Posamezna Številka Din i Št. 220. Poitnlna v gotovini; ¥ Ljubljani, \ torek 7. oktobra 1924. J Leto I« NARODNI •A y' > N El/N IN | izhaja vsak dan popoldne, ' | f Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po pošti Din 18, inozemstvo Din 25 | J/eodvisert p •--—••■— .-« -D*----------— Uredništvo In u pravni štvo s Wo!fova ulica It. 1/1. Telefon 213. Rokopisi se ne vračajo. -— Oglasi po tarifu. I Rokopisi se ne vračajo. — Uglasi po taritu. * Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f Za kal gre? Demokracija zmaguje in njeno območje postaja vedno večje. To je ne-utajljivo dejstvo in čas je, da prične 10 upoštevati tudi Slovenija. Zlasti pa ona napredna Slovenija, ki je bila vedno ponosna na to, da koraka z moderno Evropo. In moderna Evropa pravi, da je nasilje napačno in da pripada bodočnost sporazumu. Zato je bila v Ženevi napovedana vojna vojni in položeni so bili prvi temelji za trajen mir na svetu. Tudi v naši državi mora zmagati sporazum nad diktatom. Zakaj sporazum je plodovit, diktat pa ovira razvoj. Kadar je dosežen sporazum, tedaj so proste sile vseh. Kadar pa vlada diktat, tedaj zastane razvoj v obeh rabo-rih, ker eden uporablja svojo silo za oviranje razvoja drugega, drugi pa se ne more razvijati, ker je vezan. Čeprav pa je to matematično jasno, vendar še ni pri nas zavzela ideja sporazuma globokih korenin. Zaradi namišljenega strahu antidržavaosti avtonomistov in federalistov. Ob nastanku Jugoslavije bi bil tak strah upravičen, ker tedaj je bila Jugoslavija še tako slabotna, pred svetom še tako inalo pripo-znana, da je v resnici mogla postati ne-edinost identična z razpadom. Toda v tem najbolj nevarnem trenutku je bila slovesno in soglasno inanifestitana voha po skupni državi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in ura nevarnosti je bila premagana. Danes je ugled Jugoslavije pred svetom utrjen in noben tujec ne dvomi o nedeljivosti Jugoslavije. Zato pa je tudi vsak strah, o antidržavnosti avtonomistov in federalistov prazen in brez podlage. Ob prevratu, ob Karlovem puču, so imeli avtonomisti m federalisti dovolj prilike, da bi nastopili proti državi. Toda ravno v uri nevarnosti so nastopili za državo! In ne more biti danes resnega človeka, ki bi zadovoljivo mogel odgovoriti, kam naj gredo Slovenci, Če razpade Jugoslavija. In za Hrvate velja isto. Kakor pod Avstrijo, kakor od pamtiveka, tako je tudi še danes: Za nobeno jugoslovensko pleme, za noben jugoslovenski narod, ni nobene druge rešitve ko Jugoslavija. Ta zavest je slej ko prej dominanta vse naše nacionalne politike in v tej zavesti utonejo vsi antidržavni strahovi. Zato je le prazna fraza trditev, da gre danes za zmago antidržavnih ali zadržavnih elementov. Hrvatska iredenta v Jugoslaviji je nezmisel in volilna demagogija ne more pretvoriti te nezmisli v argument. Pač pa gre danes boj za notranjo ureditev države. Ali naj bo ta urejena v zmislu velesrbske koncepcije ali pa v zrnislu čiste jugoslovenske misli, to je vprašanje sedanjega trenutka. Po vsej svoji zgodovini, po vsej svoji vzgoji, po vsem svojem življenju ne morejo biti Slovenci za nobeno drugo rešitev ko za jugoslovensko. Prejšnja vlada je bila na stališču velesrbske koncepcije, današnja je izšla iz krogov Jugoslovenske Zajedniee. Ker so bili Hrvati proti velesrbstvu, je skušala prejšnja vlada z diktatom zlomiti njih odpor. Sedanja vlada pa je diktat odpravila in pripravila tla za sporazum in postala s tem jugoslovenska vlada. Naravno pa je, da je velesrbsko stališče bolj ugajalo srbskemu narodu ko jugoslovensko iu zato je dalje naravno, da je sedanja vlada ravno v srbskih pokrajinah najslabotnejša. Iz tega pa izhaja nujno dolžnost, da so sedaj ravno Hrvati iu Slovenci najbolj požrtvovalni in najbolj delavni in da pod-pro z vsemi silami one Srbe, ki so pravi Jugosloveni in ki zastopajo moderne zahteve demokracije. V življenjsko važnem boju za ali proti iugoslovenstvu, za ali proti demokraciji ne morejo in ne smejo biti Slovenci pasivni. Zlasti pa ne napredni Slovenci, ali pa so prenehali biti napredni. / Samo postranskega pomena so napake, ki so v jugoslovenskem taboru. Da niso Radičeve ekstrature sprejemljive, je resnica, ki pa ne pobija druge resnice, da je Radič za sporazum. Enako se ne čudimo, če niso naprednjaki | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Radičev govor v Varaždinu. Beograd, 6. oktobra. V Varaždinu se je vršilo včeraj veliko zborovanje HRSS, ki je bilo zelo dobro obiskano in ki se ga je udeležil tudi Radič z vsemi vodilnimi možmi HRSS. Kot prvi je govoril Radič. Z običajnim »Hvaljen Bog in seljačka republika!« je pričel Radič svoj govor. Ko je pohvalil ministra Vesenjaka, ker se je zavzel v sporu med zagrebškim kapitelnom in kmeti za kmete, se je lotil nemškega publicista Hermanna Wende-la, češ, da je plačanec Beograda. (Da ie to prosta izmišljotina Radiča, ni treba še posebej poudarjati. Op. uredn.) Nato je pričel govoriti Radič.o angleški monarhiji in povdarjal, da nima v njej kralj prav nobene oblasti, temveč samo ljudstvo. Na Angleškem mora kralj popolnoma upošievati ljudsko voljo in nikakor ne gre, da bi se upiral volji parlamenta. Tako mor- biti tudi pri nas! Hrvatsko ljudstvo si hoče samo vladati. Nihče ne sme ovirati Hrvatov, niti Madžari, niti Nemci, še rnanj pa Srbi. Nato je prešel Radič na razorožit-veni problem. Izjavil je, da v imenu HRSS zahteva, da se odpusti najmanj polovica vojakov. Pri tem si bo naša država prihranila najmanj 10 milijard kron, ravno toliko pa si bodo prihranili vojaki sami in razen tega si bo ljudstvo v tem času mnogo prislužilo: Oni, ki so proti temu, so lopovi in bedaki. Le pogledajo naj, pa bodo videli, da so puške in kanoni stari ter perilo vojakov vse prhnelo. V zaporih so stenice in tja notri spadajo vojni liferanti, ne pa vojaki. , Radič je dejal na to, da se danes ni treba boriti proti zunanjim sovražnikom, kamo-Ii proti »sovražnikom« v državi sami. Nato je prešel Radič na notranjo politiko. Mi ne bomo pristali na to, da bodo šle naše zadeve V Beograd, marveč se bodo moiale reševati v Zagrebu! Radikalne »Novine« pišejo, da bodo oni v Beogradu branili narodno edin-stvo s krvjo. Mi pa jih vprašamo, s čigavo krvjo? Na vprašanje, kakšen bo položaj, ako pridejo na vlado radikali, odgovarja Radič: Danes gosposka radikalna stranka vsak dan govori, kako bo prišla zopet -do vlade. V ta namen celo preb kralju. Ako bodo radikali prišli na vlado, jo bomo mi v 24. urah zrušili ter se od tedaj naprej ne bomo več razgo-varjali z Beogradom. Mi smo bili za današnjo vlado samo zato, ker je poštena. Ako pa bo pričela mešetariti z radikali, jo bomo tako treščili ob tla, da se bo vsa razletela. Pred tremi tedni bi morali že vstopiti v vlado. Toda mi smo seljaški narod in nam ni do foteljev. Sedaj nekaj šušljajo, da bodo ona 4 ministrska mesta dobili »pošteni radikali«. Toda vsi so v eni »bandi«, ki je robovala Turkom in plačkala. Zato na volitve, da se bo videlo, kako se bodo obnesli batinaši. Dalje je Radič govoril, da so radikali pred narodom umazani s petrolejem in smradovi vseh mogočih afer. Mi v Srbiji ne bomo kandidirali, pač pa bomo poslali v vsako vas nekaj ljudi, ki bodo narodu svetovali, naj glasuje zase in v svoj prid. Nekateri govore o veliki Srbiji. Velika Srbija je samo tam, kjer prebivajo samo Srbi. Pravtako tudi mi Hrvati govorimo o veliki Hrvatski samo v omejenem smislu. Končno je Radič izjavil, da je HRSS že izdelala nov načrt o občinah, po katerem bodo občine malo seljaško gospodarstvo in mala država. Ta načrt bo HRSS predložila v najkrajšem času vladi. Preureditev države bo sledila šele. po volitvah, kakor bo narod to hotel. Svoj^ govor je Radič zaključil Z besedami: Živela hrvatska republika. Nato sta govorila še Maček in Predavec o svojih pogledih o politični situaciji. Potem je Radič drugič govoril ter naglasil, da bo v tem slučaju, ako bodo vsa sredstva zaman, nastopila revolucija.' ki je manje zlo, kakor robstvo. V svojem govoru je zahteval, da vlada razpusti Orjurio. Končno je Radič poudaril, da Hrvati nikoli ne bodo pokazali prevelike ekspanzivnosti izven naših mej, ki bi utegnila samo škodovati naši državi. Nato je bilo zborovanje zaključeno. ODMEVI RADIČEVIH IZJAV V VARAŽDINU. Beograd, 6. oktobra. Danes dopoldne sta se v predsedništvu vlade razgovarjala Davidovič in Petrovič o položaju, ki je nastal po poslednjem, govoru Radiča na včerajšnjem zborovanju v Varaždinu. Na tem zborovanju je Radič spregovoril nekoliko besed v prilog današnji vladi. Vlada smatra, da je položaj za njo zelo ugoden iu da HRSS ne bo odtegovala vprašanja vstopa v vlado. Mislijo, da bi bilo potrebno, da bi eden vladnih članov šel v Zagreb, da se z Radičem sporazume o volitvah v parlamentarne odbore za invalidski zakon in zakon pTOti korupciji. Prav tako bi se moral sporazumeti z Radičem tudi o delu narodne skupščine. Hnenle vladnih krogov o položaju. Beograd, 6. oktobra. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se Z uglednim članom vlade o političnem položaju, ki mu je izjavil, da si na noben način ne more razlagati tega. kako da se opozicija nadeja kakih sprememb režima. Davidovič je dobil mandat za sestavo vlade in parlamentarne večine, katero ima današnja vlada. Vprašanje vstopa HRSS pa je povsem druga PAŠIČ OBOLEL. Beograd, 6. okt. Šef radikalne stranke in bivši predsednik vlade Nikola Pašič je obolel na lahnem prehlajenim Po nasvetu zdravnikov Pašič nekaj dni ne bo zapustil postelje. navdušeni za kulturne nazore SLS, toda na dnevnem redu ni kulturni boj/ temveč delo za sporazumno ureditev države. Vse ob svojem času! To pravilo velja tudi v politiki in najprej je treba dovršiti osnutek, potem se prične šele izdelava posameznosti. Nov čas trka na vrata Slovenije. Drugod po svetu so mu vrata že otvo-rili. Tudi v Sloveniji se mora zgoditi to in če nihče drug, morajo zato skrbeti napredni Slovenci, oni, ki so bili vedno kvas1 napredka in ki so z delom svoje naprednjaštvo dokazali. Ne iz strankarsko političnih, temveč iz splošno kulturnih vidikov presojamo današnjo situacijo in prepričani smo, da smo s tem storili uslugo narodu. stvar. To je želja vlade, da HRSS vstopi v vlado. Pogajanja se vrše v tem pogledu. pa bodo kmalu zaključena. Ako bo HRSS vstopila v vlado ali ne, radi tega vlada ne bo doživela nobenega poraza. marveč bo ostala še nadalje na krmilu. Vrhu tega pa bo vlada dobila še mnogo jačjo oporo v narodu, ko bo stopila pred narodno skupščino. komentarji situacije. Beograd, 6. okt. V beogradskih političnih krogih so Živahno komentirali Radičev govor na včerajšnji skupščini HRSS. Mislijo, da bo Radičevo vedenje v mnogih ozirih vplivalo na poskus ustvaritve nove zdrave kombinacije, ki bo mogla pred parlamentom in pred vlado beležiti pozitivne uspehe. Sedanja poliiična situacija je zelo mučna radi neuspeha, ki ga je vlada pretrpela v pogledu vstopa HRSS v vlado. Ponovno prihaja na površje kombinacija Ljube Jovanoviča, ki je bil aktualna že pred obrazovanjem Davidovičeve vlade. Politični krogi pričakujejo v najkrajšem času večjih sprememb. iz narodne skupščine. Beograd, 6. oktobra. V narodni skupščini je bilo danes zelo živo, zlasti v radikalnem in demokratskem klubu. Nekoliko poslancev je posetilo Pašiča na domu. ker je Pašič bolan. Seja radikalnega kluba se ne bo vršila pred sestankom Miodot skupščine. Vesti © željah radikalov za vstop v vlado. Beograd, b. oktobrd. Današnja »Pravda« poroča, da so radikali pričeli postajati aktivni in da poskušajo vstopiti v vlado, ki pa jih odbija. Na drugi strani pa »Pravda« navada mišljenje za- grebških politikov, ki so prepričani . čvrstosti in stabilnosti te vlade in smatrajo, da bo današnja vlada še dolgo ostala na površju. Novi razbojniški nažrti kažakov. Beograd, 6. oktobra. Z Albanije poročajo, da namerava v prihodnjih dneh upasti v južno Srbijo znani vodja Kačakov Husein Boškovič, ki je pred enim mesecem prispel iz Jedrena v Plovdiv in se nastanil v hotelu Viktorija. Tu je dobil po nekem Popoviču od bolgarske vlade 150.000 levov za foni!? ranje svojih čet, s katerimi naj bi upadel v južno Srbijo. Boškovič se nahaja še vedno v Bolgariji in ni izgleda, da bi prišla iz Kosova ugodna poročila za njegovo akcijo. Kongres liberalne stranke v Italiji. Livorno, 6. okt. V soboto dopoldne se je vršila v tukajšnjem gledišču otvoritev kongresa liberalcev. Kongresu predseduje commendatore Borzino. ki je v otvoritvenem govoru pojasnil v čem obstoja fašizem iti je zahteval, da se mora spoštovati ustava, kralj in •'oj-ska, dalje parlament ter državljanske svoboščine. Na popoldanski seji je nastopilo več govornikov z najrazličnejšimi resolucijami. Med drugimi so govorili prof. Valli, ki se :e izjavi’ za sedanji režim in za sodelovanje s fašisti, da- lje je govoril v istem smislu bojevnik Vilabruna. Poslanec Fasanbroni pa se je izrazil za popolno ločitev jn stavil predlog, naj se kongres v principu izreče za ali proti sodelovanju z današnjo vlado. Verjetno je, da bo ta predlog prodrl i;v da. se bodo liberalci skušali izogniti vprašanja sodelovanja, kakor se sploh opaža v zadnjem času Skoraj gotovo se bo ustvaril takozv. ccatrum, ki bo posredoval med vlado in sedanjo op»> zicijo. NAČRT INVALIDSKEGA ZAKONA IZROČEN PREDSEDNIKU NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 6. oktobra. -Minister socijalne politike Behmen je danes izročil predsedniku narodne skupščine načrt invalidskega zakona, ki L, kakor znano, po naredbi vlade prvi na dnevnem redu v narodni skupščini. SEJA SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. Beograd, 6. oktobra. Danes dopoldne se je vršila seja samos talnega demokratskega kluba, na kateri je Pri-bičevič poročal o pobočni situaciji Samostojni demokratski klub smatra, da je pad vlade neizogiben, vendar pa kombinacija Ljube Jovanoviča tudi sedaj ne bo imela uspeha. KONGRES SRBSKE NACUONALNE OMLADINE. Beograd, 6. oktobra. Danes dopoldne se je nadaljeval kongres srbske nacijonalne omladine »Srnao«, na katerem je bila zelo živahna diskusija o volitvah predsedništva društva. Obstojita dve nasprotni struji: Prijatelji Svete Saviča, glav. urednika »Balkana«, delajo z vso silo na to, da ne bi bil izvoljen Dragoslav Pantovič, ki je velik političen prijatelj Ljube Jovanoviča in Je njegov brat Tadija Pantovič radikalni poslanik. Do volitev še ni prišlo in bo najbrž kongres trajal še en dan. MADŽARI IN BOLGARI ZA SVOJE NARODNE MANJŠINE V NAŠI DR-ŽAVL Beograd, 6. oktobra. V zadnjem zasedanju Zveze narodov so Bolgari in Madžari predložili vetje število memorandumov o postopanju z nacijonalnimi manjšinami v naši državi. Svet zveze narodov ni podvzel v tem pogledu ničesar, marveč je memorandume po vrsti dostavil naši delegaciji, ki pa jih je predložila tajništvu zveze narodov. Delegacija je povabila šefa sekcije za na-cijonalue manjšine, g. Kolbana, da pride v Beograd in da se na licu mesta prepriča o resničnosti madžarskih in bolgarskih memorandov. Kolban je sprejel ta predlog in odgovoril, da bo prišel v Beograd. Svojim prijateljem je g. Kolban javil, da pride v Beograd v sredo 8. t. m. VOLITVE ŽUPANA V KOČEVJU. Kočevje, 6. oktobra. Včeraj se je vršila prva seja občinskega sveta, da voli župana in starešinstvo Slovenske stranke so se pri volitvah zdiužile v enoten blok (razveu narodnih socija-listov in dobile 14 glasov, Nemci pa 11. Za župana je bil izvoljen dr. Ivan Sajovic. Volitve v starešinstvo so potekle Slovencem v prilog. Izvoljeni so bili le slovenski kandidati. OBVESTILO DRŽAVNIM URAD-NIKOM. Beograd, 6. oktobra. Državni svet je izdal sledeče obvestilo: Oni državni uradniki, ki so bili vpokojeni po 1. januarjn 1924 In niso imeli še 1. leta službe, kakor predvideva člen 239 uradniškega zakona, bodo vpokojeni z ono plačo, ki so jo imeli, ko niso bili še vpokojeni. Pokojnitia pa se bo odmerila pf starem uradniškem zakonu. IZPOPOLNITEV MEST V DRŽAV« NEM SVETU. Beograd, 6. okt Vlada namerava v državnem svetu in glavni kontroli spopolniti izpraznjena mesta, V državnem svetu so 4 prazna, mesta, v, glavni kontroli pa 5. Volitve se bodo vršile takoj po sestanku narodne skupščine. ^Borzna poročila. Ljubljanska borza, dne 6. oktobra. Vrednote. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 233, Merkantllna banka denar 123, blago .128, Prva hrv. Ste d iona denar 916, blago 922, Slavenska banka blago 100. b) Podjetja; Trboveljska pre-mogokopna dr. blago 385, Združene papirnice blago 115. Založnice itd.: 4 in pol odstotni kom. zari nas pogrešamo. Slovenci imamo do sedaj dva, ki sta javnosti pobliže znana. To sta Rado Murnik in Franc Milčinski. Branislav Nušič pa tvori s svojimi bogatimi Želi velik del novejše srbske literature. — ranislav Nušič praznuje dne 3. t. m. 60-letnjco. Srbski narod se pripravlja, da na ^dostojen način proslavi jubilej svoiega nai-plodovitejšega književnika novejše dobe. Nušič je absolviral gimnazijske študije in ‘•pravo v Beogradu. Eno leto je bil na vseučilišču v Grazu. Tako-le pravi Nušič o 'sebi v svoji avtobiografiji. Mislim, da sploh nima zmisla pisati predgovor avtobiografiji. In če človeško življenje tudi ima kakšen predgovor, je ta 'tako intimne narave, da se o njem sploh tie piše. Toda meni se je potreba s predgovorom opravičiti, ker sam začel to delo — pisanje avtobiografije —, s katerim se navadno bavijo propadli politiki, pregnani Vladarji, brezposelni vpokojenci, bivše 'dvorne dame In člani akademije znanosti. |n tako moram tadl opravičila posvetiti prvo poglavje predgovoru. Nekoč je nastala prava gonja proti imeni. Vse, kar ie dobilo srbečico za plsa- tle, se je praskalo ob mene. Postal sem eke vrste pismena naloga za vse one, ki •o, to se razume, začenjali s kritiko svoje literarne vaje. Vsi so trdili na ves glas, da nimam niti duše, niti talenta. Ko so mi na ta način napravili približno reputacijo človeka brez 4uše in talenta, se Je začelo šepetati, da ml ta reputacija nudi dovolj kvalifikacije za člana Akademije znanosti In iiunetnosti 'in sem vsak trenutek lahko pričakoval. da bom izvoljen. AH, ker mora ysak akademik napisati svojo avtobiogra- fijo in ker naši akademiki za to rabijo nekaj let ta so med njimi tudi taki, ki so že umrli, ne da bi to tako važno in veliko delo Izvršili ter se niti dandanes ničesar ne ve niti o njihovem življenju, niti o niihovem znanstvenem delovanju, sem se odločil, da pravočasno zberem gradivo za svoj življenjepis. Opis svoiega življenja sem začel z rojstvom smatrajoč, da je to najnaravnejši' začetek Oddaljujoč se od tega dejstva, se nisem spuščal v stvari, ki so predhodlle mojemu rolstvu, ker bržkone o tem ni nobenih podatkov. Avtobiografijo sem zaključil z ženitvijo, ker sem mnenja, da po ženitvi človek nima .avtobiografije. V ostalem je razdobje med rojstvom In ženitvijo nekaka periioda (z mnogo podpe-rijodaml) v človeškem življenju. Nekako tako. kakor v zgodovini Srbov čas od priseljevanja na Balkanski polotok, do propasti carstva na Kosovem, kar tudi tvori veliko perijodo z mnogo podperijodami. V človeškem življenju bi še celo lahko imenovala ta perijoda, kakor v zgodovini: »od priseljevanja do propasti«. Prav tako bi se perijoda, ki sledi prvi, lahko lepo imenovala tako v življenju, kot v zgodovini: »perijoda mučeništva in trpljenja«. Zato sem se omejil samo na prvo perijodo: od priseljevanja do razpada. Nadalj-ni opis svojega življenja sem poveril nekemu prijatelju, zelo galantnemu in elegantnemu gospodu, o katerem sem se prepričal. da nit! ene stvari ne bo povedal tako, kakor je bila, marveč jo vedno spopolnjuje, obrača in prikriva, da bi izgledala lepša. Taki ljudje so nenavadno pripravni za biografije književnikov in umetnikov, ker velja pri teh biografijah pravilo, da se vsaka stvar tako olepša, da bi se veliki pokojnik zdel potomcem čim vzvišenejši In plemenitejši. Biografi književnikov in umetnikov so v tem oziru presenetljivo podobni mo-distkam in šiviljam. Tudi pri njih opaziš oni krojaški okus: »to vam dobro pristoja!« In prikrojujejo biografijo tako, da bi čim lepše pristojala onemu, o komur pišejo. Ako dama nim% lepo zraščenega telesa, napravi šivilja tisoč pentljic in gub, da ga pokrije. Ako ima književnik slabo preteklost, si la- ni isli biograf tisoč i anekdot, da jo prikrije. Ako je dama nekoliko grbava, ji šivilja napravi tako obleko, da grbavosti ne bo nihče zapazil. Ako je umetnikova morala nekoliko grbava, bo Izmislil biograf taka pojasnila, da bo taka morala Izgledala, kot vrlina. Spominjam se na primer nekega slučaja, čegar sodobnik sem, a sem ga potem čital prirejenega kot biografijo. Lirični pesnik I. I. se Je nekega jutra srečal pijan s svojim bodočim biografom. Veliki pokojnik je bil večkrat v svojem življenju svinja, a to pot je bil tako nadelan, da niti domov ni znal. »Cuj, prijatelj,* je rekel hropeč in naslanjajoč se z vsem telesom na svojega bodočega biografa, »oni, ki so pili z menoj, so me zapustili, mrcine nesramne. In nikogar ni, ki bi me peljal domov. Toda Jaz, vidiš, vem. da bi našel na nebu velikega medveda, toda domov ne najdeml« Ta epizoda se Je v biografiji (Spomini na pokojnega I. I.) glasila tako-le: »Nekega jutra sem ga srečal mračnega in v skrbeh. Njegovo čelo je bilo temno, a oči, — one oči, s katerimi Je tako globoko segal v človeško dušo, so bile polne nekega čudnega izraza bolesti in tuge. Ko sem pristopil k njemu, se je naslonil name in mi dejal: »Peham se skozi življenje, ker so me vsi prijatelji zapustili. Ah, lažje mi ie najti rfebeška pota, ko steze življenja. Čutim se osamljenega, ah, tako osamljenega. Popelji, popelji me!« K temu je dodal biograf še obširen komentar, v katerem ie pojasnjeval globino misli pokojnikovih besed. V biografiji nekega slikarja sem čital, kako je Imel v življenju težke neprillke radi starokopitnosti naše družbe v pogledu ocenjevanja njegove vzvišena umetnosti. Te neprilike so celo vplivale na smer njegovega dela. Dotlej portretist Rembrandtovih barv in manir, je postal naenkrat slikar pokrajin, polnih solnca in svetlobe. Meni je znan eden od sporov njegove vzvišene umetnosti z zastarelimi nazori družbe. Sedel je pri nekem krojaču, ki mu Je za 40 dinarjev mesečno dajal vsako jutro kavo ter mu brezplačno likal pantalone. Iz hvaležnosti je napravil umetr-u« krojaču portret la tfc stega časa mu Je krojačeva žena služila za model. In krojača ni popolnoma nič motilo, če je zalotil svojo ženo z igralsko čelado na glavi in kopjem v roki v vlogi Palade Atene, ali uprli so se v njem zastareli nazori dražbe, ko je nekoč zalotil svojo ženo v vlogi špartanske kraljice Lede, a slikarja poleg nje v vlogi labuda. Tedaj je krojač brez ozira na to, da bo prišel v nasprotje z vzvišeno umetnostjo, tako pretepel labu-’da, kakor to more samo človek zastarelih nazorov napraviti. Z istim likalnikom, s katerim mu je vsako jutro likal pantalone, mu Je ob tej priliki zlikal rebra, a z iglo sistema Singer & Co. ga je tako Izbodel, da Je slikar moral šest tednov ležati v bolnici ter je od tistega časa popolnoma opustil portrete in kompozicije in se napoti! v naravo, kjer je Izkoriščal za svoje modele krave, koze In žrebeta In je bil prepričan, da na ta «ačin ne pride do nasprotja nid z zastarelimi nazori nase dražbe, niti z ljubosumnimi krojači. Prav tako, le malo drugače je bilo z nekim skladateljem. Čital sem njegovo biografijo, glasom katere je za časa njegovega delovanja po prvih uspelih skladbah nastala nekaka stagnacija in je komponiral potem neko mašo. Biograf razlaga to stagnacijo na ta način, da so bile vsemu krive zakonske razmere, češ, da ga njegova prva žena ni dobro razumevala. Skladatelj bi moral pregovoriti neko sopranistinjo za važen solo v svoji skladbi. To pregovarjanje je nekoliko predolgo'trajalo in slednjič se je zdelo, da je sopranistinja dobro razumela oni solo* ali ga skladateljeva žena ni. In mesto venca in cvetja, katerega bi morala dobiti so-pranistinla na koncertu, je skladateljeva žena zlomila na njeni glavi popolnoma nov dežnik. Po tem slučaju in pa radi tega, ker ga žena ni dovoli razumevala. Je nastala ona stagnacija v skladateljevi aktivnosti ter Je potem komponiral le še mašo in to ne toliko Iz čustva pobožnosti, kakor radi dane besede članom duhovskega sodišča, katerim se je ob priliki vložitve tožbe za ločitev zakona obvezal, da jim bo skomponiral eno mašo, ako zadevo rešijo v njegovo korist. ^ Vidite, tako se krojijo oblačila. y»UWm ljudem, tako se pišejo biografije v krojaških delavnicah za izdelovanje biografij. Spominjam se na primer biografije nekega našega zaslužnega človeka, priznanega učenjaka, profesorja Stojana Antiča, ki je bila svojčas popolnoma vljudno napisana in ki jo je, kakor sem čul, prečital sam pokojnik, ko je bil še živ in sicer v nekem koledarju in se ji ni upiral. Po tej biografiji se je pokojnik rodil 1. 1852 v Petrovcu od matere Angeline in očeta Milka, ki je bil svinjski trgovec. Stojan Je dovršil osnovno šolo v Petrovcu, gimnazijo v Požarevcu, višjo ln visoko šolo pa v Beogradu- K*r bil po stroki naravoslovec, je takoj. “Oje dovršil svoje študije, dobil učno mesto, kjer je poučeval nemščino in telovadbo ter se je v tem tako spopolnll ta pokazal toliko sposobnosti, da Je pozneje izdal poučno študijo o sledovih srbskih besed v sanskrit-skem jeziku. Dvajset let pozneje, ko so prišla biografom v roke razna njegova privatna pisma, sem na podlagi novih podatkov čitai povsem drugačno biograii)o tega moža. Glasom te nove biografije se pokojnik ai\ več imenoval Stojan, ampak Stipa. Pomotoma je nosil priimek Antič, kajti pravzaprav se je imenoval Nikolič. Njegovi materi ni bilo ime Angelina, ker to je bila njegova mačeha, temveč Marija. Njegovemu očetu se je reklo Miiat in ne Milko in ni bil svinjski trgovec, ampak pop. Pokojni Stipa ni bil rojen v Petrovcu v požarevškem okraju, marveč v Rekovcu, ki spada v ja-godinski okraj- Nižje gimnazije ni obiskoval v Požarevcu. ampak v Jagodini. Visoke šole ni Študiral v Beogradu, ker Je absolviral kmetijsko šolo v Kraljevem. Kot na-stavijenec ni poučeval nemščine in telovadbe. marveč krščanski nauk ln petje po notah. Pokojnik ni napisal študije o sledovih sibskili oesed v sanskritskem jeziku, temveč o vprašanju gozdov in podnebnih razmerah. V erujte mi, da mene ne bi popolnoma nič izneuadilo, ako bi biografi na podlagi podatkov, ki so jih zbrali iz pisem in drugih rokopisov, ki bi jih zapustil kak velik človek, ugotovili, da pokojnik sploh ni eksistiral. (D«l}« yriU Dnevne vesti. — Razpis učiteljskih služb na osnovnih Šolah. 1. Šolski okraj Kamnik: na tri-razredn! osnovni šoli z eno vzporednico v Stranjah pri Kamniku eno učno mesto za učiteljico. 2. Šolski okraj Kočevje: na šestrazredni dekliški osnovni Soli s tremi vzporednicami v Ribnici eno lično mesto za učiteljico. 3. šolski okraj L j u b 11 a n a: a) na štirirazredni osnovni šoli z eno vzporednico na Ježici učno mesto šolskega upravitelja; b) na štiri-razredni osnovni šoli z dvema vzporednicama v Šmartnem pod Šmarno goro učno mesto šolskega upravitelja. 4. Šolski okraj Novo mesto: na oseraraz-redni dekliški osnovni šoli v Novem mestu učno mesto šolske upraviteljice in eno učno mesto za učiteljico. 5. Šolski okraj K o »j e na dvorazredni osnovni šoli V 01 i m 1 j e m učno mesto za šolskega upravitelja in eno učno mesto za učiteljico. 6. Šolski okraj Maribor: na petrazredni osnovni šoli v'Framu eno učno mesto za učiteljico. — Pravilno opremljene prošnje nai se vlcže po službeni poti, in sicer Za vsako učno mesto posebej, najkasneje do dne 15. oktobra 1924. — Za ljubljanski vodovod. Vlada je dovolila ljubljanski občini podporo v znesku 800.000 Din za regulacijska dela na Savi, da se uredi ljubljanski vodovod, ki ga Sava ogroža. s, — Rudnik Huda jama. Kakor nam poročajo, Je pri upravi rudnika Huda jama nastavljenih par uradnikov in poduradnikov inozemcev, ki se ne zavedajo, da jedo slovenski kruh. ker ne kažejo niti najmanj spoštovanja — do svojih gostiteljev. Opozarjamo pri tej priliki merodajno oblast, da naj se tudi tu uporabi zaJkon o zaščiti delavcev ter naj se prisili upravo rudnika, da izmenja inozemske oholeže z našim slovenskim delavstvom, da ne bodo naši ljudje primorani iskati kruha po tujini, medtem ko se tujci šopirijo na mestih, kamor že od leta 1918 več ne spadajo. — Telefonske proge. Ministrstvo pošte in brzojava je odobrilo kredite za napeljavo novih telefonskih prog in sicer za tretjo direktno progo BeogTad—Zagreb z direktno zvezo z Ljubljano in Mariborom, drugo direktivo progo Zagreb—Sušak z zvezo z Reko in Trstom in eno direktno progo Subotica— Novi Sad—Sarajevo z zvezo s Splitom in dalje z Zadrom. Tozadevna dela morajo biti končana do konca novembra. — Nenavadna nesreča na morju. Iz Dubrovnika poročajo, da je tamkaj pred kratkim divjal ponoči na morju strašen vihar. Kritične noči je bila na odprtem morju ha poti iz Hvara v DubroHnik italijanska jadernica »Adelaida«. Vihar se je slednjič Polegel in mornarji so se oddahnili. Ni pa hlinilo dolgo časa ko je nastal v bližini ladje vrtinec, ki mu pravijo mornarji »trambamerina«. Naenkrat so valovi dvignili ladjo več metrov visoko in jo prebrnili. Kapitan in en mornar sta se s pomočjo verige in krmila popela nazaj na ladjo, med tem, ko je 16 letni sin lastnika ladje zaman . i on.a. Pomoč v zaprti kabini, kjer je spal. štirje mornarji, ki so tudi nekaj časa Klicali na pomoč so izginili. Proti jutru je opazil ponesrečeno ladjo angleški parobrod »Livorno«, ki je plul proti Dubrovniku. Kapitan je dal parobrod ustaviti in je odhitel s čolnom ponesrečencem na pomoč. Naj-Poprej so si prizadevali, da bi rešili dečka, kar pa je bilo na odprtem morju nemogoče. Privezali so ladjo za parobrod in jo odvlekli v Dubrovnik. Tu šele so rešili dečka, ki je bil polnih 12 ur v smrtni nevarnosti. — Samomor 15 letne deklice. V Osijeku 16 napravila te dni samomor 15 letna služkinja Irma Papp na ta način, da je v svoji sobici pustila čez noč odprt plin In se je zadušila. Mladoletna Irma je v zadnjem času nosila svilene nogavice In lakaste čevlje. Gospodarju šljeracu se je zdelo to sumljivo in je vprašal dekletce, kje je dobilo denar, da si je kupilo nogavice In čevlje, hrna je v začetku trdila, da il je dal denar hien varuh, kar se je pa izkazalo za neresnično. Usodnega juira, ko so Irmo našli zadušeno v njeni postelji, je bila zadeva pojasnjena. V pismu, ki ga je mlada samomorilka ostavila, pojasnjuje, da ji je pre kratkim dal neki znani gospod 600 Din, da bi se Deljaia z njim v Zagreb, Irma pa ga je pre-varUa in si za ta denar kupila nogavice in čevlje. Policija zasleduje »znanega gospoda«. — K dvojnemu samomoru v hotelu »Ropal« v Zagrebu. Te dni smo poTočall, da sta se v hotelu »Royak v Zagrebu ustrelila tnedJcinec Mato Svetina in ločena žena kapetana Vidasa, Marija. Pri obdukciji trupel Je bilo ugotovljeno, da sta bila oba tuberkulozna, a ona celo v 4. mesecu nosečnosti. Ni izključeno, da je bila neozdravljiva bolezen vzrok, da sta šla nesrečneža prostovoljno v smrt. — Razbojniški napad na železniško podalo Baker. Pred kratkim so ponoči na-Padli trije maskirani razbojniki železniško Postajo Baker. Z revolverji so prisilili službujočega uradnika, da je dvignil roke in mu prepovedali klicati na pomoč. Nato so vrgli na tla in mu zvezali roke in noge, nakar so vlomili v blagajno In pobrali 8000 Din gotovine. Uradnika so pustili zvezanega. Ko so razbojniki odšli, je začel uradnik klicati na pomoč ljudi iz bližpjih-hiš. Ljudje so začeli razbojnike zasledovati, vendar brez uspeha. Napadalci so Izginili brez sledu. — Stavka v češki porcelanski Industriji., v češki porcelanski industriji je izbruhnila stavka, ker podjetniki niso hotel! delavcem Povišati plač. Stavka je splošna in se je udeležuje 30.000 delavcev iz 5 velikih to-Varen. Industrijalci so izjavili, da radi nemške konkurence ne morejo ustreči delavskim zahtevam. — Narodne manjšine v sovjetski Ukrajink Te dni je objavil tajnik vseruskega centralnega izvrševalnega odbora Bucenko članek o narodnih manjšinah v sovjetski Ukrajini. Glasom tega članka je danes v Ukrajini 28 milijonov prebivalcev, in sicer 4.300.000 Rusov, 1,575.000 Židov, 370.000 Rumunov, 320.000 Poljakov, 315.000 Nemcev, 100.000 Orkov in 84.000 Bolgarov. — Iz spanja v smrt. Te dni je blizu Beograda vrgla Sava na suho moško truplo, staro do 30 let. Ugotovilo se je, da je utopljenec Identičen z delavcem Petrom Čičem I2 Slatine v Slavoniji. Pred kratkim je ha splavu zaspal In v spanju padel v vodo Naročajte »Narodni Dnevnik “1 Ljubljana, dne 6» okt. Ljubljana. 1— Lov za žeparjem. Anton Krašovec iz Čatež pri Turjaku je bil v soboto, dne 4. t. m. na Dolenjskem kolodvoru, kjer je nameraval vstopiti v vlak, ki odhaja ob pol 14. na Dolenjsko. V gnječi je začutil, kako mu je nekdo potegnil iz žepa listnico z vsebino 3700 Din. Krašovec se je naglo obrnil in zgrabil tatu za roko. Na pomoč je prišel še sprevodnik. Oba sta hotela potem peljati žeparja v pisarno. Ta pa se jima je iztrgal in skočil na vlak, ki se je iel ravno premikati. Postajenačelnik je dal vlak ustaviti. Tat je med tem skočil na drugi strani iz vlaka in jo ubral na polje. Kakih 300 metrov od proge so ga ljudje prestregli. Pri preiskavi niso našli ničesar pti njem. Oči vidno je imel kompanjona, kateremu je med tem izročil listnico z denarjem. Pri zaslišanju se je izdal za Iv. Babiča, konjskega mešetar-}a iz Knina. 1— Poziv! V nedeljo zjutraj ob 7. url se je izgubila usnjata ročna torbica z večjo vsoto denarja pri stojnicah ob Zmajskem mostu. Dotična ženska, ki je svoji prijateljici kazala prostor, kjer je ležala torbica, se poživlja, da dS pojasnila proti visoki nagradi v trgovini A. Samec, Sv. Petra cesta. 1— Kavarna »Jadran«. Vsak večeT damski koncert. Postrežba solidna, cene zmerne. Za številen obisk se priporoča Zima, ka-vamar. 1— Svetlo-likanie ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higije-nični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska cesta 8. I zvišuje tudi popravila perila. Maribor. Pokrajinsko zborovanje soc. stranke Jugoslavije se je vršilo včeraj v mariborski občinski posvetovalnici. Udeležile so se ga delegacije iz cele Slovenije. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje obnove enotne socijalistične fronte v Slovenijo »Narodni gospodar«, tednik nar. rad. stranke je s svojo zadnjo številko preteklega tedna prenehal izhajati Samomorilni poskus. V soboto so našli pri »Treh ribnikih« carinskega uradnika P. s prerezanimi žilami ter ga prepeljali takoj v bolnico. Carinik, ki je že izven nevarnosti, je ta čin storil Iz službenih ozirov in se je hotel istočasno ustreliti ,se pa ni zadel. Pretep med materjo In sinom. Včeraj zvečer sta prišli na policijo 2 žensld prosit policijske pomoči, ena za Alojzija Zorca, druga pa za njegovo mater Alojzijo, ki sta si pošteno skočila v lase. Policija je nato odšla na Breg 11, In ju našla v hudem pretepu, v katerem pa je zmagovala mati, katero so za nekaj časa odpeljali na stražnico, da se je pomirila. Vzrok — alkohol. Ptul. Občinske volitve v Ptuju- Za Slovenci so vložili kandidatno listo socijalni demokrati. Da se je drugače razsodni g. Šegula združil s kapitalistom1 Losinscheggotn, to ni nič novega. Ptujski proletarci se družijo s kapitalisti! Javna tajnost v Ptuju je, da je Losinschegg sicer na socijalistični listi, volil bo pa z Nemci, Tretja lista je nemška, ki sl je odela ovčjo obleko In se ponično skriva pod »domačo« gospodarsko stranko. »Domača«! Ta ie edino slovenska. Slovenci 'srno domačini. Na »domači« listi pa paradirajo Stendte, Spružina, Scheichenbauer, Schivab etc., sami Nemci, ki so privandrall prej ali pozneje Iz severnih dežel. To so ljudje, ki so obogatel! od slovenskega denarja, Zato pa bomo Slovenci 19. oktobra pokazali, kdo je domačin. Zselosen! Kaj Je to? To je trgovec z železnino v Ptuju Železen, ki se baha na nemški listi s svojim potvorjenim prager-manskim imenom. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol sporoča, da telovadijo oddelki do nadaljnega po sledečem redu: člani: V pondeljek, sredo in petek od 8. do 9. ure zvečer, članice: V torek in soboto od 7. do 8. ure zvečer. Moški naraščaj: V pondeljek ta petek od 6. do pol 8. ure zvečer. Ženski naraščaj: V torek In soboto od 6. do 7. ure zvečer. Moška deca: V pondeljek in petek od 5. do 6. ure popoldne. Ženska deca: V torek in soboto od 5. do 6. uTe popoldne. Članstvo ponovno opozarjamo na telovadno obveznost do izpolnjenega 26. leta starosti Podrobnosti o tem so v knjigi: Organizacija Jugosloven-skega Sokolskega Saveza, ki se prodaja po 40 Din v društveni pisarni v Narodnem domu. Ljubljanski Sokol priredi v soboto dne* 29. novembra 1924 ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu telovadno akademijo kot Savezn! dan. Dopisi. Slovenska Bistrica. Mestnoobčinskl odbor je na svoji seji dne 27. t. m. razpravljal, oziroma sklepal o sledečih zadevah: Stara občinska tehtnica se vsled slabega funkcijoniranja proda odnosno vzame v račun za novo moderno tehtnico od tovarne Rebek, ki se naroči od te tvrdke za 20.000 Din. Nova tehtnica se mora montirati tekom štirih tednov. Ob ovinku na državni cesti blizu Juhartovega poslopja se postavi radi varnosti nov drog z električno svetilko. Na prošnjo trgovskega gremija za slovenjebistriški okraj se dovoli kot učni lokal za trgovski tečaj peti razred deške šole, potrebno napeljavo električne luči v ta lokal pa si naj preskrbi gremij sam. Ponovno prošnjo, tukajšnje občine za poznejšo odpravo jutranjega šolarskega vlaka je direkcija državne železnice v Ljubljani zopet odtala, vsled česar stavi odbornik Orthaber predlog. da se vloži ponovna In utemeljenejša prošnja po kakem poslancu neposredno na prometno ministrstvo, ki bode sigurno i ozirom na visoke tukajšnje splošne tarife in obsežen promet zamoglo upoštevati to, za mladino važno potrebo. Na predlog ‘ste-ga odbornika se konstituira tudi odbor, ki naj bi preskrbel od prevrata sem še vedno brezimenim ulicam nova jugoslovanska imena. — Začasni odbor za renoviranje cerkve sv. Jožefa ter ureditev drevoreda pri kapeli sv. Križa, priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ob 15. uri pri gostilničarju Antonu Av-guštino vinsko trgatev z mnogosporedno veselico. V nedeljo, 28. m. m. je bi aretiran od orožnikov 22 letni delavec Franc Ttirk, ker je razgrajal po mestu in napadel dejansko razen drugih, tudi nekega orožnika. Šport. NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME. Prvenstvena sezona je v polnem teku. Nič manje nego šest klubov je šlo v nedeljo v trd boj za točke in sicer štirje^ v Ljubljani, dva pa v Mariboru. Tekme so v splošnem izpadle zadovoljivo in brez incidentov. Tudi presnečeuja, ki jih ravno prinesejo prvenstvene tekme, niso izostala. Posebno je moral občutiti to Hermes, ki je delil točke s Celjem. Neprijetno je bil iz-nenaden tudi favoriziran Jadran, ki se je komaj izognil porazu. Sploh je stala ta nedelja v Ljubljani v znamenju neodločnih iger. Prvenstvena tabela se je nekoliko spremenila. Tako je napredovalo Primorje iz četrtega na tretje mesto, Maribor je padel iz tretjega na peto, Hermes pa je prišel tz petega na četrto mesto. Ljubljanski klubi imajo torej trenutno zaposedena vsa prva štiri mesta. Vreme je bilo dopoldne ugodno, medtem ko so se popoldanske tekme vršile v hudem dežju, ki je popolnoma razmočil igrišča. Temu zlu se je pridružilo še drugo — večje. Aparat sodnijske sekcije je popolnoma odpovedal. Taka malomarno si in površnost, kot se je pokazala včeraj, je v-redno najstrožje graje in obsodbe. Tu bo treba napraviti temeljiti Ted, da se ne pripete več taki slučaji, ko delegirani sodniki kratkomalo izostanejo. Tako je bil za dopoldansko tekmo določen sodnik gosp. Fink. Radi njegove odsotnosti je vodil to tekmo neizprašan sodnik celjski igralec Piša, dasi sta se nahajala na Igrišču kar dva savezna sodnika. Nadalje je moral vsled odsotnosti g. Vodiška soditi popoldne in to cel čas v naihujšem dežju kar dve tekmi g. Goslar. Tako ne gre naprej in zahtevamo v tem pogledu najstrožji red, S. K. Celje: S. K. Hermes 3:3 (3 :l). Potek ta izid predpoldanske tekme, v kateri si je Celje priborilo prvo točko, Je bila prav čedna senzacija. Po zmagi nad Mariborom, ki je porazil Celje 3:0, se je Hermes topot komal izognil sicer zadržanemu porazu. Celje, čeprav s tremi rezervami, je igralo tako požrtvovalno Izr z elanom, da je prišel Hermes Iz koncepta, ter igral zelo raztrgano in netočno. Da bi Celje Izrabilo vsaj nekaj onih najsijajnejših porcij, ki so semu nudile, bi doživel Hermes pravo katastrofo. Od gostov sta najbolj ugajala branilca in srednji krlec Mahkovec, pri Hermesu srednji krilec Jesih, desna spojka Dracksler in v dragem polčasu Reš, ko Je prešel iz obrambe v napad ter s tem rešil svoje moštvo poraza. V skoro odprti igri doseže Hermes po Drackslerju prvi gol. Še v' isti minuti izenači Celje, ko spusti Mihelčič lahek šut Laha v gol. Isti zabije nato lep gol z glavo in Vrečko postavi rezultat ob pavzi na 3:1. Po pavzi igra Hermes na Izenačenje, toda tudi Celju se nudijo krasne šance. Uršič zmanjša naskok Celja na 3 : 2 in v 40 minutah Izenači Pleš. Sodil Je g. Piša kakor Je pač znal in mogel, bil pa-zelo objektiven. Primorje : Jadran 1 : 1 (0 : 0). V hudem dežju in na docela razmočenem igrišču Primorja se je odigral popoldne trd in silen boi med Jadranom in Primorjem. Kot velik favorit je šel v ta boj Jadran, toda v igri se je pokazalo, da mu Primorje ni samo enakovreden nasprotnik temveč, da ga tudi za nijanso prekaša. Skoda, da je obe stra”ki oviral v razvoju svojega celega znanja dež. 2e itak kljub vsemu temu lepa igra bi se pri dobrem terenu gotovo razvlia do naravnost neverjetne višine. Kljub vsemu temu, pa je bila ta borba za točke res silna ter igrana v onem štflu, ki popolnoma zadovolji gledalce. Obe moštvi sta igrali kot dobri kompaktni in homogeni celoti. Seveda so se nahajale v obeh moštvih tudi bolj šibke točke. Jadran je bil nekoliko boljši v kril-ski vrsti, kjer je igral glavno vlogo Pokorn, Primorje pa v obrambi ta napadu. Izvrstno je branil svoje svetišče Jančigaj, no Vidmar je le malo zaostajal za njim. Izbornemu Birsi Je prav dobro sekundiral mladi Vidic. Zelo dobro sta se bila na nasprotni strani brata Steiner. Windlš kot srednji krilec se vedno bolj uveljavlja. V napadu je najbolj ugajal Bohtao ter krili Cataernik in 2 ar ga j. Pri Jadranu je bila leva stran napada boljša. V velikem Stilu je Igral Jamnik. ki je bil najnevarnejši naMdalec. 2e v prvih minutah je Primorje v nevarnem napadu, kasneje se položaj razčisti in pride Jadran do besede in y rahlo premoč, ne da bi resno ogrožal prlmorjansko 'frrsto. kajti vsi napadi se razbijejo ob vratarju. Nevaren rolo Balinca konča 5 m pred golom v luži. Primorje je 30 minut po pavzi skoro nepretrgoma v napadu. V 11 minutah pošlje Baline žogo izpod vratarja v linijo- V istem hipu je že tam tudi Camernlk, ki jo porine docela v mrežo. Petnajst minut pred koncem ustavi rodnlk vsled silnega dežja Igro, toda obe stranki se sporazumeta za nadaljno igro. Kmalu nato nepravilen rem-pel Birse in nato sledeč penalty pojije Jamnik v mrežo ter Izravna. Zadnje minute je JadTan v premoči Sodnik gosp. Goslar, ki je sodil kar dve tekmi zaporedoma ter bil prvič sodnik težke tekme, se j« še dosti dobro odrezal. Ostale tekme. Primorje rez. : Jadran rez. 2 : 2. Slavij* : Svoboda 4 : o. Maribor: Ilirija : S. K. Maribor 3:0. Sigurna zmaga Ilirije. Bazena. Atena : Hermes 4 : o. Prvenstvena. Atena si je osvojila drugo mesto v tabeli Victoria, Zagreb : Ilirija 3 : 2 (l ; 1). Prijateljska tekma. Stanje prvenstvene tabele: Ilirija 4 4 0 0 18:8 9 l Jadran 4 2 1 i 8;6 5 n. Primorje 2 1 /1 o 3:2 3 111. Hermes 3 1 1 i 3 jv, Maribor 3 1 0 2 4:5 2 V. Celje 5OI4 8:16 j vi. Rapid 1 0 o 1 0:10 0 VII. Številke značijo: prva število iger, druga dobljene, tretja neodločene, četrta zgubljene tekme, peta diferenco golov, šesta točke, sedma mesto. ZakreSkfiSr Dober svet A.: Kal meniš, ali bi ne bilo bolje, da rečem oni mladi vdovi, da sem star šest-set let, čeprav jih Imam že šestdeset na ledjah. Res je, da sem bogat, toda biti deset’ let mlajši, je vseeno nekakšna prednost. B.: Mislim, da se ji boš bolj prikupil in te bo raje vzela, ako JI rečeš da Jih Imaš petinsedemdeset Gospodarstvo. SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALČEV V IV. ČETRTLETJU 1924. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice 2a Slovenijo v Ljubljani.) I. Stanovanjski izkazi. Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih. IL Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki ^vno polagajo račune in družb z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1923 vsoto 360.000 Din) so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1924 do 30. oktobra 1924 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na 'svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapreti-lom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. HI. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunavajo poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad $00 Din je plačati tretji obrok od l. do vštetega dne 15. oktobra 1924. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. X Kisanje zelene krme za živino. Vsa zelena krma, ki se ne more za zimo posušiti (trava, detelja, repna In pesna cima Itd.) se da v jamah okisati iD nam okisana služi lahko celo zimo kot izvrstna krma za govejo živino, zlasti pa za molzno goved. Na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se že tretje leto priav z uspehom na ta, pri nas še nov način, spravlja In vporablja krma za govejo živino. Kmetovalci se vabijo, da se tega načina konzerviranja (ohranjevanja) krme poprimejo. V dne od 6. do 18. oktobra se jim nudi na kmetijski šoli na Grmu priilka, da sl ta način spravljanja krme ogledajo. Strokovne nasvete pri tem se jim bode dajalo vsaki dan od 2 do 4. ure Popoldne. Ravnateljstvo. X Izvoz vina. Trgovska zbornica v Zagrebli sporoča, da se bo letos Izvažalo naše vino tudi na Danslco ln v Norveško. Vsi oni, ki se zanimajo za ta Izvoz, naj $e obrnejo na Imenovano zbornico, do sedaj je zagotovljen Izvpz našega vina v Cehoslo-vaško, Nemčijo, Poljsko ln Avstrijo. X Uvoz živin« Iz Madžarske. Poljedelsko ministrstvo je začasno prepovedalo uvoz živine iz Madžarske, ker so se v nekaterih obmejnih madžarskih krajih pojavili Slučaji živinske bolezni. X Letošnja žetev v Nemčiji ie bila naravnost katastrofalna, tako, da je postalo vprašanje ljudske prehran# zelo resno. Poročila naglašalo, da letošnja žetev v Nem-čjji ne doseže niti polovice lanske. 2e sedaj ie gotovo, da bo morala Nemčiia uvažati velike količine žita In koraze Iz inozemstva. X Lakota ob Volgi. Komunikacijska sredstva so v Rusiji, radi ogromne razsežnosti države, jako redka in se nahajajo ogromne pokrajine popolnojna brez vsake železniške zveze. Prebivalstvo teh pokrajin je popolnoma navezano na lastne zaloge in živi takorekoč od ust do ust. Neposrednjl povzročitelji gladu so srednie-azljski vetrovi, ki požgo od časa do časa vso letino v črnem ozemlju in v kratkih dneh spremene najbolj rodovitne kraje v popolno puščavo-Ker pride katastrofa po navadi z bliskovito naglico in se vsled slabih zvez ne more nadomestiti primankljaja,1 so ljudje in živina popolnoma brez življenskih sredstev. Strahovita Je bila lakota 1. 1921, ki je zadela do 40 milijonov duš in tlriala milijone žrtev'. Tudi letos je zadela pokrajine ob Volgi velika nesreča. Gre za gubernije Astrahan, Stauropol in Caricln, ki obsegajo 7 milijonov desjatin in 8 milijonov ljudi. Letina je popolnoma uničena in je bila 'sovjetska vlada prisiljenj, d avse poljedelce preskrbi z žitom za zimsko in spomladansko setev. Cena živini je padla v veliki meri in prodajalo se je krave za 30 rubljev. Pornoč vlade je jako izdatna (11 stane približno 76 milijonov zlatih rubljev, vendar bo kvečjemu omilila posledice lakote, ne pa odpravila. Pridelalo se je v prizadetih pokrajinah za 63.5 milijonov pudov žita sicer več, kot se je pričakovalo, vendar gornja množina z daleka ne odgovarja letini 1913, ki je znašala celih 742 milijonov pudov. X Prodaja glauberjeve soli. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici Im* na prodaj okolu 1.400 kg mešane kalcinirane in kristalne glauberjeve soli ter sprejem* do 20. oktobra t. 1. predmetne ponudbe. X Dobave. Dne 17. oktobra t. 1. se bo vršila pri intendanturi Dravske divizijske komande v Ljubljani ponovna ofertaln* licitacija glede dobave 1,000.000 kg ovsa In dne 20. oktobra t 1. glede dobav« 850 000 kg moke (tipa 80%). Predmetna oglasa * natančnejšimi podatki sta v pisarni trgov* ske In obrtniške zbornice v Ljubljani In* teresentom na vpogled- X Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 7. oktobra t 1. ponudbe glede dobave Tezervnih delov za »Vestings«-zavore. — Dne 27. oktobra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave kTp; usnjenega ta tekstilnega materiJala, špage, stekla, slame, tr-stlke za štukature itd.; pri ravnateljstvu dr- . Žavnlh železnic v Sarajevu glede dobave 600 kg kositra ln 200 kg bakra; pri direkciji pošte in telegraf* v Ljubljani glede dobave stružnice za brzo struženje kovin. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki 90 v p:sarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja jelševlne. Pri upravi smod-nlšnice v Kamniku se vrši na dan 18. oktobra t. L ob 11. uri dopoldne druga javna ustmena licitacija za prodajo 230 kub. m jelševlne. katera se nahaja na hribu »Ravne« v Tuhinju pri Kamniku. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 28. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic y Ljubljani glede dobave »klingerit« plošč; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznh potrebščin In inventarja za postaje; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave telefonov in signalnih predmetov ter glede dobave hrastovih, pragov in hrastovega lesa za skretnice; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cerezina ifl svilnatega papirja; pri ravnateljstvu državnih * železnic v Sarajevu glede dobave grelnih cevf. — Dne 29. oktobra L L Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave kavčukovih spojnih cevi za parno kuriavo: pri ravnateljstvu dTŽavnih železnic v Zagrebu glede dobave loja, mila, raznih masti in olj. vazelina, bakel) ta sveč; pri ravnateljstvu dTfavnlh železnic v Sarajevu glede dobave 20OO kg flmež* ter glede dobave rame krede, voska, umivalnik gob ter drugega material* za čiščenje: pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1,000.000 novih vreč iz jut«. — Predmetu oglasi z natančnejšimi podatki » v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani > Interesentom na vpogled Prosveta. Cvraso de Bergerac. Repriza je bila popolnejša. Obisk sla!?. Izgovorjava boljša. Pri poročilu o premijeri sta Škrat ta posestrima njegova. Naglica zagrešila tole: »Le pšdant iouč« (ne pedant Ione!). Ne: »kljub ta literarni sujet (24 vrstica), ampak »Ključ in »Tbeatre« ni »ThčfltTe«. V 42 vrstic! Je ušlo pol stavka v stroj. Mesto Lignižre, Ragueneau ie stalo vse drugo. Romantični zvoki so postali zvoni... Itd. Pevski zbori najdejo za svoje koncerte v zimski sezoni mnogo izbire pesmi v E. Adamičevih »10 moških In mešanih zborov« za narodna besedila Iz Štreklja ta v istega skladatelja 16 jugoslovanskih narodnih pesmi za moški ta mešani zbor. Obe lični Izdaji razpošilja Zvezna knjigarna v Ljub-IjauL Marijin trg 8. \ Ljubljanska opera. V nedeljo zvečer so peli Blodkovo opero »V vodnjaku« ln Mas-cagnijevo »Cavailerlo rustlcano«. Uprizori-tev ln Izvajanje obeh del smo že ocenili po Prvih predstavah. V »Cavallerfi« je topot pel Turidda g. Valentinov, morda nekdaj pevec odličnih kvalitet, danes pa že skoro Izpet, ker poje z velikim naporom in posebno višino zmaguje le s težavo ter njegov glas nima nobenega bleska več. G. Valentinov ni nobeno nadomestilo za g. Šimenca. — Santuzzo ie pela gdč. Thalerjeve. Dasi ni bila posebno pri glasu, je zlasti lepo zapela romanco. V igri je bila dobra, Alflo g. Cvejiča je bila dobra kreacija, vendar Je v petju pevcu manjkalo sigurnosti Gdč. Korenjakov* v vlogi Lole niti pevsko niti Igralsko še ni dorasla. Zbori so doneli (razven začetnega, ki bi bil kmalu skočil Iz tira) dostojno, mogočno. Za odrom je pohvalno sodeloval oddelek pevskega zbora Glasbene Matice. Orkester je v nekaterih skupinah slabo zaseden In ga bo treb* Izpopolniti. Glasbeni del predstav* je rutinirano vodU g. kapelnik Netfat — Gledališč* Je bilo slabo obiskano. Mnenja smo, da se ie občinstvo, ki namerava obiskovati gledišče, že aboniralo na vseh šest abonmajev ta da bi kazalo za izven predstave prirejati le kakega »Netopirja«, ki bo blagajni pomagal do uspehov, »Izven predstave« t drugimi operami utegnejo biti prazne. Dokaz: sobotna premijera »Majske noči*. — Potočilo o premijeri »Majske noči* priobčimo jutri. \ —o— Pevski zbor »Glasb«®* Matice* v Mariboru ie imel v torek svoj redni občni zbor. Iz poročila posameznih odbornikov se more povzeti, da se preteklo leto društvenega dela brez vsakega pretiravanja lahko imenuje leto najintenzivneišega dela in najlepših uspehov. Razen tukajšnjih koncertov je še nastopil zbpr v Ljubljani, v Ptuju in v manjših količinap tudi po deželi. Radi ne- , premostljivih ovir pa sta izostala nameravana koncerta v Celju m Rog, Slatini. Tekom leta se ie pomnožil arhiv z 31 zbori, tako, da razpolaga danes s 174 moškimi, mešanimi in ženskimi zbori. Redno prihaja k petiu 85 članov, osem jih poje v gledališči), dragi pa ostajajo doma, ne da bi prijavili svoj izstop ali pa vsaj vrnili znake. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik: Janko Arnuš, podpredsednik: A Trlnkaus, načelnica- žensk zbora: Mar. Rozman, tajnik; Vaclav Kunst, blagajnik: Franjo Stor, arhivar: Fer. Bobič. Koncertni vodje je gd. rev. Topič, njegova namestnika pa gg. sod- svetnik Iv. Zemljič In učitelj Drago Clbic. Vsak glas lam svojega reditelja. Z vzklikom so bile izvoljene: ga. nravljakova in gdč. Kvas. Kust ta Konrad. Za moške glasove pa gg. Sever, Cestnik, Hohnjec m Jug. Največ težkoč povzročajo pevskemu zboru njegovi neredni člani-Tl pevci s svojim izostajanjem naravnost sabotirajo društveno delo. Pevski zbor se z vsemi sredstvi bori proti tem razkrajajočim elementom. Na tem občnem zbora pa se je stavil predlog, da se v$ak pevec s častno hfisedo zaveže, da bo pose6*1 pevske Vaje ta d* se neredneže brezobzirno Iz. kljtlfl ta alta tm«m_obSavL. KAKO ŽIVI CLEMENCEAU? Clemenceau je dopolnil dne 28. septembra t 1. 83 let. Neki sotrudnik »Chicago Tribune« je obiskal starega državnika v njegovi hišici poleg Cahi d’Olon in pripoveduje o njegovem načinu /življenja. Stari diplomat je izredno veder in čil ter se veseli ^življenja. Goji cvetje in hodi vsak dan na trg ter kupuje vse, kar potrebuje za življenje. Govori o vseh mogočih življenjskih 'vprašanjih, razen političnih. Fosetnik je vprašal Clemenceaua o njegovem delu v Društvu narodov. Clemenceau je odgovoril: »Zakaj bi v tem lepem vremenu govorili o »Društvu narodov«? Jaz živim tu v divni .samoti in ne želim, da moje tiho veselje, moti hrupna politika. Naj večja radost starega tigra je, da se zabava z mladiči, ki se kopajo in igrajo ob obali ter jim daje navodila o arhitekturi otroških stavb iz peska na morski obali! Včasih obišče tudi sli-kairja Joulberta Belana, ki ima v bližini atelije. Ob takih prilikah kritizira Clemenceau brezobzirno, a njegova sodba je vselej točna in pra-vilna, Talco n. pr. pravi: »Ta veja je popolnoma dobra, toda deblo s ko-'reninami je podobno slonovemu rilcu =; Flo-berovimi brki. To morate popraviti, ako hočete, da bo slika kaj vredna.« Ko se je stari mož zabaval z novinarjem, je bila prijavljena za obisk neka igralka, ki je svoj-čas Igrala v Clemenceauovem komadu »Uvelo cvetje«. »Eh. temu je že dolgo«, 1e dejal starec smeje, »vi ne znate .več plesat', jaz pu še.« In 80 letni starček je z nekoliko uspelih plesnih krotenj pokazal, da so njesovi udi še vedno gibčni in okretni. : Nenavaden način politične propagande. Bolgarska Cankova vlada je dobila novega pomočnika, kakršnega do sedaj še ni bilo. Podpolkovnik Sejko» Nikolov je začel hoditi po vaseh, kjer prireja pridige in se proglaša za božjega proroka. Po vzgledu ostalih prorokov ‘pada v zamaknjenja. Ta-ko-le uči: J. Vojna je božja volja, a narod se mora božji volji pokoriti. 2. Cankova vlada je edinstvena oblast, ki bo vladala Bolgariji 7 let. 3. Cankov je pravičen pred Bogom, ker je pbbil kmete, ki so satanovi vojščaki. 4, Bog fe izbral bolgarski narod, ki bo zavladal vsemu svetu in sicer pod vlado Cankova. 5. Stamboliiski je lopov. Da se proroku — podpolkovniku ne bi kaj žalega pripetilo, je vlada naročila policiji, da ga ščiti. : NetJfijetea Uuilvijaj •‘panskega pre- stolonaslednika v Parizu. Princ Alfonz, španski prestolonaslednik, je prišel pretekli teden »ihcognito« pod imenom »Grof Madridski« v Pariz. Siguren, da se nikdo ne bo zanj brigal, je ogledoval ponoči pariške zanimivosti ter je prišel tako popolnoma sam v okraj Temple, kjer nudijo stavbe iz minulih stoletij ponoči prav poseben čar. Nenadoma se mu le približala oseba docela nesumljive zunanjosti, ki je manifestirala isto radovednost, kakor on. Ponudila se mu je za »cicerona« (vodnika). Ko sta ogledala na lovu za historičnimi reminiscenfcmt že več starih poslopij, je predlagal »cicerone«, da obiščeta neki lokal, v katerega je zaha^ ia !Henrik IV. Bila je to stara podrtija, Id t^či stisnjena med dvema trinadstropnima poslopjima, ki imata vsako samo po eno okno in vhod skozi majhno, slaboglasno kavarno. Princ je prekoračil »špelunko« ter šel po stopnjicah v prvo nadstropje v »kraljevo sobo«. V »kraljevi sobi« je zagledal dva krepKa individija, oblečena v mornariške uniforme, ki sta na njegovo nemalo presenečenje zaklenila vrata za njim in namerila dva samokresa nanj, v namenu, da ga oropata. Princ Alfonz pa ni ravno bojazljivec: Stvar ni napravila nameravanega utiša nanj. Skočil je k oknu, je odprl in zaklical »na pomoč«. Na srečo sta šla baš v onem trenutku dva policijska agenta-kole-sarja mimo hiše. Pritekla sta gori, vlomila vrata ter aretovala oba psevdomornarja brez prelivanja krvi. Enemu izmed njih se je posrečilo med eskorto na policijski komi-sarijat pobegniti, drugega so zaslišali in vtaknili v »luknjo«. : Revija za ločene žene. V Pragi je pričela Izhajati posebna revija pod naslovom »Ločena žena«. List bo izhajal dvakrat na mesec in bo zastopal interese ločenih žen. “sodTiŽeT ZARADI NAJEMNINE. Sodnik: »Štefan Jakopin, kako neumnost ste pa Vi naredili?... Pijani ste prišli k Vrhovcu, kričali in razgrajali ste v njegovem stanovanju, konečno ste ga t>a še čez njegov lastni prag sunili, da je padel In se poškodoval...« Obdolženec: »Prosim, stvar je taka: Še nikdar nisem imel nobenih sitnosti pri sodniji, pa tudi danes nisem kriv. — Tako-le se je začelo: Pred tremi meseci sem prosil Vrhovca za kos zemlje. Hotel sem postaviti barako...« Sodnik: No, le bolj hitro. Ni treba, da začnete z Adamom in Evo.« Obdolženec: »No, Vrhovec je dejal: »Namesto, da mi piačuješ najemnino v denarju, mi boš pa včasih kake škarpe po-flikal...« Sodnik: »Dobro, dobro... zaradi najemnine sta se skregala. To že vemo. — Povejte, kako je, prišlo do telesne poškodbe!« Obdolženec: »Drugi dan sern prišel k njemu v stanovanje. Rekel sem: Dober večer, gospod Vrhovec. On pa mi je odzdravil z besedami »marš ven«. Kljub neprijaznemu sprejemu sem se vsedel mirno na stol. Zato mi je hotel Vrhovec stol izpodbiti ter me vreči iz stanovanja. Ker je tiščal v mene, sem se moral braniti. Zato sem ga pahnil malo od sebe in — padel je čez prag.« Sodnik: »O, ste ga morati pač precej pahniti! — Vrhovec, Vi imate, pa prijazne »manire« «,. Dober večer Vam je voščil, Vi ste mu pa reMi »marš ven!« —Ali je bilo res tako?* Vrhovec: »Ja... veste k* se pa laže! — Vpil je že celo popoldne v kuhinji in cel večer v sobi, nazadnje je pa hotel že v veži sedeti.-. Rekel sem mu: Za danes je že dovolj. Sedaj grem spat. Jutri bova naprej govorila. Nato je vstal ter me sunil tako močno v prsa, da sem še danes malo gluh... Ja, tko sm se pretresu!... Pa na rebrih, sem se tudi poškodoval, ko sem padel čez prag « Sodnik: »On pa pravi, da ste hoieli Vi njega.« Vrhovec: »Ja — k’ se pa laže. — Naj taji, kolikor hoče, saj je moja hčerka priča, kako surovo je nastopal!« Sodnik: »Ali zahtevate kako_ odškod- nino?« Vrhovec: »Ne, samo stroške bo plačal; koliko, še ne vem. — Dr. Hogler je rekel, da moram šest tednov ležati; pa to ni mo« goče...« . . .v Sodnik: »Tu je pa pisano, da ni bilo nic hudega... Jakopin, Vi ste- krivi prestopka lahke telesne poškodbe po §-u 411 k. z. in boste plačali 100 Din globe, če pa denarja ne bomo dobili, boste pa dva dni zaprti. Poleg tega plačate 50 Din takse. — Vi, Vrho-vee, Vi ga morate pa »na štempeljne* to žiti, ako hočete imeti kako odškodnino.« Jakopin: »Gospod sodnik, jest niseni popolnoma nč kriv. On je mene ...« Vrhovec: »Ta m’ je naredu za ves mol živlejne... Takia star človk pa tko poiiab« len zdej...« f f f ¥e*iiio sadrafe novosti j | SAMO j f MEJAČ, ! | šeientjiargova ulica 3 | Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik; Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani, Edgar Biče Burroughs TARZANOVE ŽIVAL! Naravno so sluge in prebivalci sosednjih hiš čuli krik in pritekli na cesto. Tudi Jane je bila priča pogumnega ponašanja pestunje in je celo sama poskušala ujeti avtomobil, vendar je bilo že prepozno.« To je bilo vse, kar je izvedel. Lady Greystoke Se ni imela niti časa razmišljati, kdo bi storil to strašno dejanje. Zdaj je izvedela od svgjega soproga, da je ušel iz francoskih zaporov Nikolaj (Rokov, o katerem so mislili, da je za zmirom neškodljiv. Tarzan se je posvetoval s svojo ženo, kako bi najpametnejše postopal. Tedaj je v knjižnici pozvonil telefon. Tarzan je takoj vzel slušalo. »Lord Greystoke tam?« Vpraševal je moški glas. »Da, tukaj.« »Vaš sin Je ugrabljen,« je nadaljeval oni. »Jaz edini vam lahko pomagam, če ga hočete zopet limeti. Seveda sem sam udeležen pri celi zaroti. Vendar je stvar zdaj ta, da me hočejo drugi spraviti ob moj dobiček. In jaz bom račun zenačil: vsled tega vam hočem pomagati. Stavim seveda ta-!e pogoj: Na noben način me ne smete zaplesti v eventuelno sodnijsko preiskavo. Kako mislite o mojem predlogu?« »Ne bojte se ničesar, če mi res lahko pokažete, kje je moj otrok,« je odvrnil opičji človek. »Dobro,« se je glasil odgovor. »Toda priti morate brezpogojno brez spremstva. Dovolj, da se zanesem na vas,- Nemogoče bi mi bilo pristati na to, ida bi me videla še kakšna tretja oseba.« »Kdaj in kje se sestaneva?« je vprašal Tarzan. Oni Je imenoval ulico in gostilno v pristanišču Dover, zbirališče mornarjev, pristaniških delavcev in vsakovrstne sodrge. »Pridite nocoj ob desetih. Toda ne prej! Vaš sin je medtem dobro spravljen. Potem vas odvedem k skrivališču, ne da bi kdo opazil. In še enkrat: Pazite, da pridete sami in pustite policijo v miru. Poznam vas dobro. In najprej vas bom tudi natančno opazoval. Če se pojavite s spremstvom, oziroma če bi slutil kaj sumljivega v okolici, je vse izgubljeno. Mene potem gotovo ne najdete in bilo bi po vašem sinu. Konec!« Neznanec je prekinil zvezo. Tarzan je v glavnem razodel svoji ženi vsebino Tazgovora. Prosila ga je, naj jo vzame s seboj, toda on je odklonil. Ce bi šla ž njim, bi oni mož lahko uresničil svojo grožnjo in odrekel svojo pomoč, ker bi ne bil sam. Vsled tega sta se ločila. Tarzan je hitel v Dover. Ona je hotela čuti in čakati, da ji pošlje prvo poročilo o uspehu. Udala se je razmišljanju. Kaj se lahko še obema pripeti, predno se zopet snideta? In kakšna bodočnost jo še čaka-----------------Toda kaj pomaga igrati zdaj prerokinjo! Pred desetimi minutami Jo je njen mož zapustil. Jane je razburjena hodila po mehki svileni preprogi v biblioteki gori in doli. Ni ji bilo več obstanka, njeno materinsko srce je divje utripalo. Ugrabili so ji prvorojenčka in zdaj je s strahom omahovala med bojaznijo in upanjem. Če se je na vse skupaj ozrla s trezno mislijo, si je morala reči: Da, zdaj pojde vse dobro. Tarzan pride sam, kakor je želel oni skrivnostni tujec. Toda neki temni glas v notranjščini jo je plašil, da prete obema najhujse nevarnosti, gotovo obema, možu in otroku! Cim več je razmišljala, tem bolj je raslo njeno prepri- čanje, da je bilo to telefonično sporočilo tudi le past roparjev, ki bi radi pridobili časa in zadržali oba od najpotrebnejših ukrepov. Medtem bi pa malega kam skrili ali celo odvlekli iz Anglije. Morda hočejo Gelo Tarzana pahniti v roke onega nespravljivega Rokova. Poskušala je obseči to misel v vsej njeni strahoti. Pretresena je obstala z očmi polnimi strahu in po bliskovo se je odločila. Bežno je pogledala na uro. Zdelo se ji je, da čuti, kako z vsako sekundo beži čas. Da bi se odpeljala z onim vlakom, s katerim se je odpeljal Tarzan? Prepozno. Ne, posluži se druge poti. Bila je sicer daljša, vendar bi prišla pravočasno v pristanišče ob kanalu, predno bi odbila ura, ki jo je neznanec določil za čas sestanka. Poklicala je hišno in šoferja in jima hitro dala potrebna navodila. Čez deset minut je že dirjal avtomobil skozi živahne ulice proti kolodvoru. * Ura je bila tričetrt na deset. Tarzan je stopil v umazano pristaniško beznico v Dovru; zagrnili so ga oblaki pare in dima. Močno maskiran mož mu je pokazal na cesto. »Pojdite, lord,« je zašepetal neznanec. Opičji človek se je obrnil in mu sledil v skromno razsvetljeno ulico. Z običajnim imenom »cestam bi jo res počastili. Prišla sta do konca. Neznanec je takoj nameril korak tja, kjer je zijala najbolj črna tema. Bila sta na obrežju. Visoko naloženi zaboji so daleč naokoli razgrinjali sence. Tu se je neznanec ustavil. »Kje je moj otrok?« je vprašal Greystoke. »Tam preko, saj vidite luči malega parnika,« je odvrnil oni. Kljub tem! je hotel Tarzan natančneje premo-triti poteze svojega vodnika. Zdelo se mu je, da ga še ni nikdar videl. Če bi slutil, da ima Alekseja Pavloviča pred seboj, bi gotovo slutil le podlo prevaro in pretečo nevarnost v vsakem zgibu tega človeka. »Otrok je zdaj brez čuvarja,« je nadaljeval tujec. »Gospodje roparji se čutijo popolnoma varne. Sploh pa Je le par lopovov na krovu »Kincaide-. Toda te sem že zadostno napojil z žganjem in so za par ur preskrbljeni, da se ne bo nihče ganil. Torej, pojdiva! Vi vzemite otroka in lahko izginete, ne da bi se vam bilo treba česa bati.« »Torej naprej!« je odvrnil Tarzan. - Na obrežju sta odvezala čoln in Pavlovič Je urno odveslal proti parniku. Debel, črn dim se P valil iz dimnika. Tarzan se niti najmanj ni zmenil zanj. Mislil je le na ono, kar je mrzlično pričakoval: da bo že čez par minut držal svojega malega v naročju! Z ladje je visela iz vrvi spletena lestvica. Previdno sta skoro neslišno splezala na krov. Zgoraj i& Rus pokazal lordu neko odprtino. »Tu je skrit vaš otrok,« je dejal »Boljše je, če greste sami ponj. Potem najbrže ne bo kričal in W se ustrašil, če bi ga tujec vzel v naročje. Jaz boffl pazil tu gori.« Tarzan je bil ves prevzet od skoro uresničen nega upanja. Imel bo zopet otroka! Tako je prezrl vse, kar bi se mu moralo na krovu »Kincaide« zdeti skrivnostnega in sumljivega: da ni bilo žive duše na krovu in da je bil parnik v polni pari. In še več: orjaški steber dima je očitno pričal, da je vse pri‘ pravljeno za odhod. Nič, prav nič ga ni opozorilo. Zdelo se je, da je ves obvladan od ene edine misli, da bo čez par trenutkov imel malo bitje v naročju. (Dalje prihodnjič.) P» Hb Šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet dospeli najboljši šhiaini stroji „Gritzner“ v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji »Adler* (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edino le pri: uosip petelini: llubliana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo AVTO VOZI Oni gospod, ki Je na Poljanski cesti kupil rjavkasto drob* no psičko se naproša, vrniti isto dobrovoljno lastnika proti vrnitvi kHpnlne. Predati portirju Hotel Štrukelj. FRANC ČEPAR, družba z e. *. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka 4. Popravila s« sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ni. S. na dvor. Kovačič &Tršaa. BREZ BENCINA Dražbeni oklic. Na predlog Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se bo vršila dne 13. oktobra 19Z4, ob t uri na licu mesta prostovoljna dražba izletnega prostora Sokolskega Saveza vlož. štev. 258 in 320 kat. obč. Sv. Petra Predmestje I. del vsled sodne dovolitve Nc I 156/24. Dražba vrši se po parcelnih kosih v štirih oddelkih in znaša izklicna cena za vsak kos v izmerju 9453 ma 236.325 Din. Ponudil se bode tudi ves svet za izklicno ceno po 25 Din za m2 ali za 945.300 Din. Vadija je položiti 10% izklicne cene^teda} za vsak blok po Din 23.640 in za celo zemljišče 94.530 Din v gotovini ali pupilarnih vrednoticah. Prodajalec ima pravico v 8 dneh od draž-benega roka zaračunjeno najvišjo ponudbo potrditi ali zavrniti. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Natančnejši dražbeni pogoji pri sodnem komisarju dr. Kuharju, Kolodvorska ul. 3. KUPUJTE ki oglašujejo ¥ Narodnem llnevniku pri onih trgovcih Podpirajte Jugoslovansko Matico! Zavarovalni uradnik, 39 let star z 19-letno prakso, zmožen slovenščine, hrvaščine in nemščine, vešč vseh notranjih, posebno pa zunanjih poslov, bivši vodja podružnice in šef živi jenskega oddelka centrale, želi iz osebnih ozirov spremeniti sedanje mesto. Sprejel bi glavno poverjeništvo večje zavarovalnice, ali kako drugo odgovarjajoče mesto. Reference prvovrstne. Nastop 1- januarja 1925, po dogovoru mogoče še preje. Cenjene ponudbe na upravo lista pod uradnik. KURI Z OGL3EM ZAHTEVAJ PROSPEKTE JUGO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA ul. 24. TEL. 560 Advokat D' Henrik Tuma naznanja, da Je otvoril pisarno na Dunajski eesti št. 17 I. nadstr. MAL Elegantna spalnica. nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno proda. Naslov povo uprava lista.______ z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska in ljubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnice. Ponudbe pod „Vestnamoč“ na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru. i« - K nagrade dobi, kdor preskrbi oženjenemu, marljivemu in zanesljivemu upoKojencu mesto hišnik* v Ljubljani ali v okolici iste. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Hlšnik“. se več oseb na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava lista. Proda se par jelenovih rogov na šabloni. Naslov pove uprava lista. se išče za november. Ponudbe z označbo cene na upravo lista pod ..Potreba" M. Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK, v Ljubljani, Krekov trg 8. . Kok leta se bliža, kdor nima še v redu svoje knjige, kdor želi imeti pravočasno sestavljeno bilanco, kdor ima za urediti stare račune in bilance ali revidirati, dobi vsa potrebna navodila od prvovrstnega, natančnega in solidnega knjigovodje, ki je že dolgo bil zaposlen kot tak in kot revizor knjig. Cenj. ponudbe pod »RevizJia« n* upravo lt»ta. za Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod roj. Mozetič, llubliana, Pred Škofijo 2? /II. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500*— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje‘‘. moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Hlastav les suh, rezan 4 m dolg, 30 min debel, 7—8ms se po ugodni ceni proda. Natančneje so poizve pri Ivan Kramar, mizar, Gorenjavas št. 39, p. Ribnica, Dolenjsko. _____ ilovano si srednjo, v iščeta dva boljša go-spoda. Če le mogoče v mestu, Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. Za najprimernejši in visoko-kaloriČnl Trobnodolski premog. — Dobavlja ga po originalni rudniški ceni glavni zastopnik premogo-kopa TROBNIDOL DOM. ČEBIN trg, s premogom IffiUmillOH Dl. tl Gobe in fižol kupuj« Sever A Komp* Llubliana, Woifova ul. 12. stara 30 let, čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, s premoženjem 25.000 Din V gotovini in lastno opremo se želi čimpreje omožiti, najra}® s trgovcem ali gostilničarje«. Vdovec ni izključen. Le resna in neanonimne ponudbe pod ,,Sreča“ na upravo lista. IšEe se zanesi liai za takojšen nastop. Dneva* služba od do 1/ž 1 m od l/2 2 do 1/27 IVečer Ponudb« na upravo Usta pod „Zanesljir*‘, - r - - 11 1 . , trgqvsko izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod-jtinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod „PI-sarniška moč". je dobro idoča kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda 9e radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudb« prosim na kavarna Bristol, Mi* ribor. iz nemškega, italijanskega, francoskega in srbskega jezika na slovenski in obratno, vsakovrstne korespondenclje sprejme izurjen korespondent trg. akademik. Cenj. ponudbe pod „N»* tancen" na upravo lista. vstopim v katerikoli dobro idoč* podjetje s kapitalom 60.000 Dia Resne ponudbe pod Z. R. X925. na upravo.