KUPUJTE X^JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik i v Ohio ★ Oglasi v iem listu __so uspešni Vol. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^^^^vm.—LETO xxvm. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest K^ICTORYI Slovene Daily BUY 1 in Ohio S?««! ★ Best Advertising 1 Medium ...................... CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 16, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 190 mjo JE VINU MR! ^acArthuf ukazal poraženi Japonski, da pošlje v Manilo zastopnika ^ podpis pogojev predaje. V teku so priprave za odpust 7,000,000 iz oboroženih sil. Racija gasolina in nekaterih živil odpravljena 51 la« PL »1 j/, r;: 0^ Vi^jgj ° ®^oro šestih letih morije in klanja, kakršnega svet še ni Ha ,^®®j zgodovini, se je v torek 14. avgusta ob 7. uri zvečer :«pe, vrnil mir. So gg °9roinnih bojnih frontah na Pacifiku in kontinentu Azije Ust5yQ^^^''^°9očnejše sile uničenja, ki so bile zbrane kdaj poprej, ob razbitem in poraženem imperiju Japonske. Hitlerstrašne vojne, ki se je začela 1. septembra 1939, ko so Hebjjo tolpe vdrle na Poljsko, je zavezniški svet pozdravil z Veseljem, kakršnega svet ni bil še nikdar prej priča, ki je tlačila narode, se je dvignila in svet je zopet svobodno dihati. ★ ★ * Toda z naznanilom, da je vojna končana, so se začeli že kopičiti problemi, katere prinaša mir. "Naloga, pred katero se nahajamo, je največja, pred katero smo kedaj prej stali," je rekel predsednik Truman, ko je v torek ob 7. uri zvečer v Beli hiši naznanil kapitulacijo Japonske in konec vojne. "Nujnost je ravno tako velika kot ona, pred katero smo se nahajali 7. decembra 1941." Predsednikovo naznanilo je značilo začetek premirja, ki bo trajalo nekaj dni, dokler ne bo general Douglas Mac Arthur kot vrhovni zavezniški poveljnik sprejel formalni kapitulacije Japonske na temelju potsdamske deklaracije. ★ ★ Medtem ko se v iej deklaraciji japonskemu ljudstvu zagotavlja priliko do dostojnega in svobodnega življenja, pa bo moralo poprej delati pokoro za svoja dejanja. V splošnem so pogoji, ki bodo naloženi na rame Japoncem enaki onim, ki so jih morali sprejeti Nemci, razen da bodo imeli svojo lastno vlado s cesarjem, ki se bo nahajal pod strogo zavezniško kontrolo. Odvzeta jim bodo vsa sredstva, s katerimi bi mogli še kdaj začeti vojno proti drugim narodom. Na prednjih bazah na Pacifiku čakajo sedaj zastopniki vojaške vlade, pripravljeni, da z okupacijskimi silami odrinejo na Japonsko in začno izvajati določbe kapitulacije. urad na delu za Povfjitek dežele na ^^^ovno podlago Družinski spor povzročil smrt slov. dekleta 15. avgusta—Zvezna vlada je danes ^ prve korake, da se dežela povrne iz vojne na mi- S^solina, obenem pa ukinil racijo za konservirano Vp kurivno olje in oljne peči. So Amerikanci prvič od 12. marca 1942 zopet ^ gasolinske postaje in rekli prodajalcu; "Nalij «^J°vrha." »»i.. g,,. » OPA urad je preklical vse omejitve pri ku- K a oie-: .g S, 3 ic« f ,vP' y 10 "oce ostane '1 pa „3t„. Se za v velja- 0 ^^80, mast, olje, ^ sladkor, čevlje, I, rt ^ ^^obilska kolesa ti'v^ He potrebščine, do-.SUoii, ''potrebe oborože- ^ 2a tf> odpraviti racijo ^wi OP A ^/1. i. ^ -ja „ , urada Chester X ^ War ' se bo raci-potrebščine od-bo**kpat mogoče, da pa ., CS.""'" m )0< jn"' siS' M 9^. PETAIN KRIV, TODA SMRTNA OBSODBA SE NAJBRŽE NE IZVRŠI PARIZ, 15. avgusta—Maršal Henri Petain je bil danes od porote, sestoječe iz 24 oseb, spoznan krivim izdajstva in od sodnega'stola obsojen na smrt. Porota je bila v zasedanju sedem ur. V torek zvečer je bila ustreljena na domu Mrs. Margaret Stopar, 18612 Neff Rd., 19 let stara Frances Eržen, ki se je tam nahajala z manjšo družbo, ki je praznovala konec vojne. Usodni strel je nenamenoma oddal Frank Stopar, star 50 let, ki je prišel na dom svoje 38-let-ne žene, ki ga je pred časom zapustila. Policija pravi, da sta zakonca že zadnja štiri leta živela v večnem prepiru. Mrs. Stopar obratuje gostilno na 4164 E. 131 St. Kakor pripovedujejo priče, je Stopar pri vstopu v hišo pri vratih v ozadju navzočim ukazal, da naj se ne ganejo. Žena, vedoč, da išče njo, je zbežala iz sobe. Miss Eržen je začela teči proti prednjim vratom, ko so jo podrli streli. Ko je bila prepeljana v bolnišnico, niso mogli zdravniki storiti drugega kot ugotoviti smrt. Ustreljeno dekle je bivalo na 1213 Addison Rd. Navzoča sta bila Frank Grozde iz 1133 Addison Rd. in mor- TRUMAN ODREDIL DVODNEVNI PRAZNIK V PROSLAVO ZMAGE Včeraj in danes je piaznik zmage, katerega obhajajo vse vladne ustanove, in z delom je ustavila tudi vsa industrija. V smislu odredbe predsednika Tru-mana so zaprte vse sodni je in dvodnevni praznik obhajajo tudi vse banke. Včeraj so bile zaprte tudi vse trgovine, toda danes so delno odprte,, da bodo imele gospodinje priliko kupiti živež in druge nujne potrebščine. Atomska bomba in Rusi prisilili Japonce na kolena DRAFT ZA VSE HOSKE NAD 26. LETOM KONČAN telle 1,kupovanju od-Bowles, "ka- ker^ je bila pre- Bila ne bo be , ogromnih do- ^ bodo potre-^^0 Za kurivno olje znižale. V oi^^' je prišla jj. ®'^eland Mrs. Anna Vesti iz življenja ameriških Slovencev na Pri g nahaja za časa 4 % G*"'./ polCj 64 St. Do- Predsednik sodišča je po izreku kazni izrazil upanje, da smrtna obsodba ne bo izvršena. Ali bo Petain pomiloščen ali ne, bo j Stanley Young iz 18614 moral odločiti general De Gaulle, ki sta Stoparja zbila kot načelnik provizorične vlade, ga držala, dokler ni do- spela policija, ki ga je odvedla v zapor. Tam je Stopar rekel, da je poskusil po streljanju izvršiti samomor, ampak da tega ni mogel storiti, ker je izstrelil vse krogle. Pokojna mladenka, ki je postala žrtev streljanja, je bila rojena v Clevelandu »in zapušča mater Barbaro, dva brata, Ed-warda in Stephen Antolina, in sestro Anno Šile. Njen oče je umrl pred petimi leti. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior Ave. in E. 71 St., od tam pa na Calvary pokopališče. A ZA \ predsednika rt,, ^cev... "^0 deln.T«, i.: __ •^''^elavci, ki so de- k dni^' potrebni v in- ' P'^ejeli plačo kot praznike. Carlinville, 111. — Na 30-dnev-ni dopust je prišel S/Sgt. Louis Mahkovtz ml., ki je služil pri 8. zračni sili. Vrnil se je z isto letečo trdnjavo, v kateri je služil kot "tail gunner." Iz Anglije do Bradley Fielda, Conn., jih je vzelo 22 ur. Nad Evropo je napravil 28 poletov in iz Avstrije in Nemčije prinesel več zanimivosti za spomin. Po dopustu se je moral prijaviti v South Da-koti, kjer se bo vežbal na B-29 in bo najbrže poslan na Pacifik. Eveleth, Minn. — Družina Johanna Pugel ima osem sinov v vojni; George, Louis, Joe, Albin, Eddie, John, Edmund in Victor. George je pri infanteri-ji V Texasu, Joe v Italiji, Ed- mund, po činu poročnik, pri letalcih v Coloradu, Joe na južnem Pacifiku, Louis pri mornarici na Pacifiku, Albin pri vojaški policiji v Texasu, Eddie v Nemčiji, John pri letalcih v lowi. Mati je vdova. WASHINGTON, 15. avg. —Armada, mornarica in ma-rinski zbor so danes objavili demobilizacijske načrte, glasom katerih se ima v teku prihodnjih 12 ali 18 mesecev odpustiti iz oboroženih sil 7,500,000 mož. ObeAem je zvezna naborna komisija odredila, da se poslej ustavi klicanje v oborožene sile vseh moških, ki so spolnili 26. leto. Državni naborni odbori so tudi dobili naročilo, da kvote izpolnijo predvsem z mladeniči, ki so stari 18 let. Medtem ko je pointni sistem, glasom katerega se bo odpuščalo moške iz armade, ostal za enkrat nespremenjen, to je za odpust se bo ■potrebovalo 85 poin-tov, pa je mornarica naznanila sistem službenih pointov, na podlagi katerega se bo v teku prihodnjega leta in pol vrnilo v civilno življenje od enega in pol do dva milijona in pol mož. Armada pa je naznanila, da bodo poslej vsi moški, ki so spolnili 38. leto, lahko prosili za odpust v teku 90 dni. Do sedaj so mogli prositi za odpust le moški, ki so spolnili 40. leto. Japonski cesar Hirohito je v radijskem govoru na narod v torek priznal, da je bila Japonska prisiljena sprejeti potsdam-sko deklaracijo in prenehati z vojno radi atomske bombe in ker je Sovjetska unija stopila v vojno proti mikadovim silam. To je bilo prvič, da je japonski cesar imel govor potom radija in da je svoje besede naslovil direktno na narod. Japonci namreč smatrajo cesarja za "boga," oziroma "sina sonca." Toda cesar ni nikjer v govoru razložil, kaj pomeni sprejem potsdamske deklaracije, in vtis njegovih besed je ta, da je'Japonska stopila iz vojne edino, ker želi preprečiti "uničenje člo-' veške civilizacije." Hirohito je tudi vztrajal na bajki, da se je Japonska borila v silobranu, ker je tila izzvana in je morala braniti interese vseh ljudstev vzhodne Azije. Kako trpko je poraz zadel japonske militariste, je razvidno iz poročil, da je japonski vojni minister Korejčika Anami izvršil "harakiri." Premier Kantaro Sazuki pa je izjavil: "Ta dan je postal dan, katerega japonski narod ne bo nikdar, nikdar pozabil." Topovi na Pacifiku obmolknili; MacArthur dal povelje Japoncem MANILA, 15. avgusta—Gen. Douglas MacArthur, ki je bil sporazumno z ostalimi zavezniškimi silami imenovan vrhovnim poveljnikom okupacijskih sil na Japonskem, je danes ukazal Japonski, da pošlje zastopnika v Manilo, da se uredi za izvršitev pogojev kapitulacije. Zavezniški vrhovni poveljnik *-je tudi dal Japonski povelje, da nemudoma odredi, da japonske Nov grob THERESA A. GLIHA JESENSKA OPERNA SEZONA San Carlo operna družba bo gostovala v mestni dvorani v Clevelandu od 10. do 14. oktobra. V tem času bo podanih sedem krasnih opernih del. Vspo-red vključuje sledeče opere: "La Traviata" v sredo večer, 10. oktobra; "Carmen" v četrtek; "Cavalleria Rusticana" in "I Pagliacci" v petek večer; "Madame Butterfly" v soboto popoldne in "111 Trovatore" v soboto večer; "Faust" v nedeljo popoldne in "Aida" v nedeljo večer. Cena vstopnicam bo nižja kot pa je bila lansko jesen, ker se bodo opere vršile v mestni glasbeni dvorani in ne v avjiitoriju. Vstopnice so od $1 do $3 poleg 20% federalnega davka. oborožene sile takoj prenehajo s sovražnostmi. Ob 4:06 zjutraj po cleveland-skem času je japonska Domei agencija naznanila, da bo cesar Hirohito vsak čas izdal povelje za končanje sovražnosti. MacArthur je ukazal Japoncem, da pošljejo svojega zastopnika v belem neoboroženem letalu, na čigar ogradju morata biti naslikana dva zelena križa. Dalje je ukazal, s katerega zra-koplovskega polja se mora do-tično letalo dvigniti in da se ga mora obvestiti, predno letalo odleti proti svojemu cilju. Japonsko letalo mora rabiti besedo 1 "Bataan" kot identifikacijski signal. Ameriški poveljniki odredili največjo opreznost GUAM, 15. avgusta. — Medtem ko so ameriški poveljniki na Pacifiku dali povelje, da topovi utihnejo, pa so obenem odredili največjo opreznost v seh prihodnjih korakih, z namenom, da preprečijo vsako nadaljno za-hrbtnost od strani Japoncev. Almiral Halsey je po radiju posvaril vse ameriške morske sile na Pacifiku, da ostanejo budno na straži, dokler ne bo japonska predaja dejansko izvršena. V bližini ameriškega tretjega brodovja se je štiri ure po naznanilu kapitulacije v Tokiju pojavilo pet japonskih letal. Bilo ni jasno, ali so letala priletela z namenom, da Amerikance napadejo ali da jih pozdravijo. Vseh pet letal je bilo zbitih v morje, kakor razvidno iz poro- Po štin-mesečni bolezni je danes zjutraj umrla Theresa A, Gliha, stara 33 let. Rojena je bila v Clevelandu ter je bila upo-slena nad 15 let pri Richman Bros. Co. Radi svoje aktivnosti pri kegljanju je bila splošno poznana ter se je udeleževala raznih kegljaških tekem KSKJ lige in kegljala je tudi z Richman skupino. Bila je članica društva sv. Ane št. 150 KSKJ, društva "Jjlir" št. 10 SDZ in Marijine družbe fare sv. Lovrenca. Tukaj zapušča žalujočo mater Frances, rojena Jerič, brata Antona, dve sestri: redovnico Mary Anthony O. P. in Frances, polbrata Laddie Turk, nečakinjo Mary Ann in dva nečaka Anthony in Ronald ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 8:30 uri zjutraj iz hiše žalosti, 9111 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda ter nato na Calvary pokopališče. POROKA Poročila sta se danes zjutraj v cerkvi sv. Vida Miss Molly Hočevar, hčerka Mrs. Mary Hočevar, 1022 E. 64 St., in Mr. Robert Blatnik, sin Mrs. Blatnik, St. Clair Ave. Novoporočence-ma čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju! čila admirala Halseyja, ki pa ne pove, ali se je to storilo s topovi na krovu bojnih ladij, ali pa so jih sestrelila ameriška letala. ♦ 8TRAN 2 ENAKOPRAVNOST 16. avgusta, 99 ^ENAKOPRAVNOST Owned and Published by I mn AMKBICAIV J0OOSLAV PBINTINO AND P€BLISHINO CO. 6331 ST. CLAIR AVENtJB — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES-iCENE NAROČNINI) Py Uanler la Cleveland and by MaU Out of Town: KPo raznašalcu T Clevel^ In po pošti Izven mesta) ; For One Year — (Za celo leto)---—40^0 ror Half year — (Za pol leta)------------->^0 For 3 Months — (Za ■ mesece)-----------8.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: CPo po£tl V Clevelandu, Kanadi In MehlU): ror One Year — (Za celo leto) - Por Hall Year — (Za pol leta)-- Tax 9 Month! — (Z» I mesec«) - -•7.60 _ 4.00 - IJ6 For Europe, Boutb Amerlc* and Ottier Foreign Oountriei: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inosenuke driaT«): For One Year — (Za celo leto)--- For Half Year — (Za pol leta)-------------------------- -11.00 _ 4^0 Sutered m Second Qlasa Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Oleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 9rd, U70. IŠtirje meseci, ki nimajo primere v vsej zgodovini štirje meseci, ki so minili odkar je 12. aprila umrl predsednik Franklin D. Roosevelt, so nedvomno ena največjih in najpomembnejših dob v zgodovini. Teško je bila kdaj doba v povestnici človeštva, ki bi se mogla primerjati s to kratko dobo. Ko je umrl predsednik Roosevelt, je bila zmaga anti-fašističnih sil na bojnem polju že zagotovljena. Od tistega dne sta se sesula dva največja imperija na svetu. Zgodovina je že poprej pisala o dvigu in razpadu imperijev, ampak še nikoli prej se to ni zgodilo s tolikšno hitrostjo. V štirih mesecih, ki so bas minili, so se dogodki, za katere je bilo nekoč treba leta ali celo stoletja, odigravali v nekaj tednih in dnevih. Pred štirimi meseci je bila Nemčija, akoyavno že na defenzivi, še gospodarica nad vso Evropo od arktične Norveške pa do subtropične Italije, od Rokavskega preliva pa do otokov Male Azije. Na višku svoje moči je nacijski rajh vladal kakim 400 milijonom človeških bitij na ozemlju 2,500,000 štirjaških milj. Od tistega časa Nemčija ni bila samo vržena iz tega ogromnega carstva, temveč izgubila je nekatere svojih naj-starodavnejših pokrajin in bila reducirana v državo brez svoje lastne vlade. Komaj pred par dnevi se je japonska "velika vzhod-no-azijska ko-prosperitetna sfera" raztezala preko polovice zemeljske oble — od arktičnih voda v Saskačevanu do ho-landskega vzhodno-indijskega otočja ob ekvatorju. Tudi Japonska je bila vladarica skoro pol milijarde človeških bitij na zemeljski površini, znašajoči ne mnogo manj kot 3,000,000 štir jaških milj. Danes je Japonska stisnjena na svoje prvotno otočje, ki ga je imela v začetku sedanjega stoletja, s 150,000 štir-jaŠkimi miljami, na katerem biva komaj 75 milijonov prebivalcev. V tej dobi je bila producirana in prvič rabljena atomska bomba, v katero je bila uprežena kozmična sila solnca. To je bilo mnogo več kot pa revolucija znanosti; to je bil začetek novega veka — veka atomske energije, ki ni sposobna samo rušiti, temveč tudi graditi — spremeniti svet v raj ali peklo. * Tekom istih štirih mesecev je bil svet priča ustanovitve nove mednarodne organizacije, v kateri so vtelešene nade milijonov ljudstev vseh dežel za trajen mir. V isti kratki dobi je Anglija, dom modernega kapitalizma, v najpomembnejših 0, I Iskrena vam hvald v prijetno dolžnost si štejem, da se naj lep®® ti ^ ^Oi \\ ic m prisrčno zahvalim državljanom in državljanka^ varde za izkazano zaupanje ob priliki primarni!^ ^ lite v, ki so se vršile 31. julija, pri katerih serfl jel odlično število oddanih, glasov pri izbiri datov za mestno zbornico mesta Clevelanda. Mojo globoko zahv^o naj prejmejo regularni) venski in hrvatski demokratski klubi za O shodu v Jolietu V nedeljo popoldne 19. avgusta se vrši v Jolietu narodni shod, na katerem bo med drugimi govorniki tudi dr. Slavko jZore, svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Wash-ingtonu. Ves pribitek jo namenjen pomožni akciji za stari kraj. Poleg Louis JŽeleznikarja, Josephine Erjavčeve in Frank Vraničarja v odboru pridno pomagata tudi sestra Ema Planin-šek, predsednica podružnice št. 20 Slovenska ženske zveze, in John L. Jevitz, predsednik društva št. 66 Ameriške bratske zveze. Društveni koledar 19 4 5 2. septembiR, nedelja. — Proslava 20-letnice društva "Ve-lebit" št^ 544 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 6. oktobra, sobota. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 7. oktobra, nedelja. — Podružnica št. 48 SANS priredi program popoldan in ples zvečer v korist pomoči domovini v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 1946 20. januarja, — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. podporo ter člani "Burke for Mayor and Princ® Council Camp. Committee 32nd Ward" za kampanjsko delo v prid moje izvolitve. Hi •do ajj "( % a i i! yij^ ggl- s, I ( M ' "oš Iskrena hvala slovenskemu časopisju za ne kampanjske članke posebno Ameriški Doi^ za indorsement v uredniškem članku. j Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so P tr"' in na dan volitev s svojim nesebičnim delom dom pripomogli do nepričakovano dobrega usp *1^ V Zagotovljeno naj bo onim, ki so ob primarO litvah oddali glas za mojo izvolitev, me svojce^ I- %, % rodnikom, prijateljem in znancem priporOL'^'^^^;'. in to seveda s pomočjo in kO'^Pj Jih bom rešpektivno in gentlemansko v mestni niči zastopal cijo, če mi volilci pri jesenskih volitvah P' ril' gD' ei" tozadevni mandat. V toplem priporočilu, da s isto vnemo in isto gijo, kakor ste stali ob moji strani pri primarni ,<' litvah, da tudi ostanete pri glavnih — in Ijen sem, da bo vaša in moja zmaga gotova. V izreku globoke hvaležnosti ostajam Vaš John J. Prin^ mestni zastopnik 32. va .Ov »o ^0 k h 1945_ Slovenski ameriški narodni svet ENAKOPRAVNOST 8TKAR 3 » (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 iega odb^"' izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in čfanl iir- Cast^j ČASTNI ČLANI: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. Sh.v®°°P'«^dnica: MARIE PRISLAND, 1034 DUUngham Avenue, Wk DR. F, J. Kern, 6333 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Pre^ CLANI EKSEKUTIVE: I Podpf-o ' KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. I Mnrea JANKO N. ROGELJ, 6208 Sch»de Ave^ Cleveland 3, O. Ulinofa FRED A. VIDER, 2657 So. Lawpdale Ave., Chicago 23, G. KVHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU. tlani: 'ACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, Dl. LEOpnt 1636 W. 21st PI., Chicago g, HL ALBi^f^ KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Ckv*dand 3, Ohio. 2A1TZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI. LOUig zr NADZORNI ODBOR: 'OSlE predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, 111. '^SEpn^^'SEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. 'AVertnik, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. ANxoi^ n SIRSI ODBOR: 'OSEpij J^VC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. 'OSEpu'• OURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10. Ohio. ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, lU. 334 Erie Ave., W. Aliqulppa, Pa, Route No. 4, Princeton, 111. Matm Washington St., Denver, Colo. ^ANn g" KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. * ®®^3rd St., N. W., Chisholm, Minn. ^ATijej^ ~SAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, III. ® *^A1NZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. POi Station St., BridgeviUe, Pa. ^^CK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. Menahan St., Brooklyn, N. Y. V ®ESa KB ®*®®CICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. ' ^658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. „ ®TRoj, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. ^'DftEy^^ONlCH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. , Zr» Forest Ave., Johnstown, Pa. a. F. U. Bldg., Ely, Minn. RC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, III. 3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111. Jn druge misli ga potegnejo s dušica Rožamarija (SVETNICA TN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič Harro, in zelo dobim to, %ko r %uči in še veseli se e ^ H; fg- jn' ,di' )Vli" o/ p/ ,eM' šal skozi njegovo divjanje šum morskih vetrov . . . Ali misliš da bom mogla priti čez ozki most do vrtov na drugi strani?" Harro jo nežno spusti na blazino . . . Menda je to komaj opazila. Ulrika drži trdno njeno roko. S strogimi očmi pogleda najprej svojega nečaka, potem pa proti vratom. Harro je šel ven v temno sobo, kjer šumi pred okni dež kakor potok. Tam se je vrgel na posteljo, in grenki valovi so zalili njegovo srce. Moreča žalost se ga politi, in divji obup hkra-tu . . . "Ali nisem bil dovolj hvaležen, ko se je tehtnica nagnila in so mi govorili o življenju? Ali nisem bil pripravljen dati vsega, ali se nisem sam s seboj boril, da bi potlačil drugo bitje v sebi? Svoj stari svet sem sam zdrobil in niti kotička si nisem arrQ . /!i svojo staro, K\ roko' to še ona, in vL ,^®^ica ji žari na ig ^ jeklena trdost je kta teta L ®stre m,-vstreljala vanj 1' ti t Si&s, odkod pri- , . •^mtio mehki slaso- ot)drzal, kjer bi bil lahko pri-Ou., I žgal novo luč." »>0r - ifa Počel kdc Vesel, in ti sme služiti, i i" kaj bo huda, ko boš ozdra- -Behind' %■> Je tie K„v in • potrebo- kotu bo čepe- ^onSsli^t delala, te-H kratko pot aJ imel v n^ne. Ubogi dolgo pot Your Bonds^ Lies the Might of America 5^ rii' , y So .^8Wo lla to, T, postale izne Ošinila je Har-ni, srček, je nekoliko i njo ti bom podlo al^o! bo pa spet i Tudi tega " Saj vi- •^ežen porcelan , O, h^rija', t, ' o katerih nei ^1» > te» V5 '« T :*»' - He te je, ali - vročico i It, .C^ ie Oji, ^Sed % Zavedam prav ^Palh: ' ^ai s«rv, „ ptil«lrži J r pot ^lr?'^arro-P"'' ^ . l^6t ct ^ POstalp i7.np-' \* 1 INDIANA'S MINERALS Indiana might not be expected to add mineral assets to the Government resources that will stand be- ;• ih + samo v, hind the War Bonds we buy yet that • It\ f, tu ne more biti I state produces $107,000,000 worth of »6./^ few "^ostu v; ^ V. V I coal, clay products, lime, peat and ^ ^ *^0, drzi cez petroleum each year. Vast suppli !^li ^ tuijj in šumečo, ^^^i Veliki in njim . . . in Potok. bo« ^Ui. Y ta vele tok. morje . . . bog lahko sU- ^__________________., les of rock wool to insulate buildings will be made from the" ma'rlstone still imbedded under the limestonfe in Lawrence county. Thousands of employes probably will be adde^ by these industries when the war ends and output will soar to assure income to Indiana and the Natioh whose shareholders are the buyers of War Bonds. v. S. Treasury Department seboj. "Ne morem te razumeti, bog. Strašen si. Zmerem nove tenčice tkeš pred svojim obrazom. Služiti sem ti hotel. Dobro veš, da sem odkrit. Toda ri mi jo hočeš vzeti, da, dušo mi hočeš vzeti . . . Moje sinje nebo. Gledati bom moral, kako se bo utrnila luč v njenih sinjih očeh. Morda si bom to sam zaželel, če j p bom moral še enkrat gledati, kako bo ležala in se bo valil grom čez njo. Okruten si, bog, in svoje najlepše cvete udariš najhuje. In nobenega kraja nisi pustil, kjer bi lahko dušo skril pred teboj. Pobegniti ti ne morem več. Če bi bil še prost, če bi ti mogel še tako kljubovati kakor nekoč. Toda zdrobil si me ne branim se več pred teboj in pustiti moram, da teče tvoja grenka voda čez mene, kakor na moje lilije tam zunaj. Če bi bil še prost, bi napravil konec z vsem. In konec s seboj. Kako lahko bi prišla potem ona tja v tvoje nebeške vrtove. Njen poslednji dih bi lahko pil z njenih ustnic, in ona bi mi zaupala. In moje roke se ne bi tresle . Otroka bi prepustil očetu. Skupaj bi spala. Toda misel na vse to si mi raztrgal. Kakor cunjo, s katero sem hotel sam pred seboj zakriti svojo luč. Moja duša leži pred železnimi vrati, in tvoja bližina, tvoja strašna bližina jo zadržuje, da ne more odvreči svojega oblačila iz mesa in kosti. Gledati bom moral, kako me bo zapuščala. Zraven nje bom moral stati. Pri božji volji ne vprašuj, zakaj." Tihi koraki so prišli od vrat. Ni dvignil glave. Kakor ubit je obležal in pritiskal svoje pesti pred obraz. Luč je zagorela. Stara dama bi bila skoraj padla čezenj. "Harro," je rekla, "otroku sem le morala vsiliti morfij. Preveč se je bal zate. Zdaj pa spi, — ali pa vsaj mirno leži." Sedla je trdo zraven njega na nizko zojEo. "Poiskala sem Babet-to, da sedi pri otroku, in obljubila sem ji, da jo pridem pogledat, drugače Rožamarija tistega ne bi bila vzela. Vstani, Harro! Tudi to moraš preboleti." "Ne morem. Takole prestajam še najlažje. Kakor popadljiv pes sem danes. To je najbrž tudi božja volja." In divje se je posme-jal. "Da, Harro, s teboj čaka Roža še hud boj. Nikari si ne do-mišljuj, d^ ona ne ve, kaj poče njaš. Čisto dobro ve. Najbrž je tudi to božja volja, Harro!" Molčal je. Potem je rekel: "Zakaj si mi ukradla ves ta čas?" "Harro, morala sem to storiti, ker je zahteval gospod dvorni svetnik. Takšna kakor danes, še ni bila nikoli. In potem sem se bala zaradi tebe, in tega, kar bo morala Roža s teboj prestati. Saj sam ne veš, kakšen si, Har ro! Niti v rokah je ne moreš mirno držati, čeprav moraš vedeti, kako srečna je zaradi tega in kako hvaležna ti je. Ne, ti moraš iti stran in naju pustiti sami." "Nisem se še naučil, kako se mirno stoji poleg in gleda. Ti 1o že znaš. — Teta Uli," je zastokal "če bi bila vsaj tako dobra, da bi me pustila samega. Ničesar drugega ne zahtevam. Toda ti sama ne veš, kako sem ranjen, pa me še zbadaš." "Da, tudi meni bi bilo ljubše če bi lahko sedela poleg Rože in jo poslušala, ko bo šepetala nebeških vrtovih in Martovi materi, kakor pa da moram biti zraven tebe. Toda ne morem drugače. Roža mi je to naročila.' "Tolažiti bi me morala, teta Ulrika, in to tudi delaš, ali ne? Na svoj način. Morda pa svojega tolaženja ne opravljaš prav ta ko, kakor je mislila Roža "Tolaženje? Da bi te tolažila?" je vzkliknila teta Ulrika s svojim najglobljim glasom. "Kakor bi bila za to kakšna tolažba! Nobene ne poznam. Če jo moraš izgubiti, te še bog v nebesih ne, more potolažiti. Ne, tega ne razumem. Prebiti moraš to. Vseh sedem bolečin. Da bi si zastiral .oči z meglo, ni vredno. Reka in slim na Rožo. Kako ji bomo pomagali čez most. Od same ljubezni smo bili vsi okrfttni. Niti gospoda grajskega župnika, ki si ga je želela, ji nismo poklicali. Pustili smo, da je zdravnik gospodoval nad nami. Seveda, dokler si ti takšen kakor zdaj, je res najbolje, če si čim dalje od Rože ..." "Še nekaj žel imaš, teta Ulrika. Hitro me zbodi še z njimi. Mislil sem že, da me boš začela tolažiti." "Harro, kaj delam s teboj in z Rožo? Moraš se naučiti poslušati, če govori o nebeških vrtovih. Trdo je to za tebe, trdo. Naučiti se moraš, da jo boš držal na rokah mirno, čisto mirno, če bo začelo srce v njenih prsih utripati kakor uboga ptica. Malo se moraš šaliti z njo, če bo tako utrujena in izmučena, da še oči ne bo mogla odprti. Kadar ji bo najhuje, je ne smeš prepustiti meni in pobegniti. Glej, kako se ona trudi,, da ne bi ti preveč trpel. Pomisli, saj bi lahko stokala za svojim mladim življenjem, lahko bi jadikovala zaradi svojega otroka in zaradi bolečin . . . Kako malo je sama kriva! Vidiš, in tega ne dela. Niti besedice* ne reče. Vidim jo, vsak trenutek jo vidim, in čedalje večja, močnejša se mi zdi . . . Tako rahla in nežna je, pa ima vendar toliko jekla v sebi . . . Prav za prav to ni jeklo. Zlato je. Lepo, čisto zlato, ki postaja čedalje svetlejše od nebeških solza." Harro je potegnil desnico izpod glave. Iztegnil jo je in obupano vprašal: "Odkod? . . . "Potem je spet umolknil. "Da, odkod naj vzameš moč, hočeš vprašati. Tu bi ti lahko marsikaj povedala. Harro, toda ne boš me maral poslušati. Tvo j a stara thorsteinovska trma ti ne bo dosti pomagala. Pomaga ti pa Roža sama. Jutri se bo prestrašila, če se bo spomnila, kaj vse je danes rekla ... Če boš mogel sam uvideti, kako zelo je njeno srce prikovano k tvoje- mu —' "Če bom uvidel!" je vzkliknil. "Ali mi moraš ti razlagati, kakšna je ona?" "Da, potrebno se mi zdi, kajti vselej te čuti, na kakršenkoli način že . . . Zato sem ji pravkar morala dati morfij. Če boš tole premislil, Harro, ne boš veČ tak divjak, kakor si zdaj. Stisni zo be in pripravi ji kolikor mogoče dosti prijetnih ur. — Harro, sedem sreč si užival. Zato zdaj ne srneš besneti tako, kakor še ne bi bila nikoli zadela živega človeka takšna nesreča. Mnogi ljudje morajo trpeti po svoji krivdi. S svojo krivdo morajo gledati v grob. Ti si dal svoji Roži samo veliko srečo. Vse njeno srce je je polno. "Jokaj, jokaj, ubogi moj fant, izjokaj se zdaj! Dobro ti bo delo. Ona sama je rekla: Harro me je pobral napol zamrzlo. Na svoje roke me je vzel in me nosil, dokler so mu dovolili. Vsega te je pozlatila. Zdaj jo boš moral spet vzeti na roke in jo nesti. Tako kakor si storil danes, z dobrimi nežnimi besedami. Ali si videl, kako se je smehljala? Ali misliš, da je tisti trenutek trpela? Njene drobne roke so se odprle, njena usta so bila tako čudežno lepa, in ti si jo pred menoj poljubil, tako nebeška je bila. Svojo zagrenjeno žalost moraš potisniti v ozadje. Pozneje jo boš lahko spet poiskal. Saj človek nikoli ne ve, kaj še pride. Nezmiselno je že danes obžalovati jutrišnji dan. To še vse pride in prinese s seboj svoje breme. Pomisli, kako bi ji najlaže olajšal to breme. Hvala ti reče, če popusti nevihta. Ne misli, da se ji boš zdel brez občutja, če boš pokazal vesel obraz. Oh, prenežna je za to, saj si sam slišal. Iz naj nežnejšega porcelana je narejena . . ." Harro je dvignil glavo in s te- žavo dejal: "Če me pa pustite stati pred vrati . . "Ne, ne, tega ne bo več. Toda samo, če ti jo bomo lahko mirno zaupali. Divjak mora ostati zunaj . . ." Po teh besedah je stara dama vstala. Šla je k vratom, utrnila luč in ga pustila v temi, kakor bi ga bila morala celo za zidovi skriti pred Rožomarijo Že je bil solnce visoko na nje-bu, ko je Harro potrkal na vrata Dušičine spalnice. Teta mu je odprla in ni se ji videlo na obrazu, da je prebedela vso noč. Ne-zaupno ga je pogledala: (Dalje prihodnjič) DR. P. B. VIRANT ^ Optometrist PREQLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12 ;00; 1:80 do 5 ;00 Zvečer; 6:30 do 8:80 v sredo in soboto 9:80 dp 12:80 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslppju Nprth Americaij Banke Z# sestanejc pokličite IVanboe 6436 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno č+lvo priljubljene povesti MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY COMPANY Ta krasna nova v mahogany zgotovljena AMiNMwM OMARA NAD OMARO Običajno $39.95 Velika, prostorna—5 predalov— 52 inčev visoka, 32 inčev široka —zgotovljena v bogatem mahogany. Sprejemamo naročila po posti in telefonu Pohištvo—Šesto nadstropje STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 16. avgustaj n Pomladni sen j ROMAN IZ ŽIVLJENJA 1 ★ I Priredil I. H. i (Nadaljevanje) — Ako je vse to resnica, kako sem tedaj svojo ljubljeno Marijo žalil, — pravi Wolf tiho. Odpre pismo in ga naglo prebere. Nato se zasmeje, rekoč: — Tukaj, Stranski, berite, da veste, kako slab človek sem! S tem izroči pismo Stranskemu. Ker je bilo pismo pomočeno s solzami, ga je bilo težko brati. Wolf sklone glavo in zadušeno ihtenjc stresa njegovo telo. Stranski prebere pismo, nato pa žalostno pogleda svojega prijatelja. Roko položi na njegovo ramo in reče: s — Revež; vsakemu človeku gre v življenju nekaj narobe. Skušajte vse to premagati in ne vzemite cele zadeve preveč tragično. Zdaj pa moram iti, mogoče pridem pozneje zopet. Stranski odide, ker je vedel, da je za njegovega prijatelja najboljše, ako je nekaj časa sam. — Revež, — govori pri odhodu sam s seboj, — kako se mi smili. Tedaj tudi še to! Skoro sem si tudi mislil. In to dekle, kako bo to prenesla? Vrag vedi, zakaj jo imam tudi jaz tako rad. Wolf je komaj slišal, da je Stranski odšel. Še vedno je ležal na divanu. Končno vstane. Zopet vzame pismo, ki ga je prijatelj položil na mizo, in ga še enkrat prebere. — Uboga revica, — govori Wolf, — ali mi moreš oprostiti? Kako sem mogel nad teboj le en trenutek dvomiti? Ta lepi obraz ne more lagati! Stranski ima prav! Samo, da bi še enkrat mogel govoriti s teboj! Marija mu je pisala v lepi, da-si malo nagli pisavi: Moj ljubi Wolf! Ali Te smem še tako imenovati? Samo sedaj' mi še to dovoli in poslušaj mojo opravičbo. Kako so me Tvoje vrstice zabolele! Komaj sem mogla verjeti, da si mi Ti pisal tako trde besede. Kaj sem Ti storila, da mi tako prideš nasproti? Saj veš, kako nepopisno Te ljubim! Zavreči me hočeš, kot kako igračo, na kateri si zadovoljil svoje poželjenje. Jaz sem bila Tvoja ljubica, gospodična Ulri-hova pa bo Tvoja soproga! Da, vem, da si ž njo zaročen, dasi-ravno si mi tolikokrat rekel, da je ne moreš ljubiti in trpeti! Wolf, ničesar Ti ne maram očitati. Saj si vedel, kaj delaš. Rekla sem Ti tudi večkrat, da iz naju obeh ne bo nič — jaz nisem primerna za Tebe, blesteče-ga častnika. Toda bi mi bil vsaj poprej povedal, da je med nama vse končano. Ni Ti bilo treba presenetiti me z onim krutim dejstvom in mi še očitati nezvestobo. To očitanje mi je razparalo srce. Vem, da se Ti je moja navzočnost na pokopališču zdela nad vse čudna, ko sem Ti odpisala, da ne morem priti, toda razmere so me prisilile do te tajnosti, ker nisem imela moči, da bi povedala resnico. Toda Tvoje zaupanje v mene bi moralo biti saj tako veliko, da me ne bi obsodil, ne da bi me bil vprašal. Zato poslušaj. Wolf! S Teboj sem govorila o svoji družini, zamolčala pa sem Ti, da imam še enega brata, ki pa je zašel na slaba pota in ki je bil celo v ječi. Pred nekaj dnevi sem prejela od njega pismo, ki je bilo prvo po dolgem času in v katerem mi sporoča, da me mora na vsak način obiskati. Kaj sem mogla stonti? Pričakovala nisem nič dobrega. V stanovanju ga nisen^ mogla/ sprejeti — saj mi ne bi sli. Wolf pa je bil zelo tih. Včasih se je silil, da se je nekoliko nasmejal. Prišel je čas, da je šel k nevesti. K večerji je bilo povabljenih več gostov. Moral je biti točen. Pri prijatelju se oprosti, ogrne svojo vojaško suknjo in odide s Stranskim. v » v bil nikdo verjel, da je moj brat. Tako sem šla z njim na pokopališče, ker sva bila tam najbolj na varnem.' Bil je zelo potrt, prosil me je za denar, da mu naj pomagam, da bo zopet postal dostojen človek, kajti vlogo klovna v cirkusu je mr-zil. Kij drugega tudi ni mogel začeti, kajti navzlic njegovemu prizadevanju ga zaradi njegove kazni nikdo ne bi hotel sprejeti v službo. Smilil se mi je, saj je vendar moj brat. Obljubila sem mu, da mu bom pomagala, ako mi obljubi, da me nikdar več ne obišče in da se zares poboljša. Naslednji dan sem mu poslala hranilno knjižico in je takoj zopet odpotoval. To je bilo vse. Kolikokrat sem se pripravila, da Ti povem o Feodoru, pa nikdar nisem mogla; tako me je bilo sram. Tudi nisem hotela onih ur, ko sem bila skupaj s Teboj, greniti s takimi spomini. Zato sem molčala. In to je ves moj greh! Upam, Wolf, da mi boš verjel. Nikdar pa ne poskušaj več me-ge si last sedaj! Ne maram Te več videti. Nisi več prost — druge si last sedaj! Ne morom Te v to zapeljati, da bi napravil kaj, kar bi bilo proti Tvoji dolžnosti kot ženin. Za ure sreče, ki si mi jih dal, se Ti zahvaljujem. Spomin na te ure mi bo v bodočem samotnem življenju edini svetli žarek. Vsak dan, moj Wolf, bom prosila ljubega Boga, da bi bil kar najbolj srečen! Zdravstvuj moj Wolf, in Bog Te naj varuje! Globoko ginjen odloži Wolf pismo. — Uboga Marija! — Svoj obraz zakrije z rokami in težke, vroče solze teko iz njegovih oči. Moral je jokati — ni mogel drugače. Srce, mu je bilo težko — tako je vzel slovo od svoje sreče in svoje ljubezni. _ Skrbno zapre pismo in sliko v mizni predal, poprej pa je še oboje pritisnil na ustnice in vroče poljubil. Nato pa se zopet loti svojega znanstvenega dela, ki ga je pripravljal v svojih prostih urah. Hotel je pisati, da bi odgnal misli, da bi pozabil Tako ga najde Stranski, ki se čez dve uri zopet vrne. Ni imel miru; moral je videti kako je Wolfom. — To je prav. Wolf, — pravi, — delo pomaga v vsakem ozi-ru. — Sedaj greva malo v park, bova sedla in se bova pogovorila. — Pogovoriti, da, toda ne iti ven, kajti imam svoje obvezno sti do neveste. •— Brali ste Marijino pismo. Kaj pravite k temu? — vpraša Wolf. Stranski mu položi roko na ramo in pravi: — Kaj rečem na to? Da je tudi on še vedno človek — če ima kdo dekleta rad — šment, se mora vse odpustiti. V splošnem pa mora biti njen brat zelo lahkomišljen. Dekletu je pobra težko prisluženi denar, ki ga bo najbrže zapravil v veseli druž bi. Napravil je sicer dober vtis Rekel mi je, da je bil tukaj, ko je slišal, da sem tudi jaz od tu, Rekel mi je, naj pozdravim njegovo lepo sestro in mi je da' njen naslov. Prosil me je, na; i bi skrbel za to, da ji ne bo ved no treba delati pri klobukih, ko ima vendar vsled svoje velike lepote vendar drugačne priložnosti; tudi ji potem ne bi bilo več treba tako revno živeti. Mo gel bi vam še več povedati, ško. da, da je tako brezbrižen, dru gače' pa je zelo nadarjen. Meni se smili Marija. Stranski mu govori o vseh možnih stvareh, samo da bi Wolfa odvrnil od njegovih mi- še pozno v tihi noči, ko je prišel domov, je pisal Mariji. Saj zadnji pozdrav naj bi še dobila od njega. Pisal je: Ljuba moja! Navzlic Tvoji prošnji Ti vendar pišem — zadnjikrat, moja ljuba. O, Marija, zakaj se je moralo to pripetiti najini ljubezni? Gotovo sva bila presrečna med seboj, da bi to moglo ostati za vedno. Odpusti mi, drago moje srce, da sem mogel dvomiti o Tvoji nedolžnosti. Toda onega dne sem bil vsled drugih razmer čisto iz uma, skoraj sem izgubil pamet — zdaj pa komaj razumevam, ko sem se nekoliko pomiril. Naj Ti nekaj priznam — ne Tvoja namišljena nezvestoba, ne, ljuba moja, ni me gnala v roke gospice Ulrihove, — ne, grenka usoda me je dovedla do tega: da, bi rešil čast svojega imena, mi je preostajala samo ta pot, nobene druge ni bilo! Imam pa eno prošnjo — povej mi, kaj misliš napraviti; ali nameravaš ostati, ali iti drugam, da Ti morem slediti s svojimi mislimi. Ali se ne bi mogla še enkrat videti in pogovoriti? Gotovo me boš s to naklonjenostjo razveselila. Piši mi tedaj! Zdravstvuj, moja sladka Marija! Nikdar Te ne bom poza- 3il! Še en zadnji iskren pozdrav od Tvojega Wolfa. Čez dva dni je prejel Marijin odgovor. Pisala mu je: Zakaj bi se oba tako po nepotrebnem mučila Wolf, in si težila srce? Ne more biti, da bi se še enkrat videla. Nikar ne sili v to. Vse sem Ti odpustila in Te samo prosim, da ne poizveduješ za menoj. V nekaj tednih odpotujem od tukaj — kam, še sama ne vem dobro. Pozabi me. Wolf, in bodi kar najbolj srečen v svojem zakonu! Marija. Mislil si je, da mu ne bo izpolnila prošnje in vendar ni mogel zamoriti v svoji notranjosti tihega upanja — mogoče, da bo! Zdaj ni bilo nič in udano položi pismo k drugim. Tudi na ulici je ni več videl; najbrže si je' izbrala drugo pot. Najbrže se je namenoma izogibala, da bi se srečala in videla. Največ prostega časa je seveda porabil pri nevesti, kajti moral je. Dosegel je, da bo jeseni poroka. Presegalo je njegove moči, da bi vsak dan bil skupaj z dekletom, ki ga ni ljubil; v zakonu je vse drugače. Tedaj bo lahko živel po svoje in ona se mu bo morala ukloniti. Kolikokrat ga je Gabrijela mučila s svojo ljubosumnostjo, ako je ni dovolj poljubljal, ali pa če ni bil dovolj ljubezniv. Gospica pl. Lassen je bila vedno navzoča pri njegovem obisku, toda Gabrijela je dala vedno dovolj povodov, da se, je odstranila vsaj za nekaj minut. Tedaj pa ga je obsipala z vso svojo divjo, strastno ljubeznjivostjo, ki mu je bila taj^o zoprna. Gabrijela je bila srečna, da je prišla do svojega cilja — tako vroče ljubljeni mož je bil njen. Vedela je, da so ji bili nevoščljivi. Kadar je šla z njim po ulici in so ju vsi občudovaje gledali, tedaj "je bilo njeno ponosno srce zadovoljno. Njena ljubezen pa ni bila tako iskrena, tako udana, kot ljubezen Marije, ki je v njem živela in z njim mislila; ne, najprej je bila ona, potem šele zaročenec. vega imena; po njegovem mišljenju, po njegovem notranjem čuvstvovanju in nazorih ga ni vprašala. To je bila za njo postranska stvar. Lepi mož je bil pri njej prva stvar in njemu je poklonila vso svojo strast. (Balje prihodnjič) The Florence Dress Shoppe Popolna zaloga vsakovrstnih oblek za ženske in dekleta. Vse mere 644 EAST 185th ST. Mali oglasi Proda se poceni fornez v dobremu stanju. Po-izve se na 21012 Nauman Ave., ali pokličite KE 7046. Za delavct ZA C. ŽENSKE zavijanje 18-45 let slare Nujna industrija Plača od ure In ovM A. PETERSON CARNEGIE AVS C« 917 Ljubila ga je zaradi njegove moške lepote, zaradi njegove posebne osebnosti, zaradi njego- Izvršujem vsa stavbena dela, ki so potrebna pri hišah. Predelujem hiše in trgovine. Brezplačen proračun JOHN ROTAR Building Contractor 1494 E. 222nd St. KE. 4323 Euclid, Ohio CVETLICE za vse slučaje—svatbe, pogrebe. Itd. Imamo tudi grmičevje in cvetje v loncih ter fiance. Abby's Flower & Gift Shop 630 EAST 140th STREET Čez dan: PO. 0737—zv.: LI. 0633 Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 NE ČAKAJTE! Sedaj Je čas, da si Izberete fin FUR COAT ali STERLING suknjo iz volnenega blaga, direktno Iz tovarne katere dobite pri meni vedno po najniž* jih cenah v Clevelandu. SUKNJE IZ BLAGA, katere se prodajajo od $35.00 do $79.00 so pri meni samo $29.00 do $79.00 in če kupite FUR COAT pri meni, si boste prihranili od $25.00 do $150.00 ali več odvisno je kakšne cene Fur Coat si izberete. Samo me pokličite, da se dogovorimo kdaj da pridem po vas in vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali kar želite. Vam se priporočam Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. EN 3426 EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Odprto od 11. zj. do 11.30 zv. Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 If It Isn't One Thing It's Another Robert Lee of Atlanta thought he had solved his transportation problem by dismantling the family flivver and using the wheels on a mule-drawn wagon. But using hay instead of gas wasn't enough. Tires still wear out and give trouble. Here is improviser Lee replacing a wheel after he had fixed a flat. The mule says nothing—just looks wise. SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING COMPANY 15601 WATERLOO RD. KEnmore 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na pafo in vročo vodo sedaj pregledatil — Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštaliramo. NOČNI KLICI: MIKE SKEBE—KE 4614 AL ULLE—IV 1788 Jap 'Ersatz' Merchant Fleet Takes a Beating The harbor at Hachinohe, In the Jap home island of Honshu, is no safe harbor for these "ersatz" wooden luggers of the dwindling Jap merchant fleet. Hastily and crudely built to replace better ships sunk by the Americans, these ugly ducklings of the sea soon join their better predecessors at the bottom of the sea— i^ed on their way by guns and bombs of carrier-based aircraft of the mighty U. S. Third fleet. STREŽAJKA stara 21 let ali veČ, ali Hrvatica dobi no povojno službo, naj se pri Sorn"s Restaur"' 6036 St. Clair DELAJTE L MODERNEMU THE telephone potrebuj® ženske k« KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave.—IV. 1874 DAILY CRUISES TO i Cedar Point SAIL FftOM EAST 9TH STREET PUR ALBerardi's Music ^^■^^leodohc 1^o