221. številka. Ljubljana, v sredo 27. septembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan sveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glđ., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po F> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvoje na Kongresnem trgu fit. 12. 11 p r h v n i A t v o naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mec-Kisek -Toulon. (Izv. dopis.) V Bndimpest;, 24. septembra. Znani madjarski agitator, vojskovodja iti di-plomat, general Tiirr, čegar zveze z odličnimi in uplivuimi političnimi krogi so notorične, 8e mudi sedaj v Budimpešti, kjer je dobrodošel gost v vseh Balonih. Prilika je nanesla, da sem se povsem na-tanćuo informiral o njegovih nazorih glede* zadnjih vojaško-političnih dogodeb, katere precizuje nadpis tem vrsticam, in misleč, da utegnejo zanimati slovenske rojake, podajam jib v celoti. Udeležba italijanskega kraljeviča pri nemških vojaških vajah v Mecu naredila je v vseh političnih krogih globok utis. Ne trdim, da nima nemški cesar pravice povabiti tujega princa k vojaškim vajam, tudi če se vrše na vročili tleb, a to pot je imelo cesarjevo povabilo poseben značaj, namreč neprikriti namen, razdražiti francoski narod. Bila je to trpka brezobzirnoHt, s kakeišno je Bisinarck kaj rad operiral. To brezobzirnost karakterizuje najbolj znana anekdota o Dedku. Prišedši nekega dne v vas iz samih lesenih, s slamo kritih koč, vpraša neega kmeta: Ali v tej vasi ni prepovedano kaditi? Kmet mu je odgovoril: Prepovedano ni, toda pameten človek ne bo užigal pipe, kjer je toliko unemljivega materijala. Tako je tudi s politiko. Da je imel nemški cesar malce dobre volje, ne bil bi povabil italijanskega kraljeviča, ker je moral vedeti, da bo to Francoze raztogotilo, poostrilo njihovo nasprotstvo napram Italiji in pomnožilo Se itak številne elemente, iz katerih se rodo komplikacije. Sredstva, s katerimi je Bismarck razdvojil Francijo in Italijo, so znana. Za .jabolko nesporazumljenja" je porabil Tunis in tako zanetil prepir in zapeljal Italijo, da so je jela utikati v mejnarodao politiko, dočim se je prej bavila izključno z nezdravimi svojimi financami. To ni prvi slučaj, da je nemška politika, nezadovoljna g pristopom Italije k trozvezi, delovala na povečanje sovraštva mej bratskima latinskima narodoma. Ko je cesar Viljem II. zasedel nemški prestol, začela se je doba potovanj in obiskov. Nekega dne", ko je kralj Umberto obiskal cesarja Viljema, hotel je ta svojemu gostu na čast prirediti veliko vojaško parado, a čim je kralj Umberto izvedel, da se ima parada vršiti v Strassburgu, rekel je ministru-spremljevalcu Crispiju: .Uredite to stvar; v StraHS-burg ne grem." CciBpi je takoj hitel k Bismarcku in ta je prizoal, da ima kralj Umberto iz ozirov na polit eno delikateso prav, če ne gre v Strassburg, ter je tudi cesarja Viljema pregovoril, da je opuatil nameravano provokutorično parado. Kralja italijanskega torej nemški cesar ni mogel zvabiti v Strassburg, pač pa je po triletnem čakaaju zvabil italijanskega prestolonaslednika k vojaškim vajam v Alzacijo- Lotaringijo. Pravilo se mi je, da so sicer tako fini in previdni italijanski diplomati, daai oČi-vidno speljani na led, se morali to pot ukloniti, ker bi bo po vzprejemu povabila bila eventuvalna odklonitev v IJ rolum slabo tolmačila. Kako drugače postopa cesar Franc Jožef! Iz ozirov na papeža še doslej ni obiskal kralja Um-berta v Rimu iu na vsako dotično povabilo, naj pride v Rim, dal je odgovoriti: „Kainorkoli drugam, samo v Rim ne a Vzlic temu stoji trozveza na trdnih nogah in zato mislim, da bi bila tudi italijanska vlada, da je hotela, lahko rekla: „Kraljević pride kamorkoli, samo v Alzacijo in Lotaringijo ne." Nemci pravijo, da je bil vojaških vaj v Alza-ciji in Lotaringiji namen, pokazati svetu, da Bta ti dve deželi tako nemški, kakor Braudeoburg ali Saška. Če bi to bilo tudi resnično, računati je v tem slučaji vender s čutili francoskega naroda. Ni še dolgo tega, kar je Bismarck formelno pripoznal, da je fdtsificiral ft možni brzojav iz Erosa ter tako hote napeljal, da je poBtala francosko nemška vojna neizogibna. S tem se je dal Francozom argument za trditev, da je Fraukobrodska pogodba prevara. Nemci tudi trd*, da sta A'zucija in Lotaringiji nemški deželi, kateri je Francija ugrabila Nemčiji in ki sta se leta 1871. po dolgem presledku zopet priklopili stari domovini. Koliko neresnice! Nemčije v sedanjem zmialu tedaj niti bilo ni, ko so Francozi pridobili Alzacijo in Lotaringijo. Mejni grof branden-burški, prednik sedanjega cesarja, je pomagal, da je leta 1643. prišla Alzacija Francozom v laat. Kar pa se dostaje Lotaringije, bila je od 14. veka last H&bsburžanov, ki so jo, Kakor se je dogovorilo v westfalakem miru, prepustili Franciji za odškodnino štirih milijonov livrov. Mejni grof brandenburflki je bil priča pri tej pogodbi. Ko je sveta alijauca premagala Napoleona I. in jela razdirati njegove velike premembe zlaBti na Nemškem, vzela je Franciji vse pridobitve in jej pustila samo Alzacijo in Lotaringijo. Že iz tega se da sklepati, da je ti dve deželi soditi z drugega in ne z nemškega stališča. In sem je nemški ceBar povabil representanta dinastije, ki je še pred kratkim bila največja prijateljica Francije, ponašal se s tem in ekuploitiral navzočnost italijanskega kraljeviča v nešteviluih govorih in na-pitnicah. In to naj Francije ne užali, na to naj molči?!! Malo dnij po vojaških vajah v Alzaciji in Lotaringiji zapustil je nemški cesar svojo državo in se odpravil k vajam avHtrijako ogerske vojake. Prav naravno bi bilo, zlasti po nemškem vzgledu, da je Avstro-Ogerska, ki zrnat m Rusijo za najnevarnejšo svojo nasprotnico, povabila mogočnega svojega zaveznika k vojaškim vajam v Gal i 5 ko, zlaBti ker je cesar imel uzroke, pohvaliti patrijotizem prebivalstva te dežele. Toda cesar ni hotel uprizoriti te demonstracije, b katero bi bo bila Rusija izzivala. Povabil je cesarja Viljema v K i se k, v kraj, ki leži prav sredi države, in tu, v navzočnosti tolikih visokih gostov, ni izgovoril ni jedne Dapitnice, niti jedne besedice, ki bi imela kaj pomena za mej-narodne razmere. Da, celo v cesarskem razglasu, v katerem se zahvaljuje vojaštvu na trudu in mu izreka svoje priznanje na uspehih, ne omeni zoper Btarodavno navado niti z besedico zaveznika, ki je bil pri vajah navzočen in se jih je — v nekem oziru — aktivno udeležil. Zakaj tako? Ker želi Avstro Ogerska ohraniti mir, dočim je Nemčija ustanovila trojno zvezo in jo hoče podkrepiti in utrditi s sovraštvom mej njenimi zavezniki iu njenimi nasprotniki, da si tako zajamči, kar si je prisvojila. Govori ae: Francija bo odgovorila na nemške provokacije s tem, da pri Toulunskih slavnostih sijajno izkaže popolno porazumljenje „mej republiko in despotizmom". — Nekatermkom se vidi solidarnost mej Rusijo in Francijo monstruozna. Dotičniki niso te monstruoznosti videli, ko je bila Rusija član „zaveže treh cesarjev", ko je grof Andrassv spremil LISTEK. Nevesta našega časa. (Čelki spisal Ford. Schulz; preložil Vinko.) (Dalje.) V Bobici se je že tako stemnilo, da bi graditelj, ko bi bil tudi v obraz gledal svojo soprogo, ne bil opazil, kaka jeza je v njej vzkipela po teh besedah. A iz glasu in iz gibanja celega njeuega telesa je lahko apoznal, kako globoko je užalil njeno domišljavost. „Seveda, ko bi ne bila slišala v življenji svojem nič druzega, kot tvoje razgovore s tvojimi po-lirji in dninarji, ko bi ne videla nič druzega, kot to, kar je tebi všeč in kar tebe zadeva, ne vedela hi sedaj, česar treba za ugodno in prijetno Življenje, in najbrž bi bila tudi pustila, da bi bila naša Leonora vzraatla ali hujšala in ginila v tako bedastih in revnih okoliščinah, za katere, kot vidim, je tebi sedaj Žal. Bil je že skrajni čas, da smo se preselil; iz Keširov. Se jedno ali dve leti naj bi bili ostali tam, in ubogo dekle bi vse žive dni to nosilo na sebi kot neizbrisen madež. A jaz sem imela odprte oči in ušesa, ko ti nisi niti videl niti slišal, čepa je treba za njen blagor. Jaz sem poznala svet ter izprevidela, da bi je bilo škoda tam za prašno cesto ; zajedno pa sem spoznala, da morava skrbeti, da bode iz nje kaj boljšega, nego sva midva, kraljevsko bitjo, kot je postala ona. Obžalujem le to, da smo tudi tu zapravili dve leti v stranskih ulicah in da se nisva takoj odločila, izdajati zaujo kolikor treba. Taka devojka, kot je naša Leonora, spada na glavne ulice, v tok elegantnega sveta, kot vsak demant nima pravega leska iu lepote svoje nikdar v svincu ali v železu, marveč v zlatu. Zato smo morali najeti stanovanje na pristojnem mestu — v Ferdinandovi ulici ali na Pri-kopih bi bilo res še lepše — in spraviti je tako, kot bo spodobi pošteni rodbini, ki ima tako hčer. V katunasti obleki, v kateri je revica hodila tam okrog Koširskega pokopališča, tudi ni mogla dalje hoditi tukaj. Da sem laglje mogla Ž njo na ulico, morala sem jo tudi nekoliko lepše obleči. Vho to je stalo in stoji denar. A ta ni izgubljen, zapravljen in proč vržen, marveč bode najini hčeri in nama v mnogoteren užitek. Tako krasni devojki, kot je sedaj naša Leonora, nista v celi Pragi niti dve! . . ." »Radoveden sem, kak bode konec tvojih ra- čunov, ako ga sploh učakam . . .« pretrga graditelj nje dolgo razlaganje. .Dobra zuamenja imam, da bo v svojih načrtih nisem zmotila," zmagoslavno odgovori Sidooija. „/^'•nini današnjih Časov — seveda ne nezreli lahkoživo, ki nič niso, ničesar nimajo ter skušajo le ujeti kakovo bogato nespametnico, da bi jih živela, — marveč starši in imoviti možje, iščejo le deklic, ki se zna pokazati kot dama ter dostojno zastopati njih dom v odlični družbi . . . Nekov gospod te vrste — vse sem že poizvedela o njem — jako bogat tovarnar iz Chrudima, udovec brez otrok — taki so za mlado devojke najboljši — zanima se že za našo Leonoro. Nekolikokrat sem že opazila v gledališči, da niti očesa ni obrnil od nje. Predvčeraj si je kupil sedež tik naših ter sedel poleg nje. Predstavil se je nama ter ves večer zabaval Leonoro . . . Pravil je, da je prišel za nekaj zimskih tednov v Prago, da bi zopet nekoliko oživel v tukajšnjih društvih . . . Vem, da zopet pride v gledališče in da se snideva ž njim ... A v takem slabem vremenu ni mogoče, da bi z Leonoro peš hodili tja . . . Kaj bi si on mislil o naju ... to bi utegnilo Leonori podreti vso srečo, ki ae jej pričenja smehljati ..." „Za Boga !" ustraši se graditelj. „ Ali hočeš, cesarja Franca Jožefa v Peterburg ia je bil na ruskem dvoru jako priljubljeni grof Fran Z cby imenovan veleposlanikom v Carigradu. Vsem ta kombinacija — Rusija, Avstro-Ogdrsks in Nemčija — ni bila po volji. Beust pripravljal je že 1. 1869 za ustanovitev neke druge alijaoce in I. 1870 resno mislil na to, povrniti Franciji nje 1. 1866 Avstriji izkazano veliko dobroto, toda poSfeČilo se mu to ni in tedaj je bolestno vskliknil: Je ne vois plus d'Europe! (Evrope ne vidim več.) Francija je bila 1. 1871 amputiran*. Dolgo je čakala, da se K/ropa odloČi za ureditev zavoženih razmer in odpravo krivice. Čakala je zaman. Ko je Rusija čutila, da se je zdrobila zveza treh cesarjev in nadomestila z drugo trozvezo, ko je videla, da sta nje bivša zaveznika postala njena sovražnika, v tistem hipu je bila zagotovljena in ustanovljena fran-cosko-ruska zveza. „Evropa mora biti oborožena, da se ubrani francoske osvetoželjnosti* — tako se Čuje pogo-stoma, a to ni res, zavoljo Nemčije mora biti Evropa oborožena, ker ai hoče Nemčija svoje pridobitve osigurati za vsako ceno. Kdo ve, kako se bo ta komplikacija razvila? Situvacija je jako zapletena. Govori se, da pripravlja papež encikliko, v kateri namerava nasve-tovati obče razoroženje v zagotovitev svetovnega miru. Ves svet mu bo za to hvaležen, a verojetno ni, da se bo Nemčija ravnala po papeževem nasvetu, k večjemu da bo v njegovem smislu jela delovati katoliška duhovščina. Že to bo velike vrednosti, če bodo duhovniki priporočali mir, zlogo in tolerancijo. Tisti dan pa, ko bo sveti Oce roko v roki se iz-prebajal s kraljem Umbertom po Rimskem korzu, tisti dan se začne mirovna doba v evropski zgodovini. Sklenene pogodbe mej različnimi državami niso tiste važnosti, kakor se pogostoma sodi. V spominih Malmeeburvjevih čital sem za to karakteristično dogodbo: Ko je bil car Nikolaj 1. 1844. v Londonu, pregovoril je tri odločilne angleške državnike, da so podpisali pogodbo mej Rusijo in Anglijo, s katero je ta pripoznala ruski protektorat nad orijentskimi krietijani in pravico nadzorovati svete kraje. To pogodbo bo podpisali car Nikolaj in angleški ministri Wellingtou, Peel in Aberdeen Čim se je car rešil iz homatij 1. 1848. in 1849., ozrl Be je v orijent, da izkoristi pogodbo z Anglijo. We)lington in Peel bila sta tedaj že mrtva, samo Aberdeen je še živel in bil na krmilu, ko je Men-Čikov skušal prisiliti turško vlado, naj pripozna rusko protektorstvo nad kristijani v orijentu. Francija so je temu takoj uprla, javno mnenje na Angleškem je pozabilo stoletno mržnjo zoper Freucb-mene in prisilila ministerstvo, da se je združila s Francijo, Turčijo in Sardiosko zoper Rusijo. Ruski car, zanašajoč se na formelno pogodbo z Anglijo, bil je hkrati zapleten v — krimsko vojno. Pogodbe so pisane na papir ; kadar ao državnikom nadležne, jih pozabijo in — mir besedi 1* Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. septembra. Dr&avni zbor. Včeraj se je razglasilo cesarjevo lastnoročno pismo grofu Taaffeu, a katerim ae je sklical državni naj delamo še večjo potrato, namreč dolgove, ter ai omislimo ekvipažo?" .Nikakor ne, tako daleč ne segajo moje želje, če prav bi utegnilo to stati iste novce ... A od danes Leonora ne more v gledališče in nazaj drugače kot s fijakarjem, in ko Že imamo domačega slugo, oblečemo ga v livrejo z velikimi platiranimi gumbi ter ga kot lakaja posadimo na kozla . . . Baš to sem ti prišla povedat ... Ti niti ne veš, kaj to pomenja, ko se Človek pripelje v gledališče a parom konj in lakaj za njim prav noter nese kukalo . . . Tovarnar nas bode takoj vise cenil." „Vama se je zmešala pamet!" vzklikne ubogi graditelj ter stopi proti Sidoniji s povzdignenimi rokami. „Kaj še," odvrne ona mirno, „sedaj jo še le dobivava." On naglo s obema rokama seže v žepe, izvleče iz njih polne pesti v kepe zmečkanih papirjev, vrže jib pred Sidonijo na mizico in opotekajo se k postelji veli z zadušenim, bolestuim glasom: „Tu so računi, ki mi čakajo plačila ter mi prete" 8 sodno tožbo, očitno sramoto, uničenjem . .. Kupi ai zanje, kar koli hočeš 1" (Dalj« prih.) sbor na dan 10 oktobra. Na dnevni red prve seje 80 postavljene politično povsem nevažne stvari. Naredba o izjemnem stanju v Pragi se gotovo odkaže posebnemu odseku, kateri bo o njej poročal v jedni prihodnjih sej. V vladnih krogih se računa, da bodo za to naredbo glasovali Poljaki, levičarji, Coroai-nijev klub, nemški konservativci, češki velepoaeat niki, Rumuni in nemški nacijonalci iz deške (Prade, Kindermaun in Bareuther), zoper naredbe pa Mlado-čehi, Slovenci, Hrvati, Malorusi, moravgki Cehi, protiaemiti in ostali nemški nacijonalci. Odločitev o usodi naredeb in tudi državnega zbora je torej v rokah levičarjev. — Doslej se te ne ve\ ali misli vlada predložiti Trutuovsko novelo, pač pa se bode državnemu zboru baviti z drugimi važnimi predlogami in Če bodo MladoČehi hoteli, bodo lahko za drževali vsako uspešno delovanje ter tako vlado prisilili, da razpasti državni zbor, kar bi bilo še najbolje. Češke novice. Mladočeški poslanec dr. Masarvk sklical je zaupne može svojega volilnega okraja v Pisek, da jim poroča o svojem delovanju v drž. in dež. zboru, zajedno pa jim pojasni postanek in razvoj prepira, kateri je nastal mej njim in urednikom „Narodnih Listov" dr. Julijem Gregrom in ki se je razvil skoro v prepir mej radikalci in realisti. Zbrani zaupni možje izrekli so Masarvku priznanje in zaupanje zajedno pa tudi mladočeškemu klubu in s tem izrekli željo, naj se radikalci in realisti ne ločijo, vrh tega pa izrazili svoje začudenje, da mladočeški po alanci glede izjemnega stanja še niso izdali nikakega oklica na narod — Kakor se javlja, izide ta željno pričakovani oklic oa narod na dan sv. Večeslava. Izdelal ga je poseben komite, mladočeški klub pa ga je v nedeljo odobril. — Vlada postopa zoper mladočeško gibanje z nepopisno strogostjo. Razen urednika Sokola zaprla je v Budejevicah urednika MUllerja, ker je Sokolov govor objavil, in lastnika tiskarne Franka v Taboru. Ali 89 je potem čuditi, da se vedno bolj pogostoma čuje klice: Začeti je skrajno opozicijo. Socijalisti in anarhisti. Dunajski socijalisti sklicali so v nedeljo ljudski shod, na katerem je jeden njihovih voditeljev govoril tudi o izjemnem stanju v Pragi in o Dunajskih anarhistih. Njegova izvajanja so jako značilna in kažejo, da delavski krogi dobro razumevajo zadnje smotre sedanjega sistema Po poročilih Dunajskih listov rekel je mož: „Cim se je v Pragi razglasilo izjemno stanje, zasledila je policija na Dunaji anarhiste. verujem, da je danes še kaj anarhistov na Dunaji. Dvanajstorica anarhistov — če bi res živeli — ne more države uničiti, tudi če še toliko bomb razmečejo. Vlada hoče v celi državi, kjer ćuti močno socialistično gibanje, uvesti izjemno Btanje — to je vsa tajnost." — Kakor znano, hočejo soc jahati na dan otvoritve državnega zbora uprizoriti veliko demonstracijo za splošno volilno pravico. Pomagalo to pač ne bo nič. Vlada in židovski liberalci so zoper to in ta dva faktorja sta vsemogočna. Viianje države. Ruski glas. „Moskovskija Vjedomosti" prinašajo očividno inspiriran članek o stališči, katero bi v slučaju evropske vojne zavzela Švedska Rusija ne zaupa Švedski in zato ni dovolila zgraditi finsko železnico do Švedske, zlasti ker je pot čez morje kratek in cenen, dočim bi po železnici, katero so zahtevali Finci, mogli Švedi voziti svojo vojsko v Finsko. Švedska se ne bo samo na morju pridružila tisti drŽavi, ki ee bo borila z Rusijo, ampak skušala tudi na kopnem priti na Rusko 2s I. 1863., za časa poljakegi ustanka, hoteli ao Švedi napovedati Rusiji vojno, da si prilasti Finsko. Sedaj utrjujejo mejo in Stuckholm Rusko btodovje bi ne moglo preprečiti, da bi Nemci v Viktorijskem pristanu ne izkrcali svoje vojske, če bi bila pa še finska železnica zgrajena, bi bila Rusija v veliki nevarnosti. Francoshe razmere. Notranjepolitične razmere na Francoskem, dasi nikakor niso konsolidovane, ne obujajo sedaj skoro nikakega zanimanja. Vsa pozornost je koncentrovana na prihod ruskega brodovja in Pariški listi vpra šujejo v očigled italijanski usiljivosti samo še: Pojde-li Carnot v Toulon? „Gaulois" misli, da pojde Carnot v Toulon, da pa se v mestu ne bo ustavil, ampak takoj šel pozdravit ruskega admirala in se vrnil v Pariz. To pa samo zato, da mu ne bo treba pozdraviti italijanskega poslanika in italijansko ladjo, ki ima priti v Toulon. — Predsednik Carnot mudil Be je v soboto v Beauvoisu pri vojaških vajah. Mej deputac jami, ki so se mu pri tej priliki poklonile, bila je tudi deputacija duhovništva, katero je vodil škof F uze t. Ta je v svojem govoru po-vdarjal, da je katoliškega duhovnika dolžnost, ne mešati vero in posvetne stvari, ter se izjavil za republiko- — Meseca oktobra se snide poslanska zbornica. V političnih krogih se misli, da se bodo stranke koj v prvi seji ločile, ker hočejo oportunisti voliti Casimirja Perierja predsednikom, dočim kandidujejo radikalci za to mesto BrisBona. Pri tej priliki se pokaže, ali imajo oportunisti toliko mandatov, da zamorejo sami sestaviti parlamentarno večino ali ne. Dopisi. S Koroškega, 24. septembra. [Izr. dop.] (Gorotanaia slikar.) Koliko surovih avojstev starih Germanov, ki lo po gozdovih pijančevali, igral) in se tepli, imajo se otresti Še današnji Nemci, to kažejo razmere po slovenskem Koroškem. Seveda nahajajo ae tudi tukaj ljudje slovenske krvi, ki na glas trobijo nemško slavo in sd fear iltjubljeni v nemško „kulturo" — nemškutarji — a škoda bi bilo vsake besede o tej nagnttssi Hiti, katero radi privoščimo tevtoburškim junakom. Da niso zatrli Nemci s svojo brezozirno surovostjo, t židovskim denarjem in z vladino pomočjo koroških Slovencev, zahvaliti se imamo v novejšem času razven domačinom tudi češkim duhovnikom, ki neustrašeno širijo slovanski ponos v gorotanBki zemlji. Da napadajo te prave blagovestnike Ciril-Metodove od vseh stranij, celo od duhovske, je umevno, a kako se Časih ž njimi postopa, kaže naslednji slučaj: Zadnja leta odlikoval se je v narodnem delovanji mej koroškimi duhovniki posebno gospod Dragotin Roub. Malo je Koroških duhovnikov, ki bi imel toliko realnih zaslug, kakor on. Ustanovil je dvanajst posojilnic, mnogo podružnic Ciril-Metodovih, on je bil mej ustanovitelji političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence. Kdor pozna tu-kajšnje razmere, \6, koliko napora, koliko narodnega navdušenja je treba, da ae doseže tako velikanski uspeh. Takemu delu je kos samo v narodnem boji vzgojen mož, ki ae bojuje tudi na gospodarskem polji, a ne v „Slovencu" in „Domoljubu", kakor naši MahniČevci. Ker gospod Rous ni deloval v rokavicah, ker se ni ustrašil zamere, ne troškov, ne psovanja, — jeli so ga preganjati in nazadnje potisnil ga je škof Kabn s pomočjo nekega drugega gospoda v Čisto nemški kraj, kjer se sedaj veseli nemške surovosti in nemške kulture. Kako perfidno postopajo mračnjaki, pokazal je neki duhovni gospod, ko je po gospodu Rousu žalujoča hrane tolažil, rekoč, da ima prestavljeni duhovnik: delirium tre mena! Skoro potem pa je prišel g. Rous obiskat svojo nekdanjo faro in tamošnji prebivalci so se Čudom čudili, kako „znajo beljaški gospod dekan obrekovati 1" Iz Tolmina, 25. septembra. [Izv. dop.] (Naši napisi.) Naši tržani prištevajo se kaj radi k pravim in zavednim Slovencem in ako bi človek sodil le po govorih in časopisih, mislil bi rea, da prebivajo v Tolminu sami husitsko navdušeni narodnjaki. Da pa temu ni tako, prepriča se lahko vsak, ki pride v Tolmin in si malo ogleda naš prijazni trg. Rnzun jedinega slovenskega napisa na velikem trgu: »Rokodelsko bralno društvo" ni najti v celem trgu niti jednega izključno slovenskega napisa. Od vseh tukajšnjih 12 gostilnic nima nobena nikakega napisa in ni se torej čuditi, da je pred kratkim neki tujec namesto v gostilno zašel — k peku, misleč, da je nad hišo viseči „Št. Janžev venec" znamenje gostilne. Tudi pri trgovcih in obrtnikih ni slovenskemu napisu nikjer ne sluha ne duha, kakor je to povsod navada v nemčurskih in lahonskih mestih in trgih, kjer vsak krojač in čevljar obesi svoj „šuster", „šnajder" ali „sartore", „calzolajo" nad vrata. In ako se res kje najdejo kake slovenske besede, bi Človek, ki jih prvikrat bere, pač res lahko mislil, da so iz 17. stoletja; zlasti lepo se bere : „c. kr. p r o d a j i 1 o tobaka", „ p r o d a j i 1 o strelniga prahu" itd. Najbolj mej vsemi ugaja pa nekaterim v najnovejši slovenSčini napravljeni in s krasnimi nemškimi barvami okrašeni napis: „Caffe poŠta". — Napisi pri javnih šetališčih so izključno vsi slovensko-nemški in črke pri napisih povsod z nemškimi barvami okrašene. Istotako dalo je tukajšnje olepševalno društvo, kojega glavni faktor je okr. glavar g. grof M a r e n z i in za kojega darujejo naši ubogi Tolminčani svoje težko zaslužene krajcarje, zaznamovati pot na grad „Kozjev rob" tudi v nemškem jeziku, ker samo slovenski napis v samoslo-venskem kraju bi gotovo nekaterim gospodom pogled odvzel, da bi ne videli širokega pota „na Grad". Še bolj potreben pa je bil še „na gradu" napis na vzvišenem razgledu: „Rinaldinijev razgled" — „Ri-ualdini Warte" — in res čuditi se je, da še niso tudi pristavili blažene laščine, kojo bo g. R., ako še kdaj pride v ta divni kraj, gotovo pogrešal. Tako je z našimi javnimi napisi. Oglejmo si pa naše urade. Pri napisih sicer najde slovenščina še tu in tam zadnje mesto, ali uradni pečati so izključno le ■V Dalje v prilogi. ~!JM| Priloga „Slovenskemn Narođn" št . 221, And 27. septembra 1893 nemški! In se celo naš poštni urad nima slovenskega pečata I Radovedni smo pač, kako dolgo še bomo čakali, tla dobimo pri okr. glavarstvu, pri okr. sodniji in pri davkariji slovenske pečate I Da to dosežemo, je pač že skrajni čas in treba bo prav odločnih besed na pravem mestu. Kar se pa tiče drugih napisov, moramo srčno obžalovati, da imajo naši tržani tako malo narodnega ponosa in da si v svoji narodni mlačnosti in malomarnosti ne preskrbijo slovenskih napisov, koji v prvi vrsti dajo narodnemu trgu tudi narodno lice. — „Po naših javnih napisih sodijo drugi nas, našo deželo in njene prebivalce," rekel je pred kratkim neki odlični narodnjak in resnico je govoril, kajti le z napisi pokažemo tujcem, da smo zares zavedni in odločni Slovenci. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, uue 27. septembra. Občiuski svet LjubijauHki imel je sinoči jamu »0,0, katere se je udeležilo 21 obciudkih »vetoval-cev. Predao se jo prestopilo na duevni red, uazua nil je predsednik župau UiubsuIIi, da je povodom rojstnega due presvitkga cesarja v iineuu mestne občine izrazil potoni c. kr. deželnega predsedstva uajudane ša. vozila in Ua ju istiui putom došla zahvala z najvišjega mesta. Due 4. oktobra bode povodom godu piesvitlega cesarja ob 10. uri sloveuua sv. mada v atolu; cerkvi. Nazuaujujoč fco občiuskeinu svetu vabi župan občinske svetnike, da se udeleže »loveHuega cerkvenega opravila. Povo-doin odhoda 17. pešpoika It Ljubljane, pogostila je uiestua občina moštvo omenjenega polka Une 18. avgusta. Poveljnik puiku, gospod polkovnik barou B.liek, zahvalil bo je za to piBincuo mestni občini. V volilno komiBijo za predstojeće volitve trgovsko in obrtne zboraico Ljubljansku izvolil je občinski svet gospoda viteza Zittererja svojim zastopnikom. Po končanih oznanili h predsedstvu poročal je podžupan Potričič v imenu finančnega odseka u gradnji vojaškega avgmeutacijskega Hkladišča. Vojaško poveljiuštvo v Liubijaui izjavilo je v dopisu na mestni magistrat, da sedanje avgmuntacijsko Bkla dišče v Dolgi ulici nikakor ne zadostuje potrebam, da je nevarno zuradi ognja itd. ter prosi, uuj se mestna občina izjavi, je-li pripravljena, preskrbeti druge za to pripravno prostore, odnosno zgraditi novo avgmentacijuko skladišče. Ker je meBtuu občina po /hkop m dolžna preskrbeti vojaški upravi potrebne prostore, sklenil jo občinski »vet, izreči, da je mestna občina v principu pripravljena, dogovarjati se s c. in kr. erarjem zaradi gradnje avgmen-taciJBkega skladišča, da se bude pa konečoo odločiti še le tedaj, ko bode kumisijoneluo duguauo. kakšno skladišču vojaški erar zahteva in koliko bi znašali troski te nove zgradbe. Kakor ju poročevalec omenil, kazalo bi to skladišče zgraditi na pro štoru za novo mestu o vojašnico, ki je Že last mestno občine Ljubljanske, pa ne donaša nikakega dohodka in bi ga no bilo lahko mogoče za druge namene porabiti. Potem porofial je obč. svet. Svetek o nakupu prizidku (tako imenovane „patrontssrhe") ob Velkovrbovi hiši pri mesarskem mostu v svrho razširjenja ceste. Gospa Vtdkoverh kot lastnica omenjenega objekta izjavila jo, da jo \e volja prodati ta prizidek mestni občini za svoto 600 goldinar.cv; odstranita bi ga brezplačno, pač pa naj bi ostal materijal njena last. Poročevalec pravi, da bi pač kazalo, vzprejeti to ponudbo, kur b: le v tem slučaju bilo mogoče, eoflto ob Št. Puterskomu nasipu primerno razširiti, kar je nujno potrebno. Občinski svet pritrdil je temu nasvetu ter sklenil nakup omenjenega prezidko. Svota 600 gld izplačala bl« bode prihodnje« leto in sicer iz skupila za prodana mestna zemljišča. Obč avet. Zabukovoc poroča! je o nakupu senčiti pare štov. 920 katustralno občine TrnovBfco predmestje za odkladanje fekalij. Ker se blizu sedanjega prostora za odkladanje fekalij nahaja že več hiš iu ga torej no kaže več rabiti v to svrho, sklenil je mestni zbor, kupiti od deželnega odbora pare štev. 920 za svoto 1344 gld. Pri tej priliki predlagal je obč. Bvefc Žagar, naj bi se v omenjeno »vrbo kupilo tudi kako zemljišče blizu CodHllijevega, kar pa ni odveljulo. Precej obširna debata vnela ue jo o „Glasbene Matice" prošnji glede odstopa jednega dela mestnega zemljišča v Vegovih ulicah, da bi se mogel iz teh ulic nupraviti uhod v hišo štev. 8. v Gosposkih ulicah, katero ju — kukor znano — kupila „(jtuH« bena Matica" iu kjer uameiava namestiti svojo god-beno šolo. Poročevalec obč. »vetnik G o g o I a priporoča' v imenu finančnega odseka, naj se „Giasboni Matici* dovoli uhod iz Vegovih ulic do preklica. Z ozirnrn na potrebno urejenje Vegovih ulic mogoč je le ta modu«, sicer bi utegnila mestna občina kdaj škodo trpeti. Obč. svet. Sobic predlaga, naj bo ugodi prošnji „Glasbene Maticu0 s pridržkom, da ona svojedobno mestu hruzplačno odstopi od omenjenega prostora toliko, kolikor bi ga bilo potrebno za urejenje Vegovih ulic. Prepustil naj bi se ves prostor pred hišo štev. 8, ker bi „Glasbenn Matica" tam napravila lopo nasade, ki bi služili v olepšavo tamošnjega prostoru. Obč. svet. Hribar predlaga, naj ae „G1. Matici" dovoli prost ubod kot služnost, katero si društvo lahko da upisati v zemljiško kjigo, zemljišče pa da ostane mestna last. Obč. »vet. dr. Tavčar pravi, da bi bilo za »Glasbeno Matijo" zelo nevarno, ako bi so ji uhod dovolil le do preklica; v teku tet dobimo lahko nemškega Žepana ali pa vladnega komisarja; ti bi najbrž ne bili prijatelji ,Glasbeni Matici" in utegnili bi joj zaproti uhod. Da se temu Izognemo, priporoča govornik predlog obč. svet. Hribarja. Tri glasovanji bil je Hribarjev predlog vzprejet. Nadalje sklenil je občinski svet, naj se povrne službinska kavcija rajnega mestnega blagajniku Vojtcba Valente v znesku 120O gld. njegovi vdovi, odnoBno sorodnici. Isto tako vzprejelo se je brez ugovora na znauio poročilo o mestne blagajnice in ž njo združenih fondov skontrovauji dne 14 julija letošnjega leta. Koneftno poroča! ju obč. svet. Zabukovoc v iineuu policijskega odseka o tarifu novo ustanovljenega društva komisarjev. Ker so cene ostale nej|>rernenjene ter so razmeroo nizke, odobril je občinski svet brez ugovora predloženo tarifo. Po končanem dnevoera redu ioterpeliral je obč. svet. Hribar gospoda župana zaradi reorganizacije mestnih uradov. Dotične magistratne službe bile so razjnsane že meseca fVhruvarja letošnjega leta in v raspisu b lo je rečeno, da jib je nastopiti 1. julija 1893 Ker se pa do sedaj uložen- prošnje kompetentov še niso predložile občinskemu svetu, vpraša govornik, kakošne so zapreke, ki so to do sedaj ovirale, iu je-li se bode to v kratkem zgodilo. Župan Grasselli odgovori, da se jo stvar zavlekla zaradi tega, ker je bil uspeh razpisa v nekaterih strokah negativen; tudi poizvedovanje o kompetentih vzelo je mnogo Časa. Sedaj je stvar dovršena in dotični predlogi izročili se bodo v nekaterih dneh načelniku personalne sekcije v posvetovanje. Ko jo Župan Grasselli odgovoril še na interpelacijo obč. svet. Kunca o n:ij>ravi rampe za živino pri mestni klavnici, da bh bodo dotični načrti kmalu predložili, zaključila se je juvna ter pričela tajna seja. Domače stvari. — (Osebne vesti.) Okrajni sodnik v Bovcu gosp. Frau Dukič je premefi&en v Sežano, okrajni sodnik v Podgradu g Matija llutar pa v Kaual. Sodna pristava v Gorici dr E. Chrietofo-letti in Henrik Bartolomei sta, imenovana okrajnima sodnikoma, prvi v Podgradu, drugi v Kopru. Drž. pra^dnika namestnik v Rovinju dr. Kari Cher-sich je premeščen v Trst na njegovo mesto pa je imenovan sodni pristav v Sežani g. lvuu Okretič. — Gospod drd. iur. Fran DnuuČ, dosedaj pravni praktikant pri trgovskem sodišču ua Dunaji, na meŠČuri je au?kultaotom pri okrožnem sodišču v Mostaru v Hercegovini. — Davčni kontrolor gosp Jož^f Cer k imenovan jc davkarjem v IX. in davčni pristav g. Franc Auinann davčnim kontrolorjem v X. činovuem razredu, oba za Kranjsko — (Izlet „Sokola" v Ribnico in Kočevje) obuta postati prav lep, ker se mej člani kaže Živo zanimanje. Saj je pa to tudi naravno. Pri slabih dosedanjih prometnih sredstvih „Sokol" ni mogel dostikrat izleteti proti dolenjski strani. Z dvorjenjem nove železniške proge pa bq je stvar predragB&ila in vnakomur je ponuja lepa prilika, ogledati si dolenjsko stran od Ljubljane do Ribnice in do Kočevja. Odbor „Sokola" ui hotel zamuditi ugodnega časi in je ustregel izraženi želji, da ae še letos priredi draštvenl izlet. Nadejati ne je, da se bodo pridružilo Spolom mnogo diugih rodoljubov iz Ljubljane in ob železuiški progi. Vlak spiemljevala bode godba in je odbor „Sokola" prijazno povabil tudi vrlo pev;ko društvo „Lj ubija na", da se udeleži izleta. Zabave se torej izletnikom ne bodo manjkalo in gotovo bodemo preživeli nekoliko veselih ur mej rodoljubi naroduegu trga Ribnice in pozdravljali rodoljube ob posamičnih postajah. — Ob jednem opozarjamo vse člane .Sokola", da se gotovo uduležo jutrišnjega „jourdixaa, na katerem se bode razgovarjalo o nekaterih važnih društvenih zadevah. — (Resnici na čast.) V včerajšnjem uvodnem članku so čita, da sta gospoda V. C. Supan in trgovec Resman prva sprožila misel, zgraditi .Narodni dom" v Ljubljaui. Vsa čast zaslugam omeujenih gospodov, toda misli ua „Narodni dom" nista ona dva sprožila, ampak poštenjak in velmož pokojni Frau Lovo t i k. Brez obilih druzih dokazov, ki so v privatuib rokah, dokazujejo to zapisniki Ljubljanske Čitaluice. Lovstikuvo in tovarišev njegovih prizadevanje, da bi se bili tedanji merodajni možje „Narodnoga doma" popri jeli, je prouzročilo burno suje, celo ob^ni zbor so je radi tega sklical, toda Levstik ni imol sruče in ni naSul nikdur milosti. — Naj bo še povedano, da so Levstik in njegovi tovariši, ki so že prve dni svojega prizadevanja imeli podpisanih 17000 gld. za namenjeno zgradbo, :,Uvijali tudi predlog, naj se nakupi za „Nurodui dom* Maličeva hiša z vrtom in prostorom, kjer stojijo sedaj gledališče in vile, kar je bilo dotičnikom na ponudbo za 80.000 gld. in kar je par let kasneje kupilo stavbeno društvo za 120.000 gl. Naj to zadostuje, da ne spravljamo ua dan starih grehov, ki so uam dosti škodili, in ee Lopet spominjamo nepozabnega Frana Levstika. — (,Radogoju°) je pristopil kot UBtanovnik z doneskom 100 kron velečastiti Josip Furlani, duhovnik v Villi Vicentini na Furlanskem. — Slavno ferijaluo društvo slovenskih visokošoleev „SavaB darovalo je 17 kron, kot prebitek pri nakupu venca za nepozabuega nam Frana Gestrina. — Živili ! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metod a!) Uredništvu našega lista poslal je kot k roni n dar iz Kostanjevice g. Ivan Oražen, caud. medicinae, 8 kron 4 vin., nabrane v mali, a veseli družbi v g. Bučarjevi gostilni. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Za .Narodni dom') v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista g. Ivan Rabič iz Radovljice 2 kroni. — Živio! — (Slovenska opera.) V prodajalnici g. Petri čiča na Glavnem trgu so razstavljene fotografije Članov slovensko opero, katere si je pridobilo za letošnjo gledališko sezono „Dramatično društvo" v Ljubljani. — (Javna tombola.) „Prvo Ljubljansko društvo za podporo in oskrbljevanje bolnih in obnemoglih društvenikovu, ki priredi dne 1. t. m., to je v nedeljo, javno tombolo na Kongresnem trgu, deluje z najlepšim uspehom že 28, leto. Samo tekom lanskega leta razdelilo je članom 8G2 gld. 50 kr. podpore in za pogrebe 11 društvenikov plačalo 220 gld. Te številke govore jasno, da m društvo pošteno prizadeva, izpolnjevati vestno in kolikor mogoče UBpešno dobrodelno svojo nalogo. Kakor za vojno, treba je tudi v dobrodelne svrhe denarja in zato priporočamo nedeljsko tombolo naklonjenosti naših čitateijev. — (Drzna tatvina.) Včeraj zvečer proti 8. uri prišli so trije mladi delavci v prodajalnico g. Karingerja na glavnom trgu in zahtevali nekai stvari Ko jo g. Karinger sezal po zahtevanih stvareh, odprl je jeden hitro blagajno in odnesel večjo vsoto denarja. G. Karinger trdi, da je drzni tat ključaraki pomočnik Valentin Marinko. Tako poroča uradni list. — (Prekluzivni obrok za zamenjanje državnih goldinars k ih bankovcev II. emisije.) Kdor hoče zamenjati državne goldinarsko bankovce izdaje od 1. januvanja 1882. 1., more to storiti samo do konca decembra t. I. in vložiti ko-lekovane prošnjo na državno finančno ministerstvo. — (Bralno društvo v Domžalah) se je končno ustanovilo in začne delovati dne 8. oktobra. V proslavo tega dne, priredila se bode v prostorih g. Jakoba Jermana ustanovna veselicu, na katero bodo povabljena razna društvu. V odbor bo bili voljeni gg. : Jos. Kušar, predsednikom; Jakob Jerman, podpredsednikom; Andrej Maček, blažilnikom; Vinko Januš, tajnikom; Martin Dokler, Mihael Krem žar iu Franc S i ni o u odborniki. — (Požar.) Sinoči ob l/48, uro nastal je v Gobuiščah pod Ljubljano velik požar, ki je v hipu uničil štiri gospodarska poBlopja z vsemi pridelki Škode jo do 400 gld , zavarovano samo za 800 gld. Ižanska in Šmarijoka požarna hramba sta prihiteli takoj na lice nesreče, ker se je pa Šuia-rijski razpočil kotel pri brizgal ni, pogasili so ogenj Ižuuaki gasilci se svojo izvrstuo, lani pri Saiuassi za 700 gld. kupljeno brizgalnico. Ižauo so bo »kazali pri tem požaru požrtovaine in pogumne; vodil jih je podnačelnik g Ivau Janželj. Želeti bi bilo le, da pristopi več gospodarjev, ki bi društvu dali potrebni ugled in vzbudili tudi mej mladino večje zaui-mauje. —r. — (Povod en j.) Piše ae uam iz Motuika: V ponedeljek zjutraj ob štirih nastala je pri nas grozna povodenj, ki je naredila za mnogo tisoč goldinarjev škode. Voda jo pobrala od Kozjaka do Ločice sedem mostov na deželni cesti, zasebnih pa čvetero, VBem Žagarjem iu mlinarjem je podrla jezove in jim pobrala nekaj lesa in mnogo drugega materijala, sploh vso, kar je doeoglu. V Motniku napolnila jo vno hiše, tako da so ljudje stali do pasu v vodi, po trgu pa je drvila i'iun ■ in hI.-le Utonilo jo nekaj svinj in koz, nadalje je voda podrla in odplula kozolec s tr zasačili. — (Starinske najdbe.) Dno 22 t. m. naletel je poljedelec Jože Parčič iz Paradišča pri Šmarji na rimski sarkofag (iz mehkega kamena), ko je sejal pšenico na „Mahovjeh". Poklical je tam bivajočega starinoslovca g. J. Pečnika in ta je našel, da so bili štiri mrliči v istem grobu zakopani, ter v njom jedno lampico iu paBno zapono. Pod sarkofagom bila je že poprej ženska zakopana, ki je imela ne-k:ij oteklenih korald podobnih onim iz Nevioduna. Na „Mabovjehtf je več rimskih grobov, ki so pa večinoma razdejani. V nekem žganem grobu našel je g. Pečnik dve lepi rudeči skledi, lampico in rimski denar, v drugih jednake predmete. ZaDimivo je to, da so se našli sarkofagi tudi izven Emone. — (Okrajni zastop v Šmariji pri Jelšah) je za Glotno dobo volil v okr. šolski svet gg.: dr. Jurtelo Frana, odvetnika, dež. poslanca in dež gl-ivarja iianvBtuika, župana in načelnika okr. zastopa; R a n či č a Hugona, zasebnika, oba v Šmariji; Z d o 1 -šoka Andreja, Župnika pri sv. Štefanu; Strnšeka Vekoslava, učitelja pri sv. Petru na Medv selu in Seuico GaŠparja, posestnika na Ponkvici. Za tajnika pri d;r. zastopu je bil imenovan domačin De čin a u Rudolf. Lep naroden napredek za okraj. — (Rajhenburški godbeni klub) priredi združen b pevci dne 8. oktobra t. 1. veaelico s tombolo, koncertom, prosto zabavo in plesom. Lokal in podrobnosti se naznanijo pozneje. Ker je .in dohodek namenjen revni šolski mladini, vabi ua prav obilno udeležbo odbor. — (Naš domači peš polk barona K u h ii a • prišel je v nedeljo po noči ob */s3 uri b posebnim vlakom v Celovec. Navzlic pozni uri pozdravila je poleg vojaških dostojanstvenikov obilna množica, največ Celovški Slovenci, došle vojake, ki so z godbo na čelu odkorakali v svoja bivališča — („N emški dan" v Velikovc u.) bil jo — kakor ae nam poroča od tam — dosti klavern. Kakor so bobnali in ropotali rešitelji nemške domovine, mislil bi bil človek, da bode najmanj kakih 10.000 pristnih Germanov pridrlo v Velikovec, da obranijo to „nemško" mesto pred navalom vražjih Slovencev. A prišla je le mala peščica znanih Ve-likonemcev, katerih ae nikdar ne pogreša pri jed-nacih prilikah. V slavnostnem sprevodu je bilo komaj 100 oseb, gledalcev pa niti toliko, da bi bili napolnili veliki trg. Vrsta voz, ki je privajala slavnostne goste, je bila jako kratka, pri skupnem obedu je bilo komaj kakih GO osoh. Z jedno besedo bilo je mnogo vika in krika — a malo jo izdalo vse. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, katere so si izposodili Velikovčani od Celovškega mestnega zastopa. Da se je poudarjalo posebno, da je Velikovec nemški in da tak hoče ostati, to ni treba poudarjati. Kaj bi se tudi druzega govorilo, kadar se zbero pristni „šulvereinovci ?M Kaj pomenijo mej takimi možmi besede „da se pridobe in ohranijo simpatije slovenskih sodeželanov", katere sta govorila znani Kirschner in odpadnik Plavvetz, 0 tem bi bilo odvisno govoriti. Dr. Luggin je predlagal več resolucij, katere so pičlo navzoči privrženci se ve da naudušeno sprejeli. Ako primerjamo bom-bastičue pozive in obupne klice „Auf nach Viilker-markt!" z dejanjskim jako revnim uspehom tega velikega „nemškegau dneva Velikovškega, prihaja nam nehote na misel pregovor o siromašni miški ki se Je rodila iz stokajočih gora. Slovencem Ve-likovške okolice se pa tacih nasprotnikov ni toliko bati, da bi odnehali od svojega pravičnega boja. Posebno za njih velja napis, ki so ga prireditelji nemško slavnosti postavili na slavolok: nDurch Nacht zum Licht." Da, da, gospodje! Zastonj se trudite, napočila bode svetloba, napočil bode tudi Slovanom dan ! — (Redek lov.) Iz Vrbe ob Celovškem jezeru se poroča, da je nedavno v sredi jezera pri takozvanom „Aucnli* T' Boproga hidropata iu posestnika zdravilišča g. Schllrra vjela plavujočo divjo kozo, ki je bila že vsa onemogla. Živalic* je začasno opravljena v „ Auenholu", kjer jo krmijo, dokler se ne določi, komu po lovskih zakonih prav za prav pripada. , — (Tržaški magistrat in slovenščina.) g. Martin Pečar in nekateri narodnjaki iz Lonjerja uložili bo pri Tržaškem magistratu slovensko prošnjo, da se odpošlje zastopnik k nekemu zborovanji. Magistrat pa ni hotel ni kak. r v/.prejeti slovenske prošnje in zahteval naj se vsai nadpis napravi italijanski ali pa nemški! Gosp. Pečar pa je povedal dotičnemu uradniku kar mu je šlo ter se pritožil pri uamestništvu, ki mu po zakonu mora podeliti pravico. Tako je prav, odločnosti treba in navadili se bodo nasprotniki spoštovati nas. — (Iz Pazina) so poroča, da so tamošnji Lahooi začeli tako razgrajati, da je občinsko poglavarstvo moralo prositi okrajno glavarstvo, naj dovoli orožnikom, da vsak večer obhodijo mestne ulice. To je nekoliko pomagalo, a le v jodnom delu m ■■sta. Na iztočni strani, kjer stanuje župan dr. Duki r pa so mu pod oknom rjoveli razgrajalci na vse pretege Bnon ai parla che italian", dokler jih niso pregnali tudi od tam orožniki. Taki odnošaji vladajo že leto dni in bi bil res skrajni Čas, da se vladni organijo vzdramijo in store konec temu neznosnemu stanji. Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda! Razne vesti. * (Šolske razmere v Avstriji.) Na podstavi zadnjega ljudskega Štetja je v avstrijsko ogerski monarhiji 9,605 337 analfabetov, 1,031.624 ljudi] zna pa samo čitati. Ako odštejemo od števila analfabetov 6.029.215 otrok, ki še niso 6 let stari, se je torej število analfabetov od leta 1880. zmanjšalo za 6 21 %. Najbolj ugodno je razmerje glede omike v PredarlBkem, ki ima liiimu 4 °/0 analfabetov ; najbolj neugodne razmere so pa v Galiciji, v koji je celo 23 % analfabetov. V Avstriji je bilo leta 1889/90. 17.477 šol, mej temi 8439 jednoraz rednic in 451 meščanskih šol. Vseh učiteljev skupaj je bilo 4G.338, mej temi 15.094 učiteljic, 13 531 nadomestnih veruučiteljev, 7214 pomožnih, odnosno stranskih učiteljev, 1547 učiteljev iu 705 učiteljic brez spričevala, 936 mest je bilo praznih in na 5000 šolah je bil vpeljan poludnevni pouk. 3045 šolskih poslopij je bilo v slabem stanji in 2257 poslopij pa m zadostovalo higijeničnim predpisom. — Solo je obiskovalo biLo 3 milijone otrok in 437.000 jih je pa bilo brez pouka. Na jednoga učitelja prišlo je na Gorenjem Avstrijskem 92, v Ga-liciii 101 iu na Kranjskem 123 učencev. V 12°/0 šol ao otroci lučeni po spolu. Za vzgo-;evalue namene ae je izdalo na jeduega Človeka iu sicer: na Francoskem 3*16 m., na Angleškem 3 08m, na N 'ium 2*2 m , v Avstriji 1 lil m , v Ru-Biji 108 m , ua Laškem 088 m. in na Španskem pa 0 64 m. — Na 1000 vojakov-novincev pride na Švedskem 4, v Švici 5, ua Nemškem 12, v 11 -landtji 18, na Francoskem 126, n ■ Angleškem 127, v Belgiji 154, v Avstriji 388, v Italiji 480, na Šiianskem 700 in ua Ruskem pa 783 analfabetov. * (Schiller-plagijator!) Berolinski listi prinašajo senzačao vest, kutera bo izvestno vzra dostila vso tiste slovenske srednješolce, ki ae morajo ukvarjati s SchiJlerjevimi deli. Neki bavarski učenjak — pravijo rečeni listi — je našel v drž. knjisnlci v Monakovu izvod v 16. veku tiskane drame, katera se je bila predstav Ijala 1. 1430. v Curihu. Ta drama se imenuje »Viljem T o l la in po njej — trdi bavarski učenjak, — je Schiller skoro doslovnu napravil svojo sloveče dramo. * (Brezvesten učitelj glasbe.) Veliko senzaciju vzbudil je slučaj, ki se je pripetd v Du najBkem Novem Mestu. Policija je namreč prijela in dala zapreti 28!etaega učitelja glasbe Matijo Llojdola, ki je zlorabil pet deklic v starosti mej 9 iu 12 leti, vbo iz dobrih hiš. * (V dvoboju ustreljen.) Znana afera urednika Ujlakva v Velikem Varadiuu, katerega so zaradi neko gledališke kritike napadli in pretepli nekateri gledališki entuzijasti, imela je te dni krvav epilog. Mej dvema osebama, ki prvotno nista bili udeleženi pri tej stvari, uustalu je časuikirska polemika in posledica je bila dvoboj, v katerem je dijak Oerlej ustrelil urednika Kalmanu. * (Besen orožnik) V Zakopanih v Galiciji sprla sta se neki gostilničar in tamošnje orožniške postaje vodja. Orožnik prebodel je krčmarja, potem pa napadel rodbino občinskega predstojnika, usmrtil njegovega sedemletnega sinka in ranil prestujuika in še nekega otroka. Orožniki vodja, ki je baje zbluznil (?), je pobegnil. * (Potopljena vojna ladij a.) Ruska vojna ladija oklopni monitor „Ruaalka" z 10 čast niki in 150 mornarji se je bržkone potopila te dni pri viharji na potu iz Rovala v Halsingfors, ker se pogreša že več dni in ao se našle razne stvari, iz katerih se sklepa, da je ladija ponesrečila. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kočevje 27. septembra. Otvoritvena vožnja po dolenjski železnici se je sijajno izvršila. Navzoči minister Bacquehem, Bilinski, Wittek, Aibori, Hein, Kočevar, Detela, Grasselli, državni in dež. poslanci, zastopniki železniČnega stavbenega vodstva, hranilnice, Trboveljskega pre-raogarskega društva itd. Vse postaje bogato okičene z državnimi in slovenskimi zastavami. Do Kočevske meje vsi nagovori izključno slovenski. Povsod navzočni občinski zastopi, duhovščina, uradi, šole itd. Naudušenje veliko. V KoČevji ogledali gostje premogokope. Potem banket. Vreme je krasno. Kočevje 27. septembra. Pri banketu prvi napil Schvvegel nemški in slovenski cesarju, naglašujoč, da hrast se omaje in hrib, a zvestoba Slovenca ne gane. Minister zahvalil se in napil deželi kranjski, sklepajoč svoj govor moj gromovitimi živio-klici slovenski. Detela počenši nemški, nadaljuje sovenski ter sklepajoč nemški napije navzočemu ministru. Praga 27. septembra. „Narodni Listya javljajo, da je dr. M as ar v k odložil mandat za državni in deželui zbor. Opatija 27. septembra. Srbski kralj dospel z Milanom in ostane tu deset dnij. Budimpešta 27. septembra. Poslanski zbornici predloženi državni proračun za leto 1894 računi redne izdatke na 394,532.835 goldinarjev, v primeri z lanskim letom več za 16,655.632 gld.; redne dohodke na 416 milijonov 608.094 gld. torej več za 13,275.109 goldinarjev. Prebitek v rednih dohodkih in izdatkih znaša torej 22,075.259 gld. Vkupui izdatki znašajo 464,992.254 gld., torej menj za 21,191.267 gld.; v kupni dohodki znašajo 465,003.942 gld., torej menj za 21,649.701 goldinar. Prebitka je 11.688 fcld., torej za 458.434 gld. menj. Budimpešta 27. septembra. Poslanska zbornica vzprejela finančni ekspoze z odobravanjem. Wekerle povdarjal, da je resultat drž. gospodarstva v lanskem letu dokaz za resničnost budžetiranja. Dobiček pri konverziji znaša 72 milijonov goldinarjev, ki se porabi za železnice, kolonizacijo, Reški pristan itd. Minister napovedal, da predloži v kratkem načrt o podržavljenju državne uprave, o ustanovitvi upravnega sodišča, o davčni reformi itd. Wekerle zagovarjal dosedanje korake, storjene za regulacijo valute, ter rekel, da dis-ažija ni posledica nakupovanja zlata. Ogerska je založila pri bankah 163 milijonov kron ter ima pri š t o vsi 72 milijonov konverzijskoga dobička že sedaj toliko zlata, da zamore koj začeti plačevanje z gotovino. Berolin 27. septembra. Govorica, da se cesar Viljem in Bismarck v kratkem sni-deta, se še vedno vzdržuje in se potrjuje s poučene strani. Barcelona 27. septembra. Vsled atentata vlada tukaj velikansk strah. Kraljevska rodovina se pripravlja za takojšnji odhod. Maršal Martinez-Campos je nevarno ranjen. Policija zaprla mnogo anarhistov in našla pri nekaterih pripravljene bombe in mnogo dinamita. Narodnogospodarske stvari. — Premovanje goveje živine bode v K o -staujevici due 12 oktobra, v Dobrepolji dne 14. in v Starom trgu pri Ložu due 16. oktobra. — Izvažanje breskev. Letos so posebno dobro obrodilo breskve na spodnjem Štajerskem. Z Videmske postaje zvozilo se jih je zadnjih 14 dni vsak dan po cel železniški vagon na Dunaj in naprej na Nemško. Tudi slive obrodile so izredno dobro, istotako jabolka. — Piemcmba imena. Generalno ravnateljev.) drž. železnic naznanja, da se ime postaje „Bohtn. Horschlag" na progi Budeiovic'-Št. Valentin pie-ment 1. oktobra v »Oberhuid-Bohm. Htfrseblag*. Bratje Soltoli ! Jutri „pri Ferlincu". Za.e«t*3c ©"to ©. -vux\ x,irm&mx. a\aa\n«a\nal ■■■■■■■ LJUBLJANSKI ZYOI" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. limuni 26. septembra. Pri Iflall«! i Dr. Majčenovič, Spreinger, Schleainger, Ilnhn, lllea z Dunaja. — Cura, Tausini. Pokornj- is Trata. — Schoro iz Berolina. — Pol* i nor is Bud mpeste. — IV taohovdkj iz Lipskoga. — Haneg iz Brna. — »tromaver z KiikegM. Pri Slona i Knt-z Auersperg, Rittvreger, Spiller, Mi-koli«, Dril, Felbor, Rievvel, Wocker, Hochsmger, Kondela s Dunaja. — Husaeri iz Reke, Nobilitsch iz Trata. — Gleich ia Celovca. — Tiegl it Beljaka. — Slieber, Stern iz Zagreba. Umrli so v Ljubljani: 25. septembra: Izidor Haniš, krojad, 86 let, Marija Tereiija centa št. 5. V deželni h bi ni c i t 24. septembra: Simon Hribar, delavski nadzornik, 33 let. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi Nebo 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734 11 7345 7375 9 6* C 116° C 9 0" C al. vzh. si. vzh. si. vzh, dež. obl. dež. Mo-krina v mm. 20-60*« a. Srednja temperatura 101°, za 3*8° pod normalom. 3Z)\3.ria,jsl3iSL "borza dne" 27 septembra t. 1. včeraj Papirna renta..... gld. 97' 10 Srebrna renta.....„ 96*95 Zlata renta...... „111*45 4°/0 kronska renta ... „ 96 80 Akcije narodne banke . . „ 986"— Kreditne akcije .... „ 387 30 Lordon....... „ 195*85 Napol........„ 998'/, - C. kr. cekini..... » —'— NemSke marke .... „ H1M71/, - Italijanske lire.....„ 44"55 Papirnati rubelj .... „ 1'31 Dne 26. septembra t. I. 4°/0 državne sreftke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogernka zlata renta 4°/0...... * Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obfi. avstr. 4l/i°/o zlati zast listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rudolfove srećke po 10 gld...... Akcije anglo-avat. banke po 200 gld. . . Tramway-dra5t. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 9710 . 9675 „ 119 90 „ 98-60 „ 986-— n 838 50 „ 12605 9-99«/. m ~~ - 62 — 146 glđ. 50 kr. 195 . 60 , 127 122 195 23 150 251 25 75 50 Zahvala. Za milo sočutje, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda Simona Hribar-ja Izrekam tem potem vsem p. n. gospodom uradnikom in vsemu p. i., osobju c. kr. priv. južne železnice, slav. pevskemu društvu „Slavec" za ganljivo petje in vseiu drugim udeležencem pogreba, uajtoplejio zahvalo. V Ljubljani, dne 27. septembra 1893. Ivana Hribar, (982) soproga. Večjo množino tirolskega in dolenjskega (874—10) le pristno blago — ponuja rvo primerno niski ceni v posodah od 50 litrov više Jos> Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Mutual životna zavarovalna družba 166© (869—6) potovalnega nadzornika za ICrsuniJsls:© ki more vstopiti takoj, pod jako ugodnmi pogoji. Le na take gospode, ki zamorejo kaj reprezentovati, ki imajo na razpolago najboljših referencu in ki so zmožni kaj storiti, se bode ozir jemal. Ponudbe Slavnemu zastopništvo „MUTUALA" t Trstu. Jutri v četrtek 28. septembra v hčtelu „Pri Slonu" velik vojaški koncert godbć c. in kr. 27. peš-polka kralj belgijski pod osobnim vodstvom svojega gosp. kapolntlta. Začetek ob 8. uri. Ustopnina 30 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi (981) J". 3i*dCa.3rr, restavrateur. Gospodičina izprašana učiteljica (9BH—2) za francoski jezik, glasovir in citre ima še nekoliko prostih Ur m« razpolaganje. Marije Terezije cesta št. 12, v pritličji. : V igranji na citre poučuj«' (925 -5) Josip Petritz, učitelj cifranja, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 8. Ponudba službe. Inteligenten mož, v najboljftih letih. Čvrst, oženjen, z dolgoletnimi spričevali, slovenščini in nemščini vešč v govoru in v pisavi, iftče kot dacar, uradni sluga* iiih-gaslneur, vratar, nadiorulk itd. tnkoj službe; njegove zahteve so skromne. Tudi bi v/.. I kako gosti luo v najem. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod Šifro: „D. A.*4 poste reatante v Hran j. (972—2) I na D 8vo|l U »vojl P. n. č.istitim gospodom rojakom, bivajoČim na Dunaji, uljudno priporočam svojo iZuBlo i alilico moškib oblek:. Obleke izdelujem po na|nove)*em kroju, priletno in trpežno ter po nizkih centih. Za obila naročila ae vsem Slovencem toplo priporočam (9f»3—3; z odličnim spoštovanjem Gabrijel Mesner krojaški mojster 1»u naj. IX. 3, VVahringerstrasse št. 26. L." C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. Uri. letale. Izvod iz voznega reda v«l^a.-w-nega oćL 1. j-o-zilja. 1993. Nastopno omenjeni pribajalni in < niha jalni časi ozn** ceni so v srednjeevropskem < asu. Odhod iz Ljubljane (jnž. kol). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Cel-ivec, Franzenstesto, Ljubno, Dunaj, čez Selzthat v Aussee, Iachl, Gmunden, Solnograd, Lend-Ga*tein, Zeli am See. Ittomost, firegenz, Ztlrioh, Grra, Marijinih varov, Plzitja, Budejevio, Solnograda, hminostH, Linca, Ljuhna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osehni vlak z Dunaja, Ljubnega, KHjnka, Celovca, Frauzensfeste, Pontabla, Trbiža Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, LJrih-neg«, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne v Kamnik. ,, e. „ 50 „ sveder v Kamnik. ,, 10. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ob 0. url 51 minut Zjutraj iz Kamniku. „ 11. „ 16 || dopoludne iz Kamnika. „ e. „ 20 „ zvečer ti Kamnika, ii 0. n 55 zvečer iz Kamnika (oh nedeljah in praznikih.) Sreduje-evropaki čas je krajneiuu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—208) ♦e< Z Na najnovejši in najboljfii naćin *\ f umetne (694—25) *\ I x»h® in zobov|a : T ustavlja brez vankih bolečin ter opravlja ploniho> J J 4 vauja in vae sobne operamij«> — odstranjuje L sobne bolečine z nsmrtunjem živca I i zobozdravnik A. Paichel, I i poteg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hifti, I. nadatr. ]| Ljubljana Mestni trg št. 10. Ljubljana Mestni trg št. 10. NajbolJSe in najceneje kujiuje fte železo, železnina, okove? cement itd. Andrej Druškoviču v Ljubljani ■i« Jflcstiicm trgu nt. f€f. nagrobnih kri že v, štedilnikov, finih žag, ledenic (541—21) po najnižji ceni. Miss Liela Rodier iz ZLiond-CiasL (978—1) poducuje angleški jezik. Frančiškanske ulice št, 16,1. nadstropje. Notarski kandidat išče službe z oktobrom. Ponudb« uprav ništvu NSlovenskega Naroda". i949 5 Trgovskega pomočnika veščega slovenščine in nemičine, kakor tudi pridnega učenca vzprcjineln tttUo| v trgovino s nieAaniui ltliagoin Vurlee *Sc t'.....K v Brežicub. (980—i) Zaradi postavljanja oovega večjega parnega stroja, ■e prod stat« (979—1) dva parna stroja 60 in 40 konjskih sil, "ba preskrbljena % s;o»tlIel, večji s 475 "Vm premerom cilindru, 948 mfm v/d i •nun in f>0 rourumi v minuti, manjfii s 420 premerom cilindra, 740 m/m vzdi-gom in 70 tourami, ki sta oba Se malo časa rabljena. Dalje je i» produ) 20 konjskih sil močna turbina« več valjtsliiili stolov, rnziii oklcščevalnl stroji in stroj za£clšcenjc pšcna. Povprašati naj se blagovoli psmeno pod naslovom : ,.1'uromliii v Olji. iih Spodnjem Sta jrriskriii*-. ~i I■ KiUjWtXmvGVMmiA•JilMl w ^ I I lil]') J ■ Irf I tU l; W l f'' r^lFl i IU Bi' ■ V J [lil LlllJI IX ^PH MpMIflH ■mUaMIm 1v "MHLuUalsss^ FFFFFIFlFlFlFIFFiFIFFlFFiFFIFFFFFlFFIIFlF 5fi Knjiae J 0 91 iz lastnega, založništva, kakor: Abecednik, sestavila A. Razinger in A Žumer; Prvo berilo in prva slovnica, sestavila A. Razinger in A. Žumer; Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo, sestavili A. Praprotnik, A. Razinger in A. Žumer; istotako vse v naši kronovini uvedene Šolsko knjige c. kr. založništva šolskih knjig* imava v bogatem številu na skladišču in razpošiljava /. Obratno pošto. Ig. pl.Kleinmayr&Fed. Bamberg založna knjigotržnica v Ljubljani. Prekupovalcem in takitn, ki vzamejo več na jedenkrat, dajemo popust. 9) Ugodno. Cisto. /fitU>o polr., obrss, in roke. Doerlng-ovo milo je osobito ceneno zaradi tega, ker so jo za polovico meuj porabi, negn od druzib ostrih mil, ki imajo za nasludck, da je polt rdeča in razpokami. (6'»2—2) Komad po »O kr. Generalno zastopstvo: A. Motsch & Co., Dunaj, I., Lugeck Nr. 3. i Dobiva 8e I povsod. Radi preselitve kamnosešto olirii razprodajam sttoJo Trelilsro issToorn.© zalogo nagrobnih spomenikov za polovico ceneje, nego vsak drugi kamnosek. Ignacij Camcrnik sctlnj poleg; mesarskega mostu v 1 Juliljimi. potein (971—2) Poljske ulice štev. 49, nasproti učiteljišču. St. 1025. S. (939—3) Potom niliiuciidiie družbe odda se zgradba novega zidanega mostu čez Bistrico v Kamniku. Stroški proračUDJeui so os 17.5O0> gld. Pismene ponudbe, katerim je prilož ti jamčevine 1750 gld., vložiti je do 14. oktobra 1833 dopoludne do 11. ure pri meituein županstvu v Kamniku, kjt*r tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled leže. dud 12. BHptHinbra 1893. Močnik 8. r , župan. Učne knjige za gimnazije in ljudske šole in vse druge šolske potrebščino Dijaški koledar (928—13) i. t. d. prodaja knjigotržec v Ljubljani, v Zvezdi št. 7. zadnji mesect Inomostske srečke a kr, mesec. Glavni dobitek 50.000 ^ flo'dinarjev (931—7) ©. reoke a 5O kr. priporoča sjm O. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Laotnina in tisk »Narodne Tiskarne".