Ppžtnina plačana v gotovini Mormonki Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 92 Maribor, četrtek 5, marca 1931 »JUTRA« Izhaj« razu n nedelje n praznikov vsak dan ob 16. uri R»žw» pr* poštnem šok. *av. v Ljubljani it. 11.400 V»ij» m»t»čno pr#|aman v upravi ali pe poiti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din a Telefon: Uredn, 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulipa št, 4 Fašistični režim v Albaniji Ponesrečeni atentat na albanskega kralja Žogu na Dunaju je znova* opozoril svet na neznosne razmere, ki vladajo v tej najmlajši evropski kraljevini. odkar jo prišla pod neomejeno nadoblast fašistične Italije. Mi smo na tem mestu že obrazložili albanske razmere, toda razvoj ffre dalje, Albanija postaja mesec za mesecem boli odvisna od svoje velike »pokroviteljice*, vedno boli kolonija, odnosno pravzaprav samo italijanska provinca. Po paktu, sklenjenem med Mussolinijem In kraljem Zogom, ki je Italiji dal izredne pravice, kakoršniji nima nobena evropska sila v kaki drugi severni državi, so fašisti zasužnili Albanijo najprej finančno. Dali so ji veliko posojilo, ustanovili Albansko narodno banko, katere centrala je v — 5imu, in sklenili tudi valutno unijo. To se pravi, da bo, ko ta pogodba Postane pravomočna, uvedena v Alba Piji kot edino zakonito plačilno sredstvo Italijanska lira. Izven tega pa soli prisvojili tudi vsa albanska podjetja, večino trgovine In obrti ter celo DoljedelJstvo. Danes je skratka vse albansko zasebno in državno gospodarstvo v italijanskih rokah tn v tistih rokah e tudi ves promet na kopnem In na morju. Italijani pa so šli še dalje. Z veliko propagando, da mora današnja Albanija »osvoboditi« vsa »albanska« ozemlja v Jugoslaviji in Grčiji, so pripravili vlado kralja Ahmeda Zoga do tega, da je pričela graditi strateške ceste na mejo. Detiar za to delo so ji seveda dali Italijani, toda tako. da od njega nima nobene koristi niti Albanija niti albansko ljudstvo, kajti ne samo inženirji, ampak tudi skoraj vsi delavci, ki te ceste gradijo, so — Italijani. Tako gradi Albanija Italiji v svoji lastni državi strateške komunikacije in pri tem še zaposluje tisoče sicer brezposelnih Italijanov. Prav tako pa vzdržuje tudi v korist Italije, ne v svojo lastno, za malo kraljevino, ki Ima komaj 800.000 prebivalcev, naravnost ogromno vojsko 25.000 mož. Vežbajo o In poveljujejo ji italijanski častniki n podčastniki v uniformah kraljevine tafije. Na pritisk fašistov je pa moral Ahmed Zogu pristati tudi na to. da je osnoval svojo vlado in ves državni aparat docela po vzorcu fašističnega v Italiji. Nadalje Je dovolil tudi neomejeni razvoj fašizma In sicer Italijanskega, ne morda domačega, albanskega, Danes so po vseh albanskih mestih fn večjih krajih osnovani faši-JJ. povsod se pa tudi formirajo »Baline«. »piccole Itahane« In slične faši-jtovskc organizacije naraščaja. V Značilne podrobnosti Iz lateranske pogodbe ŽUPNIKI MORAJO BITI POVSOD ITALIJANI, VERNIKOM NEJTALI JANŠKE NARODNOSTI PA NA RAZP QLAGQ POMOŽNI DUHOVNIKI. TRST, 5. marca. Fašistični tisk še vedno napada jugoslovanske škofe radi poslanice zagrebškega metropolita dr. Bauerja in je začel sedaj pozivati dr. Bauerja, naj poslanico še pred 19. marcem prekliče, Pri teh napadih prihajajo iia dan razne zanimivosti. Tako je tukajšnji »Piccolo« te dni objavil članek, v katerem med drugim opozarja, da je v konkordatu, sklenjenem med Vatikanom in Mussolinijem, Vatikan fašistični vladi priznal pravico, da morajo v vseh žup- nijah v Italiji župniki biti Italijani, za vernike pa, ki ne znajo italijanskega jezika, morajo biti dodeljeni pomožni duhovniki, ki jim bodo v njihovem jeziku dajali verski pouk. To — pravi »Piccolo« — je bilo potrebno, da se je duhovnikom, ki so propagatorji slovanskega nacija-nalizma, preprečilo, da izkoriščajo svoj položaj v politične svrhe. Toda — nadaljuje list tudi danes so še v Julijski krajini svečeniki, ki izigravajo konkordat in širijo slovansko propagando. Francoska In italijanska mornarica po sporazumu PARIZ, 5. marca. »Journal« objavlja številke, ki jih po informacijah lista vsebuje francosko-italijanski pomorski sporazum. Po tej statistiki bo imela Francija 83.000 ton podmornic, Italija pa 52,000: vojnih ladij Francija J55.000, Italija 112.000; torpednih rušilcev Francija 72.000, Italija 25.000 ton; torpedovk Francija 38.000. Italija 44.000, križark no 10.000 ton Francija in Italija po 70,000 ton. Tako bo torej francoska mornarica močnejša za 144.000 ton. Noua poljska ustaua VARŠAVA, 5. marca. Pri razpravi v Sejmu o načrtu nove poljske ustave je naglašal bivši minister pravde Car, da novi načrt sloni na demokratskih načelih in omogoča široki javnosti sodelovanje v javnem življenju. Predsednika države bi volil narod z glasovanjem. Predlagana bi bila dva kandidata: enega bi predlagal odstopajoči predsednik, drugega parlament. Predsednik bi imel izključno pravico za imenovanje članov vlade. Predlog za nezaupnico vladi bi lahko stavila najmanj četrtina Sejma, sprejet bi pa moral biti z absolutno večino. Temelji dozdajne volilne pravice se ne bi spre minjali, le starost volllcev bi se nekoliko zvišala. Senat bi obdržal do-zdajni delokrog, ena tretjina bi pa vsako leto bila imenovana od prcdsed nika republike. (Tložnost aretacije ministra Pereta PARIZ, 5- marca. Parlamentarna komisija za preiskavo Oustricovega bančnega škandala je predlagala, da se bivšemu justičnemu ministru Pere-tu odvzame imuniteta. Obenem je pozvala vlada, da naj ta predlog takoj predloži tudi senatu. Tako bo bivši minister Peret, ki je imel pred nekaj meseci še dobre »zglede, da postane kot naslednik Doumerguca predsednik francoske republike, morda že v kratkem aretiran. Protiameriška zarota na Filipinih MANILLA, 5. marca. Tu so odkrili zaroto proti ameriški nadoblasti na Filipinih, »ki je imela za cilj proglasitev neodvisnosti otočja. Leglo zarote je otok Corregidor. Zarotniki, med katerimi je tudi več vojakov-doma-činov, so nameravali pobiti amerikan-ske vojake, prevzeti garnizijo, nape- vseli šolah, katere je Italija osnovala in jih še neprestano ustanavlja, se vrši pouk albanskih otrok v italijanskem jeziku in albanski mladini se, prav tako kakor naši primorski, neprestano ubija v glavo veličina Italije in zavest neskončne sreče, govoriti italijansko in bjtl Italijan. Po vsem tem je dovolj Jastio razvidno, da med postopanjem Italijanov s Slovenci in Hrvati na Primorskem in med postopanjem z Al banci v Albaniji pravzaprav ni nobene razlike. Pravice suverena nad Albanijo in albanskim narodom vrši tedaj de facto le Italija, albanska vlada pa samo de jure. V najnovejšem času je pa bila sklenjena med Tirano in Rimom še druga, vse bolj dalekosežna pogodba. Ta po-godba se nanaša na obdelavo zapu- ščene zemlje in izsuševanje močvirij. Vse to bo morala Albanija izvršiti na svoj račun, dobiček pa bodo zopet pobrali Italijani, ki so si izgovorili pravico, da smejo pri tej akciji naseliti tam 60,000 svojih ljudi. Pozneje bi se to število lahko povišalo tudi na 100 tisoč ali celo več. Kaj bo v zvezi s poitalijančevanjem mladih Albancev po šolah to Domenilo, menda ni treba še razlagati. Če si namreč Italijani lastijo neko pravico do naše Dalmacije, v kateri je komaj 10.000 Italijanov ali celo še manj, potem bodo še tem bolj reklamirali zase Albanijo s 100.000 in več Italijani! Načrti fašistov so tedaj popolnoma jasni, o njih ne more biti nobenega dvoma več. Albanski narod je v svoji lastni svo bodni državi postal suženj tujcev, ka- riti topove na Manillo in tako izsiliti neodvisnost Filipinov z grožnjo, da bodo sicer obstreljevali mesto. Ako bi ameriška vlada ne popustila, so nameravali brez ozira na to proglasiti neodvisnost Filipinov. Zarotniki so že zajeli sedem civilnih uradnikov in jih odpeljali v neznano smer, očividno, da jih porabijo kot talce. V zvezi z zaroto je bilo aretiranih doslej več članov družbe »Colorum«. ki obsega razne verske fanatike, Vsa ameriška garnicija na otokih je v alar mu. Armadno poveljstvo je izdalo bu-letin, v katerem izjavlja, da so ameriške čete popoln gospodar položaja. Washingtonsko časopisje smatra zaroto za zelo resno zadevo in svari politike, da bi jemali problem Filipinov prelahko. — .................. mariborsko gledališče Četrtek, 5. marca ob 20. uri »Čardaška kneginja« ab. B. Kuponi. Petek, 6- marca. Zaprto. Sobota, 7. marca ob 20. uri »Karl Iti Ana«. Delavska predstava, Nedelja, 8. marca ob 15. uri »Lutka«. Zni žane cene. — Ob 20, uri »Čardaška kneginja«, kuponi. Ptujsko gledališče, Pondeljek, 9. marca ob 20. uri »Čarda-ške kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča. Rusija na razpotju Za zaključek svojega gostovanja v Mariboru so dali Hudožestveniki sliko i* ruske zgodovine prvih dob, ko so vladah še knezi in se med seboj pobijali in ko se je z njimi delil tudi narod v razne sovražne si skupine. Do visoke veljave je zopet prišla skupinska igra, posamezniki v tej tragediji le težko nudijo kai izrazitega, če izvzamemo Pavlova kot vodjo romarjev-potepuhov, Obisk je bil sinoči še slabši ko prva večera in je bilo škoda truda, ki so ga žrtvovali gostje še tretji večer skoro praznemu parterju, Priporočamo za drugič kvečemu dvoje večerov, dobro izbran in občinstvu že predhodno po časopisju glede vsebine raztolmačen program, vsekakor same nove stvari in ne igre, ki mo jih na našem odru že videli, Občinstvo, kolikor ga je bilo, je tudi sinoči prirejalo gostom ovacije. V. S. tere mora rediti, zanie delati, žrt vati jim svojo mladino, pomagati j pravijatl bojne pohode in se sam j pravljati kot klavna živina za even alne vojne avanture dvomljivih Izg do v. In vse to se dogaja pred oj vse Evrope in pred nosom tistega I štva narodov, ki je bilo ustanovlje da bo delalo za pomirjenje sveta, nedotakljivost svobode in suvereni ter za vseobčo pravičnost. Nih prav nihče se ne gane, kakor da bi lo vse prav in v redu. Tako stopa 1 lija neovirano na Balkan, ne sa politično, kakor poprej, temveč t dejansko, terltorljalno m dela nač za Veliko Albanijo z Ohridom, Bi tiem, Janino, Prizrenom, Skoplj« Črno goro in celo Vranjem In Niše jadranska^straza NOC NA JADRANU Mariborski in daeoni drobiš Banovinska uinska razstaua z uinskim sejmom u fTlariboru Na zadnjem občnem zboru Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, ki se je vršil v Ljutomeru, je bilo sklenjeno, da priredi društvo ob priliki prihodnjega občnega zbora v Mariboru vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. Na zborovanju vinogradnikov dne 14. januarja v Mariboru so bili po predhodni soglasni izjavi udeležencev za razstavo in sejem, izvoljeni odseki za organizacijo vinske razstave z vinskim sejmom, za propagando in za oceno vin. Načelstvo Vinarskega društva in odsek za organizacijo vinske razstave in sejma sta sklenila sledeče: 1. Redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino bo v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti dne 9. maja 1931 ob 16. uri. 2. Dne 10. maja 1931 ob 8. uprizori Vinarsko društvo III. vinarski kongres v Mariboru istotam. 3. Po kongresu dne 10. maja, ob 11.30, bo v dvorani pivovarne Union otvoritev I. banovinske vinske razstave z vinskim sejmom, ki bo trajala od 10. do 12. maja. 4. V tem času bodo poučni izleti: a) Ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru; b) ogled banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, tvornice za dušik v Rušah in elektrarne Fala; c) ogled Rogaške Slatine in č) ogled Zgornjih Slovenskih goric od Svečine do Št. lija. Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so sledeči: 1. Na razstavo in sejem so pripuščeni vsi proizvodi vinske trte iz Dravske banovine (namizno vino, vino. v steklenicah, peneče, dezertno in medicinalno vino, vinski destilat); konjak: (tropinovka, droženka itd.), ter stroji in orodje vinarstva in kletarske tehnike kakor tudi sred stva za pokončevanje trtnih škodljivcev in umetna gnojila. 2. Vina za razstavo in sejem in destilate je prijaviti zanesljivo do 1. aprila po točno izpolnjeni oficijelni prijavi. 3. Za razstavo in sejem prijavljene pro Izvode odpošlje ali osebno preda vsak razstavljalec Iranko do 1. maja. 4. Od vsake sorte vina je poslati 5 steklenic ž. 7/io I, belo vino v renslkih, rdeče Tino pa v bordo steklenicah. Destilate je poslati po 2 steklenici. 5. Kdor nima svojih steklenic, jih dobi brezplačno na razpolago na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kjer naj se zglasi pismeno ali ustmeno. 6. Vino namenjeno za razstavo in sejem mora biti čisto, brez napak. 7. Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstav-Ijalcem pri Vinarskem društvu brezplačno na razpolago. 8. Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se razstavljanem vrnejo. 9. Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih, veljajo posebne določbe. V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom prirejamo, da vinsko trgovino in konzum vina poživimo. Iz teh razlogov vabimo vinogradnike in vinske trgovce kakor tudi izdelovalce strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih rabi vinogradnik in kletar, da sodeluje na I. banovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Mariboru s svojimi proizvodi. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. NAŠIM NAROČNIKOM. Današnji številki smo priložili položnice. Cen], naročnike prosimo, da nam naročnino, v kolikor bi ne bila še poravnana, tako} poravnajo, da ]im zamoremo Ust nemoteno nadalje pošiljati. Uprava »VEČERNIKA«. Lovsko streljanfe bo drevi ob 20. uri v zakurjenem kegljišču gostilne »Plzenski dvor« v Tatten-bachovi ulici. — Ob desetletnici društua juga-slouenskih akademikov v/ Ptuju Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju stopa v deseto leto svojega plodo-nosnega dela ob naši severni meji. Ob tej priliki je sklenil odbor izdati spominsko knjigo, ki naj bo zrcalo kulturnega življenja Ptuja. Ni ga zavednega Ptujčana, ki se ne bi spominjal v teh dneh pokojnih ptujskih narodnih borcev, ki so v najtežjih političnih in kulturnih ne-prilikah doprinesli žrtev na oltar jugo-slovenske svobode. Malokatero počitniško akademsko društvo je stopilo v svoje novo življenje s tako velikimi težkočami kakor ptujsko. Da je društvo prebolelo vse te tež-koče in da je z nezlomljivo energijo ne samo položilo temelje svojemu delovanju, marveč da je uspelo in z razmeroma brzim tempom zbrati okrog sebe vedno večje število članov in prijateljev, je to v resnici samo dokaz zdrave energije in čvrstih tpmeljev društva. Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju, enotno in močno, je važen faktor in garancija za narodno delo ob severni meji. Zato pa nas združuje desetletnica vse, ki imamo vero v srcu in ki ljubimo svoj rod, da izpovedujemo glasno svojo vero v močno in enotno društvo ptujskih akademikov. Predvsem vsled tega, ker vemo, da ni nobene druge počitniške akademske organizacije v ptujskem, ormoškem in ljutomerskem okraju, ki bi nam mogla bolj zasigurati delovanje med širokimi narodnimi plastmi. Tudi danes po vseh desetletnih izkušnjah moramo vendarle zaklicati, da bi morali društvo ustanoviti, če ga še ne bi bi- lo. Zato praznujemo prvo desetletnico ptujske akademske organizacije v moški zavesti, da je ta skupnost nam vsem v korist in da je prvi pogoj za naše na-cijonalno delo. Ob desetletnici smemo reči: Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuiu se dviga, njegove sile rastejo, članstvo s svežim optimizmom gleda v svojo bodočnost. Roko v roki z vsakokratnim odborom samozavestno koraka po poti zdravega razvoja, siguren svojega napredka in s ponosom čuteč, da s svojim delom dragoceno prispeva k obči narodni prosveti. Kot glavni program nastajajočega desetega leta se pojavlja delo za narodni in prosvetni napredek. Začetki so v tem pogledu že storjeni, veliko dela še čaka, dela, ki je tem važnejše, ker je baš v tem pogledu bilo v preteklosti toliko zamujenega. Narodnim in prosvetnim vprašanjem gre danes prvo mesto povsod in vse sile se morajo napeti, da jih rešimo v pravem jugoslovenskem duhu, v duhu demokratičnosti in nacijonalne solidarnosti. To misel je moralo društvo ptujskih akademikov poudariti ob svojem jubileju. Zakaj v nji je oporoka preteklosti, je geslo naših dni, je volilo prihodnosti. V nji je smisel tega jubileja; smisel trudov in naporov teh desetih let, smisel poti, ki jo ima društvo še pred sabo. S ponosom gledamo v desetletno preteklost. Dasi nas je le majhno število, pa je dovolj moči za težko nalogo v nas, ki nosimo v svojih srcih zapisano oporoko svojih prednikov in gledamo polni najlepših nad v bodočnost, ki si jo bomo kovali vse dotlej, dokler ne bomo vsi eno: v veri in ljubezni. Zvesti idealom društvenih ustanoviteljev ostajamo za vse čase in neomahljiva ostaja naša vera v lepšo bodočnost in procvit društva jugoslovenskih akademikov v Ptuju. Lado Jerše. Lutkovo gledališče Sokola-matice uprizori v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. poprf veselo pravljico v treh dejanjih »Jaka Požeruh ali Čarobni prtič« ter enodejanko »Oašperček slikar«. Skupina Hudežestvenikov, ki je minole tri dni gostovala v našem gledališču, se odpelje danes popoldne z brzovlakom naravnost v Prago, kjer bo nastopala več večerov, gostovala bo tudi v raznih drugih krajih Češkoslovaške. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš vabi svoje Člane pa tudi nečlane k predavanju, ki je bo imel v nedeljo, dne 8. tm., g. F. Aplenc o precepljanju sadnega drevja. Teoretični del v šolski sobi vinarske in sadjarske šole, praktični del v sadovnjaku. Začetek ob 9. dop. — Teden narodnega zdravja priredi mariborska Zveza kulturnih društev v območju svojega delokroga (bivša mariborska oblast) v dneh od 22. do 29. tm. in ne, kakor je bilo prvotno nameravano, od 8. do 15. tm. V tednu od 22. do 29. tm. se bodo na vseh Šolah navedenega okrožja vršila deloma predavanja gg. zdravnikov — v ikolikor bo njih število zadostovalo, — deloma pa se bo čitala in razlagala poljudna knjižica o najaktualnejših problemih naše podeželske higijene. Obenem se bo ta knjižnica, ki jo izda ZKD ob tej priliki v 60.000 izvodih razdelila med narod. Prosvetni oddelek kr. banske uprave je odredil, da je smatrati ta predavanja — v kolikor bi se vršila ob času rednega šolskega pouka — kot sestavni del tega pouka, in da naj p. n. učiteljstvo z vnemo pri akciji sodeluje. Tudi je kr. banska uprava potom podrejenih oblasti pozvala gg. zdrav nike, naj po najboljših močeh pripomorejo k uspehu akcije. — Vodstvo ZKD v Mariboru. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo ponovno na »Literarni večer«, ki ga priredi v petek dne 6. marca ob 8. zvečer skupina 6 mladih pisateljev, ki so znali v zadnjih letih krepko očrtati svoje nazore in uveljaviti svojo osebnost. Vsi so člani »Mladega Pen Kluba« ter je značilno dejstvo, da so se znašli pisatelji popolnoma različnega svetovnega nazora pod skupno streho. Skupina pisateljev sestoji iz gg.: Franceta Vodnika, predsednika sekcije »Mladi Pen« v Ljubljani, Antona Ocvirka, Alfonza Gspana, Ludvika Mrzela — zvestih sotrudnikov »Ljubljanskega Zvona«, novelista Rudolfa Kresala in socialnega pesnika Mile Klopčiča. Čitali bodo še nenatisniena dela — pesmi, novele, črtice. Podoben večer so pred kratkim priredili z nailepšim uspehom v Ljubljani in trdno upamo, da se bodo Slovenci v Mariboru tega redkega literarnega slavja udeležili mnogobrojno in na ta način počastili naše mlade kultu-ronosce. — Ali spolna vzgoja res ni potrebna? Pod tem naslovom je izšla te dni v založbi Ljudske tiskarne v Mariboru 96 strani debela knjiga, ki jo je spisal znani naš pedagog dr. Zgeč. Avtor se zavzema v knjigi s prepričevalno besedo za novo spolno vzgojo, ki mora čimprej nadomestiti staro. Knjigo mora čitati vsaka slovenska mati in vsak šolnik. Naroča se v vseh knjigarnah, ali pa pri založništvu Ljudske tiskarne v Mariboru ter stane komad 8 Din. Rdeči križ na Pobrežju bo vprizoril v nedeljo, dne 8. marca ob 19. (7.) v dvorani gospe Rojko Jurčičevega »Desetega brata«, igro s petjem v 5. dejanjih. Vabimo vse prijatelje društva, da se prireditve udeleže. Posojilnica v Slov. Bistrici je darovala slovenjebistriškemu gasilnemu društvu 2.000 Din, gas. društvu v Zg. Bistrici 800 Din. Rdečemu križu 200 Din in meščanski šoli 3000 Din. Okoli 6000 Din podpor je izplačala posojilnica iz lanskega proračuna raznim društvom, tukaj in v okolici. Mal karambol je doživel včeraj popoldne trgovec iz Selnice g. Vilko Pinter, ko se je vozil na svojem avtu skozi ulico 10. oktobra proti Gosposki ulici. Nasproti mu je privozil neki kolesar in zadel v njegov avto. da mu je zlomil kljuko, nato pa jadrno izginil. Škode ie 250 Din. — EINO Graf skl: — Od danes dalje: SCHUBERTOV POMLADNI SEN. 100% zvočna opereta po Schubertovi opereti »Tri mladenke«. — Greti Theimer, Lucie English, SigfriedArno ssr-' ■ Union: Še danes Vihar na Mont Blanku. Od petka dalje: MALA IZ PRATRA. Izborna 100% govoreča veseloigra. Anny Ondra Siegfried Arno. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedeiiah in praznikih ob 15.. 17. 19 in 21. nri Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na biaeaini. XXVI APOLO KINO: Soboto in nedeljo: Leo Tolstoj roman VSTAJENJE. Dolores del Rio. Obrtno gibanje v Mariboru. Pretekli mesec je bilo izdanih v Mariboru 29 novih, izbrisanih pa je bilo v istem času 38 starih obrtnih pravic. — Lovski dnevi se nadaljujejo. Podružnica Maribor Slovenskega lovskega društva bo prihodnjo soboto in nedeljo nadaljevala svojo hvalevredno akcijo za prirejanje lovskih dni v svojem okolišu. V soboto ob 19. uri se bodo vršila predavanja v Slov. Bi strici, v nedeljo ob 10. uri pa v Sv. Lenartu. O aktualnih lovskih vprašanjih bodo predavali gg. Vladimir Kapus, znani lovski pisatelj iz Ljubljane, predsednik podružnice Maribor SLD ravnatelj Pogačnik in prof. dr. Fludernik. Ker je v velikem interesu našega lovstva sploh, da ta koristna akcija lovskega društva postane stalna institucija, je pričakovati, da se bodo lovci v velikem številu udeležili aktualnih predavanj. Udruženje nižjih državnih uslužbence* v Mariboru se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem kakor obiskovalcem pustne veselice dne 14. februarja v Garnbrinovi dvorani, ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je veselica ne samo materijelno teipveč tudi moralno uspela v prid podpornemu fondu včlanjenim vdovam in sirotam. — Za velesejem na Dunaju od 8.—15. tm. se dobijo legitimacije in znižane vozne karte v biljetarni »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova c. 35. — Noč na Jadranu. Prireditev Jadranske straže obeta bit! res ena najlepših in najbolj pestrih v letošnji sezoni, saj so dela naših priznanih umetnikov v polnem teku, Pričarali nam bodo za ta večer v vseh prostorih dvorane Union tisto Noč na Jadranu, katero bodo mogli vsi obiskovalci preživeti v razigranem razpoloženju, kakor da bi bili tam doli na naši sinji Adriji. Naj si tega užitka nikdo ne vskrati in naj poseti prireditev, da pokaže s tem, da umeva težnje Udruženja Jadranske straže, da ohrani naše morje naši domovini. Poleg umetniškega užitka za oko, je s prizadevanjem vseh naših mariborskih dam priskrbljeno tudi, da bo mogei priti tudi najbolj razvajeni okus na svoj račun. Tudi izbrani program obeta nuditi vsem lep spomin na ta večer. Tako nam bodo kot uvod zadoneli prijazni akordi Viktor Parmove koračnice Jadranske straže. Naš občeznani in priljubljeni o-perni pevec g. NeraliČ bo zapel S. Vilharjevega »Mornarja« ob spremstvu klavirja. G. Skrbinšek bo podal par deklaracijskih točk. Kapelnik kapetan Svoboda je naštudiral Dvorakov: Domov mu j. Mariborski pevski zbori bodo zapeli pod vodstvom našega priznanega komponista in dirigenta prof. Mirka par narodnih pesmi in gromoviti »Morje Adrijansko« kot zaključno pesem. Po vsporedu se vrši razigrano veselje ob zvokih godbe vojaškega orkestra in inštaliranih zvočnikov v vseh prostorih dvorane Union. — Vstopnice so v predprodaji pri tv. Zlata Brišnik, HSfer in Svetek po 15 Din komad. Družinske vstopnice za 4 člane pa 50 Din. Četrtek - petek E Ž V globinah oceana UTISI DVEH AMERIŠKIH ZNANSTVE NIKOV, KI STA SE V KROGLI SPUSTILA V MORJE. V preteklem letu sta se spustila v Ocean dva ameriška učenjaka: William Beebe in Otis Barton, direktor nekega newyorškega prirodoslovnega muzeja. Njunji cilj je bil, temeljito raziskati dno Atlantika, 'posebno pa proučevati fauno in floro morskega dna, ki ste doslej še malo znani. Razne ekspedicije znanstvenikov so se omejile samo na to, da so vlačile s pomočjo vrvi iz globin pesek, izvrševale merjenja ter po tem zaključevale, kakšno naj bi bilo dno Oceana in življenje na njem. Nihče pa ni imel prilike, da bi od blizu videl, kakšni ste fauna in flora teh neznanih krajev. Da še dosedaj ni bila temeljito raziskana morska globina, temu je vzrok, ker še ni uspelo skonstruirati aparat, s katerim bi se mogel človek potopiti brez vsakršne življenske nevarnosti v morsko globino in pogledati od blizu življenje na dnu morja. Barton pa je izumil in skonstruiral ogromno jekleno kroglo, s katero se je spustil. v morje. Edina zveza s površino je bila debela vrv, skozi katero je vodila električna in telefonska žica tako, da bi bilo mogoče v slučaju potrebe, ob kaki nepredvideni nevarnosti, klicati na pomoč in tudi takoj javljati zunanjemu svetu svoje vtise. Krogla je imela tri okna iz specijalnega debelega kristala, skozi katerega se je lahko točno opazovalo življenje tudi v globini. Skozi eno izmed oken so padali žarki močnega reflektorja, s katerim se. je razsvetljevala okolica; služil pa je tudi za vabo rib. Čeravno krogla ni baš velika, je prostor v njej uprav idealno izrabljen. Notri je pisalna miza, telefonski aparat, razni instrumenti, daljnogledi, aparat za čiščenje zraka itd. Oba učenjaka sta takoj telefonirala stenografu, ki je bil na parniku in zabeleževal njune neposredne utise. Otis Barton objavlja v neki ameriški reviji svoje utise in pravi: »Cim sva se spustila deset metrov, nisva več občutila valov, dasi je bilo morje silno razburkano. Ko sva prišla v večjo globino, Bisva občutila niti več kake struje, ki je V zgornjih plasteh jako močna. Nisva čutila niti vpliva temperature letne dobe, ker v taki globini niti solnčna toplota ne učinkuje tako močno. V teh plasteh je v vsakem letnem času enaka temperatura morja. Solnčna svetlo- ba je zelo slaba in nisva mogla niti v daljavi 300 m opazovati divnih alg v živih barvah. Cim bližje sva bila dnu, tem boli je bilo pokrito s peskom rumenkaste in rdečkaste barve. Pesek je zelo droben in sva izmerila, da je treba 20.000 majhnih zrnc za sestavo kubičnega milimetra. Ta prah nastane večinoma iz polžje skorje in pa iz vulkanskih ali meteorskih izvržkov. Ko sva bila v ve'iki globini, naju je pogled na enolični kraj skoroda razočaral. Povsod naokoli je vladala mrtva pustinja, pokrita z glenom. Prava Sahara. Na tisoč metrov se občutijo ultravioletni žarki že zelo slabo. Čeravno je naše oko za njih neobčutljivo, jih vendarle občutijo živali in rastline. Dejstvo, da živijo ti organizmi tam, je najboljši dokaz, da prihaja tja svetloba. Njihove oči so tako sikonstruirane, da reagirajo še na tako majhno svetlobo ultravioletnih žarkov, katere mi s svojimi očmi absolutno ne bi mogli opaziti. Zato vlada v teh globinah za nas popolna tema. So pa tudi ribe, ki pridejo še do večjih globin in svetijo z lastno svetlobo, kar učinkuje uprav fantastično in čarobno Pri raziskovanju Atlantikovega dna pa vendar nisva videla same pustinje, temveč sva na.etela tupatam tudi na oaze z nepopisnimi krnsotami. Rastlinstvo je bleste-iO v magični fosforni svetlobi. M"d velikimi, gugajočimi se algami se gibljejo ribe fantastičnih oblik in se svetlikajo v najrazličnejših barvah. Tuji svet kakor da nisva bila na našem planetu, čudovita razsvetljava, kakor neprestani žarometi in bakljade. Vse je tako bajeslovno kot v pravljici, bili so celo momenti, ko sva se zbiia teh fantastičnih prizorov. Zdelo se nama je, kakor da sanjava. a'i kakor da sva ob zdrav razum in, da je vse to. ksr vid obema rokama držal? — Jaz ne — on je bil mene! Mariborski V E C E R N1K Jutra V Mariboru, cftie 5. lil. 1931. BBeOB2CB9BB»snS!HaBUaa^ ML Zitkoia V senci jezuita 83 Od tod njegov sklep, izseliti se iz dverea; veliki profos se mu J« zdel sumlitv, in uverjen je bil, da bo vrhovnemu načelniku pariške Bolicije prva misel, ukreniti p#zno nadzorstvo v ulici Kanet. Do semkaj je bil .prišel vitez v svojem razmotri-VBfljn, ko je 3tqpil k oknu, zročem na cesto. Takoj mu je padel pogled na berača, in ko je videl njegov obraz, ga je jzpreletela čudna slutnja. Berač je ždel nedaleč od dvorca, v zavetju nekih hišnih vrat. Bil je enorok. Ali tudi slep je moral biti na enem očesu, ker ie ime! na levi strani glave črno obvezo, zakrivajočo mu oko. Ragastan je Spl nemudoma dol! stopil je na ulico kakor izprehajalee in stopil tako, da ga je povedla pot mimo berača, ki si je prav nedolžno potegnil baret nizko na oči. Dospevši do berača, se je vitez ustavil in pobrskal po Žepih, kakor, da išče denarja. »Ubogi mož,« je izpregovprll in vrgel srebrn novec V beraške malho, »Kako pa ste izgubili roko?« »Na vojni, dobri gospod,« je odgovoril mož z za-OG&iim glasom, »In oko ste tudi izgubili? ,., To je preveč nesreče hkrati,* »Sreče nisem imel še nikoli...« »Ne, ne, nikarte obupati..,« »Stokrat naj vam Bog poplača, žlahtni gospod!« Ragastan je še! nesumljivo dalje, hodil še nekaj časa po sosednjih ulicah in se vrnil v dvorec z druge strani, Berač je bil še vedno na svojem mestu, dasi je že padala noč. »Nič več ni dvoma,« si je mislil Ragastan. »Veljki profos me daje nadzorovati. Gotovo ima na tihem vsrok, da ne mara, da vidim onega mladega moža, ki mu pravijo Manfred... Toda, kakšen bi bil ta vzrok? To Je tisto, česar ne morem potuhtati 1.., Za enkrat pa me prokleto mika, polomiti rebra tej nesnagi, ki jo je poslal vohunit za mano!« In res — prosjak je bil Trikot v svoji lastni osebi. Ta hip se Je vrnil Spadakapa. »AH sl izvohal kaj?« je vprašal Ragastan radovedno. »Da, gospod; in mislim, da bo tisto, kar sem našel, za vas kakor nalašč...« »Dobro... Pokažeš nama, kje!« Ragastan je čakal še pičlo uro, da se je zmračilo docela. Nato Je obvestil Beatrice, ki se Je brez najmanjšega ugovora takoj pripravila, da sledi svojemu •opr^u, polna tistega brezmejnega zaupanja vanj, ki je bilo od nje odlika od nekdaj, Kneginja in ŽiJeta sta sedli v kočjjo; vozniku je ukasal vitez, naj vozi počasi, Ragastan in Spadakapa sta sledila peš, Dvajset korakov za njima je moral iti lakaj, držeč dva konja za uzdo, V*e to je uredil vitez na dvorišču dvorca, Se preden je dal odpreti vežna vrata, Nato Je »drdrala kočija na ulico, Sledila sta ji Ragastan in Spadakapa, Spadakapa j* bil že pripovedoval kočtjažu, po ka- terih ulicah naj vozi, s pridržkom, da mu ukaže še spotoma kaj drugega, če bi bilo potrebno. Odhajaje iz dvorca se je vitez Ragastan ozrl nazaj ter videl, da ždi berač še vedno na svojem mestu. Šel je dt> konca uliee. Tam pa se je zdajci ustavil in se obrnil nazaj. Berač se je bil splazil zn niima! Videč se zalotenega, je hotel skočiti v kot za bližnjo hišo, toda bilo je prepozno. Ragastan je mignil Spadakapi in stopil naravnost k beraču, Ta se je stisnil k zidu, kakor, da bi se hotel vgrez-niti vanj. »No, vrli mož,« ga je vprašal Ragastan, »ali ste mnogo nabrali?« »Ne bo sile,« je zamrmral možakar. »Kaj pa vaša roka?«.., »Moja roka 1.,.« »Da, vaša roka, ki jo držite zapognjeno nazaj, da bi se zdeli brez roke.,, in vaše oko, počakajte snamemo vam obvezo!...« Istočasno je zbil Ragastan beraču haret z glave ter mu strgal obvezo z očesa. »Preklicano malo kraljevski posel opravljate, gospod kralj argotski!« je nadaljeval Ragastan s porogljivim glasom. Trikot je bil pobral svoj baret, zadušivši krik gneva, ki mu je bil planil na ustnice, »Ali Hočete dober nasvet?« je dejal vitez, »jaz pojdem odtod... hodite vi ondot!.., in glejte, da se ne znajdete veš na moji poti — drugače te pohodim, mrčes ti ostudni! •• •« »Ne razumem gospoda,« je zajecljal Trikot. »2e prav, saj ne zahtevam, da me razumeš. Pravim ti, samo, da se mi izgubi izpred oči.,,« Ragastan je spremil te besede s tako pretečo gesto, da se je Trikot v resnici zbal. Obrnil mu je hrbet in zbežal, kar so ga nesle noge. Ragastan in Spadakapa sta ostala nekaj minut na mestu, da se prepričata, je lj Trikot zares odšel Nato, ko sta videla z gotovostjo, da ju ne bo nihče zasledoval, sta dohitela kočijo in zajahala vsak svojega konja. Spadakapa se je pognal na čejo karavane ter Jo vodil v znani mu smeri. Ragastan Je jahal zadaj. Noč je bila' črna kakor v rogu. Bilo je ravno ob mirpzovu, ko je Spadakapa pokazal z roko. da so na cilju. Ragastan jep ogledal okoli sebe, Vide! se je v pustem, precej turobnem kraju, ne« daleč od Sene, Pred njim je stala majhna hiša z zaprtimi vrati in oknieami. Na desni se je dvigala opekarna. »Tuleriiska ograja!« je zamrmral. »Okolica je pripravna.« To rekši je razjahal. Spadakapa je bil med tem potrkal na vrata, ki so se odprla čez nekaj trenutkov, Pojavila se je ženska z majhno svetiljko v roki. Ta ženska je bila mlada in lepa, Ko jo je zagledala kneginja Beatrice, ni mogla česa, da ne bi vztrepetala. »Vstopite!« je dejala ženska prosto. Ragastan, Beatriee, Zileta in Spadakapa so stopili v nekakšno elegantno opremljeno govorilnico. Kočijo so poslali nazaj v ulico Kanet, »Pokažem vam vaše stanovanje,« je rekla ženska. »Gospa,« je izpregvooril zdaj Ragastan, »ali vam je moj sluga povedal, da želim najeti celo hišo?« »Saj dobite vso hišo, gospod. Že jutri se preselim jz nje, pa boste lahko ostali tukaj, kolikor časa se vam bo ljubilo.« »Ali ste se pogodili o ceni? In za koliko časa?« »Briga me cena, gospod, Vaš sluga mi je dejal, <Ž8 išče varno in samotno zavetje. Ne vem, ali sem sa motila, a zdi se mi, da se bojite nečesa s strani kraljevih ljudi,,. in to mi zadošča, da vam drage volje ponujam svojo gostoljubnost.,.« Govorila je z zamolklim glasom. Ždelo se je na prvi mah, da jo gloda v wen skrit« bol, A kljub temu ni navdajala človeka s simpatijo. Prej hi lahko rekli, da je veljalo okrog nje čustvo nekakšne groze. Zileta se je nehote stisnila k Beatriei. »Gospa,« je dejal Ragastan presenečen, »zahvaljujem se vam za gostoljubje, ki mi ga ponujate tako dobrotno. Toda motite se o vzrokih, ki me nagibljejo, da si iščem samotno stanovanje... Moja soproga ni vajena trušča obljudenih cest...« Zena je pogledala Ragastana s presunljivim po* gledam, »Samo zato,« je dejala z ledenim usmevom, »sta naj brže vi in vaš sluga oborožena do zob... Toda ne bojte se ničesar, gospod. AU se skrivate ali ne. to me nazadnje malo briga. Tudi brez vas bi biia ta hiša jutri prazna, Ali je prazna, ali ne, ml je popolnoma vseeno.., Ako pa se vendar skrivate in sem s tem, da sem vas povabila v svoj dom ter vam ga dala na razpolago, kakorkoli škodila kralju in njegovim hlapcem — tem bolje zame!« »Dokaj smelo govorite o francoskem kralju, milostna, in še vpričo neznancev... Kdo vam pravi, kdo vam priča, da mi, ki slišimo vaše besede, nismo prjateljj Franca I.? « »Makar, da je tako!« je rekla z rezkim glasgm. »Ne bojim se ničesar, gospod!.,. Toda to ni resnica. Vi niste izmed tistih, ki izdajajo... to vidim po vašem obrazu,« Ragastan se ie naklonil in sklenil sam pri sebi, da hoče pazno nadzorovati početje te čudne gospodinje. Sicer pa ga je prepričal natančnejši ogled hiše, da ne bi bil mogel najti pripravnejše in da je naletel Spadakapa res na idealno zavetišče. Le nečemu se je čudil Ragastan; opazil ie bil, ds ni v hiši nobenega služabnika in nobene hišne. Dama je živela torej sama? »Še nekaj bi vprašal« je dejal Ragastan v trenutku, ko se je bližal konec ogleda, »Kdaj in kje naj vam izročim najemnino, bodisi kakoršnakoli.?« Upal je, da izve tako ime te zagonetne ženske. »Kdaj?« je odgovorila ona. »Kadar boste hoteli. It kje? Kar tukaj.« »Torej se vrnete?« »Ne. verjamem, da bi se kdaj zopet vrnila semkaj!« je odgovorila s svojim mrkim glasom, ki je bj) presenetil viteza že v prvem trenutku, »A kaj potem?« »Potem — če hočete na vsak način plačati gostoljubje, ki vam ga ponujam, položite svoj denar odhajaje semkaj... na ta kamin.. .«' To rekši se je dama poklonila Beatriei in odšla rahlih korakov... (Nadaljevanje prih.l Nogavice «?£££? - C. Biidefeldt Iddatn v nojem takoj Opremljeno sobo iščem trisnhnn stanovanje Mamiinirturicta Oddam v najem takoj pod ugodnimi pogoji lepo urejeno gostilno na najprometnejši točki Maribora. Ponudba pod »Promet« na upravo »Vefiernlka«, 599 Brivske** vajenca sprejme salon Mrakič, št. 1. 598 Cankarjeva ul. Ilčam dvosobno stanovanja m takoj, eventualno zamenjam istega aa enako v Ljubljani, Ponudbe na n-pravo Usta pod »Stanovanje«. 596 rOUCUrclfl začetnike (ce) mešč. šole in realke, posebno v računstvu in slovnici, posamezno ali skupno. Naslov v upravi. 600 najfinejšTrum Opremljeno sobo s prostim vhodom takoj oddam zakonskemu paru ali dvema osebama. Prečna ulica 4. 605 Iščem trisobno stanovanje s pritiklinami. Joža Keluc, vojaški veterinar, Tržaška c. 26, 586 Spalne 'sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3105 Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Ženski podplati 22 Din, 606 Dobre idoča trgovina galanterija, drobnarij#, moda. n« najbolj' prometnem kraju v Mariboru je ugodne na prodaj Ponudbe na upravo lista pod »Sigurna eksistenca«, 597 Pristna narodna noša na prodaj. Prešernova 24 II, levo. 603 Lep hlev za tri konle s sobo nt hlapca, kakor tudi garažo ali remizo za vozove in dve prazni sobi, oddam takoj v 'najem. Natančnejše se izve v Gosposki ulici 56 I, desno. 604 Mauufakturista, izvežbanega, zmožnega slovenskega In nemškega jezika takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Večemika« pod UOO. m Brzopotplata, Aleksandrova eesta 24, Ivan Pire. — Moški podplati Din 30.—, ženski podplati Din 35—, moške pete Din M—-, ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrstno. Samo ročno delo. 577 na dabaloi KONJAK In vm vrst« likerjev 1.1 d. Sobo in črkoalikanie, vedno najnovejši vzorci na razpolage Izvršuje poceni, hitro In okusno Franje Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarne »Astorla«. X PRAVA SLIVOVKA na drobne! JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 _______________________________ TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV WaJ* Konzorcij »Jutra« v UubUaui; orsdttavatk IjtdaJataUa in »ednttu p^AN bro zovic S Mariboru. Maribora. Tlaka Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA