Éil "1 V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU I 4 & Oj G rt» IH POGREBNE STORITVI i PREVOZI POKOJNIKOV POKOPAUÎKE STORITVE S fÛÎÛPOM POKOJNEGA m 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU T 03 781 82 45-051 649 7801 SF1 mm ofi \ t 1 PE TÍŤG CEUSKIH KNEZOV 3. CELJE VOJNIK www. pri iti 01 It.i 1 II.......I I I I I I I I I I U 1 I I I M I I I M p-n Í I i M I I I I M I I i 11 I M I I - Št. 39 - 21. maj 2010 -—— ZA AVTOMOBILISTE - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Srednja in vzhodna Evropa navzdol Če so še pred leti srednje- in vzhodnoevropski avtomobilski trgi veljali za perspektivne, zdaj podatki kažejo, da je položaj precej drugačen. V letošnjih treh mesecih je bilo na teh trgih prodanih vsega skupaj 200 tisoč novih avtomobilov oziroma za 12 odstotkov manj kot leto prej. Z redkimi izjemami se na večini teh trgov tudi letos srečujejo s prodajnimi minusi, pri čemer je tudi res, da leto 2009 ni bilo posebej uspešno. V omenjenem času je bilo kupcev več le na Češkem (plus 26,6 odstotka), v Sloveniji (7,5 odstotka) in v Srbiji, kjer je letošnja prodaja v primerjavi z lansko poskočila za 60,7 odstotka. Če torej kupci ne drvijo v trgovine z avtomobili, je po drugi strani res, da je postala avtomobilska industrija v teh državah izjemno pomembna in da zato predstavlja pomemben del nacionalnega gospodarstva. Opel ampera Prvi prototip Oplove ampere Bolj ali manj je znano, da Opel, ki je še vedno pri General Motorsu (GM), pripravlja električni avtomobil. Ampera, kot se imenuje, kilometer na poti do serijske je v teh dneh naredila prvi izdelave. Pred nedavnim so pomembnejši korak oziroma namreč v tovarni GM v ame- riški zvezni državi Michigan izdelali prvi prototip ampere, ki naj bi se sicer v prosti prodaji oziroma na trgu pojavila leta 2012. Izdelali bodo še več prototipov, ki jih bodo uporabili za preskušanje. Z ampero se bo mogoče peljati največ 60 km zgolj na elektriko, ko pa generator začenja polniti akumulator, se ta razdalja poveča na 500 km. Minijev countryman Septembra mini countryman Kot kaže, bo britanski Mini, ki je v lasti nemškega BMW, na trge poslal novo izvedenko slovitega minija. Countryman bo imel štiri vrata in bo od dvovratne izvedenke daljši za 40 centimetrov in se bo tako potegnil čez 410 centimetrov. S countrymanom se bo torej Mini poskušal v nižjem razredu, pri čemer je očitno, da s clubmanom, ki je imel dvoja vrata na voznikovi strani, ni požel pretiranega uspeha. Zanimiv je tudi podatek o prtljažniku, ki naj bi ponujal kar 350 litrov, kar je nedvomno zelo spodbudna številka; od podrti zadnji sedežni klopi se bo prtljažnik povečal na 1170 litrov. Kot napovedujejo, obstaja tudi možnost pogona na vsa štiri kolesa (sedaj na prednji kolesni par). Pri motorjih bo vsaj na začetku vse tako, kot je bilo (v najmočnejši varianti bo avto poganjal 1,6-li-trski bencinski motor s 135 kW). Glede cen je mogoče zgolj ugibati, saj naj bi osnovna izvedenka stala nekaj manj kot 20 tisoč evrov, medtem ko bo treba za štirikolesni pogon doplačati približno 1700 evrov. MHi.iHiiiitiilnl.coni Nemčija v številkah V Nemčiji, najpomembnejši evropski avtomobilski državi, je bilo lani registriranih 50,2 milijona vozil in 5,9 milijona priklopnikov oz. prikolic. Od tega je bilo 41,7 milijona osebnih vozil. Približno 2,2 milijona vozil ima štirikolesni pogon, med osebnimi vozili je največ volkswagnov, in sicer 8,8 milijona, oplov je 5,3 in mercedesov 3,9 milijona. sasvst® an saagSbans Sobota, 22. 5., ob 10. uri Za najmlajše v Nastop Čarobnega gledališča SALTIMBANKO in čarodeja SAM SEBASTIANA Preselite se v čarobni svet gledališča SALTIMBANKO in se prepustite njihovi čarovniji. Čarodej Sam Sebastian pa vas bo v predstavi Odiseja na zabaven in izviren način osupnil, nasmejal in navdušil! Predstava je primerna za majhne, malo manj majhne in najmanj majhne. Sobota, 29. 5, 2010 PRAZNIK ČEŠENJ Naslednjo soboto bodo na praznik češenj Planet Tuš preplavile najslajše primorske češnje. Na kmetijah v Goriških Brdih rastejo namreč najboljše domače češnje, primerne za zobanje, češnjevo žganje, če-šnjevo marmelado, češnjev kruh in pecivo. Pridite in jih poizkusite! Nedelja, 23. 5., ob 18. uri Premiera SHREK ZA VEDNO - 3D Sinhronizirano Potovanje zelenega grdobca se zaključuje. Animirana družinska pustolovščina prihaja na filmska platna Planetov Tuš 27. maja. Na ogled bo v sinhronizirani, podnaslovlje-ni in sinhronizirani 3D različici. Nove pu-stolovščinizelenega velikana pa si boste ogledali premierno že v nedeljo, 23. maja, ob 18. uri. NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE PRODAM MOTOR Yamaha 850 tdi, letnik 2001, prevoženih 35.000 km, nove gume, izpušne cevi Jama, prodam za 3.300 EUR. Telefon 031 576-662. 2161 KOLO z motorjem Tomos, vožnja brez izpita in čelade, star 3 leta, prodam. Telefon 5743-099. š 319 CITROEN saxo 1,0, letnik 2000, 80.000 km, prodam za 1.500 EUR. Telefon (03) 5763-258. 2240 KUPIM RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497. š 254 PRODAM Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si CELJE - Na Zelenici, lepo obnovljeno 3-sobno stan. v 4. nadstropju. Stanovanje je bilo obnovljeno z novimi okni, ima že individualni merilnik na radiatorjih ter klimo. Obsega 3 sobe, kuhinjo, kopalnico, hodnik, shrambo in klet. Parkiranje ni problem. Cena: 95.000 EUR Info: 041 329 179, violeta.stois@sz-atrii.si KUPIM SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik in pajek na dve vreteni prodam. Telefon 041 261-676. 2091 PUHALNIK Tajfun, s cevmi, prodam. Telefon 041 269-693. 2122 KOSILNICO Bcs 630, kot novo, širina koles 60 cm, kosa 120 cm, prodam. Telefon 051 624-250. 2135 NAKLADALKO Buntinger 17, zadaj ima priklop, prodam ali menjam za živino ali pajka. Telefon 051 450-217. 2213 TRAKTOR Zetor 53-40, letnik 1999 in traktor Štore 504, letnik 1985, prodam. Telefon 051 203-387. 2201 ROTACIJSKO kosilnico Sip 165, elektro motor, 7,5 Kw, 2.900 obr/min, ugodno prodam. Telefon 051 497-421. ž 46 KOSILNICO Sip brito disk 165 prodam za 500 EUR. Telefon 041 796-420. 2204 KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 2224 PRODAM KUPIM 1938 ODDAM Do 36 mesecev na osnovi OD, IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnideťs d.o.o., Ul. Vrta Kraigherja 5, Maribor TRAČNO žago za razrez hlodovine, v kompletu, možna menjava za les ali drva, prodam. Telefon 041 574-703. š 327 TRAKTOR Imt 540, 1.500 delovnih ur, ohranjen, močan hidravlični cilinder, razteg 400 mm, prodam. Telefon 031 217277. 2238 PAJEK Sip 230, na dve vreteni, rabljen in kompletni mehanski volan za Tomo Vin-kovič 730, ugodno prodam. Telefon 041 482-284. 2236 Š 328 VILE za nošenje okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. š 330 KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokul-tivator in priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2150 PE CELJE, Ul. XIV. dhriiijs 14, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/52130 00 PE MARIBOR, Partizanska »5, 02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 BON AFIN, d.o.o.. Slovenska 27,1000 ljubljena V CELJU oddam obnovljeni poslovni prostor za različne mirne dejavnosti, v skupni velikosti 30 m2, prostora 13 in 17 m2, v objektu je tudi WC. Prostor ima vse potrebne priključke in se nahaja v pritličju v neposredni bližini Občine Celje. Informacije po telefonu 031 481-685. 2232 sznira PRODAM CELJE, center, pri hotelu Evropa. Stanovanje, 40 m2, opremljeno, oddam za 300 EUR. Telefon 041 698-116. 2185 ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, opremljeno, oddamo za 240 EUR. Telefon 051 664-477, zvečer. 2191 STANOVANJE v stanovanjski hiši, svoj vhod, stanovanje je enosobno, opremljeno, lokacija Proseniško, 5 km iz Celja, oddam. Telefon 041 612-477. 2214 V NEPOSREDNI BLIŽINI Celja oddam opremljeno dvosobno stanovanje urejenemu paru, ženski ali moškemu, brez otrok. Telefon 031 264-604. 2235 IMATE TEŽAVE Z VRÁSČENÍM NOHTOM? BREZ BOLEČIN IN OPERATIVNEGA POSEGA JE REŠITEV MEDICINSKA SPONKA! PODARIM POHIŠTVO za dnevno sobo: dve omari, tri kavče, fotelj ter kuhinjske elemente podarim. Telefon (03) 5795-789. 2202 051 661 665 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju prodam. Telefon 040 133-518, 041 505469. 2177 GARSONJERO v Celju, Ljubljanska, 22,16 m2 prodamo za 24.000 EUR. Telefon 041 637-524. 2228 PRODAM KUPIM DOBRO vzdrževano stanovanje, v Preboldu, približno 50 m2, kupimo. Telefon 031 637-788. 2243 ODDAM KOMFORTNO stanovanje v hiši v okolici Laškega dam v najem. Telefon 0599-51413 ali 040 840-441, Milan. 2008 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998660. 2092 V CELJU prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, v Kulturniški ulici, obrtna cona Tr-novlje jug, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena za 50 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š 312 BIVALNI vikend v Libojah 92 a prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5708301, 040 979-335. 2149 VINSKO klet oz. vikend - zgornjo etažo ali v celoti, z vinogradom ali brez, na lepi legi, prodam. Telefon 040 211-346. p NA Frankolovem prodam komunalno opremljeno, nezazidano parcelo z gradbenim dovoljenjem. Informacije po telefonu 041 714-940. 2198 HIŠO, Celje, Hudinja, mirna, sončna lega, ck, telefon, ktv, garaža, delavnica, prodam za 200.000 EUR. Telefon 051 800-370. 2244 VEČJO hišo, Celje, veliki, svetli prostori, ck, ktv, telefon, garaža, delavnica, sončna lega, prodam za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370. 2244 V GORICI pri Slivnici prodam 3 ha košnje. Telefon 041 800-716. 2252 MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, LJubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555. p DRVA, bukova, dolga v hlodih, mešana, kratko žagana ter po ugodni ceni smrekova, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p »■JMIiJ-W PRODAM ODLIČNO ohranjeno diatonično harmoniko Melodija, štirivrstno, GCFB, za 1.300 EUR in klavirsko harmoniko Giutjetti, 120-basno, prodam za 1.000 EUR. Telefon 031 553-684. 2227 ŽIVALI PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, cena ugodna, možnost tudi dostave, prodamo. Telefon 041 655-528. š 288 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možni tudi očiščeni odojki ter dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. š 298 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, bele, grahaste, susex in težke črne, kombinirane za meso in jajca ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. Telefon 700-1446. 1979 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 2053 TRI bikce, težke od 250 do 400 kg, prodam. Telefon 031 472-923. š 315 NA ZANIMIVI LOKACIJI V ARCLINU PRI VOJNIKU, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 NOVOGRADENJ, HIŠ, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2. Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/ m PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim, najamem. Telefon 031 400673. POSLOVNO stanovanjski objekt - brunarico (okolica Žalca) oddamo v najem ali prodamo. Informacije po telefonu 041 353-015. Euro tent, Marija Petre. s. p., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec. n SAMOSTOJNO hišo, v bližini Dramelj (2 km od AC priključka), najemnina 270 EUR/ mesečno, oddamo v najem. Telefon 041 637-524. 2228 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK KRAVO, staro 9 let, za zakol ali nadaljnjo rejo, teličko šeko, staro 10 tednov, prodam. Telefon (03) 5771-561. 2137 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, iz A kontrole, potomka odličnih staršev, prodam za 1.150 EUR. Telefon 031 787304. 2209 PURANE, stare 8 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila (03) 577-3744. p DVE telički simentalki, stari štiri in šest tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5739-366. 2212 PRAŠIČE, od 40 do 120 kg, mesni, domača reja, možnost dostave, prodam. Telefon 041 725-055. š 318 TELIČKO, sivo rjavo, težko 230 kg, prodam. Telefon (03) 5772-385. 2216 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Frankolovo, telefon 031 298-123. 2206 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, težkega 140 kg, prodamo. Telefon 031 466043. 2218 ŽREBICO, staro eno leto, A rodovnik, rjave barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5728-083. 2221 ZAJCE, različnih pasem, prodam. Telefon 041 232-594. 2220 VEČ ovac, starih in mladih, prodam. Telefon 051 641-945. 2230 DVA bikca simentalca, stara 3 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. š 325 BIKCE, po izbiri, od 100 do 140 kg, simenta-lec in črno beli, prodam. Telefon 070 706-985, (03) 5735-120, 041 994-138. 2237 ZAJCE, nemške lisce, breje zajklje, zajklje z mladiči in samce, prodam. Telefon 5472-110, Kuder, Medlog 26 a, Celje. 2233 MLADEGA ovna, za pleme ali zakol, prodam. Telefon 041 685-913. l 200 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Telefon 051 822-360. 2254 OVCE po izbiri prodam. Telefon 031 424420. 2253 PRAŠIČE, težke nad 100 kg, možen prevoz, prodam. Telefon 031 284-586. 2251 DOMAČI jabolčni kis iz neškropljenih jabolk prodam. Telefon 5794-079. š 324 PŠENICO, koruzo in vino (samorodnica) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 2231 VINO chardonnay in laški rizling prodam. Telefon 051 822-360. 2254 KUPIM PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. Š 197 MENJAM OVCO, solčavske pasme, tretjič »pripuščeno«, menjam za jagenjčka za zakol. Telefon 031 263-162. 2241 PRODAM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 EURM) Leopold Orešnik, s.p., Prebold VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614862. p DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 261-676. 2091 VEČJO količino vina iz neškropljenega grozdja prodam. Telefon (03) 5771-561. 2137 KRMNI krompir, v vrečah po 30 kg, prodam. Telefon 041 742-334. 2148 KORUZO, pšenico in tritikalo, v vrečah po 800 kg, prodam. Telefon 041 742-334. 2148 PRODAM GRADBENI material, garažna, vhodna in sobna vrata, molzni stroj Virovitica in kravo za zakol prodam. Telefon 031 755-899. 2147 NOVO žensko treking kolo, vzmeteno, 21 prestav, sive metalne barve, prodam 20 % ceneje račun. Telefon (03) 490-3065. 2184 ŠIVALNI stroj Singer, namizni, novi sesalec brez vrečk, žensko kolo, bele barve, s košaro, televizor Gorenje, ekran 45, ugodno prodam. Telefon 5483-849. 2172 HLADILNIK, večji, barvni TV, skuter, karam-boliran, dve jeklenki, plin + kisik in tri velike jeklenke za plin, prodam. Telefon 041 604-030. L 198 LEPO ohranjen gumi voz, 13 col, primeren za razne povorke, betonski mešalec, 80 l, prodam. Telefon 031 715-298. 2211 KRAVO simentalko in traktor Tomo Vinkovič, nov, nič rabljen, prodam. Telefon 041 384-488. 2203 SOKOVNIK Gorenje, še v garanciji, prodam. Več informacij po telefonu 041 225-970. 2217 AVTOMOBILSKO prikolico, nosilnost 600 kg, prodam. Telefon 031 782-956. š 326 SENO in otavo, v kockah in vrtne mize s klopmi (masivne), prodam. Telefon 5771-899. 2239 radiocelje Eráfjfl HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Œw i f i > tudi letnik 2010 4 ^ s prilogo TV-OKNO! ^^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ima in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika ZAMRZOVALNO omaro, skrinjo, hladilnik, pralni stroj, steklokeramični štedilnik, hladilnik z zamrzovalnikom, razna kolesa, prodam. Telefon 040 869-481. 2245 KOSILNICO Stihl, na laks in šmarnico, vino, prodam. Telefon 041 267-481. š 329 MOŠKI, mladosten, star 63 let, razgledan, išče žensko do 55 let za prijateljstvo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POLETJE 2010. 2199 69-letni, 165/70, želim spoznati žensko za trajno zvezo. Resno. Telefon 5719-370, 041 881-029. 2210 i-MJ.i-mau ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami, v Celju. Telefon 031 375-646. Frizerstvo Zinka Pasarič, s. p., Cankarjeva 21, Šentjur. 295 IŠČEM delo: košnja trave, urejanje vrta, pomoč pri domačih opravilih. Telefon 051 840-133. 2162 KLJUČAVNIČAR in šofer, C in E kategorije, s prakso na gozdarju Hijap, iščem delo. Telefon 031 267-287. ž 45 ZAPOSLIMO dve vrhunski natakarici za strežbo v Žalcu. Telefon 040 750-820. Marjan Starič, Šlandrov trg 26, Žalec. Ž 47 ZAPOSLIM natakarico ali študentko z delovnimi izkušnjami, v Celju. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek, s. p., Opekar-niška 15 a, Celje. 2215 IŠČEM delo: urejanje okolice, vrtov in manjša popravila. Telefon 031 820-947. Š 322 CIZEJ, d. o. o., Parižlje 12 a, Braslovče, podjetje za trgovino, instalacije in storitve zaposli: trgovca za prodajo gradbenega materiala, trgovca za prodajo vodovodnega materiala in materiala za centralno ogrevanje, trgovca - poslovodjo. Pogoj: izkušnje v prodaji na tem področju. Kandidati naj pokličejo po telefonu 041 616-812, Borut Cizej. n PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n BIOENERGIJA in naravno zdravilstvo. Silvester Javornik, Ul. Florjana Pohlina, Žalec, telefon 040 331-717. 1849 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 292 UGODNO izvajamo zemeljska dela, izgradnjo dvorišč, rušitvena dela, izdelavo kanalizacijskih sistemov, dobavo zemlje in peska ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2009 KAMNOSEŠKI servis: montaža, obnova in popravilo spomenikov, napisov, vaz, lučk, klesanje črk, svetovanje pri izbiri novega spomenika. Srečko Sakelšek, s. p., Brezova 2, Celje, telefon 041 684346. 2109 IZVAJAM kompletne adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgaje-va 20, Celje, telefon 041 826-594. 2193 IŠČEM poštenega moškega za pomoč na manjši kmetiji, vrtnarjenje, starega od 60 let naprej. Stara sem 67 let. Zaželeno je, da ima avto. Telefon 031 837-014. 2219 IZPOSOJA svečanih oblačil: ženskih, moških in otroških. Izdelujem tudi vabila, zahvale, konfete, oblačila tudi priredim oz. popravim na vaše mere. Telefon 031 627-924. Barbara Trebovc, s. p., Goriči-ca 12 a, Šentjur. š 296 Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja lučka še brli. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in botre MARIJE KROFLIC iz Jankove pri Vojniku (12. 6. 1934 - 10. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili sožalje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala sosedi Slavici, Ivici in Eli. Zahvala tudi kolektivom Ostri, Arami, Leonardo, III. OŠ Celje, Gostišču Štorman in Mercatorju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Brigita, Zdravko, Mateja in Toni z družinami ter Drejko in Andrej Celje Poročili so se: Nika ŠKER-JANEC in Denis HALKIĆ, oba iz Celja, Barbara ŠOBA iz Štor in Dejan ŠTIMULAK iz Vojnika, Metka KONČNIK iz Žalca in Primož OŠLJAK iz Celja, Patrizia Hermina SCHI-FiNI iz Slovenj Gradca in Luka TROJER iz Prebolda. Žalec Poročili so se: Barbara MALKOČ in Janez KRALJ oba iz Zaplanine, Simonca BERI-ČIČ z Vranskega in Vid KOPITAR z Žepine, Lidija KRU-ŠIČ iz Štor in Uroš MOŽINA iz Ločice ob Savinji. Mozirje Poročili so se: Olga KAN-TUŽER in Srečko DEŽELAK oba iz Unca, Alenka JURJO-VEC iz Šmartnega ob Dreti in Dušan LANIŠEK iz Nove Štifte, Katja KROPEJ iz Zreč in Stanislav RAMŠAK iz Za-vodic, Olga JENKO in Blaž GRACAR, oba iz Kisovca, Nada STRAŠEK in Janko ŠUMEČNIK, oba z Rečice ob Savinji, Monika KOŽUH iz Kranja in Tadej GOGALA iz Ljubljane, Silvija FORŠT-NER iz Dobrovelj in Marko ČOKAN iz Lok pri Mozirju. Laško Poročili so se: Metka KROHNE iz Radeč in Aleš BRENKUŠ iz Senožet, Petra COKAN iz Liboj in Andrej KOS iz Braslovč, Sanja POTOČNIK in Blaž SMEH, oba iz Celja, Alisa IMŠIROVIĆ iz Trbovelj in Elvis ŽBANIČ iz Velenja, Staša COKAN iz Galicije in Rok MOŠKOTEVC iz Javornika, Lorena KOLONIĆ in Blaž JENŠTERLE, oba iz Žalca, Simona GUNZEK iz Sevc in Mitja GRENKO iz Orle vasi. Šentjur Poročili so se: Mojca SOVINC iz Tratne pri Grobel-nem in Jožef ŽELEZNIK iz Žetal, Anica VODEB iz Že-gra in Igor KOŠIR iz Šentjurja. Velenje Poročili so se: Indira LU-KAVAČKIĆ in Sedih OMERO-VIĆ, oba iz Velenja, Urška GLINŠEK iz Škal in Jure BIŠKUP iz Velenja, Klavdija LOČAN z Raven in Marko LEKŠE z Velikega Vrha, Maja PIRTOVŠEK iz Podkraja pri www.novitednik.com p Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Dobrota, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. Leto dni je, kar odšel si sam, na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, a nam ostal je le boleč spomin. V S P O M I N ALOJZU HERCOGU (25. 12. 1942 - 23. 5. 2009) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Tvoji najdražji Š 320 In veter je zaspal, utihnile so ptice, ko srce je vse razdalo in tiho je zaspalo. (N. N.) Z A H V A L A Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, moža, dedija, brata in strica IVANA KUMPERGERJA iz Šentjurja, Pod vrbco 4 (24. 9. 1936 - 9. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter tolažbo in vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala osebni zdravnici dr. Prebilovi in Zdravstvenemu domu Šentjur, Splošni bolnišnici Celje, urološkemu oddelku in dr. Tislu za vso pomoč na domu. Hvala pogrebnemu podjetju Žalujka, JKP Šentjur, pevcem iz Dramelj, Marijani Novak, govorniku Darku Bezenšku in dekanu Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred. V globoki žalosti: vsi njegovi Š 323 Velenju in Darko GORENČEC iz Velenja, Jožica LEMEŽ in Igor JANČIČ, oba iz Rogaške Slatine. SMRTI Celje Umrli so: Angela VEDE-NIK iz Sv. Lovrenca, 78 let, Marija ZELINKA iz Celja, 78 let, Branislava DOLŽAN iz Celja, 89 let, Marija PETRIČ iz Celja, 77 let, Henrik SCHMIDT iz Celja, 83 let, Robert KOČEVAR iz Sv. Lovrenca, 84 let, Vladislav KLIN-ČAR iz Celja, 79 let, Kristina KRIVEC z Ljubnega, 77 let, Ivan RUŽIČ z Dobrne, 61 let, Vera PEČAR iz Celja, 69 let, Veronika KRANČAN iz Žič, 88 let. Mozirje Umrla sta: Milan ŠKREB-LIN iz Mozirja, 81 let, Konrad TURK iz Zgornjih Po-brežij, 69 let. Žalec Umrli so: Ivan ANTLOGA iz Ložnice pri Žalcu, 72 let, Jožef ŠANCA iz Ojstriške vasi, 66 let, Vincenc ZAGO- RIČNIK iz Podvina pri Polzeli, 85 let, Hermina FONDA iz Prebolda, 86 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Dagutin ŠIVAK iz Lastnica, 81 let, Štefan PERE iz Celja, 88 let, Jožef VREČKO iz Močl, 78 let. Laško Umrli so: Juljana KARLOV-ŠEK iz Radeč, 91 let, Ivana OBLAK iz Pongraca, 64 let, Antonija HRASTNIK iz Velikih Grahovš, 90 let, Ana GRADIŠNIK iz Tevč, 85 let, Angela ULAGA iz Velikih Go-relc, 97 let. Velenje Umrli so: Vida KAKER iz Mozirja, 82 let, Ivan LIHTE-NEKER iz Topolšice, 80 let, Angela KOREN iz Velenja, 92 let, Danica PLESTENJAK iz Šmartna pri Ljubljani, 92 let, Stanislav KAPEL s Prevalij, 63 let, Ivan KUMPERGER iz Šentjurja pri Celju, 74 let, Ivan ZABUKOVNIK iz Velenja, 67 let, Jožef KOVAČ iz Vojnika, 91 let, Frančiška PŠENIČNIK iz Vojnika, 93 let. Rada si imela življenje, rada si imela svoj dom, življenje tvoje delovno je bilo, a dobrote tvoje nepozabne so. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice MARIJE VIRANT iz Gorice 41 pri Slivnici se z velikim spoštovanjem zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivu Cinkarne Celje za izkazano pozornost, sočutne besede in tolažbo ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu govorniku Alojzu Jevšniku za lep in sočuten poslovilni govor in pevcem cerkvenega zbora sveti Urban za odpete pesmi. Posebna hvala gospodu župniku Marku Šram-lu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni 2205 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Z A H V A L A Sklenil se je krog in ugasnila je zadnja iskrica upanja. Nepričakovano je tiho zaspala draga žena, mamica, babica, hčerka in sestra ROZALIJA BUSER roj. Ferme iz Prožinske vasi 50, Štore (14. 8. 1954 - 9. 5. 2010) Vsem, ki ste v najtežjih trenutkih delili z nami iskreno sočutje in bolečino, srčna hvala. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Posebna zahvala tudi govornikoma g. Marjanu Tržanu in prim. asist. mag. Igorju Bizjaku, dr. med., predstojniku urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za besede slovesa in njenim sodelavcem. Zahvaljujemo se tudi trobentaču za odigrano poslovilno pesem in pevcem za zapete pesmi. Hvala sodelavcem Občine Štore in sodelavcem SKP PU Celje. Iskrena hvala tudi g. župniku dr. Zupančiču za žalno sveto mašo in opravljen obred. Njeni najdražji 2249 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljubega moža, očima in dedija IVANA RUŽIČA iz Pristove 23, Dobrna (28. 3. 1949 - 5. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalja ter darovali cvetje in sveče. Kolektivu Avto Celje, d. d., hvala za darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo Gustu Korenaku in njegovi družini za pomoč. Žalujoči: žena Martina in Milena z družino 2250 Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica, tasta, dedka in pradedka JOŽEFA KOVAČA iz Vojnika (28. 2. 1919 - 10. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala pevcem in gospodu za odigrano Tišino. Žalujoči sin Franci in vsi njegovi 2223 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a spomin nate še živi. Z A H V A L A V soboto, 15. maja 2010, smo na zadnjo pot pospremili drago mamo in omo MARIJO ARNŠEK Becovo Minko iz Drešinje vasi 53 (2. 2. 1923 - 13. 5. 2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Posebej se zahvaljujem sodelavcem Zlatarne Celje za denarno pomoč, darovane sveče in izrečeno sožalje. Žalujoča: hčerka Manca z družino in sin Ivi _Ž48 Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na vas pa bo vedno ostal. Z A H V A L A V ponedeljek, 3. maja 2010, smo na zadnjo pot pospremili drago teto KATARINO PESJAK iz Gotovelj (18. 3. 1925 - 29. 4. 2010) Iz srca smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Posebna zahvala dr. Vlatkoviću in patronažni službi Žalec za pomoč v času bolezni, še posebej patronažni sestri Idi Kolšek, na katero smo se lahko kadar koli obrnili. Hvala Mateji Breznikar in Luciji Narat. Zahvaljujemo se kolektivu Izletnika Celje za darovani venec in lep nagovor. Hvala gospodu župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen obred, gospodu Pustineku za ganljive besede slovesa, trobentaču, Moškemu pevskemu zboru Gotovlje za odpete žalostinke ter cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jurij Gotovlje za petje pri sveti maši. Za izraženo sožalje in zadnje slovo se zahvaljujemo tudi Društvu upokojencev Gotovlje, Krajevni skupnosti Gotovlje, Rdečemu križu Gotovlje, Društvu invalidov ter Karitas Gotovlje. Pogrebni službi Ropotar in Komunali Žalec lepa hvala za spoštljivo organizacijo pogreba. Nečak Vinko z družino _p 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 21. 5. do 24. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kako izuriti svojega zmaja - družinska ani mirana pustolov., 3D 12.10, 15.00, 17.05 Romanca v Rimu - romantična komedija 11.50, 16.30, 20.50, 20.50, 22.50 Spopad Titanov - domišljijski akcijski spek takel 14.10, 18.30 Spopad Titanov - domišljijski akcijski spek takel, 3D 19.15, 21.35 Iron man 2 - ZF akcija 13.10, 21.00, 23.35 Rezervni načrt - romantična komedija 12.00, 14.20, 16.40, 19.05. 21.20, 23.40 Robin Hood - akcijska drama 11.40, 12.40, 14.30, 15.30, 18.20, 21.10, (17.20, 20.10 razen nedelje), 20.30,23.00, 23.59 Shrek za vedno - družinska animirana pusto lov., 3D 18.00 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcij ska pustolov. 12.30, 13.00, 15.10, 16.35, 17.50, 19.00, 20.30, 21.30, 23.10, 23.59 Beograjski fantom - dokumentarna krimi nalna drama 16.20, 18.40 legenda vsak dan sobota, nedelja petek, sobota nedelja PETEK 19.00 10. Vstop prost 2009 - dokumentarec 20.00 Zlomljeni objemi - drama SOBOTA 18.00 Dobrodelna projekcija: Želvino osup ljivo potovanje - družinski dokumentarec 21.00 Zlomljeni objemi - drama NEDELJA 18.00 in 21.00 Zlomljeni objemi - drama ^mumn^^m PETEK 18.00 Spopad Titanov - domišljijski akcij ski spektakel 20.00 Lunapark - komedija SOBOTA 18.00 Lovec na glave - romantična komedija 20.15 Spopad Titanov - domišljijski akcij ski spektakel NEDELJA 16.00 Bolt - animirana pustolov., sinhronizi rana 18.00 Spopad Titanov - domišljijski akcij ski spektakel 18.30 Lunapark - komedija 20.15 Lovec na glave - romantična komedija nmmmmmm SOBOTA 20.00 Državljan nevarnih namer - triler NEDELJA 18.00 Državljan nevarnih namer - triler PETEK, 21. 5. 10.00 Velenjski grad Klaus Schuster: 11 menedžerskih grehov predstavitev knjige 12.00 Prešenova ulica in Trg celjskih knezov, Celje Celjski maturant 2010 ulična četvorka 17.00 Glasbena šola Velenje Godalni orkestri koncert 18.00 Celjski dom Mesto cvetja dobrodelna prireditev II. OŠ Celje 18.00 Center starejših Laško 17.00 SLG Celje Ljudski pevci iz Svibnega družabni večer Victoria Benedictsson: Urok abonma Sobota popoldanski in izven 18.00 Grad Podsreda Akademski pevski zbor Celje koncert 19.00 Glasbena šola Nazarje Percussix nastop tolkalne skupine 18.00 Kulturni dom Štore Moje življenje v železarskih Što-rah predstavitev knjige Srečka Križanca 19.00 Večnamenski prostor OŠ Prevorje Okrogla miza o Guzaju 18.30 Gasilski dom Liboje Zrak za življenje zaključna prireditev 9. Unescove-ga tabora 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival vokalnih skupin; skupina Pivači KUD Cambi & PoPseslish 19.00 Dom Svobode Griže 20.00 Center konjeniškega športa Celje Galerija Mozaik Celje odprtje razstave likovnih del različnih avtorjev Kulturni galop džez večer saksofonista Jake Kopača in pianista Blaža Jurjevčiča 19.00 Športna dvorana Rogatec 21.00 ŠMOC Laško Nocoj je ena luštna noč jubilejni koncert Folklorne skupine KD Antona Stefanciose Rogatec Punk rock fešta Golliwog, Final Approach, Go Rampage 19.30 SLG Celje 22.00 Club Terazza Celje Victoria Benedictsson: Urok abonma Petek večerni in izven Skupina Tuned Fish koncert; gostja Nuša Ofentavšek 19.30 Narodni dom Celje 1 NEDELJA, 23. 5. MePZ Cetis Celje letni koncert; sodeluje ŽPZ KUD Dobrna 8.00 Graščinski park na Frankolovem Spomladanski kramarski sejem s tekmovanjem harmonikarjev za Pohorsko coklo 19.30 Farna cerkev sv. Jurija Šentjur ŽPZ Skladateljev Ipavcev letni koncert; gost Cerkveni mešani pevski zbor Podčetrtek 10.00 Dom Svobode Griže Rudarski muzej Zabukovica - Li-boje dan odprtih vrat 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival vokalnih skupin s slovenskimi a cappella skupinami 15.00 Svetina Godba na pihala Svetina prireditev ob 110-letnici 19.30 Grad Tabor Laško 15.00 Ribnik Vrbje Laška pihalna godba z Alyo pomladni koncert Mali vitezi in princeske Ponirkove delavnice 19.30 Cerkev sv. Martina Teharje Slovenski oktet koncert 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival folklornih skupin Zbori pojejo popevke: ŽPZ Okarina, MePZ Gorenje, Vox Camerata, PoPse-slish 21.00 Local Celje ŠUS koncert ženske tolkalne skupine 22.30 Mestni kino Metropol Low Value koncert slovenske skupine 19.30 Kulturni dom Šentjur Švejk predstava za abonma Komedija in izven 23.00 Local Celje 1 PONEDELJEK, 24. 5. Boštjan Bračič koncert 17.00 Polule SOBOTA, 22. 5. 1 Majerjeva domačija odprtje novega spominskega obeležja 10.00 Dom Svobode Griže Rudarski muzej Zabukovica - Li-boje dan odprtih vrat 18.00 Grad Podsreda Od Donačke do Bohorja fotografska razstava Mirana Oro-žima 10.00 Celjski dom 1. slovenski festival družabnih plesov 19.30 SLG Celje Oscar Wilde: Važno je imenovati se Ernest komedija; gostovanje HNK Zagreb 19.30 Narodni dom Celje 10.00 Center mesta - na zvezdi Poklon Almi Karlin, knjigi, lepi besedi in mestu Celju glasbeno-literarni program učencev OŠ Lava Celjski godalni orkester slavnostni koncert ob 65-letnici CGO 10.30 Rdeča dvorana Velenje Srečanje čebelarjev Slovenije 8. čebelarski praznik RAZSTAVE 15.00 Celjski dom Pokrajinski muzej Celje: Mohn & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo avtorja Paula von Lichtenberga, do 6. 6.; Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava o delovanju Komornega moškega zbora Celje, do 3. 6.; Celjski magistrat -Besede z balkona, do Galerija sodobne umetnosti Celje: zbirka del podjetja Okolje Consulting, do 23.5. 1. slovenski festival družabnega plesa 15.00 Ribnik Vrbje Mali vitezi in princeske Ponirkove delavnice 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Pevsko društvo upokojencev Celje pomladni koncert; gostje Folklorna skupina MČ Slavka Šlandra Celje Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Galerija erotike Račka: razstava Boštjana Plesničarja: Ličkanje, do 6. 6. Fotosalon Celje: Celje, kot ga vidijo ptice, razstava fotografij Bojana Plevča-ka, do 31. 5. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Mateja Čepina: Kraljestvo, do 12. 6. Galerija Elektra Celje: razstava fotografij članov fotosekcije Elektra Celje na temo Pomlad, do 29. 5. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava likovnih del olja na platno Jelke Gorenak, do 30. 6. Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Dan Evrope, gradiva dijakov Srednje Zdravstvene šole Celje, do 31. 5. Galerija železarskega muzeja Štore: Ferrum urbanum, razstava fotografij Jureta Kravanje, do 20. 6. Galerija Velenje: razstava Danila Jejči-ča: grafike, reliefi, objekti, do 22. 5. Avla Mestne občine Velenje: olja na platnu Antona Hermana, do 17. 6. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava stolov arhitekta in profesorja Janeza Suhadolca, do 10. 6. Knjižnica Laško: Razstava iz zbirk rezbarskih del, kamnovin fosilov Frančka Kneza ter fotografij Jožeta Zupana, do 30. 5. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Likovnega društva Laško z naslovom Ujemi trenutek, do 30. 6. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Mila-ča, do 31. 5. Grad Podsreda: razstava Ilustracije Žarka Vrezca, do 30. 5. Dvorec Strmol Rogatec: Skrito razkrito: razstava starinskega spodnjega perila, do 24. 6. Kulturni dom Slov. Konjice: Iskanja 2009: razstava slikarskih del nastalih na VII. gledališko-likovni koloniji, do 5. 6. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipav-ca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. ministrstvo za šolstvo in Sport urad za mladino V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info točko - KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto Izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine. Kulturno info točka je odprta (vstop prost): - pon, tor, řet, pet: 8.00 -14.00 h - sreda: 12.00 -18.00 h - sobota: 10.00 -12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.poitab.si Sobota ob 21. uri: Šmoclov hardcore punk straightforward attack; nastopajo: Golliwog (Ribnica), Approach (Krško) in Go Rampage (Nemčija) Petek in sobota, Rifnik: 2. Majski filmski festival Nedelja ob 10. uri v P2 (Športni park Šentjur): 7. redna seja UO Ponedeljek ob 19. uri v P2 (Športni park Šentjur): Konstrukcija in materiali; predavanja na temo jadralnega padalstva KbO Klub Studentov občine Cflje Redno dogajanje: Vsako sredo med 10. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov Aerobika fly box: ponedeljek med 20.30 in 21.30 v Celjskem domu in sreda med 20.30 in 21.30 v Plesnem valu Košarka: brezplačna rekreacija za člane KŠOC; vsak petek (razen praznikov) med 17.00 in 18.30 v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje ny= celjski mladinski Petek od 11. do 16. ure, Mestni park Celje: Kreativno v parku 09; kreativne delavnice, športne igre, nagradne igre, info stojnica Sobota od 9. do 22. ure: Sonic Boom 2010; street fight turnir PLANINSKI KOTIČEK Športno društvo Ventilček vabi: v soboto, 22. maja, na 13. juriš marš na Grmado. Štartali bomo ob 10. uri izpred gasilskega doma v Zagradu. Po tekmi -zabava v hotelu Celjska koča. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje v soboto zvečer vabi na Binkoštni nočni pohod Celje-Pilštanj (40 km). Štart bo med 21. in 22. uro izpred gasilskega doma v Pečovniku. Štartnina, ki znaša 10 evrov, vključuje majico, čaj na postojankah, »cvrke« in drnulov čaj na cilju v Pil-štanju ter avtobusni prevoz nazaj v Celje. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka SShS£ fiuaBE ALPSKI - SMUČAR (AKSEL LUND) PEVEC DARIAN FRANC. FIZIK (DOMI-NIUUE HOKEJIST FRANCOIS) ZUPANČIČ RADIJSKI NAPOVEDOVALEC, SPIKER FRANC. PIANISTKA (MARGUERITE) UBITI ITALIJANSKI POLITIK MORO VERZ IZ PETIH STOPIC CESTA, KI SE ODCEPI OBRAMBNI IGRALEC PRI IGRAH Z ŽOGO, BRANILEC 11 PLOŠ-ČINSKA MERA 14 17 18 PENEČE SE VINO, PENINA KRAJNA OTOKU PAŠMANU POGLAVJE V KNJIGI AMERIŠKA IGRALKA (DIANE) HROŠČ NA VINSKI TRTI GUILLERMO CANAS JAPONSKA PASMA PSOV UPA ŠPIC VZDEVEK GRŠKEGA LADJARJA ONASSISA PTICA I SEVERNIH MORLI, NJORKA I AMERIŠKA IGRALKA (MEG) NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR SPOJINA ALKOHOLA S KISLINO MESTNO OKROŽJE V NEW YORKU SULTANOV URADNI RAZGLAS DALJŠA TEKOČA VODA 16 POLOŽAJ TELESA V JOGI SLEPILO, PRAZNO UPANJE TRIROBA KIRURŠKA IGLA TROAKAR ITALIJANSKI SKLADATELJ ROTA MAJDA ARH STARA MERSKA ENOTA ZA VINO ŠPORTNICA S PUŠKO GLOBOK PRIKLON NA KITAJSKEM 13 INDIISKI BOG OGNJA 10 POGOSTA PADAVINA FRANK SINATRA LASTNOST MASTNEGA 12 JEZERO V OSREDNJI IRSKI ENSINGER ULRICH DRŽAVA V JUGOZAHODNI AFRIKI SABINA CVILAK POSUŠENA ZALOGA SADJA, MESA ROJSTNI KRAJ KARLA MARXA MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH SLOVNIČNI POJEM, TMESIS NEMŠKO IME ZA TIROLSKO TRG V ST. GRfalI IRSKI PESNIK (WILLIAM) ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI HRVAŠKI PISATELJ KOVAČIĆ VILA V ROMANSKI MITOLOGIJI IT. KEMIK (HULIO) ANTONIO BANDERAS PRITOK UNE V BOSNI 19 METRIČNI POUDAREK GOUČIČ JURU VOJVODINSKI ŠAHIST (BORA) ERAZEM LORBEK AEROBNI ORGANIZEM VIZUALNO DOJETJE STVARI 15 GRŠKA MUZA ZGODOVINE POVRŠINA, OBMOČJE KRILO RIMSKE LEGUE MERA ZA RITEM Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč iz Celja 2. nagrada: vstopnica za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik) 3.-5. nagrada: darilni bon za čestitko v programu Radia Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 27. maja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 14. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 37 Vodoravno: HLAČE, RISAR, ETAPA, NEMAR, OR, VAT, REKTOR, CB, RUSA, NATALIJA, OPAST, LICITATOR, PRISEGA, AMEN, RS, EI, ERIKA, CEDE, KOBLAR, VODOHRAN, ARAL, OSTRIGE, NE, ECK, ION, ITA, RAZRAST, IMETNIK, UD, OPIJ, TAR, AVA, DREW, METOD, KNEF, NEDELO, ALANI, RT, ISA, ANDROMANIJA, KA, ZALOGE, OVEN. Geslo: Junaka nove verzije filma Robin Hood. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon Centra življenjske moči Wellnes-sa Aspara v Šentjurju za klasično manikiro, prejme: Marjana Lesjak, Miklavž 12, 3304 Tabor. OVEN Ona: Nekdo vam bo presneto nevoščljiv, a vi se mu boste le sladko smejali. Končno je prišel vaš srečen teden, zato ga kar se da izkoristite. Seveda z osebo, ki vam je zadnje čase še posebno prirasla k srcu. On: Ne glejte tako strmo v prihodnost, več truda posvetite sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek bo sicer prinesel nekaj namigov in poti, za kaj več pa se boste morali še presneto potruditi. Ona: Sprejeli boste skupno odločitev s partnerjem in mu s tem pokazali, da upoštevate njegovo mnenje tudi kje drugje kot le v ljubezni. To bo vsekakor odlično vplivalo na vajino razmerje. On: Dobro bi bilo, če bi se posvetili denarnim zadevam, saj se vam sicer lahko vse skupaj podre na glavo. Je že res, da je ljubezen lepa in prijetna zadeva, vendar pa gre tudi skozi želodec! I^I^IM-WmI Ona: Dobro bi bilo, da bi se takoj ali vsaj čim prej izvlekli iz neprijetnosti, v katere ste zašli po lastni krivdi. Ne odlašajte, ker boste celo zadevo samo še poslabšali. Veselo na delo, uspelo vam bo! On: Zaradi opravljanja vas bo pošteno pekla vest. Upravičeno, saj dobro veste, da ste si tako nakopali celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začeli razmišljati o opravičilu. H Ona: Precej zamišljeni boste, kar bo posledica zaljubljenosti v neznanca, ki vas kar noče opaziti. Uporabite kak nov pristop, saj se vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje. On: Od dogovorjenega srečanja lahko iztržite več, kot morda mislite. To vam bo vlilo precejšnjo mero samozaupanja. Ne zamudite priložnosti in jo maksimalno izkoristite, saj se kaj takšnega ne ponuja pogosto. DVOJČKA ft* I STRELEC # Ona: Pri partnerju boste uporabili predvsem nezgrešljivo intuicijo, ki vas tudi tokrat ne bo pustila na cedilu. Tako boste imeli vse niti povsem v rokah, kar boste tudi dodobra izkoristili. On: Če boste malo bolj odločni in trdi se vam bo življenje prav kmalu obrnilo na bolje in težav bo hitro konec. Je že tako, da vam omahljivost in prelaganje problemov ne moreta kdo ve kaj koristiti. Ona: Ne glede na razloge je vaša odločitev vse preveč nepremišljena in s tem tudi nevarna za razvoj dogodkov. Lahko se vam zgodi, da se bo podrlo vse, kar ste dolgo gradili. Malo previdnosti ne bo škodovalo! On: Uspeli boste kar najbolje organizirati prosti čas. To bo prineslo povsem konkretne rezultate predvsem na čustveni plati življenja, kjer vas čaka obilo lepih doživetij, ki ste jih dolgo močno pogrešali! POMOC: BROOKLYN-mestno okrožje v New Yorku, NE-neon, SLADKOBA-sladek okus, SPEAKER-spiker, TROAKAR-trokar, UNAC-pritok Une v Bosni 2. nagrado, vstopnico za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik), prejme: Marija Zupanc, Cesta II/6, 3320 Velenje. 3.-5. nagrado, darilni bon za čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Nežika Bobek, Šentvid 42, 3225 Planina pri Sevnici; Terezija Arlič, Šentrupert 30, 3271 Šentruprt in Romana Gorenšek, Kašova 20, 3212 Vojnik. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Živite v popolnem kaosu, vendar vas lahko tudi tak življenjski stil hitro privede do nepričakovanega dobitka, zlasti v ljubezni. Prijateljice vam bodo poskušale nekaj podtakniti ... On: Prisluhnili boste dobremu nasvetu in si tako utrdili poslovni položaj, ki je bil zadnje čase nekako nestabilen. Pri tem bo precej pomagal sodelavec, ki vam je že kar nekajkrat priskočil na pomoč. DEVICA Ona: Nezaupanje, ki vas je oviralo pri vzponu, se bo žal še povečalo, zato bo najbolje, da se za nekaj časa potuhnete. Morda se bodo stvari uredile same od sebe. vi pa boste dodali le še zadnje finese ... On: Po krajšem počitku boste spet pošteno zagrabili svoje poslovne zadeve in spravili življenje v stare tokove. Poskušajte se tokrat lotiti tudi tistih, ki so vam pred kratkim po nesreči spodletele. Uspelo vam bo! Ona: Prijateljski nasvet vas bo rešil pred katastrofo. Imate res srečo, ki pa jo kar preveč izkoriščate. Pazite, da se ne bo obrnila proti vam, saj bi bilo zelo boleče. Ne poigravajte se z usodo, lahko se vam maščuje! On: Veliko si boste prizadevali zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Nikar tega ne razglašajte okoli, saj bo edini efekt ta, da se vam bodo smejali tudi ostali. KOZOROG Ona: Vaša reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi lahko dosegli kakšno razumno rešitev. Poskusite se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala sama od sebe. On: Upoštevali boste prijateljev nasvet in tako postavili trdne temelje za uspeh v poslu. Težave bodo počasi pozabljene, tudi finančne se bodo začele počasi postavljati na pravo mesto. VODNAR Ife Ona: Prenagljena odločitev lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristite adute in si na enostaven način zagotovite prednost. A vprašanje je , ali bo to partnerju všeč. On: Spremenili boste odnos do nekoga, ki ste ga doslej po krivici zanemarjali. Ni še prepozno, da popravite napake iz preteklosti, potrebno bo le nekaj vztrajnosti in vse bo v najlepšem redu. Ona: Okolica si bo napačno razlagala vaše aktivnosti, a je tako najbolje, saj se vam ne bodo vmešavali v posle. Včasih je treba držati skrivnosti zase, ker se tako najlažje uresniči zastavljeni cilj. On: Nekdo vam bo želel nagajati, vendar ste zdaj enostavno preveč samozavestni, da bi mu kaj takšnega dopustili. Proti koncu tedna se pripravite na prijetno presenečenje partnerke. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 RUMENA STRAN V družbi nogometašev Miladin Kozlina, Aljoša Rezar in Beno Lapajne upravičeno nazdravljajo ob osvojitvi naslova državnih prvakov. Kdor ne skače, ni Celjan ... Rokometaši Celja Pivovarne Laško nadaljujejo s proslavljanjem osvojitve 17. naslova državnih prvakov. Pred zadnjo tekmo z Gorenjem so se v sredo zvečer poveselili v celjskem lokalu Maximal, ki postaja že »stalnica« za druženje tako rokometnega kot nogometnega moštva z ljubitelji obeh športov. Foto: GrupA Tudi trenerska trojka Zvonimi Serdarušić, Mitja Ocvirk in Herman Wirth si je vzela trenutek za oddih. Nov performans Borija in Ota Neuničljivi celjski pro-vincialni umetnik (za kakršnega se deklarira sam), Bori Zupančič (tudi ŽZupan-čič), se je predvčerajšnjim po daljši odsotnosti spet pojavil v mestu. Sam pravi, da ga Šmarjeta, ki je prava provinca, bolj »drži« od vse bolj mestnega mesta. Toda Bo-rijevo pojavljanje ni bilo kar tako. S seboj je pripeljal dobri dve in pol leti starega ljubljenca, ki sliši na ime Oto in je po pripovedovanju nekaterih plašen vaški dečko, ki je bil prvič v mestu, po Boriju pa je pristen in plemenit Karan-tanec, kot Bori sam. Če bo Oto to blagovolil, ga bo Bori nocoj ob 19. uri pripeljal še v Likovni salon. Ne na kakšno razstavo, na svoj zvočni performans, ki ga pripravlja v akciji celjskih umetnikov Vstop prost. Upamo, da Oto in njegov rep ne bosta objekt umetnikovega performansa. Foto: SHERPA Sprejem nogometašev slovenske reprezentance je v Planetu Tuš povezovala Andreja Petrovič, tudi moderatorka Radia Celje, na sliki ob napadalcu portugalskega Nacionala Nejcu Peč-niku. Tako njemu kot Robertu Korenu in Aleksandru Šeligi, vsi trije so nekdanji ključni nogometaši celjskega kluba, so misli in pogledi od nogometa ušli tudi kam drugam ... Andreja je zopet poskrbela za pozitivno vzdušje in sproščenost. Foto: TimE Pogovor ob kozarcu vina Oba direktorja, oba trgovca, oba s Šmarskega, oba povezana s Šentjurjem ter oba s kozarcem v roki. Franc Jager (desno) je še vedno prvi mož uspešnega trgovskega podjetja Trgovine Jager ter tako močan trgovec, da je pristal na zadnji lestvici stotih najpremožnejših Slovencev. Edi Kolar s Pilštanja je nekdanji direktor šentjurske Lipe, ki se v pokoju ukvarja z vinogradništvom ter je prejel zlata in srebrna odličja celo na tujih ocenjevanjih. Sta se Jager in Kolar pogovarjala o vinu, tegobah direktorovanja ali o tem, kako priti na lestvico stotih najbogatejših? Foto: GrupA Izrežite, izpolnite in pošljite kupon. Brez panike! Na Dobrni se je minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič takole zaskrbljeno ustavil pred otvoritvenim trakom prizidka k osnovni šoli. Pa ne, da je mislil, da ga mora preskočiti? Foto: SHERPA