71 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 - Za New York celo leto - "$7.00 Za inozemstvo celo leto & $7.00 GLAS Iistršlovenskih iflelarcev vAmeriki. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays »f and legal Holidays. 75,000 Readers. -r—JI' \ 'IB TELEFON: CORTLANDT 2878. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 86. — STEV. 86. NEW YORK, MONDAY, APRIL 13, 1925. — PONDELJEK, 13. APRILA 1925. VOLUME yyvrrr — LETNIK XXXITI. w t v- NEMŠKA VOLILNA KAMPANJA vo- Hindenburg in Marx sta izdala velikonočne lilne pozive. — Moje življenje je odprta knjiga, je rekel kandidat junkerjev, ki je poklical Vsemogočnega na pomoč v kampanji. — Predsednik mora biti simbol nemške enotnosti. BERLIN, Nemčija, 12. aprila. — V proklama-ciji na nemški narod, ki je bila izdana včeraj, se je obrnil prejšnji maršal von Hindenburg, predsedniški kandidat združenih strank desnice, nacionalistično konservativnega bloka in drugih strank, na vse domoljubne Nemce, ki žele zavarovati čast nemškega imena in družabni mir". Wilhelm Marx, kandidat liberalnih strank, je tudi izdal velikonočni poziv ter pozval nemške vo-lilce, naj podpirajo ustavo. Proklamacija von Hindenburga se strogo izogiba izraza "republika" ter se glasi v njej: — Moje življenje je odprta knjiga. Mislim, da sem storil svojo dolžnost v težkih časih. Kot vojak sem imel v mislih le dobrobit celega naroda, ne pa dobrobit posameznih strank. Glavni izvrševalni uradnik mora stati nad strankami. — Nikdar nisem izgubil vere v nemški narod in v pomoč Vsemogočnega. Nisem več mlad, da bi vr-jel v nenadno izpremembo stvari v splošnem. Niti vojna, niti notranja vstaja ne more oprostiti našega zasužnjenega in nesrečno razdvojenega naroda. — Treba je dolgega in miroljubnega dela, posebno da se doseže to, kar bo izčistilo naše politično življenje ter odstranilo politike, ki se poslužujejo politike v svoje osebne s vrhe. — Prav kot ni prvi predsednik nikdar zanikal svojega socijalističnega izvora, tako tudi ne more nikdo pričakovati od mene, da bi se odpovedal svojim političnim prepričanjem. V sedanjem času smatram za odločilno ne oblike vlade, temveč du- ia, ki jo navdaja. — Nemška ustava kaže pot v narodnih bojih za prostost, potom katere bo mogel izpolniti svoje dolžnosti napram človeštvu, — je izjavil prejšnji kancelar Marx v svojem pozivu. — Predsednik mora biti simboHn branilec nemške enotnosti, — ne le enotnosti jezika in oblike vlade, temveč tudi enotnost duha, — je nadaljeval. — Temelj družabne enotnosti pa se mi zdi prostost posameznika in odgovornost napram skupnosti. Kdorkoli se zaveda te dolžnosti, bo nastopil v soglasju z etičnimi principiji. — Vsakemu posameznemu je treba prepustiti, da živi soglasno s svojim verskim prepričanjem. Naloga nemškega naroda je boriti se za prostost, da bo mogel izpolniti svoje dolžnosti napram človeštvu. Nemška ustava kaže pot. Stari črno-rde-či-zlati simbol kaže cilj, namreč prostost Nemčije ter njeno sodelovanje za srečnejšo bodočnost Evrope. — Prostost in smisel moralne dolžnosti naj postaneta vera nemškega naroda, stoječa nad strankarskimi interesi in strankami. Pripomoči k temu cilju bo moje prizadevanje, kamorkoli me postavita volja in zaupanje naroda. SLOVENSKA PESEM PRVIČ BROADCASTANA SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIŠKIH Ce bi dr. Francetn Prešernu, največjemu slovenskemu pesniku in idealistu povedali, da bo slišala petje njegove pesmi vsa Amerika, bi rekel, čeprav je bil sam sanjač,"da so to sanje, vizija, katere ni mogoče izpolnil. "Glas Naroda" je objavil pred par dnevi, da bo slovenski pevski klub "Prešeren", iz Puebla, Colorado, razposlal po radio tri slovenske pesmi iz Denverja, Colo., da jih lahko sliši vsa dežela. Iz Sacramenta do Denverja je v ravni ali zračni črti več kot 1200 milj, a ko je zapel dvojni kvartet "Prešerna" pod vodstvom Matt. Jermana: t — Ti si kriva, Ljubeznjiva Dellica neusm iljcna ! Ti me raniš, Ti mi braniš Da ne morem spat' doma. ---je bilo slišati vsako posamezno besedo in vsak posamezni glas jasno in razločno. Vsi glasovi so se spajali v lfrasno harmonijo, prav kot da so pevci v Sacramento. Zopet sem se spomnil onega, kar je rekel dr. Joseph Goričar na prijetnem in privatnem sestanku v Clevelamdu pred par leti: — "Naša mlajša generacija v Ameriki, ki se vsled nemarnosti in brezbrižnosti ne nauči materinskega jezika, bo to obžalovala1, ko bodo razpošiljali z radio po svetil krasne slovanske pesmi, ne le iz te dežele, temveč iz pravih slovanskih dežel." Naj se zabavajo domači Amerikanci obnem z Indijanci s fox trotom in z divjim afriškim jazzom. Mi, ki smo se naučili slovenskih popevk, ko smo bili še v zibelki, vemo, kaj je sladko našim ušesom. Kar pa se tiče vas, pevci društva "Prešern", ne zamudite nobene prilike, da pošiljate po radio v svet pesmi in popevke naše domovine. Ko boste peli na koncertu v korist "Doma za slepce", skušajte razposlati po radio ves svoj program, da bomo tudi nenavzoči lahko slišali koncert. Potem objavite ceno vstopnine, da bomo imeli mi duševen užitek in da bodo zapuščeni slepci dobili Dom, katerega nujno potrebujejo. Walter Predovich. Am* kongres in * njegova polnomoč. Najvišje sodišče Združenih držav bo razpravljalo in odločalo o pol-nomočeh kongresa. — Boj se vrši med predsednikom in senatom radi kontrole vanj. lmeno- Izpremenjeni načrt princa iz Walesa. Pesimistični Brandes. 1)1'NAJ, Avstrija, 10. aprila. Tri in osemdeset let stari, po vsem »svetu znani in slavni danski kritik. George Brandes, katerega imenujejo pofrosto tudi "modreca evropske kulture", je imel včeraj zvečer tukaj predavanje, v katerem se je zelo pesimistično izrazil p lede bodočnosti sveta. Dr. Brandes vidi v propadanju nacijonalizma anamenje razpadanja kulture ter naraščanja temnih tandenc. Naziranja evropskih narodov; — je rekel, — so se razkrila tudi na Ameriko. V ang1o~ clnh deželah smatrajo Francijo ot dedič« pruskega militarizma. izlet v Ontario. CLEVKk4iN©, O,, 12. aprila. — Navigation Go. j<; kupila od Detroit aaid Cleve^ land Navigation Company parnik "St. Ignaee", v pričakovanju velikega navala na Ontario, ko bo postalo prodajanje piva tamkaj zopet postavno. Parnik "St. Ignace", ki lahko sprejme na krov osemsto potnikov, bo stopil na mesto manjšega parnika "Colonial" ter bo pričel 28. maja redovno vsakdanjo vožnjo med Ol e v elan dom in Port Stanley, Ont. Sedem mrtvih pri eksploziji. RIO JANEIRO, Argentina, 8. aprila. — Pri eksploziji nekega svetilnika v tukajšnji ibližini je bilo osem oseb usmrčanih, trideset pa ranjenih. WASHINGTON, D, C., 12. apr. Kadaljnd boj med »predsednikom in senatom se bo" završil pred najvišjih sodiAčem Združena h držav. Ker je pred Ikratikim iznova potrdil svoj privileigij, ofo priliki zavrnitve Charles Beether Warren* kot novega generalnega pravdnd-ka, da lahko zavrne potrditev onih, katere je imenoval predsednik za ta ali oni urad,- >bo senat nastopil potom svojega predstavit el j a med najvišjim sodiščem z izjavo, da ima kongres ustavno pravico predpisovati pogoje, na temelju katerih lahlko predsednik odstrani one, katero je imenoval za urade ustvarjene od kongresa. Kontrovenza med eksekutivo m 'zakonodajnima panogama vlade je bilo posledica afere Frank Mverša. katerega je predsednik Wilson imenoval poštnim mojstrom v Portland, Ore. Wilson ga je odstranil iz urada januarja leta 1920 in nominacija njegovega naslednika ni bila doposlana senatu do julija 1921, ko je potekel njegov štiriletni termin. Predsednik tudi ni tekom tega časa obvestil senata o njegovem od-stranjenju iz uradia. Myers se je boril proti akciji kot nepoetavni in ko so potekla štiri letaT je tožil vlado za zaostalo plačo. Sodlišče .pa je izjavilo, da bi moral takoj vprizoriti akcijo ter je njeg&vo tožbo zavrnilo. JI yore se je 'obrnil nato na najvišje sodiiče Združenih držav. Al se omogoči senatu odločitev, je «odiš5e dovolilo novo razpravo glede tega slučaja ter določilo senatorja Popper iz Pennsylvania, da nastopi v imenu senata. Predsednika pa bo zastopal solicitor Bdck. NAKWA, Zlata obal zapadne Afrike, 12. % aprila. — Prdnc iz Walesa bo ostal v koloniji ob Zlati obali do 21. aprila, in sicer vsled izbruha kuge v Lagos, ikjer se je nameraval ustaviti. Princ bo izpolnil ta čas z obiskom v severnih teritorijih Zlate obali, prs-ko Aša t i dežele. Potovanje v Nigerijo, koje glavno pristanišče je Lagos, ni bilo preloženo na poznejši čas radi bojaizni za princa in njegovega spremstva, temveč iz ozira na velike ljudske množice, ki bi se zbrale, vsled česar bi bilo razširjenje kuge olajšano. Kdo ima na vesti smrt petih oseb. Pet članov družine je bilo zastrupljenih. — Ko je umrl šesti, so prijeli mater kot zastruplje-valko. — Sin umira vsled arzenika. RESIGNACIJA FRANC. MIN. PREDS. Francoski ministrski predsednik Herriot je resig-niral, ko so dobili v senatu njegovi nasprotniki 22 glasov večine. — Poincare je vodil boj proti možu, ki je zavzel njegovo mesto. — Novi mini-strski predsednik bo najbrž Aristide Briand. Poroča Arno Dosch-Fleurot. Pariz pozdravlja Firpa. PARIZ, Francija, 12. aprila. Louis Barthou, prejšnji francoski ministrski predsednik, šestkratni kabinetni minister, predsednik reparacijske komisije, senator in član Francoske akademije, je šel počasi navzdol po Faubourg St. Ilonore, mimo Elizejske palače, francoske Beile hiše. ko „so prihajali odličnja/ki, da se posvetujejo predsednikom Doumergrue glede ministrske krize. Barthou se je s težavo prerinil skozi množieo. ki je polnila tlak pred palačo. Nikdo gra ni spoznal. Po svojem hinču je skušal Lnds Angel Firpo pregledati pozorišee v bližini palače. Kakorhitro se je pojavil argentinski rokoborec, so zaorili od vseh strani klici: Tam je Firpo! Naj živi Firpo! Fordova naprava v Parizu. DETROIT, Mich.? 12. aprila.— Edsel B. Ford, sin Henry Forda, je danes potrdil poročala, da si je nabavila Ford Motor Company /eanljo in posfopja, ki bodo služila za sestavljanje avtomobilskih Slelov v franc, glavnem mesto. Potrebne i spremembe bodo izvedene takoj in idodame bodo nove •stavbe. Zemljišče obspiga, približno šestnajst akrov ter se nahaja ob Seine, približno pet milj o bil preveden semkaj v pretekli noči iz Gary. Poslali so pra v Cofltnnbus Memorial bolnico, ker je trpel na zastrupljen j ii z aneznikom. Na.to pa so prišli na dan naslednja raizvorji: David Cunningham, starejši, mož Ane Cunningham, je umrl dne 2. julija 1918, baje vsiled neke želodčne bolezni. I zabel a. devetnajst let stara hčerka, je umrla dne 1. januarja 1921. Harry, triindvajset, let stari sin, je umrl oktobra meseca 1921, dva tedna pred svojo poroko. Osemnajst let stari sin Carles je umrl septembra meseca 1922. Deset let stari sin "Walter je umrl 2S. septembra 1923. Vsi mrtvi claari družine Cunningham so bili zavarovani od $2000 do $3000. Mrs. Cunningham so privedli ►semkaj, da se jo zasliši in bila je pridr/.a-na iza, nadaljno zaslišanje. Sogla.sno z njenimi sorodniki je bila že več let duševno zmedena. Generalni pravilnik Crowe ter oblasti iz Laike in Porter okrajev so pričele s preiskavo. EtLeji razvojev je bil, da so našli veliko posodo z arzeniikom na domu Curairnghamovdh v Gary. Mrs- Cunningham je pojasnila, da se j 2 razbilo ta sstrup za posipanje rastlin. Prizniala je pomočnikom Cro\ve-a. da je imela navado hraniti v svoji hiši večje množine arzenika. Neki lekarnar v Gary je prignal. da je prodal preteklega februarja edini preživeli hčerki Mrs. Cunningham, May, večjo množino arzenika. Coroner Porter okraja je dal povelje, da .se ekshumira vsa trupla zamrlih članov družine Cunningham, ^ann&i so pokopani v bližini Valparaiso. George Ar-Hold, pomočnik okraj, pravdni-ka Crowe, je prvi obvestil slednjega o ponovmiih čudnih smrtnih slučajih v družini Cunningham. On je bratranec Cunninghamovih otrok. Arnold je rekel, da je družina Cunningham doljro vrsto let živela na svoji farmi v bližini Valparaiso, Ind. Družina je uživala ugled vseh, ki so jo poznali. Ko so še vedno.živeli na farmi, je prišel prvi smrtni slučaj. Umrl jc oče. — Nam se je "zdelo to čudno. — je rekel Amodd. — ker nismo 'preje ničesar izvedeli o smrti strica. — Dve leti pozneje smo dobili pismo, da je Izabela, najstarejša ^hčerka, bolna in pohiteli .smo v Valparaiso. Umrla je par dni pozneje. PARIZ, Francija, 1 1. aprila. — Ministrski predsednik Herriot je včeraj podlegel sovražni večini v senatu, katerega je pozval, naj ga porazi. Boj proti Herriotu je vodil Poincare, katerega je Herriot izpodrinil. Herriot je v spremstvu svojega kabineta zapustil senat ter izročil uro pozneje svojo resignacijo predsedniku Doumergue-u, s čemur je otvoril boj za ministrsko predsedništvo, ki bo trajal brez dvoma več dni. Predsednik republike je zadržal Herriota dvajset minut ter nato poklical k sebi predsednika poslanske zbornice in senata, da se posvetuje z obema, predno bi skušal določiti naslednika. Kot vr jet nega naslednika Herriota se najbolj pogosto omenja prejšnega ministrskega predsednika Aristida Brianda. Blok levice, ki kontrolira poslansko zbornico, ne kaže nikakih znamenj, da bi si želel razpusta parlamenta, in kompromisni kandidat bi si najbrž mogel zagotoviti podporo senata. Poleg Brianda omenjajo kot možnega bodočega ministrskega predsednika tudi novega finančnega ministra de Monzie-ja, prejšnjega ministrskega predsednika Josepha Caillaux-ja in Julesa Steega, prejšnjega generalnega governerja Alžira. v Herriot je izjavil, da ne želi biti nanovo imenovan Painleve, ki bi prišel drugi vpoštev, sploh noče prevzeti tega mesta. Izbira se mora završiti najprej med voditelji bloka levice, kajti ta blok kontrolira zbornico. Ce pa bo sen^t nadaljeval svojo taktiko ter še naprej po-ražal kandidate levice, bo izbran kak zmernež. Ko je prišel Herriot iz Elizejske palače, je bil očividno ginjen vsled slovesa od predsednika Dou-mergue. Me£to, da bi sedel v svoj avtomobil, da ga povede nazaj na Quai d'Orsay, je zavzel sedež poleg svojega šoferja ter r.ekel: — Nisem več ministrski predsednik. Lahko sedim, kjer hočem. Ko je proti temu protestiral njegov glavni tajnik M. Israel, je odgovoril Herriot: — Sedi ti sam v avtomobil. Nisi več činovnik. Francois ie bil šo-fer trem ministrskim predsednikom ter je sedaj več kot pa jaz ali ti. On ima službo. PARIZ, Francija, 1 2. aprila.—Po večerji v družbi svojih prijateljev je izjavil včeraj zvečer prej- (Nadaljevanje na 2. strani.) Samomor pred vratmi princesmje. PARIZ, Francija, 12. aprila. — Zemljiški apent v Niči, Henri Davrr&ndes, je včeraj izvršil samomor na kitajski način s tem, da se je ustrelil na stopnjficah vile prdncezinje Ra*JziwilL, ker ga slednja ni hotela sprejeti. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, IT A T. T JI IN ZASEDENEM OZEMLJU, v Danes bo niši cene sledeče; JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nekatfflfi, Id miajo manj kot kot ca CM durjer V centov sa podtalno in druge stroške. BaspeUlJa na zadnje potte In liplataje Toted Čekovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 li?.......... $ 9.40 500 lir"..........$22.50 -800 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 po II centov Prt naročilih, ki maftmjo mani kot 2M lir xa poštnino In druge stroške. Za pošiljatve, ki presegajo PETTISOC DINABJEY ali pa DVATISOČ UB dovoljujemo po mogočnosti Bo poseben popust. DtaJnJhUMi j^shUiM^gs^Myrfkrat In upi POSUjJATVE po brzojavne« pismu izvršujemo j najkrajšem času tek kačunamo ea stroške $!.—> ItaMr mmjB padati mJMJo pa Pn-i PuM Money Orier aH pa MOTT lock FRANK HAK8EB 8TATJ BANK I«r Tork^ m. Y. Telephone; Oorttandt «T. r- GLAS NARODA (slovene daily) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Pimlgn Ungual* tnformatl«« SwvIm. — Jugoaiar Buraau.) ZDRAVILSKI ŠVTNDUERJI IN POŠTNA UPRAVA. Will Rogera, neposnemljivi a-meriški ikomik. je nekoč prirav- Place of business of the corporation and addresses of above officers: | nal nekatere optimiste k ljudem. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. |kl bi steikknieo tekočine za ra»t lias kupili od plešastega brivca. Taki optimisti niso nič kaj rediti, | kajti drugače goljufi prodajalci patentnih leifcov, lepoti, m raznih "GLAS NARODA" _"Voice of the People" . Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado ......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York ta celo leto Za pol leta...................... Za niozemstva za celo leto Za pol leta $7J)01sredstev za zopet no rast ne bi mo Subscription Yearly $6.00. %3J>0 I gli tako izb orno uspevati. V deže-$7.00 I li, kot so Združene Države, kjer . $3*50 I vsaka država ima drugačne zakone, -se morda zdi, da je takim svindlerjen* prav lahko biti uspešnim. Toda tu je neka zapreka, ki prej ali slej razdere tudi najbolj Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se I prefrigane nakane one sladkobe-bJagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročili- *edne gospode, ki preži na dolar-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani da hitreje I je lahkovernih najivnežev. Da iz- Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. najdemo naslovnika. G L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. 0kADF S [r^gČOUNG. t PADEC HERRIOTA vedejo svoje nalkane. -se morajo zdravniški šviiullenji posluževati pošte in, ako poštna uprava jim prepove rabo pošte, njihova trgovina prav kmalu konča. Leta in leta se poštna uprava neprestano trudi, da zaščiti občin *tvo pred vsakovrstno goljufijo, pri kateri se rabi pošta. Pri preiskovanju o zdravniških goljufijah .se pošteni inšpektorji obračajo na federalni kemični urad v VVashing.fconu, ki ima poseben oddelek za preiskave te vrste pod vodstvom Dr. Lyman F. Kebler-}a. Vsi zdravniški svindli ne pri Iiajajo do take stopnje, da.se pro i njim lahko izda takozvasni •fraud order', »tj. povelje poštne uprave, s katerim se kakemu podjetju valed njegovega goljufivega posla zabraiiii nad al j uu raba pošte. Oni, ki so se pregrešili, ja-ito 'pogostoma prenehajo delova pojejo hvalo o dozdevnih čudežnih ozdravitvah. Neka tvrdka je, na primer, nekdaj prodajala dozdevno zdravilo proti jetiki, ki je obstojalo iz navadne votle iz vodovoda z nekaj sladkorja in soli. bohiik pa je imel rabiti lek s tem, ila vbrizga nefkaj kapljic v oko, — in vendarle je dotična tvrdka dobila neštevilo priporočilnih pisem ocl s vin jih odjemalcev. "Strokovnjaki izjavljajo. da so jetični ljudje najbolj radodarni psei priporočilnih pisem/' Laži-zdravilo proti raku. ki smo ga zgoraj navedli, je bil Bur-ri aside's Puri fie o. Tudi v tevm slu- čaju so se oglasi sklicevali na pri- . Vse *ho£*ejo sami pi r.r.r.^^n,,.. _" _ -r, -i JL fsatl. sti V teh zadnjih mesecih, je pošt-ia. uprava zabranilia poštno rabo rem zdravniškim podjetjem. Vsako izmaed njih je izvrševalo nečedne posle; ena tvrdka je oglaševala zdravljenje potom radija. J ruga je prodajala neko laži-zdra ✓ ilo proti jetiiki in tretja tako zdravilo proti raku. Tvrdka, ki je dozdevno prodajala radij, se ;f imenovala International Ra- Kabinct i raneoskcga ministrskega predsednika Ilerriota je re-sijrniral. I'odhgel napadom. katere je vprizonil proti njemu prejšnji iraneoski ministrski predsednik. nestrpni Po^neare, ki je spravil ; rane i jo na rob prepada t<*r diskreditirAl njeno ime po vsem svetu. Podlegel j«- t*-r bil prisiljen resignirati, ker se je lotil najbolj r.iiiljivega mesta v francoskem narodnem življenju. Da odpomore obupnemu stanju francoskih finalne, da prepreči m prestano padanje franka, j_> sklenil uvesti prisiljen davek na kapital, znašajoč deset odstotkov m sicer potom talkozvanega "pro-st o volj nega posojila, katero naj bi. podpisali vsi domoljubni Franco« i. da rešijo svojo deželo. Za slučaj, da bi bil tej pospodi denar ljubši kot pa francoska domovina ter varnost in stabilnost njenih iin.-nc, .j-e hotel uveljaviti nadafljne odredbe, ki bi se tikale izključno ]■• kapitalistov, katerim bi prav nič. Tie škodovalo, če bi jim spu-1 ^ »pazijo, da so pod nadzor-stili nekaj krvi. I 'tvom; nekaterikrait hitro ispre Nadalje je hotel povečati zakonito dovoljeno izdajo frartkov za I menijo svoje metode, tako da ni štiri tisoč milijonov frankov, kar bi .seveda imelo za posledico in-lso spotikljivi. i'lacijo ali zmanjšano vrednost franka doma in v inozemstvu. Vsi dtega je visel Ilerriot med peklom in nebom. S svojimi predlogi si je nakopal srd in sovraštvo vseh Teakci-jonarnih slojev, kapitalistov in renrtirjev, ki so v Franciji tako po-gosti kot gobe po gorkem jesenskem dežju. Kadi svojih poskusov, da vklene kompromis, pa si je nakopal tudi sovraštvo svojih dosedanjih pristašev-, radikalcev, socijalistov in komunistov; na kratko rečeno, sovraštvo levega krila v fran-coskem ]>arlamentu. Prič-de so se intrige proti njemu. Odstopil je njegov finančni minister Clement il. Poincare. stari lisjak in ne^trpneiž. je smatral ••as ugodnim, da strmoglavi vlado, ki ga je pregnala s prestola ter | ^11111 Company. Ponujala je na mu odvzela najvišjo oblast v deželi. Jorodaj zvitek, v katerem se baje Francoski --nut j v bil od nekdaj bolj konservativen kot pa na-|naJiaja 5 odst. čistega radija, za pred n. Zavzemal s«. jc vedno za interese pri vi ligi ran i h slojev, ka-ppno Cisti radij se seveda pitalistov i n sploh onih. ki imajo nekaj pod palcem. I ploh ne prodaja na trgu, marveč Ko je nastopil Ilerriot, se je dobro ■zavedal dejstva, da je pre-Me v obliki zmesi. Radium bromid, vz» 1 ne zavržene posJe prejšnjih vlad. ki so spravile Francijo v nje-T J- ona zmes, ki jo zdravniki na-ne sedanje zadrege. jvadno rabijo za, (zdravljenje neka- Naloga je bila preogromna zanj* kot bi ibila za vsakega druge-1 'boleszni, velja približno $8. ga ministrskega predalnika, ki bi prevzel v takih okoliščinah j 000 za vsak gram. Poštni mspek vaJeti- j torji so našli, tla ono, kar je fcvrd- Nihče ni domneval, da bo mogel dolgo vztrajati na svojem I ka prodajala, je bila neka prst. 7;los'u- * rki jo je t%Tdfka dobivala iiz Neva- ^ tem oziru je bil sličen angleškemu delavskemu ministrskemu I de za devet in pol centa funt. Na predsedniku MacDonaAdu. Tudi slednji je prevzel zavoženo politi-1 tfik način je International Radi-Ko in naloge, katerih ni mogel zmagati. Njegove slave je bilo konec 111111 Company zaračunala svojim nekako po osmih mesecih. [kalinom $15 za nekaj prsti v vred Kljub temu pa so bile zasluge Ilerriota številne in bistvene, jnosti 6 centov. Snov ni bila niti Pomagal je uveljaviti Dav/esov nači-t. s katerim so skušali re-j radio-akthma, ali trdilo se je, da siti problem nemških reparacij. Bil je bolj spravljiv glede Nemčije»ozdranri vsako bolezen, uštevši tu-kot menda vsak drugi frameoski državnik. Iberkulozo in raka. Predaleč seveda ni smel iti. Moral je vpoštevati čustvovanja j Drugo podjetje, ki je prodaja-irancoskih vladajočih slojev t.-r prirojeno sovraštvo Francozov- dol o lek proti jetiki, dokU" niso po-vsega, kar je nemškega. :tni i^peOatorji posegli vimefci, se I rvo velrko pomoto je storil, ko je odpravil francosko poisla- je zvalo Whitington Consumpti nisivo proti Vatikanu in ko je vsilil Alzaeiji ih Lorenski proste, ta^lon Cure. Whitington sam ko so ga koz v a lie javne šole. Rekel je, da morajo vsi Francozi živeti pod isti- poštni inšpektorji vprašali ea for mi postavami in da ne sme biti nobene razlike, nikakih posebnih mulo, je priznal, da glavna šesta privilegijev. Pc-pustil je v toliko, da je dovolil posetbnega pooblaš- vina zdravita je fcilo jabolčno K-ernca pri Vatikanu, ki naj bi zastopal interese Alzacije in franco-bije. Cena, ki se je zaraennjala za . . . nnomesečno leeenje šitiri steikleni To j,- bolj razkazilo rojaliste in druge konservativce kot bi jih Ice, je znašala $25. Preiskava ie Katerakoli d ruga stvar. dognala, da vrednoNt vlsaike ste- rio pa je bil tudi priče*?k konca njegove vlade. Nasprotniki solklenice je bila manj od 18 cen-čakali le ugodnega trenutka, da lopnejo po nj^m m sedaj se jim j/ tov. Oglasi tvrdke so se kaj radi nakana posrečila. . Isklieevali na razna priporočilna pisma, in v tem pogledu je vredno prečkati poročilo na glavnega poštarja, s katerim se priporoča, jo. PreiskAva je dobila tak ob-J d« se izda 'fraud order'. Tu se Preiskovalni redno poziva na zaslišanje Stje pa na Radiča. da odgovarja k iz-povedam szaislišanih prič. Stjepan Radič, čeprav optimist, računa s tem, da bo moralo za njegove grehe od {rov ar j at i tudi ostalo vodstvo HR.SS, ki je odobravalo vsak njegov korak. Vest o razveljavljen ju mandatov njegove stranke je delovala nanj porazno. Materinjal. ki je ^bran proti Stjepanu Radieu, je zelo obsežen, Akti od dneva do dneva narašča- Proces proti Stjepann Radiču. sodnik dnevno seg, da bo težko "končana v treh J pravi med drugim: mesecih. Po poročilu zagrebške j "Preiskave poštne uprave so ' Riječi" je beograjska vlada na j ponovno dokazale, kako malo za-podlagi razveijajvljenja manda-1 nesljiva so pripročitna pisma (te-tov HRSS dala nalog, da se uve- Jstimonials), s katerim, razni ne-de proti dr. Mačku in tovarišem!strokovnjaki priporočajo ta ali ponovno kazensko postopanje in j0111 ki se pvodaje potom pošto na podlagi novega zbranega Ite Mtnfoja poŠto« uprave tiči, ob t »žilnega materi jala. TrtetmA**'^ ^ ****** ** ta3c<> ... j malowred««i, se prodajalcem veterani dr. Maček in tovariši pf>ročiIna pisma. Poročilo poštne oprave poudarja tu zopet nezanesljivost takih priporočil in v dokaz navaja slučaj, 'ko so ne«ki sle-pci pisali prodajalcu, da se jim zares zdi. kakor da jim zra.sejo zopet nove oči vsled takega lek a. ki so ga kupili. Ta lek, ki se je pri poročal prot i raku. pa je obstojal le iz olivovega olja. vode in alkohola. V zadnjrlm čaisu je občinstvo potrosilo mnogo denarja za razne ilovice za olepšaaije polti (com-plexiOfii clay)'. Taki preparati se prodajajo pod raznimi lepodone čimi imeni. Kemiški laboratorij ameriške zdravniške družbe je nedavno analiziral sestavine patori ee najdražjih preparatov, kateri vsi obetajo kupcu novo in krasno polt v neverjetno kratkean času. Izvzemši en sam slučaj, se ni v njih našla nilkaka druga sestavina ra^un ilovice, vode in dišave. Vse te lepotne ilovice iso bistveno bile zmesi ilovice in vode. z drugimi besedami ono. čemur se po domače pravi blato. One ženske, ki mislijo da jim bo ilovica pomaga- do lepote, naj se podajo v najbližjo lekarno in tam kupijo funt kaolina (suhe ilovice v prahu\ Stalo jih bo 20 centov in. aiko ji primešajo isto težo vode, potem bodo imele dva funta lepotne ilo-ice. enake glede olepševalne vre dnosti in mnogo čistejše nego kakršnikoli produkt, ki se prodaje na trgu za cetao od do $10 za Tunt. Ako hočejo, lahko dodajo nar kapljic dišave. Neki jako priporočani preparat. imenom Vilane powder, je bil pred leti analiziran od državnih kemičarjev v North Dakoti. Ti so našli, da je šlo za navadno zmes pralne sode, pečne sode, navadne soli in sodium solicvlata. parfimi-rano s timolom. In to seje občinstvu* prodajalo kot "koncentrirano mogočno antiseptično razkužilo." Ndki drugi preparat je slovel pod imenom Eptol; našlo se je nedavno, da je to parfimira-na zme«s zmletega mila in 'borak-sa. Lepotiilo za kožo, ki se je prodajalo pod imenom Amarol. je ob stojalo iz 95 odst. pšenove soli in r. odstot. boraksa. Vreden je bil en cent, a prodajal se je za $1. Pred nekaj letti je bila navada, da so nekateri izmed prodajalcev goljufivih patentnih lekov dajali natiskati oglase v časopisih v obliki novinar-dcih vesti. Poštna •uprava je temu storila konec. Sedaj smejo časopisi objaviti le o-gjaise v pravem Kmislu besede in, ako se kaik plačami oglas objavi v obliki članka, tedaj treba spodaj navesti besedo 44Advertisement." Herriot 'je resigniral. Kot bivšemu soeijalčstu mu niso zaupali niti socijali»ti niti nasprotniki socijalistov. Njegov politični sorodnik Mu:r solini je še vedno v sedlu; Italijanski kralj ima kljub svo-Qi malenkostni postavici jako trdo hfi'btendeo. In mera italijaiWke potrpeižljiivosti ne bo še tako kmalu polna. * Mimogrede naj omenim, da ' Naš Dim", ki se kadi po Down-townu, nima več imijskega znamenja. Gospodje, ki ga prepihavajo. so tako veliki prijatelji delavcev, da ne privoščijo niti enenm linijskemu delavcu 'zaslužka. staviti, razpošiljati in kolek-tati. Vse hočejo sami In zastrantega bodo tudi kmalu sami. v jdarle t^Soo poctm&i prurirrl>eti si kratkem itroče preiskovalnemuI VeHko |yniporoža s strani podjeda množenje njihovega ple-lbo okušal povzpeli* na sodnikn. dtfonMktib nert*Aovnjakov, ki naena. [Nazadovanje porodov v Franciji in Nemčiji« Izšla je statistika francoskih porodov za leto 1924., iz katerega izhaja dejstvo, da je število porodov v zadnjem letu zopet nazadovalo. £eta 1924. se je rodilo v Franciji 752,911 otrok. Število dece je padlo v primeri z letom 1923. za 72,-000 duš Istočasno poročajo iz Nem čije, da se je tudi tamkaj število porodov znatno skrčilo in da se na Majajo nemška mesta glede porodov danes na istem mestu kakor Pariz v zadnjih predvojnih letih. Tudi Nemei so dospeli do takozva-'sistema xlveh otrok", ki iz- V .Jugoslaviji se je po vojni spočela Or j una. To je ime. sestavljeno iz prvih zlogov dolgega imena — Organizacij« J u gosi o van-kih Naeijonalistov. Oi •jnnaši zasledujejo isto j>oli-tiko kot italijanski fašisti. Slovenski orjunaši so za srbstvo bolj vneti kot je Pašič. Slovenski orjunaš je jezen na svojo mater, ker je bila slovenskega rodu. Slovenski orjvmaš bi prelil zs srbstve kri, dočkn bi za pra- vice svojega naroda niti z mazin-ceia ne ganil. •Slabi so laški fašisti. Toda če bi imel voliti med slovenskim orjunašem in laškim fašistom, hi mi bil Lah ljubši kot pa izdajalec rodne zemlje. Koverta oenanja svetu, da bo letos v svetem letu romal v Rim. Ce rimski papež sploh ve. da je v Ameriki par tisoč Slovencev, in če jim hoee iadkazati hvaležnost za katerokoli stmar. naj pridrži patra Koverto pri sebi. Ameriški Slovenci bi nikdar ne pozabili tega njegovega dobrega dela. * Ni ga bolj varčnega stvora na svetu kot je ameriško dekle. Z obleko štecBjo, da je že kar od sile, in sedaj so sklenile, da bodo poleti "celo brez nogavic. Pred 10. leti je potrebovala ženska za svojo obleko štiri jarde blaga. Sedaj pa lahko obleče mati s štirimi jardi sebe in svoji dve hčeri. * . Iz Londona poročajo, da je umrl v tamošnji okolici človek, ki je zapustil testament, v katerem je odločno poudaril, da ne sm? noben izmed njegovih sorodnikov žalovati za njim. Ta pripomba je bila skoro brez-pot robna. ~ Svojim sorodnikom je namreč zapustil premoženje v znesku več milijonov dolarjev. Žalovali niso natisnil. * S Na svetu je dosti nevarnih .stvari. .Jako nevaren je tudi neroplan, ki pa z vsakim dnem nevarnejši •postaja. Bas včeraj sem čifal, da sta se dva v aeroplanu poročila. * Najstarejši sin bivše avstrijske cesarice Cite se je začel učiti srbo-hrvaSčine. s Boljšega ni mogel storiti feot to, Bo že vsaj' razumel Juujoslova-'tete, kaj mu bodo povedali. «o se Kongres bojevnikov v Zagrebu. Na zboru rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki se je vršil te dni v Beogradu, je bilo sklenjeno, da se prihodnje leto skliče v Zagreb kongres rezervnih oficirjev in bojevnikov cele Jugoslavije. Ude-ložniki morajo priti na kongres v uniformah in z vsemi odlikovanji. Na ta način naj bi se manifestirala solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, zastopanih v tem u družen ju. Prva žena kot rudarski inženir. Te dni je položila na ni on tan i-stični visoki šoli v Leobnu drugi državni izpit z odliko Ela Latal Prijedora v "Bosni. To je prvi slučaj, da se je ženska posvetila-temu težavnemu poklicu, kar priča vsekakor o izredni nadarjenosti in volji. Požar v ladjedelnici v Kraljeviči. V delavnici ladjedelnice v Kra-ljeviei je te je koj zavr-lie, ako >e spričo vajenca vdaje mehkužnemu jadikovn-ltjn. 1'daril je z roko po blazini in se zadr!: — Xo, ali bc kaj? Kosilo tla j na mizo: Peter je hitel ubogat in potem sta jedia in jima je dišalo, kakor pač more dišat j kosilo, ki se kuha sr.mo. medtem ko se vozi kuharica po železnici. Vlak je drčal med kratkimi postajami. ]*irč©va je noprmiieno gl< lala skoz okno. pa ni vklela ne gozdnatega gričevja, ne močvirne ravnine, ne belih cest in ličnih hišic ter prijaznih cerkva, le velika skrb za l>olnf*ga sina ji je polnila glavo in misel, kako jo bo sprejel. Ko je bila prišla na dan tatvina in «ii moglo biti dvoma, da je tat lasi ni .sin — tedaj je bila res o-gorčena in ji je ogorčenje skoraj prevladovalo druge čute. Ali ko s«- je poleglo prvo razburjanje in so se razodevale podrobnosti, ki so pričale, da je bil Tonček le o-rodje v rokah premeitenejsega tovariši. ta prisili na površje lju-1 < ■ z t" i in skrb. Odkraja. ko sta ga dobila od tete k s<»bi, ji jf» b-.l res neikako tuj. Njegovo navzočnost je pač čutila v obilnejšem delu in večjih tro-ških. razočarana pa je bila, ko za delo in stroške ni takoj dobila pričakovanega plačila v prijaznosti otroka. Polagoma se je nanj privadila, da ji ni bil vsaj več na poti. kakor v začetku. V zadosee-31 j<* ji je bilo, ee mu je dišala jed. č<» je dobro spal. Privoščila mu je ■vse. Ali bolelo jo je, da ni deležna one otroške ljubezni, ki jo je videla pri drugih. Da bi aarečega liea k njej pritekel, kakor drugi k svojim materam, da bi se je o-klenil in ln^peneJ po poljubih kakor drugi, da bi v svojih majhnih stiskah pri njej iskal zavetja kakor drugi! Zakaj ni bil tak kakor drugi ? Ali pa le ona ni bila enaka drugim materam f Pa saj ga je imela rada! Pogrešala ga je na vseh koncih in krajih : postelja njegova prazna, prazen njegov stol pri mizi, prazen prostor pri polici pred oknom, kjer se je nčil in delal svoje naloge, in od nikoder njegovega glasni — aii so jo malo bolele te praznote? In ko ji je slednjič razodelo prvo pismo sestre Mice vse gorje mlade zbegane duše, ki »se boji lastnega doma in <*bupava, in da sta ji najdeni denar in gnetzdece v drvarnici živo pričati o bojih njenega edinca, tača-s se ji je vzbudila iz morja skrbi in bolečin ona silna materinska ljubezen, ki t/vori iz matere in otroka eno samo bitje, m ni stvari na sveta, da bi jo omajala. — S postajice se je po bližnici podvizala na dom sestre Mice. Bil je Nekdaj tudi njen dom. Lepa vr-6ta let je že pretekla, odkar ga je zapustila in šda po zaslužku, marsikaj se je izprememlo. Sestre Mice rajnki mož je ibil umrl v Ameriki; odtod ji je bil postal nekaj tisočakov, itudi zavarovalnino1 je dobila za njim, pa je^narsikaj popravila pri hiši. postavila gospodarska poslopja, prikupila je »veta. Ali navzlic vsem kapremem-bam je dom ostal — dam. Krajina je ostala nt a in zrak je ostal isti in vonj — sto in sto spominov na mlada leta ji je budil ta vonj — In skupina glasov, ki ji je radarjaia ob uho, od ljudi, žrraK, mlina, narave, ji je bila vagena in znana — vsak kraj ima pač svojo; harmonijo zvokov. Že dolgo je bi- domačo. Prestopila je hišni prag, stala je v hladni veži, iz 'knhinje se je kadilo in dišal je dim kakor pred dvajsetimi leti, okoli ognjišča se je sukala stara Rozala, ki je bila že njo pestOvala. Sestre ni bilo videti. Pirčeva se ni mudila, ubrala jo je po tesnih *tirmrh stopnicah na vrh. kjer je imela sostra svojo Izbo in je slutila tudi -svojega sina In ko je hitela gori. so ji pričakovanja in žalosti in strah stisnili srce in grlo. zaječala je in solze yo ji zalile oči. Kako je s Tončkom : Ali je prišla še pravočasno? Ali se mu je poslabšalo? Ali je ne bo več spoznal Postala je pri vratih, ničesar ni bilo slišati, tiho jih je doprla. Sestra Mica je sedela Ti postelji: okreniki je; glavo. v.s?tala in po prstih prišla k Pirčevi. Resno in strogo je gledala. Pinceva pa se ti i in ogla zdržati, padla je sestri okoli vratu bi zaihtela tako na glas. da je sestra Mica prestrašena pogledala proti postelji, položila pr. Ia proč odtod, tudi n&vzkrkz «ta m bili medtem Se večkrat * »«*ro(lmu poje, in Tonček »e je utolažil. ee je ie čtftihi tod (Nadaljevanje prihodnjič.) Močni viharji v Dalmaciji. NARODNI PARK V MONTANI "čudeži*' tu. Treba je le vaje. Neka Berlinčazika. ki spoli ne zna risati, je pod lbu-Ali-«begovim vplivom izfroftovila izredno težke ! i irtbe. Toda kaj take«ra se posre-jči zopet le nekaterim. Da človek »lahko izvrši dano mu nalogo, mo-jra imeti že od narave same nek ilar. Ta dar spi nekje v zadnjem kot eJsu naše podzavednesti in ni bistveno nič dimnega, lif.sro umetniška zmožnost, o 'kateri ne ve človek ni,ti «am. ali pa ."^tero od-; krije le slučajno. V nasprotnem slučaju {je pa hipnotizem brez ! vpliva na človeka. GROZNA STATISTIKA spolno bolne, sami pa vedno najdejo izgovor za svojo bolezen in nočejo priznati, da so često oni ki •ivi ženske nesreče. V malem gledališču "Advar' Poskusi s šimpanzom. V zoološkem laboratoriju moskovskega "Darvinanuin" so delali zanimive poizkuse z umstveni-mi sposobnostimi šimpanze. Petletni šimpanz "Joni" se je naučil izbirati med različnimi predmeti one. ki so bili slični drugim, katere so mu pokazali pred eksperimentiranjem. Pred šimpanza so položili tablice v različnih barvah. Eksperiment at or mu je pokazal rdečo tablieo in opica je vzela od svojih tablic tudi rdečo ter jo prinesla eksperimentatorju. Xa ta način so ugotovili, da loči šim-jvanz barve. "Joni*' pozna celo j Parizu so sklicale te dni ženske , . I___ ! manifestacijsko zborovanje, na ka- 1 razliko med poedinimi niansami. fterem so govornice ostro obsojale ^ temi poizkusi je rešen dolgolc-! moralno pokvarjenost franoeske :Tni sPor me(l učenjaki, ki niso ho-j družbe ter pozivale na boj proti teli verjeti, da se opica spozna v | spolnim boleznim Xaval na zboro-il,arvah- j'' tudi dognano, da j vanje je bil tolik, da ni bilo v gle- I so °Pic*e razmeroma od vseh živali dališču za vse prostora. Manifesta j intelektualno najbolj razvite, eijskega shoda so se udeležile vse ' odlične delavke na soeijalnem polju. Govornice so naglašale potre- Slika nam kaže prizor iz Glacier narodnega parka v Montani. Le- Lh°. enor?i^m' akci-i° Protf demora-denik sta odkrila Mr. in Mns. (irinner. ki jn vidite na sliki. Po metodah indijskih fakirjev. Ruski častnik je živel štiri leta v Indiji ter se je iz-vežbal za fakir j a. Pri njegovih predstavah so navzoči tudi zdravniki, ki nikakor ne morejo pojasniti "čarodejstev". Ogromen naval k predstavam. Ženska, ki ni znala risati, se je izpremenila v iz-borno umetnico. Mlad rus'ki častnik, nekdanji zdraviliški kandidat, je prišel na umiku Kolčakove armade v Tibet in od tam v Indijo. Tam je našel budistične menihe, našel v njihovih samostanih zavetišče ter se izvežbal tekom štirih let v pravega indijskega fakirja. Ko je čutil, da je dorasel svoji nalogi dodobra, se je podal po svetu. Nastanil se je v Parizu in Berlinu ter jel javno nastopati jkkI imenom Ibu-Ali-beg. Njegova predavanja so odkrila ljudem marsikatero tajnost, katere si niso anali vojasuiti sami. Pri njegovih predavanjih so bi i i vedno navzoči tudi zdravniki. — Tl'ii-Ali-beg je pred njimi delal pravcate čudeže. Storil .je, d ase mu je telesna temperatura zvišala ali znižala v poljubni meri. Pri teh poskusih mu je pomagala samo drobna srebrna kroglica, katero je stiskal in ojvazoval ter pri tem postajal raztresen. Mož je celo trdil, da >*e je na ta način nekoč celo rešil le gar j a. Zatiral je s srebrno kroglico vročino takoj po prvem pojavili. Drugi čudež Tbu-Ali-bega so igle. s katerimi pre-bada svoje meso. ne da bi pri tem izgubil samo kapljico krvi. Da. liziranjn francoskega naroda in pozivale navzoče ženske v boj proti spolnim boleznini. Zdravnica gospa Montreueil - Straussova je navajala statistične podatke pred katerimi mora utihniti še tako ma-meči klie po nasladi. V Franciji umira povprečno letno 140 tisoč oseb, med njimi 40 tisoč otrok v starosti izpod petih let. Vsako leto je v Franciji pribit j žno 35.000 mrtorojenih otrok. Polovica teh je žrtev spolnih bolez- Sneg in mraz v Vojvodini. velik, da izziva pravcate čudeže, j®1- Od 1000 žensk .ki se podvržejo Ljudje Jiaprimer pojo na njegov j gineloškim operacijam, je 70 do ukaz najtežje arije iz oper in pe-'7^ odstotk. spolno okuženih. Pari-smi, dasi niiso pevci in nimajo j •k* tisk opozarja da bi morali ime-Slioraj niti glasu. f,ti tudi moški toliko poguma, da utopijo pred javnost s statistični- Občinstvo se za aije-gove produkcije silno trga. Radovedneži se zadovoljujejo celo s tem. da smejo sedeti na tleh ali celo čepeti v kakem kotičku, samo da si navzoči pri njegovih predavanjih. Najbolj inte-deiNantiw) je pa to, da poudarja Ibu-Ali-beg ak-siom, da čudeži sploh ne eksisti-ra jo. Pretežni del našega duševnega življenja — po njegovem kar de-ve* desetin — spada k podzaved-nemu delovanju skritih človeških sil. Naša znanost in veda je tako siromašna, da si ne ve ratztolma-<*-iti meilsebojnega delovanja o-beh jK)lovic našega življenja — zavedne in podzavestne. Naš lastni •"jaz" je silno kompliciran. V njem koreninijo n. pr. preroške sanje. Človek vidi v isanjah votlo. Si ara pestunja reče: — Brehladil se Ik>3, — in res, dva dneva pozneje nastopi španska bolezen ali kaj sličnega. Kali bolezni so namreč skrite v organizmu že prej, a občutil jih je le podzaveden člove«- mi podatki o spolnih boleznih, če so bile že ženske tako poštene in odkrite, da so javno razpravljale o svoji nesreči in sramoti. Seveda je malo verjetno, da bi moški sledili temu pozivu, ker operirajo ve činoma z dvojnim merilom, ske obsojajo in zaničujejo. V Vršen pada sneg kakor sredi zime. Temperatura je precej padla ter je zlasti zgodnjim vrstam sadnega drevja mnogo škodovala; hud mraz je uničil zgodnji cvet. Vinogradom mraz ni ško-d oval. ker brstje še ni toliko pognalo. Pšenica je dosti razvita, tako da ji nizka temperatura ui škodovala. Tudi v hrvatskem Pri-morju je nenavaden mraz NAZNANILO. Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louiš Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Ko-jak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle. Bojakom ga toplo priporočamo Žen- j in jih prosimo, da mu gredo na ^ so roke. Uprava "Glas Naroda" ho sumijo ljudje v pristnost ču-ikl razum. Ta je opozoril nezavest-dežev, jim d,ovoLjuje mož. da sa-1 nega '"jaza" v .spanju, ko je bil mi zabodejo iglo v meso na roki, j "jaz" pozoren in je lahko p'osta-nogi ali katerem drugem delu j šal. Zavest je sprejela to opozori-njegovega telesa. Končno se Tbu-j lo v obliki pojma " voda". Zato je Ali-beg peča s hipnotrizmom. — j treba znati vplivati na voljo in Njegov vpliv na množice je tako tujo podzavedno zmožnost, pa so Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljeni pisalni stroj "OLIVSR" <£20. B itrelico n slovenske Črke, č, i, i ~ $25.- OLIVES' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nifaka umetnost, Tako] lal-Ce yaak piše. Hitrost pisanja dobite i !rajtf. BLOVSHIO PUBLISHING OOMPAHT ■«w York, V. T. Iz Splrta poročajo, da vlada v 'Dalnteeiji že več dni močna burja. ki bo bržkone trajala še nekaj časa. Pofclddica ibnrje je močen padec tempera t ure ter je na otokih Braču in Hvarn padel ce-l"o sneg, ki pa je kmalu izginil. Nenadni mraiz je napravil precej Škode. Stovensko Atnsr. Koledar nmm it flkoro rarprodaH. V kratko* tea etoe |t proASb več tmof Kdor fiheti; iiaj ga takoj frf jrltf 4e por «t# it-rodor zalogi. Cena t pdktOm fr&č 40 U1HT0V. Oni juM Matopniki, ki * naroiili HMiijtg, aaj rijo, da ne bo Nove pošiljatve knjig. — t r * - - Prejeli sine veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označeni conah. mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, uradno dobimo vaše astoSHo. Z naročilom pošljite potrebno gvoto bodisi g money ordrom, ▼ ™winii ali gotov «»«»«» t zavarovanem pismu na: BUS NARODA, 82 CoM St., New York B^am——Mean——— mr Prečrtajte pmo ogUš o w>vtt 1E*flgšk. KNJIGARNA "GLAS NAR O.D A POUČNE KNJIGE: Kneippov domači adravsik.................. Naša zdravila ................................50 Majboljša slovenska kriharica z mnogimi slikami, ' obsega 668 »tram........................6.00 FeiuSko slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, škripaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. rveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zffodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugosl ovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Želo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Gad je gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no .......... ..................75 Hadži Mnrat, Tolstojeva povert, prevel Levstik. — Kraljica mnSenioa, trdo vezano '................80 Kresalo dnhov, trdo vezano ................... .70 Kasaki, povest iz ruskega .......................70 ID plačamo poštnino. -V-J^t- - SP-RW. GEAS NARODA, T3. APR 1925. RAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini — Za Gl. N. poslovenil O. F. 63 (Nadaljevanje.) — Kaj sem storil za vas, O'Moy? Mala postava Wellingtona, se je vzravnala, njegovo lice in jkk gled sta 'biLa hladna in ošabna. — Motite se ali pa niste poslušali. Kar sem storil, sem storil le iz političnih razlogov. Nobene izbire nisem imel v stvari in nastopil sem tako ne da storim vam uslugo in tudi ne z omalovaževanjem svojih dolžnosti. O'Moy se je priklonil, zdrobljen od tega očitka. V svojem obupnem strahu je stiskal svoji roki. — Razumem. — je rekel, — oprostite mi, gospod. Tedaj pa ga je prijel Wellington za ramo. — Veseli me pa, O'Moy. da nisem imel nobene druge izbire, — jc dostavil bolj ney.no. — Kot človek sem vesel, da me je moja dolžnost kot vrhovni poveljnik prisilila nastopiti tako kot sem nastopil. Sir Tei "ence jc stisnil lordovo roko z obema svojima prevzet od čutov, katerih ni mogel kontrolirati. — Hvala vam! — je vzkliknil. — Hvala vaan za to. — Tiho, — je rekel lord Welington. in takoj nato je dostavil: — Kaj boste storili sedaj, O'Moy? — je viprašal. — Storil .' — jc vprašal O'Moy in njegove lepe, sinje oči so zrle proseče navzdol, v obraz svojega predstojnika. _ Nahajam se v vaših rokah, gospod. ' — Vaša resignacija mora na vsak način obveljati, O'Moy. — Razumete? — Gotovo, gohpod. Po vsema tem, kar se je pripetilo . , . Skomignil je z ramama ter vprašal: — Ali moram iti domov? — Kaj drugega ? — In pri Bogu, mislim, da bi morali hiti hvaležni za to. — Dobro. — se je glasil mrki odgovor. Naenkrat je Sir Terence vzrohnel: — Vaša lastna napaka je, da ste mi dali take vrste pOf>el. Poznate me. Dobro veste, da sem priprost, počasi misleč vo-jak. — da je moje mesto na čelu polka, ne pa. na čelu administracije. Vedeti bi morali, da bom prišel v zadrege preje ali pozneje, ko ste me potegnili iz mojega pravega elementa. — Mogoče, — je rekel Wellington. — Kaj pa naj storim z vami J — OdSH je proti oknu. — Boljše, če greste doanov, gospod. Vaše zdravje je trpelo in težko 'bi prenašali vročino, k! postaja z vsakim dnem večja. To je vzrok resignacije. Razumete ? — Za A-edno bom osramočen, — je rekel O'Mov do so armada pripravlja na pohod! Wellington pa ga ni slišal ali se delal kot da ga ne sliši. Pri-šel je do okna in njegove oči so zapazile nekaj, kar se je vršilo na s tem, da lojalno ostanete na s\*ojem mestu, morete iabrrsati preteklost. Vi veste, kaj se vrši v Torres Vedras. Dela so bila od prvega početka pod valim vodstvom. Glejte, da se bo nadaljevalo ž njimi in da bodo črte pripravljene sprejeti armado v enem mesecu od sedaj naprej. ^Zanašam se na vas, — armada in čast angleškega orožja sta odvisna od vas. Klanjam se neizogibnemu -in tako se morate tudi vi. Strogost je izginila z obraza lorda Wellingtona. — Toliko kot vaš poveljujoči častnik. Kot prijatelj — in te na poti. Na ta način je n\šel Sir Robert O'Moy zavetišče ob altar ju potreb svoje dežele. Welington in Grant sta ga zapustila napol omamljeaiega. začudenega vspričo sreče, ki ga je doletela, dočim se je smatral šele pred eno urv> izgubljenim. Poslal je služabnika, da pokliče Butlerja, glavni vzrok vseh zadreg in ž njim vred se je napotil, da sporoči naravnost nevrjetne novice dvojnega oproščenja ooiim trem, k? so čakali tako nestrpno v obedniei. (Konec prihodnjič.) Janez Itožcncvel: (Konec.) Spomin. Iti domov. se je gla- dvorižču. — Kaj za vraga je to? — je vtakliknil. — To je eden pribočnikov Sir Robert Craufurda. Obrnil se je ter odšel hitro proti vratom. Odprl jih je, ko je čul hitre korake na hodniku. Vstopil je polkovnik Grant in za njim je prišel neki mlad častnik lahkih dragoncev, ki je (bil poln prahu. Od glave do nog. Mladič se je komaj vlekel, a ko je zapazil Wellingtona, so je vzravnal ter salutiral vrhovnemu poveljniku. — Zdi se mi, da ste jahali precej daleč, gospod, — ga je pozdravil poveljnik. — Iz Almeide v sedemintridesetih urah, gospod, sil odgovor. — To od Sir Roberta. Izročil je zapečateno pismo. — Kako se pišete? — ga je vprašal Wellington, ko je sprejel paket. — Hamilton, moj lord, — se je glasil odgovor. — Hamilton »estnajsrtega polka, pribočnik Sir Robert Craufurda. j Wellington je prikimal. — To je bil izvrsten čin jahaštva. i Kuho lice mladeniča se je pordečilo vspričo te pohvale. — Stvar je zelo nujna, moj lord. — je odgovoril Hamilton. — Francoske čete so se pričele pomikati naprej. Ney in Junot sta pričela oblegati Ciudad Rodrigo v pričetku tega meseca. — Že? — je vzkliknil Wellington. — Poveljnik, general Herrasti, je poslal Sir Robertu nujen poziv za pomoč. , — In Sir Robert? To vprašanje je razodevalo vznemirjenost Wellingtona. kajti pogum je predstavljal boljši del pameti Sir Craufurda. — Sir Robert prosi v tej poslanici za -povelja ter se ne bo premaknil iz Almeide brez navodil od vašega lordstva. Ah. — je vzkliknil Welington, v znamenje olajšanja. _ Zelo dobro. — je rekel ko je prišel do konca sporočila Sir Roberta. — Odgovoril bom nato osebno in sicer takoj. Potrebujete počitka, Mr. Hamilton. Najbolj** je. da ostanete za en dan ter mi sledite nato v Almeido. Sir Terence bo brez dvoma skrbel trebe. za vaše trenutne po- — Z veseljem, — je odvrnil Sir Terence mehanično, — kajti njegove lastne brige so v intern trenutku bolj težile njegovega duha kot pa francosko napredovanje. Potegnil je za zvonec ter izročil poročnika v očetovske roke Mullinsa. Lord Wellington je vzel svoj klobuk in bič s pisalne mize Sir Tcrenca. Takoj odidem na mejo, — je objavil. _ Sir Robert bo potreboval bodrila moje navzočnost, da bo ostal v pravilnih mejah kot sem jih določil. Tudi ne vem, kako dolgo bo mogla vzdržati Ciudad Rodrigo. — Vsaki tdenutek imamo lahko Fraincoze pred Agueda in s tem "se bo pričela invazija. Katr se tiče vas, O'Moy, je to izpre-menilo vse. Francozi in sila razmer je odločila to stvar. Za enkrat ni mogoča nobena iajprememba v administraciji tukaj v Dizboni. Držite nitke svojega urada, ker ni mogoče sedaj imenovati drugega generalnega pribočnika. Taka akcija bi bila mogoče usodepolna za uspeh angleške armade. Umakniti morate svojo resignacijo. Pri tem mu je izročil dokument. Sir Terence je stopal korak nazaj. fBil je smrtno bled. — Ne morem, — je zamrmral. — Po vsem, kar se je zgodilo. ° Lord Wellington je postal resen in odločen. — O'Moy, — je rekel ki njegov glas je bil strašen, — če mislite, da imam kake druge ohzire, privatnega značaja, razve« premislekov, ki se tičejo kampanje, me grdo žalite. Nobenemu živemu človeka ne popustim v svoji dolžnosti in obenemu privatnemu pomisleku ne dovolim, da bi fajjul moj čut dolžnosti. Prihranjen vam j« sramoten, odhod domov vsled nujnosti okoliščin, kot sem vam Najprej sem se dodobra odžejal, potem temeljito umiL Ko sem si utešil še glaid in zapalil cigareto, nisem čutil nobene utrujenosti več. Ni bilo še kasno popoldne, in sklenil isem, da si ogledam življenje oaze, po kateri je tolikokrat hodil moj oče. Ker je prišlo k Ali-ju več mož, s kterimi je imel važna posvetovanja, me ni hotel spremiti in odgel sem sam. Na glavnem trgu ni bilo razven par trgovin, otrok, psov in Židov ničesar. Šel sem v odaljenejše ulice in se sprehajal med vrtovi in nasadi, dokler nisem srečaval žensk z vrči. "Ženiska" stran življenja me je povsod najbolj zanimala, in krenil sem tja, kjer je moral biti glavni vodnjak. In pri vodnjaku sem jih videl veliko. Mladih in starih, lepeih in nele-pih. Židinje s prostim in mohame-danske z zakritim licem. Vse si so imele strašno dosti povedati, prav kakor naša dekleta, kadar gredo po vodo. Ko so odhajale, sem se za nekaterimi posebno stasitimi in gracijosznimi ozrl in opazil, da se skoraj sleherna tudi za menoj ozre. Torej enaka radovednost v puščavi kakor pri nas na kmetih. Postal sem židaine volje in nerad sem odšel, ko sem se spomnil, da moje vedenje ni ravno primerno tukajšnji etiketi. Vrnil sem se v ulice med vrtovi in polglasno prepeval prešerno fantovsko. Če seon srečal kako mlado, ki je hitela po vodo, bi jo bil najraje objel in ji rekel: "Ne hodi dalje, dekle! Glej, tu je srce, ki te išče." Toda prešerna razposajenost se je kmalu umaknila o-tožnemu občutku osamljenosti, ki se nas polašča na tujem. Stožilo se mi je po domu. ali pravzaprav po ženskem srcu, ker le to more biti moškemu pravi dom. Kakor Ali. ki je sanjal o svoji nepoznani nevesti, sem mislil jaz na ono, ki si jo je zmerom želelo moje srce, ki je pa dbzdaj niso ugledale moje oči. Čimdai^je silnejše je bilo moje hrepenenje. Zdelo se mi je, da jo mora olbnditd, če je živela pred tisoč let, vstvariti jo, če ji je usojeno zemeljsko življenje šele tisoče let za meiroy, ali pričarati jo predme, in na|j se nahaja na kateremkoli koncu sveta. Nenadoma opazim, da se pot zavije. Ko pogledam predse, uz-rem stavbo, precej razločno od drugih v oazi. Sicer ne toliko po slogu kakor po vtisu. Srednjeve-lika enonadstropna palača je, obdana z visokim golim zidom. Palača ima dokaj bogato okrašene zidce, toda na ulico gleda iz prve ga nadstropja eno samo, gosto zamreženo okence. V zadn so veli- Le raditqgm ša ničesar drugega. Bodite toreg hvaležni. Le ka, lepa mavrska vrata. Na ulici ni nikogar, iz palače ise ne čuje nič in vse naokrog so sami gaji in vrtovi. Kakor začaran strmim v tisto zamreženo okence, dasi ne vidim za njim prav ničesar. Naenkrat se velika vrata odpro na stežaj, in ob njih se klanjata dve postarani ženski z zakritim licem. Med negovanimi gredami vodi tlakovana pot v odprto lopo z mavrijskimi stebriči in oboki pred manjša krasna vrata in me privedeta v prvo pritlično dvorano palače, kjer me pustita nekaj časa samega. Sedem na divan ob steni in mislim: vsa stvar je prav zaprav čudna in vendar se ne čudim. Ženski se kmalu vrneta ter me odvedeta v razkošno opremljeno kopalnico. Po raznih predmetih sem sodil, da se tu navadno koplje ženska, in zdelo se mti je, biti mora kraljica ali boginja. Pri slačenju in kopam ju mi brez besedi strežeta obe ženski. Ko je bila komplicirana kopelj v -raznih gorkih in mrzlih vodah gotova in moje telo zelo natrto z mnogimi dišavami in olji, mi pa ne prineseta moje obleke ampak dragocena orientalska oblačila. V mehkih, ohlapnih haljinah sem občutil prijetnost osvežene kože, dočim je bilo moje telo še vroče fin prenasičeno solnčnili žarkov, ki so me prepelkali tri dni. Ženski me peljeta iz kopalnice skozi dve sobi pred težko zaveso jo od-grneta in se globoko priklonita. Vddirn, da je v dfvorani neko žensko bitje, prekrižam roke na prsih in pozdravim. Pozdrav trne je presenetil. Nisem še čul glasu take miline. Ob-stanem in gledam. Na sredi dvorane sta dva divana, med njima hizka mizica. Povsod obilica preprog in blazin, a na nasprotni strani vidim skozi tri odprte oboke na vrt. Z eiiega divanov je v-stala deiklica, stara kakih 15 let. Lica je imela zaistrta, a ostala je tako, da je bdi zanjo eden svetlih izhodov. In videl sem skozi obleko obrise tako krasnega in popolnega ženskega telesa, da sem bil ves zavzet in se nisem ganil, ko me je povabila, naj sedem. Šele ha novo vabilo se zavem in rečem:, oprosti, čudovita roža puščave, blešči se mi od tolike lepote. Očarljiv smeh je kvitiral moj o-kJorni poklon. Sedla je in se naslonila v blazine. Sedem na divan nasproti in strežnici mi prinese ta črne kave, slaščic in cigaret. Palmov list na vrtu odbija soln čni žarek, ki pada skozi zarez eno okno pod stropom med- naju, in v tem svetlem žarku valovi modrikast tobakov dim. Poitemo oživ Ua30 pestre barve preprog, a dekličine oči, vpete v me, me delajo čudovito zgovornega. Navadno mi jezik ne teče gladko, a tedaj ni poznal ovire. In se tudi nisem dolgo mučil s svojo slabo arabščino, temveč govoril slovenski. . Ali me je razumela f! Zakaj me ne bi. Saft razumemo tudi v gledišču velike umetnike, ki nam govore v tujem jeziku. In v teh tre-notkih sem imel sposobnost, da sem že s samim tonom ill z nena-avdnimi gibi obraznih mišic izrazil vse svoje misli. Govorilo je pač mojih vročih 23 in njenih zor kih 15 let. In niti najmanjša besedica nama ni ostala nerazumljiva. Solnce je zašlo, strežnici priž-sreta velike pisane svetiljke in zagrneta izhode na vrt s preprogami. Moja ekstaza je dosegla višek. Prosim jo, naj mi odgrne svoj obraz. Koprena pade, in zagledam lice. krasnejše kakor sem ga mogel slutiti. Kakor blazen jo v-zamem v naročje in obsipijem * s poljubi. In padla je tudi druga koprena. ki jo pred menoj >ni Še nihče odgrnil. Klical sem jo s stotinami najslajših imen, ki so mi vrela s pesniško domišljijo iz srca. Tudi ona jih je našla zame nešteto in vsako izmed njih mi je z novo silo podžgalo kri. Ko ni mo-že nobena 'beseda izraziti najine ljubezni, ogrneva težke svi-iene, zlato vezene plašče in odide-va na vrt. Tesno objeta sva stopala med deiitečimi rožnimi gredami. Nad nama so se zibali vrhovi plam in bleščale velike zvezde. Murni so prepevali isvoje jasne pesmi, a v najinih srcih so se kakor božanska blaženost prelivali neskončno sladki in nežni občutki. Bila sva sauna na vsem svetu in sama ves svet. Tisto noč sem spoznal, da najvišje modrosti ne hranijo stari, v svinjsko usnje vezani folija nt i, ampak cvetoče dekliške ustnice. In najglobljih skrivnosti ne odkriva človek v kemijskih laboratorijih teanveč v ženskih o-čeh. Proti jutru sva se ločila. Govorila nisva več, ker je bila ustvarjena med nama tako popolna harmonija, da sva se razumela brez Kretanje parnikov - Shipping News J3 15. aprila: Berengarla, Cherbourg; D« Grass«. H»tm; ▲merica, Cherbourg In Brs- 11 aprila: Cleveland. Boulogne In Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg In Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen. 11 aorila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. Cherbourg la Bremen; Orbita. Cherbourg. SI. aprila: Belgenland. Cherbourg In Antwerp*, IS. aprila: MauretanK. Cherbourg; fiuftren. Havre. as. aprila: Parla, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen, at. aprila: Lapland Cherbourg !n Antwerp Luetaow. Bremen. n. aprila: Aqultanla. Cherbourg. aa. parila: Ohio, Cherbourg In Hamburg; Albert Ballln. Boulogne In Hamburg. 2. maja: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg:: Rotterdam, Rotterdam; Minnekahda, Boulogne. 5. maja: Resolute. Cherbourg, Hamburg: — Stuttgart, Cherbourg. Brmene 6. maja: Berengaria, Cherbourg: La. Savoie. Havre; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen; Arabic, Cherbour- Hamburg. 7. maja: Zeeland, Cherbourg in Antwerp. 9. maja: Olympic, Cherbourg: France, Havre; Veendam, Rotterdam; DuUo, Genoa. 12 maja: Pres. Wilson. Trat. 13. maja: .MauretaJlia, Cherbourg. 14. maja: De Grasse Havre; ColumLus. Cherbourg. B-emen; L>eutschland, Bou-lgne. Hambug. 16. maja: Paris, Havre. — S tem pamlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. 19. maja: Relinace, Cherbourg, Hamburg: Pre. men, Bremen. 20. maja: Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. maia: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherboug: Xew Amsterdam, Rotterdam: Orca. Cherbourg; Colombo Genoa; Andania, Cherbourg in Hamburg. 26. maja: Muenchen. 27. maja: BerengaJ-ia, Havre. 28. maja: Belgenland. Cherl>ourg Antwerp; Cl-veland. Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympic, Cherbourg: France. Havre: President Roosevelt.. Cherbourg. Bremen: Orduna, Cherbourg; Minnekahda, Boulogne. 30. junija: Pres. Wilson. Trst: s tem parnl-koip po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Cherbourg, Bremen Cherbourg: SuffrenT, nja .sam zeperstavil vsem 15.000 Ibrahimovim junakom in umrl brez obžalovanja. Kaj naj bi pač še pričakoval od življenja. In če vas skrbi usoda lepe Fatine, spite mirno. Zagotavljam vas. nič zalega ise ji ni zgodilo. Srce nje boli. ker se spomnim, koliko let je že preteklo, odkar je moja roka to pisala. Druga grenka misel velja kraljestvu mojih sanj — skrivnostni, čudežni deželi faraonov in bajnim libijskim puščavam — ki jih še nikoli niso videile moje oči. Celo zgodbo sem si namreč jaz na lepem izmislil, ko sem bil dvajsettri leta star. In vendar se mi zdi včasih, da je resnična. besed. Vedela sva, ločitev je neizogibna in najina sreča se nemore več ponoviti. Držala sva oba .zaveso iin se obotavljala spustiti jo, da ujameva še par trenotkov. Končno dolg ipotjub, in zavesa se zgrne. Počasi se okremem. Pred menoj se priklanjata obe strežnici. Peljeta me nazaj v prrvo dvorano, kjer je bila po divaaiu razložena moja obleka. Naglo sem bil preoblečen. Odklenila so se prva vrata in odprla druga. Sežem v žep in stisnem ženskama'v roke par cekinov. Neslišno se zapro vrata za menoj in stal sem na ulici. Na obledeleim nebu iz ugašujo-čimi zvezdami se odražajo pahne, kakor iz črnega papirja izstriže-ne. Hlad mi veje v lica. Od nekod čujem klicati moje ime, in nehote se odeovem. Lastni glas me spra-vii k zavesti. Pogledam naokoli, kdo me kliče, in uzrem na ulici Alija s spremljevalci. Možje so držali v rokah baklje in so me najbrž celo noč iskali. Na moj odziv obstanejo, potem pa z divjim krikom stečejo proti memi, da so se videle »baklje kakor rdeče, iskreče se kače, Iki se zvijajo po zraku. In mene, ki isem od snoči pozabil na preteklost, sedanjost in prihodnjost, spreleti ta hip zavest — prebil si noč pri Fatmi, Alije-vi nevesti!" Roka z zvezkom mi omahne in ozrem se skozi okno. Ni več jesenske megle. Rumeno žareče morje valovi brez meja, a v morju je ži-vozelen otok z bleščečimi belimi stavbami. Toda morje začne sive-ti, in otok se krči in krči, dodder ne dstane od njega ena sama ostra črna pika. Iz sšvote bije zopet dež po šipah, a tista čmapika se ea grize v moje srce ter mi povzro ča skeleč o bolečino, ki jo občutim zmerom, kadar preberem te strani svorph. zapiskov. Todi ne mislite, da me peče vest, iker sem iadal prijatelja in onečastil svoje in očetovo ime. Kadar se modki ravnamo po ca povedi praaakona, nam vefit ničesar ne očita. Tudi ne mislite, da me je morda aram, ker sem bežal Po taki noči bi aa brat obotartja- Karnakov tempelj v nevarnosti. Na desnem bregu Nila blizu Lu-ksorja leži egiptovska naselbina Karnak ki je posebno znamenita ' svojih starih tempeljskih stavbah. V tem kraju stoječe stavbe se gaj o po času za celih 2000 let v pre teklost. Tu stoji znani Amunsov tempelj katerega smatrajo za najmogočnejši izraz stavbne sposobnosti faraonov. Tempelj zavzema okolu 5000 kvadratnih metrov pro štora in ima velikansko dvorano stebrov ki izgledajo kakor gozd drevesnih debel. Nekateri stebri so se zadnje čase nagnili kar je napotilo strokovnjake do preiskavanja vzrokov tega položaja. Ugotovilo se je, da je prodrla do temeljev zgradbe voda, katero je treba nemudoma odpraviti s sesalkami, sicer preti opasnost, da te starodavne priče zgodovine popolnoma propadejo. Vihar na Črnem morju. Na spodnjem toku Donave in na Črnem morju je divjal te dni hud vihar, ki je napravil veliko škodo. Orkan je potrgal pri velikem številu ladij verige in vrvi, tako da se jih je mnogo razbilo. Parniki i-majo velike zamude. Vihar je pokvaril tudi brzojav. in telefonske vode. Doslej še ni znano, koliko ljudi je prilo v viharju ob življenje. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih liatlh, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki yam jih aamoremi dati v Bled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ ILL razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedrja v Ijanl dobiti dovoljenje ostati v domovin, eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jngosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem Sene ln otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši ln otroci od 18. d* 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost ▼ kvoti. Pišits s pojasnila. Prodajamo vozne liste n vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite pri: NAVINŠEK-POTOKAR •al Grem 9U Conamrnuih. P&.I 4-t. Uilmkt m>o rW ▼ Aauki. PIŠITE PO NOVI CENIK. Še nekaj iztisov- Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Prav vsakdo— kdor kaj iiče? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek < MALI OGLA0I v"O1a1 Naroda" Pozor čitateljL Opozorite trgovce in