Kamniški
Št. 6
Leto XXXVI
Kamnik, 26. marca 1991
Tiskovna konferenca župana in občinskega sveta
Občinski praznik, proračun..,
V četrtek, 20. marca, sta predsednik občinskega sveta Igor Podhrei-nik in župan občine Kamnik Tone Smolnikar sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta spregovorila o praznovanju občinskega praznika v četrtek, 27. marca, in o seji občinskega sveta, ki bo dan poprej, to je v sredo, 26. marca.
Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je predstavil vsebino in namen slavnostne seje. Po dopolnjenem odloku o podeljevanju občinskih prtzrmnjje komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve in priznanja januarja objavila razpis, na podlagi katerega so bili zbrani predlogi za podelitev občinskih priznanj. Od 2X zbranih predlogov je komisija občinskemu svetu posredovala tri predloge: za naziv častni občan občine Kamnik za
zasluge na glasbenem področju Viktorja Mihelčiča, za zlato priznanje za vrhunske dosežke v alpinizmu Tomaža Humorja in za srebrno priznanje za zavzeto delovanje na področju lokostrelstva Franca Vengusta. Na seji, kije bila 23. 2., je občinski svet te predloge tudi sprejel. Bronastega priznanja ne bodo podelili, ker zanj ni bilo predlogov.
Občinski praznik bo obeležen v četrtek, 27. marca, z več prireditvami: ob 16. uri bo na Glavnem trgu pro-menadni koncert Mestne godbe Kamnik, ob 17. uri bo slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra, katerega rojstni dan je postal nas občinski praznik, ob 17. uri pa bo v Matični knjižnici Kamnik slavnostna seja občinskega sveta in podelitev priznanj. K lepemu vzdušju bodo goto-
rs,
poštovani!
t
Vabimo Vas, da s svojo navzočnostjo na slovesnostih, naš občinski praznik počastite tudi Vi! Rojstni dan generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Malstra-Vojanova občani Kamnika praznujemo kot svoj praznik. S tem izražamo spoštljiv poklon svojemu rojaku, v prazničnem razpoloženju pa pozornost posvečamo tudi sodobnemu utripu občine Kamnik.
Praznični program v četrtek, 27. marca:
ob 16. uri. Glavni trg: Promenadni koncert Mestne
godbe Kamnik ob 17. uri, Trg talcev: Slovesnost pred spomenikom
Rudolfa Maistra ob 18. uri, Matična knjižnica Kamnik: Slavnostna seja Občinskega sveta, podelitev priznanj Občine Kamnik, recital Kamniških koledntkov in igralca Dareta Valiča.
Slovesnosti se bosta udeležila tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik in minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer.
OBČINA KAMNIK.
OB NAŠEM PRAZNIKU ■ Kamniški pesnik in general Rudolf Maister še posebej oživi v žarkih zahajajočega pomladnega sonca, ko praznuje svoj rojsmi dan... (fs)
Sklicana 24. seja občinskega sveta
Naslednja, 7. številka Kamniškega občana bo izšla v Četrtek, 10. aprila. Članke sprejemamo najkasneje do srede, 2. aprila; oglase, zahvale In obvestila pa do torka, 8. aprila
Začetek proračunske razprave, spremembe občinskih taks...
Osrednja zadeva 24. seje občinskega sveta, ki jo je predsednik Igor Podbrežnik sklical za sredo, 26. marca, bo gotovo osnutek letošnjega občinskega proračuna. Poleg proračuna je na dnevnem redu, kot ga je predlagal predsednik, še enajst zadev. Svetniki bodo najprej potegnili črto pod lansko gospodarjenje
in finančno poslovanje občine. Tako se bodo najprej lotili zaključnega računa in poročila o lanskem delu Sklada stavbnih zemljišč, ki je lani razpolagal z blizu 142 milijoni SIT prihodkov, porabili pa so približno polovico tega denarja.
Iz osnutka" zaključnega računa občinskega proračuna za lan-
vo pripomogli Kamniški koledniki tri igralec Dare Valič z recitacijami Maistrovih pesmi. Gosta bosta tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik in minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer.
Župan Tone Smolnikarje v nadaljevanju spregovoril o naslednji temi tiskovne konference - o proračunu občiile Kamnik. Glavni problem pri oblikovanju letošnjega proračuna so bremena preteklih let: okrog 100 milijonov SIT za OŠ Šmartno, za novi vrtec skupaj z opremo 50 milijonov STT in še dodatno 24 milijonov za čistilno naprav v Šmartnem. Ker država ril sproti nakazovala sredstev, mora zdaj občina poravnati dodatnih 20 milijonov obresti za neplačane terjatve do januarja izvajalcu za OŠ Šmartno.
Nadaljevanje na 3. strani
*J' ' '   I/ :■ i'/
Po treh »primoških« nedeljskih mašah, ki jih je obiskala množica ljudi je nastopil velikonočni čas. Bralcem želimo, da bi ga lepo preživeli Obenem pa vsem čestitamo ob občinskem prazniku. Uredništvo
Kamničani!
Čestitke ob prazniku občine Kamnik, 29. marcu, in vesele velikonočne praznike želi
vaš župan TONE SMOLNIKAR
Predstavitev Kamnika na sejmu Alpe Adria
Občinske svetnice in svetniki čestitamo ob občinskem prazniku in želimo lepo doživete velikonočne praznike.
[GOR PODBREŽNIK Predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik
i »
sko leto je razvidno, da se je v občinski proračun nateklo za okrog 1680 milijonov tolarjev sredstev in da je bilo v tem koledarskem letu porabljenih za dejavnosti, ki so v pristojnosti občine, okrog 1547 milijonov SIT.
Nadaljevanje na S. strani
v pt.of&ktii fet
Na pravkar končanem sejmu Alpe Adria, ki je potekal od 18. do 22. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je tudi letos med številnimi slovenskimi občinami z zanimivim programom predstavila tudi občina Kamnik. Obiskovalce kamniškega razstavnega prostora je ob odprtju sejma pozdravil župan Tone Smolnikar. Med številnimi prisotnimi so bili predstavniki naše občine, predstavniki Turistične zveze Slovenije s predsednikom dr. Marjanom Rožičem in glavnim tajnikom Alojzem Šosterjcm. Župan je v svojem govoru poudaril, da ima Kamnik zavidanja vredne naravne in zgodovinske danosti, pa jih ne znamo dovolj dobro izkoristiti. Ni dovolj samo nekajkrat sodelovati na sejmu in pripraviti Dneve narodnih noš. V županov govor o pomenu prireditve Dnevi narodnih noš v Kamniku je dr. Marjan Rožič prijazno posegel s besedami: »Brez te prireditve Slovenija ne more!« Župan se je seveda ponosno strinjal s to njegovo trditvijo. Svojim občinskim sodelavcem se je zahvalil za skrbno pripravljeno predstavitev naše lepe občine. V njihovem in svojem imenu je obiskovalce povabil k ogledu drugih prireditev, s katerimi bo v času sejma predstavljen Kamnik. Andreja Eržen je vesčas sejma dvakrat dnevno ob diapozitivih in glasbi prisotne popeljala po našem zgodovinsko in kulturno bogatem mestu in njegovi okolici.
Nadaljevanje na 2. strani
Že ob uradni otvoritvi sejma Alpe Adria je bilo ob kamniškem razstavne^ prostoru veliko zanimanja in prireditveni prostor je bil kar pretesen. Na sliki: župan Tone Smolnikar, podžupan Tone Štele in tajnik občine Kamnik Ivat, Pristovnik med pogovorom z dolgoltnim turističnim delavcem Nikom Jerma^ nom.
Lesenim stolom dokončno
S#iO
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Žetimo mm vesefe vedfanočne praznil^e.
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
kOčna
VSEM 03ČAN0M ŽELIMO VE5ELE IN PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN CE5TITAM0 03 03ČIN5KEM PRAZNIKU!
odklenkalo
Podjetje Stol je po sanacijskem programu izpred treh let organizirano kot holdinška družba. Ta je žal tudi lansko poslovno leto sklenila z - v lesarstvu že kar tradicionalno -izgubo, vendar pa dejanski poslovni (ne)uspehi, kljub povečani izgubi, niso slabši od rezultatov prejšnjih let, saj je lansko leto kar šest od sedmih proizvodnih hčerinskih
družb poslovalo pozitivno in se bc med slednje, po zagotovilih direk torja Marjana Urha, že letos uvrstili, tudi sedma. Ob tem ne kaže prezreti, da je v teh uspešnih proizvodnih! družbah zaposlena krepka večina približno 500 od 780 zaposlenih de lavcev.
Nadaljevanje na 2. stran
OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAM! ŽELIM VAM TUDI LEPE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER OBILO VOLJE, MOČI IN TRDNEGA ZAUPANJA ZA VSE PRIHAJAJOČE DNI!
MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK
2
26. marca 1997
V ZRCALU DVEH TEDNOV
Kamniški občan
Lesenim stolom dokončno odklenkalo
3redstavitev Kamnika na sejmu Alpe Adria
V projektu Venerina pot tudi naše mesto
Nadaljevanje s 1. strani
Zakonca Jagodic iz Kamnika sta sblečena v gorenjski narodni noši s larmoniko in s posebnim basovskim nstrunientom - mukibasom zbrane n mimoidoče razveseljevala z lepi-Tii slovenskimi melodijami. Popol-ine se je Velika planina predstavi-a s televizijskim spotom, ki je raz-crival njene lepote. Glasbeno in et-lološko so to predstavitev obogatili /elikoplaninski planšarji in »Stegn«.
Takoj zatem smo se v Forumu seznanili z mednarodnim zgodovin-;ko-kulturno-turističnim projektom Venerina pot, v katerega je vključno tudi mesto Kamnik. S tem ve-ikim mednarodnim projektom je jričela sosednja Avstrija z namenom predstaviti svetu novo turistično po-ludbo - kulturni turizem, ki teme-ji na zgodovinskem ozadju, na sred-lieveški pesnitvi, »Frauendienst« Ženska služba), ki jo je napisal vi-ez Ulrich Liechtensteinski. Pesnitev ppisujc Ulrichovo popotovanje skozi lvainpetdeset mest, med katerimi so udi slovenska: Radovljica, Škofja joka, Kamnik, Ljubljana, Komen in 'ostojna.
Namen Venerine poti je povezati
jel sam deželni glavar in jih popeljal v srednjeveško življenje: tržnico, koncert, ples in pogostitev. V januarju letos je potekala druga delavnica v sklopu projekta na temo »Avtentičen prenos srednjega veka v sodobni turizem«. V letošnjem letu bodo slovenska mesta poskrbela predvsem za domačega gosta. Izdala so zloženko, v kateri napovedujejo prireditve vezane na Venerino pot, ki so jo predstavile na sejmu
gotovo legenda o lepi, a skopuški grofici Veroniki, ki se je raje, kot bi denar podarila ubogim, spremenila v polkačo. Legenda ima preko deset variant. Da bi zgodbo, okoli katere se krešejo mnoga mnenja, bolje predstavili obiskovalcem našega mesta pa tudi samim Kamniča-nom bo od 5. do 7. junija letos potekala srednjeveška prireditev, katere namen bo oživitev kamniške Veronike.
'redstavitev Velike planine so glasbeno in etnološko obogatili planšarji z Ve-ike planine in »Stegn«.
nesta, hotele ter vse, ki se lahko tu-islično in gostinsko vključujejo v >rojekl, ki nosi novo turistično po-mdbo v obliki srednjeveškega živ-jenja ter nove ciljne skupine turi-tov, ki bi radi doživeli evropski rednji vek.
Veliko skupnih aktivnosti za ure-ničitev projekta na slovenskih tleh povezuje mesta in vse, ki želijo s rednjeveškimi prireditvami kot no-'o turistično ponudbo razveseliti odobnega gosta. Prva prireditev v klopu Venerina pot je potekala lani ta ljubljanskem gradu. Župane kol predstavnike mest in gradov je spre-
V kulturno zgodovinski turistični projekt Venerina pot v Sloveniji je vključeno tudi mesto Kamnik. Na sejmu Alpe Adria je naše starodavno mesto zanimivo predstavila mag. Martina Koncilia, pomočnica predstojnika za gospodarske dejavnosti in finance občine Kamnik.
Osrednje pozornosti drugega sejemskega dne je bila deležna predstavitev novo nastajajočih Term Snovik. O tem projektu smo v Kamniškem občanu že nekajkrat obširneje poročali. Kamniške gore in možnosti gorskega udejstvovanja so z diapozitivi predstavili gorski vodniki. Tretjega in petega sejemskega dne so se mimoidoči z zanimanjem ustavljali ob predstavitvi znane kamniške posebnosti - ročnega slikanja majolik podjetja Svit-Eti. V predstavitvi Kamnika so nastopili tudi mažoretna skupina Veronika pod vodstvom Nataše Hribar, komend-ska folklorna skupina in člani Kulturnega društva Priden možic.
Razstavni prostor Kamnika so popestrile dekoracije Arboretuma Volčji Potok, slike kamniškega akademskega slikarja Dušana Lipovca, izdelki Lončarskega podjetja Komenda in obsežna ponudba zanimivega propagandnega gradiva o našem lepem mestu pod kamniškimi planinami in njegovi okolici, o čemer je pričal tudi pravkar izdan turistični vodnik Kam, kje, kaj, ki ga je izdala in založila Občina Kamnik.
Kamniški razstavni prostor in sejemske predstavitve turistične ponudbe so pri obiskovalcih vzbudili veliko zanimanja. Želimo, da bi to preraslo v dobrobit kamniškemu turizmu. VERA MEJAČ
Alpe Adria-Turizem. Kamnik, srednjeveško mesto v naročju planin, se v zloženki predstavlja kot srednjeveška meščanska naselbina, ki je nastala ob pomembni trgovski poti med Primorjem in Podonavjem. Ugoden položaj mesta je skozi vso srednjeveško zgodovino pogojeval uspešen gospodarski in kulturni razvoj. Mesto se lahko pohvali kar s tremi gradovi: Malim gradom. Starim gradom in graščino Zaprice. Vsi trije imajo bogato in pestro zgodovino, nanje pa se veže tudi veliko zgodb in legend.
Ena izmed najbolj znanih je prav
Urejanje pokopališč, najem grobov in opravljanje pogrebnih dejavnosti po novih odlokih
Na seji 26. 2. so člani občinskega sveta orejeli dva pomembna odloka: odlok o po-opuliškem redu in odlok o podeljevanju kon-esij izvajalcem gospodarske javne službe na odročju upravljanja in urejanja pokopališč a eni in na področju opravljanja pogrebnih toritev na drugi strani. Takšni odloki vsebu-•jo sicer bolj ali manj standardne točke - pa endar bo morda našim bralcem prišlo prav edenje o nekaterih poudarjenih določbah.
Po prvem odloku - o pokopališkem re-lu bo mogoče zgraditi novo oz. razši-iti dosedanje pokopališče ali ga po po-rebi tudi ukiniti le s predhodno potr-litvijo občinskega sveta.
Za vsak grob se bo upravljalcu pla-evala najemnina, v kateri je tako kot loslej, poleg najemnine za uporabo :emljišča za grob, vključen tudi zne-ek za vzdrževanje pokopališča oz. sku-inih naprav. Vse to bo najemnik gro-ia plačeval na podlagi sklenjene pogod-le o najemu groba z upravljalcem po-;opališča. Najemnik bo moral vedno ired iztekom pogodbe to obnoviti. Up-avljalec pokopališča bo najemno pogodio lahko tudi odpovedal, če kljub pisne-nu opozorilu najemnik ni poravnal na-emnine za preteklo leto oz. če naje-nnik groba redno ne vzdržuje (tudi če lagrobnik ogroža varnost ljudi).
Po razveljavitvi najemne pogodbe se matra prostor kot opuščen grob do ;onca mirovalne dobe. Ta ne sme biti :rajša od 10 let oz. glede na zemljišče udi nekaj let več. Za tako deklarirani ipuščen grob skrbi upravljalec pokopa-išča. Pri žarnih grobovih mirovalne dote ni. Po tem odloku vodi občina ka-aster grobov pomembnih kamniških .nanstvenikov, umetnikov, katerih svojci
so umrli. Stroški urejanja teh grobov se pokrivajo iz občinskega proračuna. Odlaganje zemlje, robnikov ali drugega materiala (ob obnovi grobov) v zabojnike ali koše za smeti na pokopališču ni dovoljeno.
V drugem odloku pa so sprejeta določila, da občina, po potrditvi občinskega sveta, lahko dodeli koncesijo za opravljanje teh dejavnosti tako krajevnim svetom kot tudi fizičnim in pravnim osebam. Slednji dve vrsti oseb pa morata za to izpolnjevati naslednje pogoje: da sta registrirani oz. imata obrtno dovoljenje za te dejavnosti, da predložita program izvajanja te dejavnosti in da imata ustrezne izkušnje in reference, da razpolagata z ustrezno opremo in delavci, usposobljenimi za to delo.
Iz določil tega odloka je razbrati, da občina dodeli za vsako pokopališče koncesijo za opravljanje pokopališke dejavnosti le enemu izvajalcu. Za opravljanje pogrebnih storitev pa bo občina lahko poslej podelila za eno pokopališče koncesijo tudi več različnim koncesionar-jem. To naj bi bilo za naročnike ugodnejše, saj je zaradi konkurence pričakovati kvalitetnejše in tudi cenejše usluge.
Vsaka koncesija se bo lahko dodelila za največ 5 let. Za te dejavnosti se lahko na podlagi določil občinskega statuta prijavijo tudi krajevne skupnosti. Na obvestilo, ki ga bodo prejele od občine, se bodo KS morale prijaviti v 45 dneh.
Po 20. členu tega odloka bo morala občina z lastniki pokopališč urediti vsa lastninska razmerja, kar pomeni, glede na osnovna pravila pravne države, da se
pobrana najemnina za uporabo zem-jišč za grobove odvaja v celoti lastnikom teh zemljišč.
Ob zaključku je treba povedati, da sta ta odloka, čeprav ju je predlagal župan oz. občinska uprava, prazvaprav delo občinskih svetnikov. Ti so predlagali in tudi izglasovali na osnovni predlog kar okrog 40 sprememb (npr. samo svetniki SKD 19, LDS 8...). Svetnikom se je namreč zdela prvotno predlagana verzija mnogo manj prijazna do naročnikov, ter naših občanov. Iz tega je moč ponovno sklepati, da je delo npr. podžupana in delo vodilnega v izvajalski organizaciji komunalnih uslug v eni in isti osebi popolnoma nezdružljivo.
V kolikor bosta v bodoče na področju enega pokopališča delovala dva ali celo več različnih koncesionarjev, bodo ljudje med njimi lahko izbirali.
Pri podjetniku (kili) ali tudi pri KS, ki bo(do) opravljaKi) pogrebno dejavnost, bodo naročali posebej tele storitve: organizacijo pogrebne svečanosti oz. sodelovanje pri njej, urejanje dokumentacije, ureditev pokojnika, uporabo mrliške vežice, izvajanje dežurne službe, izkop in zasip jame, eventuelno prvo ureditev groba in druge sorodne dejavnosti.
Podjetnik oz. tudi morebiti KS, ki bo dobil koncesijo upravijalca pokopališča, pa bo imel
na skrbi tale dela: razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov, skrb za red in čistočo na pokopališču in v mrliški vežici, vzdrževanje objektov in naprav, odstranjevanje odpadkov, izvajanje pokopališke dežurne službe, prekop grobov, oddajanje grobov v najem, obračunavanje in pobiranje najemnine in ustreznih prispevkov za grobove. Naročniki - občani se bodo s tem izvajalcem predvsem dogovarjali o najemu novega groba in o plačevanju najemnin za dosedanje grobove, o soglasju pri postavitvi spomenika, zasaditvi ali odstranitvi nekega drevesa ipd.
Ta odloka bosta stopila v veljavo po objavi v Uradnem listu RS.
MILAN VVINDSCHNURER
Nadaljevanje s 1. strani
Med najuspešnejše Stolove proizvodne družbe sodijo mizama, pisarniški stoli, trgovinska oprema in predelava aluminija za potrebe v gradbeništvu. Lanska skupna povečana izguba Stola je po direktorjevih besedah v pretežni meri tudi plod temeljitega čiščenja vseh negativnih faktorjev, ki so jih spremljali in bremenili zadnjih pet let in se bo lahko zato že to leto zanesljivo zmanjšala. Seveda pa bodo morali poprej to leto v celoti skleniti tudi svoj najbolj nedobičkonosen posel -proizvodnjo lesenih stolov ter primarno predelavo hlodovine za luš-čenje furnirja, razreza in decimira-nja. S proizvodnjo lesenih stolov so se pred leti dokaj postavljali, še zlasti z »uspešnim« izvozom v Ameriko, kamor so letno izvozili okrog 250 tisoč stolov. A kot pravi Marjan Urh, se jim ti uspehi še vedno otepajo, saj je proizvodnja lesenih stolov dokaj draga. V času skupnega jugoslovanskega trga so izgubo lesenih (izvoznih) stolov še zlahka nadomestili z višjimi cenami na relativno zaprtem domačem trgu. Z razpadom skupnega jugoslovanskega trga pa za to seveda ni bilo več možnosti. Nasprotno, tudi Stol se je moral skoraj čez noč preusmeriti na povsem nova tržišča in za nameček spopasti z izjemno močno konkurenco tako na domačem kot na tujih trgih.
Svojo takratno rešitev so poiskali v popolni preusmeritvi na proizvodnjo pisarniškega pohištva in inženiring posle. Seveda pa so lahko svoj sanacijski program sklenili le z nepriljubljenim, a neizbežnim ukre-
pom temeljitega zmanjšanja števila zaposlenih. V svojih najbolj obetavnih časih je bilo v Stolu zaposlenih že približno 1700 delavcev, na začetku sanacijskega programa pa kakšnih 200 delavcev manj, kar pa je seveda za takšno podjetje v pogojih tržnega gospodarstva in svobodne konkurence še vedno popolnoma nesprejemljivo število. »V razviti Evropi sorodna podjetja nikjer ne zaposlujejo več kot 400 delavcev. Koliko naj bi znašalo optimalno število zaposlenih v Stolu, še nisrho povsem natančno določili, na vsak način pa smo še vedno močno predimenzionirani in s takšnim številom zaposlenih ne bi zmogli konkurence. Zato smo v letošnji sanacijski program vključili dodatno zmanjšanje števila zaposlenih, ki naj bi se do konca leta ustavilo na številu blizu 600 zaposlenih,« je povedal direktor Marjan Urh in pristavil, da se v podjetju zavedajo vseh težav in stisk, ki jih prinašajo takšni skrajni ukrepi. A se brez njih preprosto ne da, saj bi predimenzioniranost podjetje pripeljala v gotov stečaj, ki pa bi s sabo prinesel le še več stisk. Zato v Stolu ob nujnem zmanjševanju števila zaposlenih upoštevajo vse zakonske možnosti, ki vsaj kolikor toliko blaže izgubo dela. Nekaterim omogočajo prekvalifikacijo z dodatnim izobraževanjem, z nekaterimi se dogovarjajo za nadaljnje pogodbeno sodelovanje, saj je v Stolu veliko za podjetje nerentabilnih programov, ki pa bi bili lahko v zasebni sferi in najemnih pogojih povsem uspešni. Tudi z nekaterimi bližnjimi podjetji se dogovarjajo za prevzem večjega števila zaposlenih...
Vse izgube so v holdinšjcem pod-
jetju povezane le z materinsko družbo, ki s prevzemom vseh bremen preteklosti omogoča uspešno poslovanje proizvodnim družbam. Stolova dodatna težava je, kot je povedal direktor, tudi v preveliki lastni kapitalski moči Stola, ki si z dezin-vestiranjem že prizadeva za svojo razbremenitev. V ta sklop sodijo različne prodaje Stolovega premoženja, tudi razvpita »prodaja« kulturnega doma na Duplici, s katere razpletom si je, kot kaže, v svojem okolju pridobil nekaj dobrih točk, saj je dom skoraj v celoti odstopil krajevni skupnosti oziroma občini in se s tem ne nazadnje rešil vsaj precejšnjih bremen vzdrževanja doma.
Na domačem trgu je Stol obdržal skoraj enak tržni delež kot leta 1991, ki je zavidljivo visok, saj pomeni kar polovični delež celotne domače ponudbe. Za tak uspeh že tri leta niso zvišali cen, nasprotno -prenekatero so celo zmanjšali. V izvozu so se usmerili predvsem na trga ruske federacije, precej tudi na področje Nemčije. Pričakujejo, da bo izvoz nosil v strukturi prodaje približno 40-odstoten delež. V tem letu pa nameravajo speljati do konca tudi proces lastninjenja, prvo soglasje si obetajo na začetku aprila. V strukturi lastnikov naj bi imeli 25-odstotni delež denacionalizacijski upravičenci (blizu 20 odstotkov bodo imeli Remici), v preostalem delu pa naj bi šlo 40 odstotkov vrednosti podjetja skladom, 20 odstotkov bodo s certifikati odkupili zaposleni, 40 odstotkov pa naj bi odkupili v notranjem odkupu.
A. P.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska ,Va, direktorica SaSa Mcjač, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/831-176
KOLEDAR PRIREDITEV V APRILU
PRIREDITVE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Petek, 4. 4, ob 20.00 Razstavišče Veronika, Kamnik
POMLADNI KONCERT Eva BOHTE, klavir Ada HOLCAR, flavta Diana TANOVIČ, klavirska spremljava Vstopnina 300 SIT.
Sobota, 5. 4., ob 20.00 Športna dvorana Kamnik
VESELO V KAMNIK: PLANINSKE ŠTORIJE
Zabavnoglasbena prireditev v organizaciji Mestne godbe Kamnik. Nastopajo: Ansambel Slak, Slovenski muzikantje, Ansambel Nagelj, Ansambel Borisa Razpotnika, Stoparji, Rubin, Rožmarin, Mažoretna skupina Veronika, Pevska skupina Planšarji. Povezovalec: Boris Kopitar. Vstopnina 1.000 in 1.500 SIT.
Ponedeljek, 21. 4., ob 18.30 Razstavišče Veronika, Kamnik
MLADI GLASBENIKI, koncert učencev klavirskega oddelka Glasbene šole Kamnik udeležencev državnega tekmovanja v Mariboru. Vstop prost.
IGROKAZ '97
REVIJA LETOŠNJIH PREDSTAV GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK
Petek, 1t 4, ob 20.00 Kulturni dom, Komenda
V. Dobsky: DVA PARA SE ŽENITA Komedija v treh dejanjih Uprizoritev: Gledališka skupina KD Tuhinj.
Režija: Danilo Bajde
Sobota, 12. 4, ob 20.00
Šolski center R. Maistra, Kamnik
Boris A. Novak: HIŠA IZ KART Poetična igra.
Uprizoritev: Gledališka skupina ŠC R. Maistra Kamnik
Režija: Marja Kodra.
Petek, ia 4, ob 20.00 Kulturni dom, Komenda
M. Frayn: HRUP ZA ODROM Komedija v treh dejanjih. Uprizoritev: Mladinska gledališka skupina KD Tuhinj.
Režija: Franc Lajmiš.
Sobota, 19. 4 ob 20.00 Kulturni dom Šmarca
F. X. Svoboda: POSLEDNJI MOŽ Veseloigra v treh dejanjih Uprizoritev: Gledališka skupina KD 1. Cankar, Šmartno
Režija: Franc Hribar
Petek, 25. 4, ob 20.00
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
VERONIKA Operna burka.
Avtorska predstava kulturnega
društva Priden možic Kamnik
Režija: Rok Vevar.
Sobota, 26. 4, ob 20.00 Kulturni dom, Komenda
S. in B. Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI
Komedija v treh dejanjih. Uprizoritev: Gledališka skupina KAJ TI MAR, KD Komenda
Režija: Miro Pogačar. Vstopnina za posamezno predstavo: 500 SIT (otroci 300 SIT) Abonmajska vstopnica (6 predstav): 2.000 SIT (otroci 1.000 SIT) Informacije in predprodaja vstopnic: ZKO, Japljeva 2 (Veronika), tel.: 831-612.
♦
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
Sreda, 2.4., ob 17.00
DAN MLADINSKIH KNJIG, boljšji trg otroških knjig, otvoritev razstave otroških risb z naslovom RAD BEREM, pravljična ura z Matejo Debeljak
Sreda, 23.4
DAN KNJIGE, dan odprtih vrat, bukvama, ob 19. url literarni večer z Benjaminom Žnidaršičem: ZLATE PERUTNICE.
Vsak torek od 18. do 19. ure:
PRAVLJIČNE URE S PRAVLJIČARKO JANO. Informacije: MK Kamnik, Ljubljanska c. 1, Kamnik, tel.: 812-597.
♦
MLADINSKI CENTER KAMNIK
vabi k sodelovanju v akciji
KAMNIK MOJE ČISTO IN PRIJAZNO MESTO, ki se prične s prvim pomladnim dnem, 21. 3., in zaključi z dnevom zemlje, 22. 4.
Sreda, 2. 4, od 15.00 do 19.00 Matična knjižnica Kamnik
BOLJŠJI TRG OTROŠKIH KNJIG v počastitev mednarodnega dneva knjig za otroke
Sobota, 5. 4, ob 15.00 Zaprice
ČISTILNA AKCIJA TRlM STEZE Informacije: ga. Helena Sterle, tel. 815-477
♦
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Od 26.4 do 5. a
SPOMLADANSKA RAZSTAVA -TULIPANI '97
Obiščite Holandljo v Sloveniji,
cvetličarsko vrtnarska prireditev In vrtnarski sejem, posebnost razstave bo holandska vas.
Inf.: Arboretum Volčji Potok, ga. Melita Miš, tel.: 812-345.
♦
FOLKLORA
Sobota, 19.4, ob 19.00 Kulturni dom, Komenda
NARODNI PLESI, PESMI IN ŠEGE, nastop folklornih skupin in ljudskih muziikantov.
Informacije: Društvo narodnih noš na Komendskem, dr. Angelca Žerovnik, Čebuljeva 17, Komenda, 841-168.
♦
PLANINSKO DRUŠTVO BAJTAR
vabi v sredo, 30. 4, na KRESOVANJE na Veliki planini
Inf.: PD Bajtar, g. Brane Koprivnikar, tel.: 712-670.
♦
ŠPORT
Sobota, 26.4, Kamnik
VELIKA NAGRADA KAMNIKA, kriterijska kolesarska dirka. Informacije: Kolesarsko društvo Kamnik, g. Čedo Vnuk, Medvedova 23, 832-284
Sreda, 16.4, ob 9.00, Duplica
TURNIR OB 20. OBLETNICI BALINARSKEGA KLUBA VIRTUS Informacije: BK Virtus, g. Marjan Golob, Jakopičeva 14, Kamnik, 812-709
Od 19. 4. do 2a 4 Športna dvorana, Kamnik
SPRING CUP, evropski pokal" v odbojki.
Informacije: Odbojkarski klub Kamnik, g. Aco Kramar, Steletova 3, 811-650 Od 26. 4. do 28. 4. Maistrova 15/a, Kamnik
ODPRTO PRVENSTVO V TENISU, tekmovanje za moške in ženske stare do 16 let.
Informacije: Teniški klub Kamnik, g. Miha Resnik, Maistrova 15/a, 817-679
Nedelja, 27. 4, ob 10.00 Dom Partizan, Mekinje
MEKINJSKI KROS, vseslovenski kros v vseh kategorijah. Informacije: Društvo Partizan Mekinj^, g. Franc Letnar, Jeranovo 15, 831-413
♦
PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK
sobota, 12 4 Štampetov most nedelja, 20. 4, Trim pohod - Rašica sobota, 26 4, Učka
Informacije: PD Kamnik, Šutna 42, Kamnik, tel.: 831-345
Kamniški občan
OBČINSKI SVET — ZUPAN
26. marca 1997
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Na Šutni zapirajo lokale
»S strahom se oziram na Sutno, kjer so v kratkem času zaprli nekaj lokalov,« je dejal svetnik Janez Repanšek in jih tudi naštel: papirnica, domača lekarna, Vodeb, pekama, butik IN. Podobno se dogaja tudi z gostinskimi lokali. Hram Lužar so zaprli, Gu-gu je obupal in ni podaljšal najema, zapleta se tudi z bivšim lokalom Optike Tina, zalo je lokal zaprt... Praznih je precej celotnih hiš, kot sta, denimo, Cehova in Aparnikova. V nekaterih hišah so oddali v najem samo lokale, sicer pa v njih ne stanuje nihče.
Svetnik predlaga, naj se odlok o Sut-ni spremeni tako, da bo poleg sedanjega časa (od 5. do 9. ure) dovoz možen tudi popoldne od 17. do 19. ure. Uredili pa naj bi tudi po dvoje parkirišč na severu in dvoje na jugu. Bolj strogo pa naj bi postopali tudi s kršitelji, ki parkirajo pred zapornicama na obeh koncih Sutne in v Samčevem predoru, kije zlasti v večernih urah, dokler je odprt lokal pod Malim gradom, skoraj neprevozen. To pa predstavlja veliko oviro tudi za gasilce in druga internvencij-
ska vozila. Za vsako Interventno vozilo naj bi občina dodelila po enega daljinskega upravljalca za zapornice.
Kdaj parkirna hiša na Duplici
Svetnika Franca Orešnika zanima, kje in zakaj so se ustavili pogovori o gradnji parkirnih hiš na Balkovniku in Duplici. Poudaril je, da se parkirne zagate na tem območju iz dneva v dan večajo, dogovora med Občino, skladom stavbnih zemljišč in Graditeljem pa ni in ni. Vprašal je, kdo ovira dogovore. Navedel je tudi, daje bilo na lanskem septembrskem sestanku sklenjeno, naj Graditelj posreduje občini do konca septembra (1996) osnutek dogovora o možnostih in načinu financiranja garažnega objekta.
O nalogah in pravicah svetov KS
Jože Romšak, član občinskega sveta, je predlagal županu, naj pripravi informacijo o tem, kakšne so naloge in pristojnosti oz. pravice krajevnih sku-
Je Sutna res oživela eno samo poletje? Ali se da še kaj storiti, da to ne bi bilo res? Opozorila občinskih svetnikov je zato treba resno pretehtati.
pnosti in njihovih svetov po Zakonu o lokalni samoupravi. Pravi, da to zanima več prebivalcev v naših KS, zato bi bilo treba to objaviti tudi v Kamniškem občanu.
Slaba streha na OŠ Šmartno v Tuhinju
Svetnik Anton Hočevar meni, daje na novi osnovni šoli v Šmartnem streha izredno slabo narejena. Zato so posledice tega že vidne. Pravi, da ga kot krajana zanima, kdaj bo SGP Graditelj opravil kvalitetno sanacijo te strehe.
(fs)
PODJETNIKI
IN OBRTNIKI!
Predstavljamo vam dejavnosti poslovno informacijskega centra občine Kamnik v aprilu 1997.
IZOBRAŽEVANJE:
DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO 21. april DATA-Z. d. o. o. inf. 831-266
TRGOVANJE PO ZAKONU
10. april Brane Ternovšek s. p.
inf. 831-266
SVETOVANJE: Za podjetnike in obrtnike poteka svetovanje po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih
INFORMIRANJE: V poslovno-in-formacijskem centru so Vam na voljo publikacije in pisna gradiva:
• s področja prava,
• konjunkture in ekonomske politike,
• drobnega gospodarstva,
• ekonomskih odnosov s tujino,
• borza ponudbe in povpraše vanja,
• borza kadrov,...
V razpravi osnutek letošnjega občinskega proračuna
Za petino večji prihodki?
Osnutek odloka proračuna občine Kamnik za leto 1977 ki je te dni v razpravi na občinskem svetu, predvideva za 2158,5 milijona SIT prihodkov, od tega naj bi bilo tekočemu delu proračuna namenjenih 1136,5 milijonov SIT, investicijskemu delu 588,7 milijona SIT in proračunskim skladom 433,2 milijona SIT. Občina pa naj bi letos vrnila lansko posojilo v znesku 35,7 milijona, najela pa naj bi novo posojilo v znesku 55 milijonov SIT (30 milijonov iz ekološkega razvojnega sklada za gradnjo kanalizacije in 25 milijonov SIT za pokritje ostalih potreb).
Brez sredstev obeh skladov (stavbna zemljišča in stanovanjski) naj bi bili proračunski prihodki večji od lanskih za 21,7%, torej za dobro petino. K takemu povečanju največ prispevajo sredstva za kanalizacijo s posojilom vred (4,8-kratno povečanje), sredstva za odvoz in deponijo odpadkov (2,35-kratno povečanje), denar za gradnjo telefonije (1,55-kratno povečanje) in še nekaj podobnih postavk. Največji delež, ki ga predstavijo davčni prihodki (819 milijonov SIT) se bo predvidoma povečal le za 8,1%, tako da bo komaj kril stopnjo inflacije. Za prav toliko pa naj bi bila večja tudi finančna izravnava (267 milijonov SIT za redno dejavnost in 49 milijonov SIT za naložbe), ki jo po zakonu zagotavlja država.
Prihodki sklada stavbnih zemljišč so ocenjeni na 267 milijonov SIT, stanovanjskega sklada pa na 165 milijonov SIT, kar je za 2,7-krat oziroma za 2,4-krat več, kot se je v ta sklada nateklo lani. Po oceni predlagateljev proračuna so proračunski prihodki v predvideni višini 2133,5 milijona SIT za 25 milijonov SIT prenizki za pokritje vseh predvidenih nalog. Zato sta samo dve možnosti: ali bo občinski, svet z ustreznimi prerazporeditvami uskladil predvidene prihodke z izdatki, ali pa se bo odločil za najetje posojila, podobno kot je to storil lani.
Poglejmo na kratko še, kako se sestavljala osnutka proračuna predvideli razdelitev denarja, ki naj bi se letos zbrali v občinski blagajni.
Za splošni del proračuna naj bi namenili 1136,6 milijona SIT, kar je za 19,4% več, kot je bilo porabljeno preteklo leto. Občinska uprava naj bi dobila za 16,3% več, pri čemer naj bi za plače upravnih delavcev in funkcionarjev namenili približno 21% več denarja kot lani. Delež, namenjen za delo izvajalcev na področju šolstva, otroškega varstva, kulture, športa in socialnega skrbstva.
naj bi bil večji le za 2%, znašal naj bi 368 milijonov SIT, pri tem naj bi bilo za plače v šolstvu in otroškem varstvu namenjenih za dobrih 16% več denarja. Storitvam na področju komunalnih dejavnosti naj bi namenili 194,6 milijona, kar je za 6,1% več kot lani. Od tega naj bi za urejanje lokalnih cest porabili 38,5 milijona SIT (lani 44,5 milijona SIT), za urejanje javnih prometnih površin pa 35,7 milijona SIT (lani 34,5 milijona SIT), za zimsko akcijo pa naj bi podobno kot lani namenili 44 milioj-nov SIT.
Za subvencije na področju gospodarstva naj bi namenili 19 milijonov SIT, od tega za pospeševanje kmetijstva nekaj manj kot 9 milijonov SIT (lani 8,2 milijona SIT). Iz te postavke bi namenil 7,5 milijona tudi za javna dela in zaposlovanje.
Precejšen poudarek pa so predlagatelji namenili požarni varnosti, saj naj bi se lani porabljena vsota za te namene povečala za eno tretjino, znašala naj bi 22 milijonov SIT.
Med intervencijami na področju gospodarstva, za kar naj bi letos porabili nekaj manj kot 22 milijonov, je na prvem mestu turizem in promocija turistične ponudbe s 7,7 milijona SIT, sledi pa mu pospeševanje kmetijstva, za kar naj bi letos porabili dobrih 6 milijonov SIT. 3 milijone SIT pa naj bi namenili tudi programu celovitega razvoja podeželja na področju Potoka, Hruševke in Praproc.
Za posojila malemu gospodarstvu,
za izobraževanje in podobno je predvidenih 12,7 milijona SIT. Sredstva za delovanje krajevnih skupnosti v višini 7,7 milijona naj bi ostale praktično na lanski ravni. Podobno to velja za društva, kot so taborniki, skavti, kinološko društvo, turistično društvo, gorska reševalna služba in drugi, ki se financirajo neposredno iz proračuna.
Za ostale dejavnosti, kamor sodi tudi Kamniški občan, je namenjenih
9,29 milijona SIT. Od tega naj bi bilo sofinanciranju Kamniškega občana namenjenih 3 milijone SIT, kar je za 94 tisoč SIT manj kot je prejel lani, ali za 37 tisoč SIT manj, kot je za leto 1996 z rebalansom občinskega proračuna določil občinski svet. Obrazložitve za tak predlog v gradivu ni. Če gre za napako v gradivu, se vnaprej opravičujemo!
Sredstva za delovanje političnih strank so predvidena v višini 5,3 milijona SIT ali za 5% več kot lani.
Med odhodki občinskega proračuna, namenjenih investicijam v skupnem znesku 358 miljonov SIT, je treba omeniti 76 milijonov SIT za pokritje stroškov pri gradnji in opremi OŠ Šmartno v Tuhinju, blizu 9 milijonov SIT za opremo in nadzor pri gradriji otroškega vrtca v Kamniku, 7 milijonov SIT za sofinanciranje gradnje telovadnice v Komendi in 4 milijone SIT za načrte za obnovo OŠ v Mostah.
Za investicijsko vzdrževanje je namenjenih 194,8 milijona SIT, od tega za obnovo kulturno zgodovinskih spomenikov in šol 33,4 milijona SIT. Za vzdrževanje objektov in za odplačilo kredita v družbi Velika planina -Zaklad narave so predvideli 10,4 milijona SIT.
Za izgradnjo in obnovo komunalnih naprav v krajevnih skupnostih naj bi bilo porabljenih 151 milijonov SIT, največji delež naj bi bil namenjen pripravljalnim delom za izgradnjo novega mostu preko Kamniške Bistrice v Kamniku (41 milijonov SIT). Za ostalo investicijsko vzdrževanje, kamor sodi izgradnja in obnova vodovodov in kanalizacije ter ravnanje z odpadki, je namenjenih 229 milijonov SIT (v tem znesku so upoštevani tudi prispevki uporabnikov in KS). Tako bo za kanalizacijo v Podgorju (obveznosti iz I. 1995 in 1996 ter za IV. fazo) skupaj namenjenih 13,25 milijona SIT, za kanalizacijo v Šmarci (obveznosti iz 1. 1996 in za II. fazo) so predvideli skupaj 33,6 milijona SIT itd.
Menimo, da je podrobnejše navajanje in razčlenjevanje posameznih postavk nepomembno, ker bodo glede na neusklajenost predvidenih odhodkov s prihodki in tudi sicer proračunski razpravi predlagane razdelitve sredstev doživele verjetno še kar nekaj sprememb. p_g_
Vi sprašujete, župan odgovarja
K. O. sprašuje, kdaj bomo most prek Kamniške Bistrice na Maistrovi ulici zamenjali
Odgovor:
Potem ko so lani jeseni strokovnjaki za raziskavo materiala dodobra pregledali temelje mostu, so ugotovili, da zlasti sredinski podporni steber ne omogoča varnega prometa prek lega mostu. Te ugotovitve so bile tudi znak za nujen začetek razmišljanja in ukrepanja, kaj storiti s prek 103 leta starim mostom.
O slabem stanju mostu smo obvestili tudi vse republiške institucije in začeli zbirati informacije in dokumentacijo za gradnjo novega oz. obnovo starega. Strokovna mnenja so seveda dala prednost gradnji novega mostu, saj bi s tem rešili tudi velike prometne zagate, ki nastajajo zlasti ob konicah. Celotna predračunska vrednost za gradnjo novega mostu bi znašala okoli 150 milijonov SIT, medtem ko bi obnova veljala nekaj manj kotlpolovico te vsote.
Obenem s pripravo gradbenega dovoljenja smo skušali pridobiti vsaj del denarja za rešitev tega prometnega problema v središču mesta. Nekaj denarja smo predvideli v letošnjem občinskem proračunu, dodatni denar skušamo najti v okviru proračunov posameznih republiških ministrstev. Žal zaenkrat še nimamo dokončnega odgovora, ali bo »država« prispevala
manjkajoča sredstva. Žal se dogodki na vladni in državnozborski ravni odvijajo prepočasi, tako da je težko reči, da bomo že v letošnjem letu lahko razrešili to prometno zagato. Na občini smo že pripravili vso potrebno lokacijsko dokumentacijo, torej smo storili vse za pripravo in izdajo gradbenega dovoljenja. Upam, da bomo našli razumevanje in zbrali denar, ter nam ne bo potrebno te pomembne prometnice zapreti za promet. To bi seveda pomenilo dodatne težave pri že tako obremenjenih mestnih ulicah.
Občinski praznik, proračun...
Nadaljevanje s 1. strani
Investicija za šolo je bila zaključena v letu In pol, kar po županovem mnenju ni racionalno. Ker morajo biti obveznosti v zvezi z gradnjo šole in vrtca pokrite, v letošnjem letu ne more biti drugih investicij.
Kot je še povedal župan Smolnikar, naj bi po navodilih ministrstva za finance proračun oblikovali z indeksacijo 107, vendar pa je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljena poraba indeksirana s 108%. Predsednik sveta Podbrežnik pa je še poudaril, da ni mehanizmov, s katerimi bi prisilili državo, da bi ta redno izpolnjevala obveznosti do občine, kar je letos dodaten vir težav. Župan je navedel tudi to, da ka-
mniško gospodarstvo ni močno in da je tudi na tem' področju veliko zapadlih, torej neplačanih obveznosti^ do občine in sicer za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Torej letošnji proračun ne obeta nič posebej lepe-) ga, saj zaradi vseh teh bremen ni razvojnih kompoJ[ nent. Ena od razveseljivih novic za Kamničane pa je, zagotovo ta, da je za novi kamniški kulturni dom namenjenih 25 milijonov za stroške v zvezi z razpisil in za nekaj gradbenih del. Z naslednjim proračunom1! pa naj bi zagotovili dokončno ureditev tega perečega kamniškega problema. '
bm
Iz občinskega zaključnega računa za leto 1996
Lanska premoženjska bilanca občine bo znana šele jeseni
Lanski proračun je občinski svet sprejel maja 1996, jeseni pa je z rebalansom znova prerazporedil proračunske prihodke posameznim proračunskim porabnikom.
Po zakonu o financiranju občin bi morala občina po preteku proračunskega leta poleg zaključnega računa sprejeti tudi premoženjsko bilanco. Ta obveznost je zapisana tudi v občinskem statutu, nekajkrat pa so to zahtevali tudi svetniki. Vendar je v obrazložitvi zaključnega računa zapisano, da bo premoženjska bilanca po stanju na dan 31. 12. 1996 predložena v obravnavo občinskem svetu do 30. septembra 1997.
Lanski občinski proračun (vanj so bila vključena tudi sredstva sklada stavbnih zemljišč in stanovanjskega sklada) razpolaga s približno 1680 milijoni tolarjev prihodkov (zaradi boljše preglednosti smo številke zaokrožili na milijon SIT).
Malo manj kot polovico vsega denarja se je v občinsko blagajno nateklo od davkov, taks in denarnih kazni (770 milijonov SIT), za finančno izravnavo je država prispevala 326 milijonov SIT, poleg tega pa še nekaj namenskih sredstev za izgradnjo komunalnh naprav. Sredstva obeh skladov so v prihodkih proračuna upoštevana v višini 263 miljonov SIT. Za 35,7 milijona SIT pa se je občina lani morala zadolžiti.
- Največji delež proračunskih sredstev je bile lani namenjen izvajalcem na področju izobraževanja, otroškega varstva, kulture, športa in socialnega skrbstva (356 milijonov SIT). Za subvencije in intervencije v gospodarstvu je bilo po-
rabljenih 245 milijonov SIT. Občinska uprava pa je porabila za svoje potrebe 157 milijonov SIT. Investicije v družbene dejavnosti
so (med njimi sta bili največji osnovna šola Šmartno v Tuhinju in otroški vrtec v Kamniku) so zahtevale nekaj čez 170 milijonov SIT, za investicijsko vzdrževanje so porabili 67 milijonov SIT, za naložbe na področju komunalnih dejavosti pa 88 milijonov SIT.
Kljub najetju posojila pa Vseh obveznosti občinski proračun lani ni mogel poravnati. Tako bo treba za gradnjo osnovne šole v Šmartnem v Tuhinju letos pokriti še za okrog 40 milijonov SIT neplačanih del (brez obresti okrog 20 miljonov SIT, ki jih zaradi nepravočasno pokritih pogodbenih obveznosti terja izvajalec!). Od zaračunane opreme v višini 51 milijonov SIT je občina lani lahko pokrila
le 16 milijonov SIT, razliko pa bo. treba pokriti letos. j
Tudi za nov otroški vrtec je morala občina najeti 30 milijonov SITj posojila. Potrebna so bila namreč) nekatera dodatna dela, kot spre-l memba ogrevanja tople vode iz' elektrike na plin, dozidava gara-' že, povečanje moči električnega1'1 priključka na 80 A).
Za plačilo opreme pa bo treba1 letos zagotoviti še okrog 9 mili-! jonov SIT. i
Vseeno pa naj bi se po pred-' logu zaključnega računa za letci
1996 nekaj denarja preneslo v leta:
1997 in sicer znaša presežek v oži jem delu občinskega proračuna 28,2 milijona SIT, na stanovanjskih sredstvih 54 milijonov SIT, vi rezervnem skladu 1 milijon SIT ui na račun upravnega organa HM milijona SIT.
F. S.
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede na terenu za omenjena vozila in sicer v naslednjem zaporedju:
V PONEDELJEK 14. APRILA
V SREDO 16. APRILA
V SREDO 23. APRILA
V MOTNIKU NA LAZAJH
pri kulturnem domu
V KOMENDI pri kmetijski zadrugi
V KAMNIKU
pri podjetju KAM-BUS
od 10. do 12. ure od 13. do 17. ure
od 10. do 17. ure
od 10. do 17. ure
KER JE LE BREZHIBNO VOZILO - VARNO VOZILO, VAS PRIČAKUJEMO V VELIKEM ŠTEVILU.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
26. marca 1997
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški občan
^IKTOR MIHELČIČ - ČASTNI OBČAN OBČINE KAMNIK
Komur pevsk i duh sem vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje (Orglar, dr. Irance Prešeren)
3 V Kamniku so se glasbeniki rojevali in v Kamnik so Vihajali od drugod! Nekateri so glasbeni genij iz kamniške zibelke odnesli v svet in s svojim delom zaznamovali evropsko glasbeno Življenje; med njimi je bil »kar ViniSki Kranjec - Carniolus 1 ithopolitanus«, Janez Krstni k Dolar (1620-1673), ki je s svojim delom in imenom Pričeval o svojem rodnem mestu, c Pred dvema stoletjema je ubiral tipke starih orgel na koru kamniške farne cerkve na Šutni Jakob Zupan /1734-1810). ki se je rodil na Gornjem Štajerskem. Oče starko Pohiin je o njem zapisal, da je bil kamniški uči-jjelj petja in igre, odličen skladatelj in glasbenik, ki jc ifložil riapeve in glasbo za kranjsko opero Belin (glasbeni del te prve slovenske opere se je izgubil in ga do-dej se niso našli).
j Precej znanih imen je v kamniški glasbeni Zgodovini, vanjo se vpletajo Emil Adamič, Viktor Parma, ge-icracije Vrcmšakov, Viktor Mihelčič, Hubert Bergant 'n drugi.
? Viktor Mihelčič je prišel leta 1938 v Kamnik nadaljevat delo Jakoba Zupana in njegovih naslednikov; šest rjoset letij živi med nami in je s svojim delom glasbenega pedagoga, zborovodje in skladatelja sooblikoval glasbeno življenje v Kamniku in Sloveniji. Zato je občinski svet 27. februarja 1997 podelil Viktorju Mihel-
togdan Potnik - PORTRET VIKTORJA MIHELČIČA - Ja-'tez Majcenovič in Bogdan Potnik, ki se z besedo in sli-<:o v tem Kamniškem občanu pridružujeta slavju Viktorja 'Mihelčiča, sta pred 45 leti pod njegovim vodstvom prepevala pri Mešanem pevskem zboru P1ANIKA.
niču, upokojenemu učitelju glasbe, naslov častni občan »bčine Kamnik. Tako sc je umetnostnemu zgodovinarji dr. Emilijanu Cevcu, športnemu delavcu in olimpij-
kemu tekmovalcu Tonetu Cererju pridružil zaslužni llasbeni delavec Viktor Mihelčič. Kamničani smo na ■voje častne občane upravičeno ponosni!
Viktorju Mihelčiču so belokranjske sojenice položi-h njegov talent v zibel, ki mu je tekla v glasbeni Mi-nclčičevi družini v Metliki. Ta talent je začel razvijati
■ domačem okolju, osnovni šoli In metliški godbi. S pri-
loročilom strica Alojzija Mihelčiča, priznanega skladanja, celjskega župana'in senatorja, je bil sprejet na tri-retno orglarsko šolo v Celju, ki jo je v dveh letih (!) Uspešno dokončal. Tu je dobil odlično glasbeno izobrazbo pri priznanih učiteljih .(Karel Bervar, Karel Sancin °ir.). Glasbeno izobraževanje je kasneje dopolnil z za-'fcbnim študijem harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja ?Ari skladatelju in glasbenem pedagogu Srećku Koporeu. ej Povedati je treba, da so bile takratne orglarske šole Pomemben element slovenskega šolskega sistema. Na or-
.larskc šole so prišli nadpovprečno nadarjeni in tudi prizadevni učenci, ki so si pridobili dobro glasbeno in "plošno izobrazbo. Vse to so diplomanti orglarskih šol posredovali učencem vseh starosti na cerkvenih kotih, ''azličnih šolah in kulturno-prosvetnih društvih; mnogi
o uspešno nadaljevali študij in se uveljavili, npr. Blaž Arnič, Anton Jobst, Rado Simoniti, Jože Gostič, Anton 'Oermota, Peter Lipar, Maksimiljan Feguš in še mnogi %ugi. Med ta znana imena uvrščajo tudi Viktorja Mihelčiča, ki je več kot petdeset let uspešno delal kot organist, glasbeni učitelj, pevovodja, dirigent in član godbe, Pianist, član različnih instrumentalnih skupin in je po->^g tega ustvaril lep skladateljski opus. :< Viktor Mihelčič je prišel v Kamnik leta 1938, ko je »iil izbran na mesto profesionalnega organisla v farni aerkvi na Šutni. Kmalu se je uveljavil tudi na ljubljanskem in glasbeno-sccnskcm področju, kjer je kompo-niiral različne glasbene vložke.
e To delo je prekinila II. svetovna vojna. Po razpadu nugoslovanske armade se je vrnil v Kamnik, kjer ga je gestapo aretiral in poslal v begunjske zapore. Sledilo e pregnanstvo v Srbijo, vrnitev v Metliko in italijan-nki zapori. Po razpadu Italije se je Viktor Mihelčič ;cključil v 15. belokranjsko brigado; na njegovo glasbc-;no udejstvdvanje spominja vrsta priljubljenih partizan-ukih pesmi.
>[ Po demobilizaciji se je Viktor Mihelčič vrnil v Ka-išnnik in začel delati na novoustanovljeni kamniški ni-leji gimnaziji kol glasbeni učitelj in pevovodja šolskih a: borov. Več tisoč učencev je spoznavalo glasbo in prepevalo pod pedagoško in pevovodsko roko sposobnega, simpatičnega, postavnega, mladega in priljubljene-,a učitelja.
Tri desetletja z mladimi pevci
Tri desetletja sta pionirski in mladinski pevski zbor ;amniške gimnazije »obvladovala« šolo, Kamnik in Slo-■enijo. Mladi pevci so navduševali kamniško publiko na :oncertih in akademijah; zelo odmevni pa so bili natopi na Radiu Ljubljana (»v živo« in snemanja za ar-iiv). V tistih letih je imel Viktor Mihelčič s svojimi mla-
dimi pevci vlogo radijskega zbora! Zato ni čudno, da je »Mihelčičev« mladinski zbor nastopil tudi na eni od slavnostnih akademij na odru ljubljanske opere. Nastopiti skupaj s priznanimi mojstri slovenske besede je bilo priznanje, čast in potrditev kvalitete zbora. »Zapomnite si, da ste nastopili na opernih deskah!« Tako je rekel svojim pevcem pevovodja Viktor Mihelčič. Mnogi so si vtisnili te besede v spomin.
Mladinski pevski zbor je nastopal po Sloveniji in Hrvaški; za »nagrado« pa so bili koncerti v Mihclčičevi Metliki. Posebej je treba omeniti prvo mesto med gorenjskimi mladinskimi zbori (1949) in dve visoki uvrstitvi na celjskem mladinskem festivalu.
Viktor Mihelčič je znal v vsaki generaciji poiskati in pripraviti za nastop vrsto odličnih solistov. Iz gimnazijskega pevskega zbora je odšla študirat solo petje na Srednjo glasbeno šolo in potem na Akademiji) Ema Prodnikova, ki jc pri Avsenikih postala ena najboljših pevk narodnozabavne glasbe. V Nemčiji so jo poimenovali »slovenski slavček« in to potrjujejo številne zlate plošče.
Ob teh osnovnih dejavnostih, ki so opisane v šolskih kronikah, je živel Viktor Mihelčič polno družinsko življenje, zgradil si je topel dom in danes nas pri vratih v Paglavčevi ulici št. II sprejmejo njegovi vnuki...
Pojo naj (tudi odrasli) ljudje!
Posebno razpravo bi lahko napisali o delu Viktorja Mihelčiča pri »odraslih« pevskih zborih. Vrstijo in prepletajo se Moški pevski zbor DKPD Solidarnost, Obrtniški pevski zbor. Mešani pevski zbor Planika, Ženski pevski zbor DKPD Solidarnost, Moški pevski zbor Zgornji Tuhinj, Moški pevski zbor Svoboda Črna, Mešani pevski zbor Titan... Vmes bi našli tudi vodenje pihalne godbe in različnih instrumentalnih skupin ter sodelovanje pri ustanovitvi kamniške glasbene šole (1952). kjer je Viktor Mihelčič nekaj časa poučeval flavto, klarinet in klavir. Le kako je mogel en sam pevovodja z. naštetimi skupinami »absolvirati« prek štirideset koncertnih sezon; število vaj in nastopov pa po oceni presega dva tisoč... Celotni pevovodski staž Viktorja Mihelčiča jc dolg petdeset let, od teh jc marsikatero leto treba računati dvojno ali trojno.
Največ časa je Viktor Mihelčič vodil Moški pevski zbor DKPD Solidarnost, s katerim je leta 1949 dosegel prvo mesto med gorenjskimi zbori. To obdobje je dokumentirano v jubilejnih brošurah Delavskega kul-turnoprosvetnega društva Solidarnost.
Ambiciozne načrte je imel Viktor Mihelčič z Mešanim pevskim zborom Planika, kjer so se ob jedru iz pevk, ki so prerasle mladinski zbor, zbrali še drugi mladi in perspektivni pevci. Kritike in poročila o dveh letnih koncertih in drugih nastopih pričajo, da se je prek sedemdesetčlanska Planika približevala gornjemu razredu slovenskih mešanih zborov. Žal je nerazumljiva politična odločitev takratnih (1953) oblastnikov ta razvoj pretrgala; Mešani pevski zbor Planika so .enostavno ukinili (prepovedali in razpustili)!
Spomin na ta zbor so ohranjali številni zakonski pari, ki so začeli plesti ljubezenske vezi pri pevskih vajah. Miniti je moralo dvajset let, da so uspele nekatere pevke iz razpuščene Planike ustanoviti Ženski pevski zbor DKPD Solidarnost. Ta zbor se je s kvalitetnimi nastopi pod vodstvom Viktorja Mihelčiča kmalu uvrstil med najboljše ženske pevske zbore v Sloveniji. O tem pričajo ugodne kritike in arhivski posnetki RTV Ljubljana. Iz vrst tega zbora je odšla v svet narodnozabavne
glasbe Jožica Kališnik in pri ansamblu Avsenik uspešno nasledila Emo Prodnik.
Viktor Mihelčič je bil s skladbami, dirigiranjem in s svojimi zbori med protagonisti pevskih taborov v Šlent-vidu pri Stični. Geslo tega tabora (»Pojo naj ljudje!«) udejanja starosta slovenskih pevovodij že sedemdeset let. Začelo se je v osnovni šoli v Metliki, ko je učitelj Mirko Kregelj prepustil učencu Viktorju razred, ki je pod njegovim vodstvom ubrano prepeval!
V času med obema svetovnima vojnama in še nekaj let po osvoboditvi so bile zelo priljubljene različne spevoigre. Zlasti sta bili odmevni predstavitvi Mežnarjeve Liz'ke in Miklove Zale, kjer je Viktor Mihelčič pripravil solistične in zborovske pevske točke. Z režiserjem Hubertom Bergantom st. sta morala obvladovati množico (90-100) nastopajočih igralcev in pevcev vseh starosti. V manjšem ansamblu, ki jc spremljal glasbene točke, je bil Viktor Mihelčič dirigent in pianist hkrati. Še vedno je ohranjen spomin na odlične kreacije takratnih »zvezd« na kamniškem odru. Pcpca Mihclič, Johanca Bergant, Janez Škrjanec, Štefan Repanšek in mnogi drugi so prinesli prijetno osvežitev v času, ko so prevladovali sovjetski filmi in socrealistične agitke. Iz Miklove Zale jc odšel na šolanje in kasneje na operne deske doma in po svetu odlični tenorist Jernej Plahuta. Le-ta je začel svojo pevsko šolo v pevski družini na Brišah, jo nadaljeval pri neveljskem organistu Francetu Humar-ju-Cvcku, v Liri pri Cirilu Vrcinšaku in še v glasbeno-seenski šoli Viktorja Mihelčiča.
Viktor Mihelčič - skladatelj
Čas in glasbeni kritiki so že ovrednotili skladateljski opus Viktorja Mihelčiča. Mnogo pove dejstvo, da so Mihelčičeve lastne skladbe in priredbe postale del železnega repertoarja slovenskih pevskih zborov.
O Viktorju Mihelčiču, skladatelju sakralne glasbe, jc glasbeni zgodovinar Stanko Trobina v knjigi Slovenski cerkveni skladatelji (Založba Obzorja, Maribor, 1972) zapisal naslednje:
Prof. Viktor Mihelčič je objavil več skladb za cerkev:
- Marijine pesmi (Ljubljana 1938),
- 6 Marijinih za mešani zbor; Slava sveti hostiji, 5 obhajilnih za mešani zbor (Ljubljana 1939),
- Missa Immaculala za orgle in mešani zbor (Ljubljana 1939; odlična mašil, ki jo odlikuje živahen slog, lepa samostojna orgelska spremljava in dober zborovski slog),
- 4 postne za mešani zbor in orgle (Ljubljana 1940 in druge skladbe).
Mihelčič ima v svojih skladbah smisel za lepo obliko, trden izraz, in dobro modulacijo. (Konec citata.)
Tako je zapisano v strokovni knjigi, ki je izšla leta 1972! Po tem času je Viktor napisal še več cerkvenih skladb, mnoge niso bile objavljene in jih poznajo le redki ljubitelji te glasbe. Grenka je ugotovitev, da Viktor Mihelčič dolga desetletja ni smel v cerkvi igrati na orgle, ki so bile njegov najljubši instrument, njegove korenine. Vsemu (emu navkljub pa so njegove pesmi prepevali po korih slovenskih cerkva in eno najlepših pesmi Viktorja Mihelčiča so stranjski cerkveni pevci pod vodstvom Franceta Gačnika posneli za Radio Vatikan; ta pesem (»O Gospa, o Mati moja...« za bariton solo, mešani zbor in orgle) je postala onkraj meje prava »uspešnica«.
Za otroške in mladinske pevske zbore je Viktor Mihelčič napisal več kot sedemdeset skladb; izhajale so
v zbirkah Polžev rod, Ringaraja, v mladinski glasbeni reviji Grlica in drugod. Precej pesmi je Viktor Mihelčič uglasbil po naročilu Radia oziroma RTV Ljubljana, ki ima v svojem arhivu precej njegovih pesmi.
Prek petdeset skladb je Viktor Mihelčič uglasbil za odrasle moške, ženske in mešane zbore. Pomembno mesto imajo tudi uglasbilve in priredbe partizanskih pesmi. Najbolj znana, »Domovina naša je svobodna«, na besedilo Franceta Kosmača, jc bila takoj ob nastanku (spomladi leta 1945) nagrajena; nekaj desetletij kasneje je ta pesem prišla v najožji izbor za slovensko himno.
Precej pesmi s klavirsko spremljavo je Viktor Mihelčič posvetil mladim in starini solistom; med njimi ima posebno mesto samospev, uglasbitev Prešernovega soneta »O, Vrba«. Spremljavo tega samospeva za simfonični orkester in kasneje za godalni orkester je priredil Tomaž Habe. Najbolj intimno pa zazveni Prešernova hvalnica Vrbi ob nežni spremljavi citer v priredbi Tomaža Plahutnika; s solzami v očeh so ji prisluhnili slovenski izseljenci povsod po svetu.
Za svoje delo je Viktor Mihelčič dobil mnogo hvaležnosti in ljubezni svojih učencev in pevcev, navdušeno ploskanje poslušalcev in pri njem doma, v vitrini, so številna priznanja in odlikovanja. Naj nekatera posebej omenimo:
- Medalja za hrabrost
- Red zaslug za narod 3. stopnje (1951)
- dve nagradi sklada Toma Brejca (1966, 1984)
- Srebrna plaketa Občine Kamnik (1973)
- najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije: Gallusova plaketa (1991)
Raztresene sem ude zbral. Ne vseh - a kdor pogleda te, spozna mu glavo in srce! (Simon Gregorčič)
Z verzi goriškega slavčka želim povedati, da sem s strahom in spoštovanjem začel zbirati gradivo o življenju in delu svojega učitelja, pevovodje in vzornika. Nazadnje se je vse srečno končalo; »pomagali« so mi naslednji avtorji s svojimi deli:
- Stanko Trobina: Slovenski cerkveni glasbeniki (Maribor, 1972)
- Cvetko Budkovič: 75 let Viktorja Mihelčiča (Naši zbori, 1988)
- Tone Ftičar: Gradivo za koncert ob 80-lelnici Viktorja Mihelčiča (Kamnik, 1993)
- Jožica Vidie: Glasbena družina Mihelčič (Diplomska naloga, 1990)
- Koncertni listi, članki, brošure ipd.
Predlog za podelitev naziva »častni občan občine Kamnik« zaslužnemu glasbeniku Viktorju Mihelčiču jc bft sprejet in članom občinskega sveta smo za to odločitev, livaležni vsi tisti, ki smo svojemu učitelju in pevo-vodji dolžni za lepe trenutke ob glasbi in slovenski pesmi!
Prebiram pesmi Otona Zupančiča in iz njih mi poje tista Bela krajina, ki je Kamniku podarila Viktorja Mihelčiča. Ne vem, kako je »izmeril daljo in nebeško stran«, preden se je ustavil pod vencem kamniških planin? Najbrž se ni spraševal:
Če sem kremen, se raziskrim,
če jeklo, bom pel,
če steklo - naj se zdrobim.
Viktor Mihelčič se ni zdrobil, raziskril se je in zapel kot bron! In bron zvoni, zveni in poje - poje nam in bodočim rodovom!
JANEZ MAJCENOVIČ
Viktor Mihelčič med pogovorom
mnikje šel ponosno v spremstvu nemške straže. S seboj je smel vzeti le odejo. Zaprli so ga skupaj z znanimi Kamničani. Bilo jih je okrog 40. Po nekaj dneh so jih odpeljali v Begunje. Tu se je srečal z Jožetom Vilfanom. Po mesecu dni je bil odpeljan v St. Vid nad [jubljano in zatem izgnan v Sme-derevsko Palanko. Tja so jih odpeljali kakih 400. Prebivalci so jih toplo sprejeli. Tuje bil 6 mesecev. Zvedel je, da ga iščejo Nemci in daje bil na seznamu talcev. Pobegnil je v Beograd in se s pomočjo Rdečega krila vrnil v Metliko. Italijani so ga takoj aretirali, a so ga kasneje na intervencijo župana in očeta izpustili. Domaje ostal do razpada Italije leta 1943, potem pa je odšel v partizane. Bil je v 15. brigadi in prvi bojni krst je doživel v Ozalju. V brigadi je takoj našel stik z glasbo. V četi je organiziral pevce, sodeloval je na mitingih in zatem sodeloval pri ustanovitvi brigadnega pevskega zbora. Maja 1944 je bila ustanovljena godba Glavnega štaba v Črnomlju, kjer je ostal do konca vojne. Tja je bil poklican po nalogu Bojana Adamiča. V tem času je napisal več partizanskih pesmi, med njimi je uglasbil pesem »Domovina naša je svobodna«. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju pevskega zbora. V tem času je imel veliko javnih nastopov in zelo rad se spominja obdobja osvobodilne vojne.
Časa med vojno, zlasti pa njegovega sodelovanja v NOB, ne bo nikoli pozabil. Na njegovo željo dobesedno in v celoti objavljamo njegov pisni del:
. »Ob kapitulaciji Italije sem se pridružil narodno osvobodilnemu boju predvsem iz patriotskih nagibov kljub mojemu svetovnemu nazoru, kije razviden iz dosedaj opisanega.
Kot glasbenik sem imel široko področje dela kot zborovodja, svoje skladateljska znanje sem s pridom uporabil ludi v teh težkih razmerah. Po osmih mesecih v brigadi sem postal član godbe Glavnega štaba Slovenije. Med uglasbitva-mi partizanskih pesmi je najbolj znana pesem Franceta Kosmača »Domovina naša je svobodna«, ki je bila izbrana na natečaju v Črnomlju in bila tam tudi izvajana prvič na slavnostni akademiji 15. marca 1945 v času bližajoče se svobode«, nadaljevalec na S..strani
Se enkrat bi šel po isti poti!
t
S častnim občanom občine Kamnik Viktorjem Mihelči-čem smo imeli v teh dneh priložnost za pogovor. Razgovor z njim je bil pravi užitek. Kljub njegovim 84 letom je še vedno izredno dinamičen in vitalen. Skoraj vsak dan ga srečujemo v mestu, prisoten pa je tudi na šlevilnih kulturnih prireditvah. Dogodkov iz svojega življenja se spominja, kot da bi se ti dogajali pred kratkim. S posebnim žarom nam je pripovedoval mnoge zanimivosti. Tokrat je želel govorili predvsem o svojem življenju, manj pa o svojem strokovnem in poklicnem delu. O tem so drugi že večkrat pisali. Iz pogovora pa kljub temu vseskozi diha njegov odnos in ljubezen do glasbe, zborovskega petja in vsega tistega, kar je pri tem doživljal.
Naš sogovornik je bil rojen 3. februarja 1913 v Metliki, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo.
Mihelčičevo življenje do začetka II. svetovne vojne.
Po osnovni šoli seje leta 1932 vpisal v orglarsko šolo v Celju. Službo je dobil v Sentrupertu v Savinjski dolini. Bil je organisl in občinski tajnik hkrati. Obvladali je moral tudi knjigovodstvo in se vsako leto pred komisijo ponovno potrjevati. To je bil zanj čas, ko si je pridobil veliko življenjskih izkušenj tudi zaradi tesnega sodelovanja s tamkajšnjim od-
vetnikom. Leta 1935je odšel na služenje vojaškega roka, odslužil pa je samo H mesecev. Dobil je mesec dni nagradnega dopusta, ker je na slovesnosti polka zapel pesem »Oj divna Dalmacijo«. Glasba ga je vedno bolj privlačila. Ze po petih mesecih je poslal arhivar vojaške godbe, kar ga je še bolj pritegovalo h glasbi. Sam je takrat igral na flavto. Po vrnitvi iz vojske je bil organist v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani na Viču. To muje omogočilo tudi vpis na študij kompozicije, izpopolnjeval pa se je ludi v zborovodslvu. Poudarja, da je to bil zanj velik skok v glasbeno življenje. Tu sta se večkrat srečala in ludi sodelovala z Radom Simonitijem, pri orgtah in pri dirigiranju. lx'ta 1938 se muje ponudila priložnost za zaposlitev v Kamniku. Delal je kol organist v šutenski cerkvi. Se nadalje je do leta 1941 študiral kompozicijo. V lem času je organiziral vrsto kulturnih dejavnosti, učil različne igre in drugo. Vsa leta pred vojno je bil klican na redne orožne vaje.
Obdobje med vojno
Vojno je dočakal na orožnih vajah v Ludbregu, kjer je bil mitraljezec. Po srečnem naključju ni prišel v vojno ujetništvo. Dobil je civilno obleko in prek Zagreba, kjer so bili ustaši, prišel v Metliko. Po krajšem času je odšel v Kamnik, kjer pa ga je gestapo že po enem tednu aretiral. Skozi Ka-
Pesmi Domovina naša je svobodna, kije bila v najožjem izboru za slovensko himno, je na letošnjem srečanju Soli-dark in Solidarcev prisluhnil tudi skladatelj te pesmi Viktor Mihelčič. Izvajalcem..- MoPZ Solidarnost je bilo to v posebno čast (Vera Mejač)
Kamniški Občan
LJUDJE IN DOGODKI
26. marca 1997
Uspešen zbor krajanov v Šmartnem
Več kot 40 krajanov KS Šmartno se je v nedeljo, 9. marca, udeležilo napovedanega zbora. Program dela zbora je bil zelo pester, zanimiv in pomemben za ta predel kamniške občine. Da je temu tako, priča tudi močna udeležba predstavnikov občine. Poleg župana g. Toneta Smolnikarja sta bila tu še Bojan Mlakar, odgovoren za okolje in prostor, ter Ivo Pristov-nik, tajnik v uradu župana.
Na zboru je poleg obravnave in sprejemanja zaključnega računa za leto 1996 tekla beseda o predlogu plana za leto 1997.
V letu 1996 je KS Šmartno imela 6,2 milijona SIT dohodkov in 5,3 milijona izdatkov. V celoti so uspeli realizirati naloge, ki so jih načrtovali, na nekaterih področjih pa celo preseči. Kljub taki ugotovitvi-pa so krajani postavljali prcdspdniku KS Tonetu Rajsarju vrsto vprašanj.
Zelo živahna razprava se je razvila o predlogu plana za leto 1997. Po tem predlogu naj bi v KS Šmartno imeli kar 53 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov. Glede na tak visok obseg sredstev je v program vključenh več del, ki ne sodijo v okvir sredstev KS,
na kar je posebej opozoril župan Tone Smolnikar. V tem proračunu je izkazan del sredstev kot dolg za čistilno napravo pri novi osnovni šoli in tudi del sredstev, namenjen za kanalizacijo, o čemer je govoril Bojan Mlakar. Po njegovem mnenju naj KS načrtuje letni plan za 1997 le za tista dela, ki jih sama financira iz sredstev KS. Zelo zanimiva je bila razprava o izgradnji kanalizacije in čistilne naprave. Različna so bila mnenja o smotrnosti lastne čistilne naprave in o priključku kanalizacije na obstoječe omrežje v Kamniku. Po besedah župana je potrebno razmisliti o gospodarnosti naložbe in o tem izdelat/ potrebno študijo in se na podlagi najugodnejše možnosti odločati.
V razpravi so bili obravnavani različni predlogi o izgradnji otroškega vrtca, zlasti so nekateri pri-stotrli imeli pomisleke o otroškem vrtcu v prostorih osnovne šole v Lokah. Po zelo intenzivni razpravi jc zbor krajanov sprejel letni program dela za 1997 in tudi potrdil zaključni račun za preteklo leto.
Telefonija pomeni v KS Šmartno poseben problem. Na številna
Delo zbora, v katerem so poleg krajanov sodelovali tudi predstavniki Občine Kamnik
vprašanja je odgovarjal župan Tone Smolnikar. Po njegovih besedah se je rešitev nekoliko zavlekla zaradi gradbenega dovoljenja in tudi zaradi premajhnega števila prijavljenih prosilcev. Ocena je bila, da bo novih naročnikov 400, dejansko pa se jih je prijavilo le 210. S Telekomom je dosežen dogovor, da bo I. faza končana do 30. 6., II. faza pa do 30. 9. Po županovem zagotovilu bodo telefoni v KS Šmartno zvonili že pred koncem tega leta, seveda ob finančni soudeležbi krajanov - naročnikov.
Na dnevnem redu jc bilo tudi vprašanje lastništva in uporabe prostorov stare osnovne šole. To vprašanje krajane zelo zanima. Po mnenju sodelujočih krajanov bi stara osnovna šola morala biti prenesena v last KS, po mnenju občinskih predstavnikov pa je. to vprašanje potrebno reševati v okviru obstoječe zakonodaje in pravnih norm, o čemer je govoril Ivo Pristovnik.
Za prisotne krajane, ki so sodelovali na tem zboru, jc bila zelo zanimiva razprava o delu gradbenih odborov in društev v KS Šmartno. Posredovano je bilo poročilo o delu gasilskega društva. Rdečega križa, pokopališkega odbora, poravnalnega sveta, športnega društva, kulturnega društva, gradbenega odbora za izgradnjo ceste na Ravne in vodovodnega odbora. Pri nekaterih poročilih so krajani postavljali konkretna vprašanja in dajali predloge za njihovo reševanje, sprejeli so ceno pokopaliških uslug in tudi sicer tehtno razpravljali brez žolčnosti in zajedljivosti. Med ostalim so na zboru govorili o manjkajočih hi-drantih, pluženju cest in drugih vprašanjih, s katerimi sc krajani vsakodnevno srečujejo.
Zbor krajanov je zelo uspešno vodil član sveta KS g. Modrijan in tudi odgovarjal na mnoga vprašanja. Razprave na zboru so trajale dobri dve uri.
STANE SIMŠIČ
Vrnitev v Kamnik v povojnem obdobju
Novembra leta 1945je bil odpuščen iz vojske. Vrnil seje v Kamnik. Na nižji gimnaziji in kasneje v osnovni šoli je delal kol učitelj glasbe. Zelo prizadevno je sodeloval v kulturnem življenju Kamnika. V tem času je poleg redne zaposlitve vodil še vrsto pevskih zborov, med njimi: moški in ženski pevski zbor Solidarnosti, Tuhinjski zbor, zbor Titana in druge.
Vsa leta je z veseljem delal na področju kulture in z zadovoljstvom gleda na 50-letno aktivno pot. Poklicu se je posvetil z odprtim srcem in radostjo. V veliko pomoč muje bila tudi življenjska sopotnica - žena Zdenka, sicer po poklicu prof. geografije. Umrla je leta 1981. Z glasbo sta prežeta tudi oba njegova otroka, sin Matjaž in hčerka Alenka, tako nagnjenje pa kažeta oba vnuka in vnukinja. V glasbenem življenju je sodelovalo že več kot 10 njegovih sorodnikov. Glasbo imajo prirojeno.
Ustvarjalnost na glasbenem področju našega sogovornika je tako bogata in plodna, da tega ni mogoče na kratko opisati. Nam, Kamničanom, in tudi širokemu krogu ljubiteljev zborovske glasbe je znan kot izreden človek, umetnik in humanist. Nikoli ni okleval in pomišljal, kaj je njegova dolžnost. Vedno seje znal pravilno odločati. Tudi na vprašanje, kaj bi storil danes, če bi imel še enkrat možnost začeti, je brez omahovanja odgovoril, da bi šel po isti poti, ki jo jeze prehodil. Zelo radi mu verjamemo, da je to res.
Za njegovo bogato življenjsko pot, za dosežene uspehe je prejel številna priznanja, ki krasijo bivalne prostore in si jih z veseljem in ponosom ogleduje in tudi drugim jih rad pokaže, dasiravnoje po svojem značaju tih in skromen.
Občina Kamnik ni imela težkega dela, ko seje odločila za imenovanje Viktorja Mihelčiča za častnega občana občine Kamnik za zasluge na glasbenem področju. To najvišje občinsko priznanje bo prejel na slavnostni seji 27. marca 1997
Iskrene čestitke!
STANE SIMŠIČ
Razveseljivi jezik glasbe
Glasbena šola Kamnik se v marcu udeležuje na državnih tekmovanjih v Ljubljani. Prvi predstavitveni nastop učencev in korepetitorja prof. Marije Hol-car smo poslušali v petek, 14. marca, v dvorani razstavišča Veronika v skrbno izdelani organizaciji gospoda T. FUčarja in na pobudo g. ravnatelja J. Krta.
Instrumenti, tako violine in violončela, klarineti (kvartet) in kitara, so zastopani na danih marčnih tekmovanjih v različnih kategorijah glede na starost posameznih učencev.
Mentorji, ki glasbeno dosledno vodijo priprave, so učitelji prof. Janez za violino, prof. Darka Skalarjeva za violončelo, prof. Konrad Rijavec za klarinet in kitarist g. Marko Fujan. Vsem lahko zaželimo še veliko uspehov. Zelo lepo in skrbno je
izdelana tudi spremljava na klavirju, prof. Marije flolcarje-ve.
Nastop je pokazal, da učenci Matejka Klobčar in Ajda Kralj, obe violinistki, Lea Logar in Mira Tonin, violonče-listki, kvartet klarinetistov Jaka Burger, Sinan Mihelčič, Samo Resnik, Jure Podgornik in Samo Kališnik, kitarist, zelo lepo napredujejo in jim zato prisrčno čestitamo.
Naj omenim tudi priprave klavirskih oddelkov in razredov za harmoniko na tekmovanja v aprilu.
Veseli smo, da pomladni dih mladih ustvarjalcev tako prijetno veje po naši glasbeni šoli in prisjKva h kulturi bodočih generacij.
prof. Aleš Studen
Pogovor ob občinskem prazniku z županom Tonetom Smolnikarjem
STROKOVNI PREDLOGI NA PRVEM MESTU
Kakšno je vaše voščilo oh občinskem prazniku'/
Zadovoljen sem, da smo se lani dogovorili za nov datum občinskega praznika. Biti brez obeležja ni modro. Gre predvsem za nek prelomni trenutek, ko nekomu za njegove dosežke lahko rečemo hvala in mu izrečemo neko priznanje, ki mu pripada. Če je to dovolj za dolgoletne napore, je drugo vprašanje.
Ob tej priložnosti lahko tudi rečem, da rezultati našega dela niso izostali - ob vseh težavah, ki jih je prinesla lokalna samouprava. To je tudi zato, ker župan in občinski svet nista na različnih bregovih, pač pa skupaj sodelujeta. To se bo odrazilo tudi v slovesnosti ob občinskem prazniku.
V čem vi vidite namen tega praznika in podelitve priznanj? Glede na to, da vrsto let nismo praznovali, smo se lansko leto poenotili. Ne . mp zagovar/am množičnega
podeljevanja priznanj, vendar pa je v Kamniku še nekaj zaslužnih ljudi, ki bi jih lahko prejeli še letos. Tako mislim zato, ker se ne bi smela ponoviti zadeva s pokojnim dr. Albertom Čebuljem. Glede na zaostanek je bilo izpuščenih kar nekaj ljudi, ki bi jih lahko uvrstili v končni izbor.
Kateri so največji problemi, s katerimi se ukvarja naša občina?
Na to je težko odgovoriti, ker gre za sklop področij. Eno od teh je gotovo promet. Med nami, DARS-om in Ministrstvom za promet in zveze potekajo intenzivni pogovori. Na gradbiščih se še ne dela, ker mora državni zbor sprejeti še program izgradnje avtocest za leto 1997, prav tako zakon o zbiranju bencinskega tolarja od leta 1999 naprej. S tem bi si odprli možnost pridobitve mednarodnih posojil. Upam, da bo to šlo skozi parlamentarne razprave. Potem moramo hitro urediti prometne razmere, da bo promet skozi Tuhinjsko dolino in Moste varen. Prostorski dokumenti se že izdelujejo, pojavljajo pa se težave v zvezi z lastništvom, zlasti v Mostah. Tuje zaradi nerazumevanja nekaterih krajanov vprašljivo krožno križišče. Nekateri ne razumejo, da krožno križišče omogoča boljšo pre-ločnost prometa, kar je tudi ekološko boljše, saj se promet ne ustavlja. Če bo denar, bodo stekla tudi dela na obvoznici v Motniku. 10 kilometrov tuhinjske ■ceste pa je že preplastene.
Drug problem je v lem, da država centralizira vsa sredstva, poleg tega pa tudi državni proračun še ni sprejet. Omejeni smo na vseh področjih: ni rednih prilivov, poleg tega pa nas bremenijo še zapadle obvezno-
sti iz lanskega leta - 50 milijonov STT za OŠ Šmartno, 24 milijonov za čistilno napravo, ki ni bila načrtovana, 70 milijonov za gradnjo novega vrtca, zraven pa še dolg za nabavo opreme. Zaradi centraliziranega proračuna je 80% sredstev že direktno umerjenih, naš proračun je torej le posrednik. Torej o razvojnem proračunu ne moremo govoriti. Država ne pokriva niti standardnih programov, zato na nadstandardne ne moremo niti misliti. Iz krajevnih skupnostih prihaja desetkrat več želja, kot je resničnih zmožnosti. Poleg tega smo morali narediti rez tudi na drugih segmentih - pri družbenih dejavnostih in na področju komunale. Vendar bomo skušali s proračunom izvesti vsaj najnujnejše »gasilske akcije«. Možnosti za nove investicije pa ni, čeprav je tudi teh potreb veliko. Npr. vodovod Iverje, kije star že 18 let in če se pokvari, bo cel Kamnik brez vode.
Vam je oh vseh teh težavah kdaj žal, da ste župan?
Ne To je bil zame velik izziv. To leto in tričetrt naslednjega, torej do naslednjih volitev, nameravam pošteno izpeljali. Lahko bom rekel, da smo nekaj premaknili, zato bom hodil z dvignjeno glavo. Včasih me molijo govorice, da je vsega kriva občina. Včasih se tudi sprašujem, če strokovne podlage niso tiste, ki bi prevladale nad politiko in »politikantstvom«. Vem, da je županstvo tudi politika, vendar pa morajo hiti na prvem mestu strokovni predlogi, ki hi jih morala analizirali tudi politika. Če bi jih prevečkrat spregledali, ne bi bilo dobro.
Vendarle pa se tudi kaj premika na bolje?
Tu naj omenim tuhinjsko telefonijo. Že jeseni bodo tam zvonili telefoni, čeprav je bilo to planirano za leto 2000. Zaključujejo se tudi dela na kanalizaciji v Podgorju, potekajo pa dela na šmarski kanalizaciji. Objavljeni so že razpisi za izdelavo projektov za prenovo kulturnega doma. Streha je bila obnovljena že v decembru. Že v tem proračunu je namenjen denar za precej gradbenih del. S sredstvi iz naslednjega proračuna pa bo treba usposobiti veliko dvorano. Ka-mničani potrebujejo kulturni dom, zato mojega naslednika čaka še naslednja faza.
Glede na to, da ste v pogostih stikih z drugimi župani, lahko primerjate našo in druge občine.
V stiku z drugimi župani sem dobil občutek, da nas visoko cenijo, prav tako tudi na republiškem nivoju, med županom in občinskim svetom je sozvočje, zato je delovanje lahko uspešno. Občina stoji na trdnih pravnih temeljih, čeprav nekaj odlokov še manjka. Odmevi od drugod pa so pozitivni.
Še beseda ali dve o nagrajencih.
Letos so nagrajenci zagotovo ljudje, ki si zaslužijo to priznanje. Čast mi bo stisnili roko še posebej gospodu Mihelčiču, ki me je učil glasbo v osnovni šoli. Gospod Mihelčič je velik človek in velik glasbenik.
BREDA PODBREŽNIK
Začetek proračunske razprave, spremembe občinskih taks...
Nadaljevanje s 1. strani
V tem času pa se je občina morala zadožiti tudi za približno 35,7 milijonov SIT. Sestavni del osnutka odloka o zaključnem računu občine Kamnik so tudi zaključni računi rezervnega sklada, stanovanjskega sklada, sklada stavbnih zemljišč in upravnega organa občine Kamnik. Zato bo občinski svet pred obravnavo osnutka letošnjega občinskega proračuna obravnaval osnutek finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč za leto 1997 in osnutek programa dela tega sklada za leto 1997.
Osnutek odloka o občinskem proračunu za leto 1997, ki bo gotovo pritegnil največ pozor-
Ob obletnici Njegovega vstajenja želimo vsem občanom lepo praznovanje Velike noči !
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Občinski odbor Kamnik
Čestitamo Vam tudi za občinski praznik
nosti svetnikov, predvideva za 2158 milijonov SIT prihodkov, v kar so všteti tudi prihodki stanovanjskega sklada in sklada stavbnih zemljišč.
Upoštevajoč razprave in pobude svetnikov (o tovrstni pobudi svetnikov LDS ste lahko brali v prejšnji številki), je župan predložil svetnikom v obravnavo predlog za spremembo odloka o komunalnih taksah. Po tem predlogu naj bi sedanjo z odlokom določeno višino točke (7 SIT) lahko občinski svet spreminjal s sklepom. Za zavezance oz. lastnike reklamnih tabel pa bo bolj zanimiva sprememba, po kateri naj sc število točk za reklamne napise velikosti do pol m2 znižalo od sedanjih 1500 na 1000 točk za enostranske napise in od 3000 na 2000 točk za obojestranske napise. Po novem pa bodo table od pol m2 do 2,5 m2 za enostranski napis namesto s 4000 točkami ovrednotene s 3000 točkami, z obojestranskim napisom pa s 6000 točkami (doslej 8000 točk). Z navedenima spremembama sc bo vrednost komunalnih taks za taksne zavezance v primerjavi z lanskim letom znižala za 29%, zaradi enake vrednosti točke kot v letu 1997 pa še za približno 9%.
Občinski svet bo obravnaval tudi osnutka sprememb občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta, ki jih jc pripravila komisija za statut in poslov-
nik. Kot smo že poročali, gre z uskladitev vsebine občinske^ grba z legendo o Veroniki in ?\ uskladitev statuta in poslovnik, z odlokom o delovnih telesi' občinskega svela. Ker občin doslej ni imela odloka, na poeti lagi katerega bi za opravljanj upravne storitve zaračunavaj občinsko takso, pač*pa so zari1 čunavali republiško upravno t; kso, je župan predlagal občil skemu svetu sprejem odloka občinskih upravnih taksah.
Svetniki bodo na tokratni scf odločali o dveh premoženjski' zadevah, ki zadevajo občim Odločiti sc bodo morali o pret' logu, da naj bi občina proda svoj solastniški delež na objel' tu Glavni trg 23 (poleg občinsk stavbe), ker je med solastnil težko doseči sporazumno prt vično razdelitev objekta. V dri gem primeru pa je župan preij lagal sprejem sklepa o zamenja' poslovnih prostorov - Bife in trg« vina Zaprice na Ljubljanski 3 i, ki so last občine, za skladišču poslovni objekt Kočne na Tomš, čevi 6, kjer naj bi občina po vi' ljavnem ureditvenem načrt uredila dodatne parkirne pov šine.
Na koncu te seje bodo sve> niki pretresli še poročilo o ur« sničevanju sklepov občinskeg1 sveta in verjetno spet natres' županu in občinski upravi nov pobude in vprašanja.
F. £'
5
26.
marca
1997
IZ DELA DRUŠTEV
Kamniški občan
Uspehi in težave Rdečega križa
O delu in težavah Rdečega križa Kamnik naše bralce sprotno seznanjamo. Nekoliko manj pa je znano, da je območna organizacija RK Kamnik v zadnjem obdobju vse bolj v zagati, saj skoraj ne more več nuditi najbolj potrebnim nujne pomoči, zlasti v živilih in drugih nujnih potrebščinah.
Tem in drugim vprašanjem je bila namenjena tudi zadnja februarska seja vodstva RK. Pregled dela nazorno kaže, da so bili napori članov RK in vodstva osredotočeni tudi na druga področja, ki so povezana s humanitarnimi aktivnostmi. Med najpomembnejša delovna področja sodijo:
Krvodajalstvo. V letu 1996 je darovalo kri 1276 občanov, ki so se s tem marsikomu omogočili hitrejšo ozdravitev ali mu celo rešili življenje. Ta prednostna nalaga je zahtevala veliko organizacijskih in drugih priprav, sicer ne bi bilo mogoče pridobiti tako velikega števila krvodajalcev.
Programi društvene vzgoje prve medicinske pomoči. Pripravljenih je bilo 21 predavanj (10-urnih) iz prve pomoči za kandidate voznikov motornih vozil in preizkusov znanja. Organiziranih je bilo več 20-urnih predavanj v Srednji šoli Rudolfa Maistra in 175 udeležencev je tudi uspešno opravilo izpit. V celem letu 1996 je preizkus znanja opravilo 587 kandidatov. Realiziranih je bilo 6 dopolnilnih tečajev za 16 ekip prve pomoči za ekipo, ki je sodelovala na evropskem tekmovanju. Dosegla je dobro 11. mesto.
Nega bolnika - organizirana so bila predavanja v Smartnem in v Tuhinju.
Letovanje otrok. V mladinskem zdravilišču Debeli rtič in v Savudriji je letovalo skoraj 200 otrok. Tam so 10 dni nabirali zdravje in krepili telo. Organi* zacija in koordinacija dela je bila zaupana RK.
Pomoč revnim in začasnim beguncem je bila dana v različnih oblikah. Ne samo begunci, ampak tudi vedno več občanov išče mesečno pomoč, da bi lahko preživeli. Mesečno tako pomoč pričakuje 40 do 60 družin oziroma več kot 150 prebivalcev. Število prosilcev narašča, materialne možnosti pa usihajo. Nekoliko ugodnejši položaj je v oskrbi z oblačili. Med letom so prosilci prejeli znatne količine živi! in drugega. To pomoč so prispevali organi RK, v precejšnji meri pa tudi krajani.
Veliko slabša je perspektiva za leto 1997. Skoraj vsa materialna pomoč, ki naj bi jo razdeljevali upravičencem, se zmanjšuje. Tudi sredstva iz občinskega proračuna se zmanjšujejo. Leta 1995 je bilo teh sredstev 1.4 milijona, v letu 1996 pa le še 1 milijon. Akcija »Marsovčkov« ali »nabiralnikov« v trgovinah je dobro uspevala, toda tudi tako zbrana »•sredstva se tudi zmanjšujejo. V letu 1995 je bilo zbranih 284.500 SIT, leta 1996 pa 172.500 SIT.
Vodstvo RK Kamnik razmišlja o oblikah in načinih zbiranja potrebne pomoči. O rezultatih te akcije bomo naše bralce sprotno obveščali in jih povabili, da se tvorno vključijo v akcijo tudi sami. Le široko podprta akcija zbiranja materialne in finančne pomoči lahko pomaga naraščajočemu številu prosilcev. STANE SIMŠIČ
Srečanje z rejenci in rejniškimi družinami
Zlato in biseroporočenci In občni zbor
Na zadnjo zimsko nedeljo, 16. marca., • vodstvo DU Komenda povabilo svoje lune na redni letni občni zbor. Vendar ta edelja ni bila zimska, pač pa je dajala bčutek prihajajoče pomladi, tudi zara-i prijetnih pomladnih Šopkov iz spomla-anske rese in zvončkov.
Pomlad in ljubezen pa sta si tako bli-u. Kot v dokaz za to so bili na občni zbor ovabljeni Se trije pari zlatoporočencev in ar, kije že slavil biserno poroko. Žal sta
m slavnostno mizo, k predsedniku DUKo-lenda g. Jožetu Kernu, sedla le zlatopo-
' Menca IVANKA in JOŽE HACIN iz Mla-
re. KATARINA in IVAN LAP iz Nasovč in UMI in KONRAD VIDIC iz Gore se za-
Udi slabšega zdravja niso mogli udeležiti
tega prijetnega srečanja. Zato so jih obiskali predstavniki društva upokojencev z najboljšimi željami in darilom.
Tudi biseroporočenca MINKA in FRANC PREZEU s Križa sta pričakala predstavnike DU Komenda na svojem prijetnem domu na Križu. Prijeten je bil klepet z zgovornim g. Grancem, kije obujal spomine, kako je vasoval pri svoji Minki pred 60 leti. Trdo in trdno ter srečno je njuno skupno življenje, Skoda le, da zdravje pri obeh ni taksno, kot si ga želita. Želimo jima, da ju skupna sreča spremlja Se veliko, veliko let.
Predlagani delovni predsednik tokratnega občnega zbora DU Komenda g. Anton Ogorevc je napovedal obširni dnevni red.
,Uatoporočencema Ivanki in Jožetu Načinu iz Mlake pri Komendi je pred
,edmk DU Komenda Jote Kern podaril Šopek in priložnostno listino o nju-& zlati poroki.
•t Foto: S. SimSič
LONČARSKO PODJETJE KOMENDA
UVOZ IZ KITAJSKE
Cvetlični lonci iz šamotirane gline raznih oblik in dimenzij do 90 cm premera in višine do 60 cm. Litoželezne posode raznih oblik za dolgoletno uporabo. Možnost pritrditve na podlago z vijaki.
VSE POSODE SO ODPORNE PROTI ZMRZALI! PROIZVODNJA
Cvetlična korita dolžine 40 in 50 cm. Ikebane, lonci, ročno izdelane posode in lonci (tudi po naročilu). Širok program tradicionalnih slovenskih lončarskih izdelkov za uporabo v gospodinjstvu.
MLAKA 4, 1218 KOMENDA - TEL/FAX: 061/841014
GINEKOLOŠKA
dr. Helena Istenič
Fužine 10, K
CENJENE PACIENTKE OBVEŠČAM, DA OD 1.1. DELAMO PO SPREMENJENEM URNIKU
DELOVNI ČAS PO POGODBI Z ZZZS:
PON. TOR. SRE.
12.30 - 19.00 7.30 - 14.00 7.30 - 14.00
ČET. PET.
13.00
7.30
19.30 14.00
URNIK ZA SAMOPLACNIŠKE STORITVE:
PON. 1VR.
12.00- 12.30 6.30-7.30
ČET. PET.
12.00- 13.00 6.30-7.30
1997
m r
00
=?
Slišali smo, da je bilo v DU Komenda konec leta /996 včlanjenih 579 upokojencev, 388 jih je včlanjenih v vzajemno pomoč. Zal ugotavljajo, da naravne zakonitosti ne prizanašajo njihovim članom, saj so jih kar 19 pospremili na njihovo zadnjo pot. Skrbno obiskujejo tudi bolne, starejše člane in ob njihovih okroglih jubilejih.
Poročilo blagajnika je bilo natančno. Z denarjam dobro gospodarijo, saj so imeli na koncu leta, ob poplačilu vseh stroškov, Se za 869.000 SIT pozitivnega stanja. Poslovanje je 12. 03. 1997. pregledal tudi nadzorni odbor in ugotovil, da je bilo izvršeno vse v okviru zakonitosti in predpisov.
Pripravili so tudi delovni in finančni plan za letošnje leto, v katerem računajo ha 415.000 STTprihodkov, če bo pa kakšen tolar več stroškov, pa tudi ne bo problem pokriti, saj je ostala kar lepa »zaloga« tolarjev.
Po dnevnem redu je dobil besedo predsednik g. Jože Kern, kije na kratko preletel delo društva v minulem letu in ugotovil, da so razvili nov lep društveni prapor ob praznovanju 40-letnice društva. Med letom so obiskovali tudi člane, ki so prišli iz bolnišničnega zdravljenja. Ijmiso imeli /97 članov, starih nad 70 let in tem poslali čestitko ob njihovem rojstnem dnevu. Gospodarjenje društva je bilo dobro, kakor tudi sodelovanje s sosednjimi društvi upokojencev in s krajevno skupnostjo. Bili so na srečanju upokojencev Gorenjske, na srečanje v Planico je odpeljal pobi avtobus, organizirali so pet pohodov, tudi martinovanje je uspelo, uspešni so tudi kolesarji in kar 18 upokojencev iz društva je lani prejelo značko športnik-upokojenec. Vsi so prejeli tudi program aktivnosti društva za pohode, ptaninarjenje, kolesarjenje, izlete piknik pri lovski koči...
Nekaj vzpodbudnih besed je podal tudi predsednik KS Komenda g. Drolc in ugotovil, da je škoda, da nista prisotna še predsednika KS Moste in Križ. Prizadeval si bo, da bi delo vseh treh KS čimbolj povezali v upanju, da ne bo preveč razhajanj, saj imajo veliko skupnih nalog.
Prisotni so soglasno podprli kandidaturo g. Staneta Simšiča, iz DU Kamnik, za člana UO ZDUS.
G. Stane Simšič se je zahvalil za njihovo podporo in Se sporočil, da prinaša pozdrave iz DU Kamnik in iz ZDUS. DU Komenda je prinesel pozdrave ludi predsednik sosednjega DU Bukovica-Sinkov turn in zaželel, da bi se dobro sosedstvo nadaljevalo ludi v prihodnje.
V DU Komenda Je nastalo nekaj kadrovskih sprememb in sicer je iz Nadzornega odbora odstopila ga. Slavka Lap, nadomestil pa naj bi jo g. Anton Perne. Tudi v UO je zaradi odstopa gospe Zinke Kern in g. Jožeta Kerna predlagana dopolnitev z g. Markom Uraničem s Klanca in g. Dominikom Žagarjem iz Komende. Člani občnega zbora so predlagane spremembe potrdili s tem, da se konstituiranje izvede na prvi seji UO.
Za prizadevno delo v DU Komenda so prejeli DRUŠTVENO PRIZNANJE: ga. Frančiška Vidmar, ga. Julka Leveč, g. Peter Ocepek in g. Anton Ogorevc.
Pred začetkom zabavnega dela je g. Jože Kern ob minulem 8. marcu in bližnjem materinskem dnevu v imenu prisot-. nih moških, podelil članicam čudovit cvet orhideje, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
Mislim, da je prav, da se ob tej priložnosti zahvalimo g. JOŽETU KERNU za njegovo sedemletno ustvarjalno in plodno predsednikovanje društvu, saj je DU Komenda v tem njegovem predsednikovanju doseglo viden napredek. Želimo mu še naprej obilo zdravja, novemu vodstvu pa veliko uspehov pri delu.
MARINKA NR1BOVSEK
V preteklem letu se je na Centru za socialno delo Kamnik na področju rejništva izvajal projekt z naslovom »Srečanje z rejenci, rejniškimi družinami ter izobraževanje rej-nic in rejnikov«.
Projekt je imel neposredne in posredne cilje.
Z neposrednimi cilji smo želeli usposabljati rejnice in rejnike, izobraževati in posredovati dodatna znanja v obliki predavanj, diskusij in posredovanja literature, medsebojno izmenjati bogate izkušnje, seznanjati rejnice in rejnike z. novostmi na področju rejništva in spremljati, us-
Utrinek z novoletnega srečanja
merjati ter nuditi potrebno pomoč rejencem.
S posrednimi cilji pa smo želeli vplivati na boljše delo rejniške družine, izboljšati sodelovanje s službami, ki pogosto ali občasno »delajo« z rejencem, izboljšati vzgojo, izobraževanje in življenjske pogoje rejen-eev v rejniških družinah in doseči medsebojno pomoč rejnic in rejnikov po načelu »pomoč za samopomoč.«.
Zastavljene cilje smo realizirali na skupnih srečanjih, ob obiskih rejniških družin, ob individualnih pogovorih z rejenci in rejniškimi družinami. Rejnice in rejniki so se udeležili skupnih srečanj, na katerih smo se pogovarjali o aktualnih temah z naslovi »Kraja, jemanje tujih stvari in laži pri otroku in mladostniku«, »sodobno rejništvo« in »Stiki rejencev z matično družino«. V lanskem letu so se tri rejnice udeležile dvodnevnega seminarja z naslovom »Sodobno rejništvo«. Tudi s to obliko izobraževanja želimo doseči, da bi bilo delo rejniških družin uspešnejše.
Ob koncu leta pa smo se z rejenci, rejnicami in rejniki skupaj pove-selili in zaželeli drug drugemu veliko uspeha, strpnosti, dobre volje in vsega lepega pri zahtevnem, odgovornem in napornem delu v prihodnjem letu.
ALEKSANDRA JERAS ŠERBEL
O uskladitvi temeljnega akta društva z zakonom o društvih in spremembi registracije
4. 11. 1995 je začel veljati novi zakon o društvih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 60/95, 20. 10. 1995. V skladu s 33. členom tega zakona lahko društva, ki so bila ustanovljena v času veljave prejšnjega zakona o društvih (Ur. list SRS, št. 37/74) in 42/86), delujejo naprej po določilih tega zakona. V roku dveh let po uveljavitvi novega zakona oziroma najkasneje do 4. 11. 1997 pa morajo svoje delovanje in temeljne akte uskladiti z določbami sedaj veljavnega zakona. Zaradi sprememb temeljnih aktov morajo zaprositi Upravno enoto - oddelek za upravne notranje zadeve za spremembo registracije društva.
Zahtevi za spremembo registracije morajo poleg zapisnika z občnega zbora, na katerem so bile sprejete spe-membe, priložiti tudi dva izvoda novega temeljnega akta in osebno ime zastopnika društva. Glede na dejstvo, da prejšnji zakon o društvih ni predvideval, da društvo v svojem temeljnem aktu določi enega ali več zastopnikov, morajo vsa društva spremeniti temeljni akt tudi, če bi bila vsa druga določila temeljnega akta v skladu z določili novega zakona.
Temeljni akt društva mora v skladu z 9. členom zakona določati:
- ime in sedež društva: društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot izključno dejavnost;
- način včlanjevanja in prenehanje članstva:
- organe društva, njihovo delovno področje in njihova medsebojna razmerja, sestavo organov, način volitev članov organov ter njihovo mandatno dobo oz. imenovanja in razrešitve;
- pravice in dolžnosti članov ter organov društva;
- zastopanje društva: društvo mora v temeljnem aktu določiti zastopnika društva z osebnim imenom;
- financiranje društva in način opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi;
- način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru: pravni naslednik društva, ki preneha delovati, je lahko le drugo društvo ali zveza sorodne dejavnosti;
- način zagotavljanja javnosti dela društva.
Spremembe in dopolnitve temeljnega akta društva sprejme najvišji organ društva.
Zahtevo za spremembo registracije mora društvo vložiti v 30 dneh po sprejemu spremembe temeljnega akta. Upravni organ mora o zahtevi za spremembo registracije odločiti v 30 dneh po prejemu zahtevka. V primeru, ko vloga za spremembo registracije ni popolna oz. temeljni akt ni usklajen z zakonom, mora upravni organ zahtevati dopolnitev oz. uskladitev v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
Spremembo registracije društev bomo v smislu 5. člena pravilnika o vodenju registra društev (Uradni list RS, št. 22/96) lahko vpisali v register društev le, če bo zahtevku predložen nov statut (pravila), usklajen z novim zakonom. Društva, ki do 4. 11. 1997 ne bodo uskladila delovanja in temeljnega akta z zakonom ter zahtevala spremembe registracije, bomo morali črtati iz registra in o tem obvestiti Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje Republike Slovenije.
Predlagamo vam, da nam pošljete besedilo temeljnega akta v pregled, predno ga bo sprejel najvišji organ društva. Tako bo besedilo temeljnega akta po preverjanju pri našem upravnem organu že usklajeno z zar konom. S takim načinom bomo skrajšali čas postopka spremembe registracije. Do roka, ki ga določa zakon (4. II. 1997), moramo v register društev vnesti 200 sprememb registracije.
Zveze društev prosimo, da svoja društva še posebej opozorijo na uskladitev in jim pri tem nudijo pomoč.
Izpolniti je potrebno en izvod obrazca PRS-1, prijave za poslovne subjekte za vpis v Poslovni register Slovenije. Uredba o vzdrževanju poslovnega registra Slovenije (Uradni list RS, št. 70/95) v 10. členu obvezuje upravne enote, da kot registracijski organ po 1. I. 1997 po vpisu društva v register društev en izvod obrazca PRS-1, ki ga mora izpolniti društvo samo, ob ustanovitvi, spremembi temeljnega akta oz. prenehanju, potrdi in ga pošlje Statističnemu uradu RS. Kadar se v temeljnem aktu spremenijo namen ali naloge društva, je obrazcu treba priložiti fotokopijo dela temeljnega akta, kjer so določeni namen in naloge društva.
Obrazec vsebuje podrobna navodila za izpolnjevanje, kijih morate dosledno upoštevati
Za pojasnila v zvezi s spremembo registracije društva se lahko obrnete na Upravno enoto Kamnik, Oddelek za upravne notranje zadeve. Glavni trg 24, na gospoda Silva Š1RCUA, soba 1/č, telefon 831-511, int. 58.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
TOREK, 15. aprila:
8,00 Motnik, pri Flegarju 9,00 Špitalič, pri trgovini 10,00      Zg. Tuhinj,
pri Kavsarju 11,00       Laze, pri Pošti 11,30       Šmartno, pri Hvaletu 12,30 Pšajnovica,
pri Pcstotniku 13,00      Veliki Rakitovec,
pri Žibertu
10,30    Vranja Peč, pri šoli 10,45    Sp. Palovče, pri Kladniku 11,15     Zg. Palovče, pri Remsu
ČETRTEK, 17. aprila:
8,30     Šmarca; pri Jermanu 9,00     Volčji Potok,
pri zbiralnici mleka 10,00    Tunjice, pri Jamovcu 11,00    Godič, pri Hribarju
SOBOTA, 19. aprila:
8,00     Nevlje, pri Novaku 9,30     Kamnik, pri Veterinarskem zavodu, Perovo 20
PONEDELJEK, 21. aprila:
8,00     Sp. Stranje, pri Hromcu 9,00       Kregarjevo, pri Prodniku
10,30      Krivčevo, pri Jurčku 11,30       Gozd, pri Mlakarju 12,00      Črnivec, pri Mejašu
PETEK, 25. aprila - zamudniki:
SREDA, 16. aprila:		8,00	Motnik
8,00 Soteska,		8,45	Laze
pri Zlati kaplji	PETEK, 18. aprila:	9,15	Srednja vas
8,30       Sela, pri Spruku	8,00     Komenda, pri Kramarju	10,15	Komenda
9,00       Srednja vas,	•9,30     Moste, pri zbiralnici	11,00	Šmarca
pri Ustanku	mleka	11,45	Kregarjevo
10,00    Velika Lasna,	11.00    Križ, pri Čubru	12.15	Kamnik,   pri Veteri-
pri Zalazniku	12,00    Podgorje, pri Rozmanu		narskem zavodu
Cepljenje je obvezno za vse pse nad 4 mesece starosti. Brejih in doječih psic se ne cepi. Cena cepljenja je 3.500 SIT.
Veterinarski zavod I.j. reg. DE Kamnik
Kamniški občan
KULTURA
26. marca 1997 ;:
Telefon naš vsakdanji
Telefon je naprava, ki nam pogosto olajša življenje, lahko pa ga tudi oteži. Z njegovo pomočjo še nekako ohranjamo družinske, prijateljske in sorodniške stike pri tem našem vsakdanjem hitenju, poiščemo različne informacije. V veliko pomoč je ljudem, ki so bolni ali pa stari. Pri poslovanju in uradovanju je telefon sploh nepogrešljiv. V modernih časih je lahko telefon tudi nevarna stvar. Kar oglejte si poslovneže, ki z eno roko držijo volan hitro vozečega avtomobila, z drugo pa telefonsko slušalko. Na kaj mislijo?
Na Slovenskem seje, telefonija širila razmeroma počasi. Večina Kamničanov ima telefon šele nekaj let, del prebivalcev naše občine pa še čaka na to dobrino. Krat-kost uporabe telefona se kaže tudi v ravnanju z njim.
Telefoniranje zahteva, tako kot drugi stiki z ljudmi, poznavanje in upoštevanje določenih pravil - telefonskega bontona.
Najprej: treba je znati vzpostaviti stik. Na to sem postala pozorna ob dogodku v službi. Sodelavka je rodila v porodnišnici. Želeli smo jo obiskati, vendar nismo vedeli, ali je že doma ali pa je še v bolnišnici. Med eno od naših delavk in domnevno porodnišnico se je razpletel takle telefonski pogovor:
»Dober dan, radi bi informacijo, ali je gospa XY pri vas.«
Odgovor z one strani žice je bil: »Ne vem, bom pogledal v seznam. Ne, pri nas je ni.«
»Ali morda veste, kdaj je odšla domov?«
»Kako domov? Gospa, od nas ne gre nihče domov!«
»S kom pa govorim, ali ni tam porodnišnica?«
»Gospa, mi smo Žale Ljubljana!«
Ta pogovor je bil skrajno neprijeten, ker se tisti na drugi strani žice ni obnašal, kot bi bilo treba: na začetku bi se bil namreč moral uradno predstaviti z imenom podjetja. Ni namreč dovolj, da z druge strani zaslišimo: »Prosim, kaj želite?« ali pa: »Halo, kaj želite?« Kdor se oglasi na službeni telefon, se mora predstaviti, kot ustreza njegovemu položaju v telefonskem omrežju. Kaj to pomeni? Telefonist v tovarni, podjetju, ustanovi se mora predstaviti z imenom tovarne, podjetja, ustanove. Delavec v določenem oddelku se mora oglasiti z imenom tega oddelka, npr.: »Računovodstvo. Prosim, koga želite?« Samo kdor ima osebni službeni telefon, se lahko predstavi s svojim imenom.
Napačno ravnamo tudi pri zasebnih pogovorih, zato ti trajajo dlje, kot bi bilo treba in povzročajo različne zaplete. Ko kam telefoniramo, se je treba takoj, ko je vzpostavljen stik, predstaviti. Če pa nas pokliče telefon, ravnamo enako: dvignemo slušalko in se predstavimo. S tem se izognemo povpraševanju: »Alije tam ta in ta? Ni? Kako da ni? Ali sem poklical napačno številko?« V zelo neroden položaj vas lahko spravi nekdo, ki se ne predstavi. Vi ne veste, kdo je, druga stran pa govori, kot da je samoumevno, da to veste. Take igre so morda še primerne za mlade in zaljubljence, sicer pa ne. So pa seveda lahko tudi nevarne. Morda druga stran samo preverja, če ste doma.
Nekateri ljudje izrabljajo telefon za posebne »igre«. Ne predstavijo se, ker si ne upajo. Po telefonu grozijo, izražajo svoje nestrinjanje z vami ipd. Tudi v Kamniku je nekaj takih.
Posebna težava so zasebni pogovori med službenim časom. Praviloma naj bi v službi uporabljali telefon za uradne zadeve. Ne moremo se izogniti temu, da nas v naše delovne prostore ne bi spremil tudi delček zasebnega, vendar pa se je težko premagati, da ne bi slišali tega, kar naš sosed po telefonu očita ali v zanosu šepeta svojemu partnerju, kako hvali ali graja otroke, načrtuje družinsko in družabno življenje, ureja politiko ipd. Pri teh pogovorih bi se res morali omejiti na najnujnejše.
Javni zasebni pogovori, kar telefonski pogovori so, se kasneje lahko tudi izrabijo. Treba je vedeti, da služba ni kraj za zasebnosti, zlasti v teh časih ne.
Za vsak uradni telefonski pogovor se je treba temeljito pripraviti. Vedeti morate, kaj se želite dogovoriti. Najbolje je, da si napravite pisno pripravo in da si dogovorjeno tudi zapisujete. Zelo pomembno je tudi vprašanje, kako boste tistega na drugi strani ogovorili. Pravilno izbran ogovor veliko prispeva k dobremu nadaljnjemu poteku pogovora. Tudi za pomembne zasebne pogovore je potrebna enaka priprava.
K osnovnim pravilom lepega vedenja sodi (udi to, da po telefonu lahko izrazimo sožalje ali čestitamo samo tistim, s katerimi smo tudi sicer v tesnih, prijateljskih stikih.
Telefonski pogovori naj bodo vljudni, ustrezno dolgi, toliko zasebni, kolikor dopuščajo prostor, čas in poslušalci - le tako nam bo telefon prijetno sredstvo za medsebojno sporazumevanje.
MARJETA HVMAR
Greta Boltar razstavlja v Veronik
Matična knjižnica Kamnik
Mednarodni knjižni kviz 1997 tudi letos v vaši Matični knjižnici Kamnik
V Sloveniji se že šestič vključujemo V mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga vodi nemška ustanova Stiffung Lesen. Letošnji vprašalnik so zasnovali v Sloveniji, torej ga bodo poleg naših otrok reševali tudi otroci iz drugih evropskih držav.
Letošnji kviz jc namenjen HRANI. Hrana in pijača sta življenjsko potrebni. Knjižni kviz hoče pokazati, da se je o tej temi vredno pogovarjati. V dobri kondiciji in zdravi bomo ostali samo, če se bomo uravnoteženo hranili. To, kar velja za okolje, velja tudi za hrano. Opogumili bi vas radi, da bi pogledali čez rob krožnika in izvedeli več o tem, kako se hranimo.
Kviz je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je namenjen učencem razredne, drugi del pa učencem predmetne stopnje osnovne šole. Rešitev obeh delov kviza sta samostojni gesli, ki sta smiselno povezani. Podrobnejše informacije dobite v knjižnici.
Knjižni kviz lahko rešujejo otroci sami, skupaj z vrstniki, v razredu, v knjižnici in seveda v družinskem krogu. Pomoč je ne samo dovoljena, temveč priporočljiva.
Zaključek kviza, ki bo potekal v Matični knjižnici Kamnik, bo okrog
I7. septembra, koje dan zlatih knjig. Povabljeni bodo vsi sodelujoči. Glav--na nagrada bo udeležba nagrajenca s spremljevalcem na zaključni prireditvi, ki bo v tednu otroka v Ljubljani.
Leposlovne in poučne knjige otrokom in odraslim lahko pomagajo k temu, da se zavemo pomena zdrave hrane in da segamo po njej.
Obenem pa naj vas še spomnimo na 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, ki je razglašen za mednarodni dan knjige za otroke. Preživimo ta dan z otroki pravljično.
KNJIGE, KI SO VKLJUČENE V KVIZ Leposlovne:
GOWB, Berla: Skrinja iz babičine bale. Ilustr. Jelka Reichman, Ljubljana, Borec 1986. (Kurirčkova uspešnica). P
KASTNER, Erich: Pikica in Tonček. 1'rev. Mile Klopčič, Ilustr. Walter Trier. Ljubljana, Mladinska knjiga 1993. (Domen).
KOVAČ, Polonca: Zelišča male čarovnice. Ilustr. Ančka Gošnik Godec, Ljubljana, DZS 1995. (Čudeži narave). C
LUCET, Michel: Deljeno z dve. Prev. Alenka Klabus. Ilustr. Ana Košir. Ljubljana, Mladinska knjiga 1996. (Sinji galeb). P
PŠENICA - najlepši cvet: slovenska ljudska pravljica. Ilustr. Ančka Gošnik Godec. Ljubljana, Mladinska knjiga 1995. (Zlata čebelica). C
VEGRI, Saša: Jure kvak kvak. Ilustr. Kostja Galnik, Ljubljana, Mladinska knjiga 1994. (Velike slikanice). C
Zbirka KNJIGOŽER, Ljubljana, Mladinska knjiga.
Poučne:
AVISON, Brigid: Zakaj neki mi kruli po želodcu in druga vprašanja o človeškem telesu. Prev. Maja Kraigher. Murska Sobota, Pomurska založba 1995. 611.
KINDERSLEY, Barnabas: Otroci vsega sveta. Prev. Jana Kranjec Menaše. Ljubljana, Mladinska knjiga 1996. m911(100)
RUŽIČ, Silvio in Emilia: Bonton za otroke. Gospič, Centar Gospić 1984. (Dobro je znati). 395
Vaši knjižničarji
V februarju je na razstavi likovnih del šestih društev likovnih samorastni-kov iz Ljubljane in Črmuč med tremi dobitniki priznanj za kvalitetno likovno delo dobil priznanje tudi naš kamniški slikar Bogdan Potnik. Objavljamo fotografijo njegovega nagrajenega akvarela pod naslovom Zimska idila v Novem Trgu. (V. M.)
V razstavišču Veronika je od 7. do 31. marca na ogled pregledna razstava slik in tapiserjj kamniške slikarke Grete Boltar, absolventke Visoke strokovne šole - Šole za risanje in slikanje v Ljubljani. Razstavljena dela predstavljajo njeno
bršno mero talenta, vztrajnostjo in prepričanostjo v pravilnost svojega umetniškega poslanstva odločno vstopila v slovenski kulturni prostor. Prav ta razstava nudi vpogled v prerez njenega štiriletnega likovnega snovanja in je. obračun s prizadevnim in poglobljenim sli-
Avtorica razstave Greta Boltar med pogovorom s svojim mentorjem akademskim slikarjem prof. Darkom Slavcem in gimnazijsko sošolko dr. Julijano Šuštar ob odprtju razstave.
ustvarjanje zadnjih štirih let, ki vključuje tudi diplomska dela. Greta Boltar je rojena 1934. leta, živi in ustvarja v Kamniku. Od 1985 je članica Likovnega društva Kamnik. V zadnjih devetih letih je pripravila sedem samostojnih razstav. Sodelovala je na številnih skupinskih, društvenih in meddruštvenih razstavah. Udeležila se je tudi treh slikarskih kolonij in na eni izmed njih prejela drugo nagrado.
Ob odprtju razstave je slikarko in njeno delo predstavil akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec:
»Leta 1992 sem ob samostojni slikarski predstavitvi Grele Boltar v likovnem razstavišču Veronika v Kamniku zapisal, da je »slikarka med resničnim in naključnim našla tisto izpovedno slikarsko pot, ki z umetniško prepričljivostjo povprečniški amaterizem vsekakor presega«. Danes, ko pa je avtorica praktično že uspešno zaključila Visoko strokovno šolo za risanje in slikanje v Ljubljani, pa lahko ugotovimo, daje s trdim študijskim slikarskim delom, do-
konjem v okviru visokošolskega študijskega programa. Velik det njenega slikarstva se navezuje na teoretična razmišljanja, ki jih je slikarka zbrala v svoji diplomski nalogi, ki nosi pomenljiv naslov: Izrazne možnosti ornamenta - kot simbola v likovni umetnosti s podnaslovom: Ornament v kontekstu »nove podobe«, kjer ji je bil mentor akademski slikar in profesor Darko Slavec.
Ornament kot element s krasilno in simbolno funkcijo lahko zasledimo že v slikarkinih zgodnejših figuralnih študijah pa tudi v njenih krajinskih in ve-dutnih podobah. Vedute so barvno in oblikotvorno reducirane na poenostavljene likovne elemente. Se posebno je sugestivna oljna vedutna podoba v komplementarnem zelenordečem barvnem odnosu, kjer so topograjski elementi skrčeni na geometrijske praoblike -kubuse, skoraj že pravilnih stereogo-metričnih oblik. Triptih »Portom pa z izbrano uporabo barv, oblik in ikonografije izraža specifično mediteransko vzdušje in spominske usedline na rene-
sančno slikarstvo, seveda v konteks postmodernizma in tako imenovane^ slikarstva »novepodobe«. Zgovoren-tudi kolaž, kije nastal v likovni d, lavnici v Goriških Brdih, ki posredi priča, da se je slikarka poglabljala l. di v problematiko evropskih moderti^ zmov, še posebno v tako imenova. »neoplasticizem«, izražen v delih zm\ nega nizozemskega slikarja Pie Mondriana. j Najbolj je ornamentika, pa ne le k dekorativna prvina, temveč bolj kot m> tafora in simbolika, občutena v oljni podobah poslikanih etnografskih prm metov, predvsem kmečkih skrinj, ki.. že same po sebi lahko ornamentah. prispodobe našega minulega časa slovenskega prostora. Prav to Gretinć, barvni in izpovedni prepričljivosti no bolj »močno« slikarstvo je s svojii barvnimi strukturami in patinami t-oblikovnimi finesami pravzaprav s\ likovnih simbolov, šifer in kod. V t| slikah torej ornament ni zgolj oče\\ všečni okras, temveč višja likovna | sporočilna danost tega žlahtnega si karstva. Greta Boltar je ustvarila tm nekaj tapiserij, ki so njeno povsem a.\ torsko delo. Tudi tu lahko občudujen splet fantazijske simbolike, ornamei talne igrivosti, barvne prefinjenosti . ustvarjalne radoživosti.
V slikarstvu Grete Boltar se v razi: kovanju ornamentalnih zakonitosti p javlja tudi znamenit simbol, v katere se prepletajo krožne in mnogokotne o like. To je mandala, ki Tibetance' simbolizira prisotnost božjega. Po d-torju knjige »Simboli, kultura, ljudf Janeku Musekuje mandala simbol k-zmične struk ture in strukture duševn1' sti. Simbolizira splet krožne popolno! in homogenosti z notranjo konstrukt jo. Je simbol urejenega mnoštva, povezanost duha in materije, simbol duha ne osredotočenosti in vzpona ter goni ne sile duha. V tem slikarskem opu. avtorici torej ne gre le za raziskovan, oblikovnih in barvnih ornamentaln^ zakonitosti, temveč vstopa v višje filozofske, religiozne, ezoterične in k* zmične sfere duha in materije« l
V prijetnem programu ob odptj ]u razstave se je z avtorico Gre1; Boltar pogovarjal Tone Ftičar. Gt* ta je dokazala, da ni samo dob! likovna ustvarjalka, ampak tu nadvse prijetna sogovornica. Z v hunsko glasbeno izvedbo program je večer polepšal pihalni kvint! ARIART.
VERA MEJAJ
Koncert v spomin Francu Lenku
Predstavitev knjige Biseri bolečine pisatelja Ivana Sivca
V Breznikovem domu na Križu sta se 15. marca zvečer zlili v eno prireditev, ki bi bili lahko vsaka sami zase: prvi koncert v spomin lani umrlemu ustanovnemu članu Moškega pevskega zbora Komenda, domačinu Francu Lenku, in predstavitev knjige o pesniku Simonu Gregorčiču z naslovom Biseri bolečine. Napisal jo je pisatelj rojak iz sosednjih Most pri Komendi Ivan Sivec.
Pobudo za spominski koncert je dal zbor sam, prireditev pa pripravil pripravljalni odbor, katerega duša sta bila nekdanji predsednik KS Križ Ivan Hlade in sedanji Peter Peterlin. Franc Lenko je v zboru pel z vsem srcem sedemnajst let, redno hodil na vaje, nihče pa ni slutil, da se bo nekega dne mnogo prezgodaj zgrudil, zadet od kapi.
Moški pevski zbor Komenda pod vodstvom inž. Baldomirja Kremžarja mu je - in poslušalcem v dvorani - v hvaležen spomin zapel trinajst pesmi. V besedi so se ga spomnili zborovodja Kremžar (pred Lenku prav posebej posvečeno pesmijo Mrzel veter tebe ■ žene), pisatelj Ivan Sivec, domačin Ivan Hlade in diplomirani teolog Jože Pavlic iz Suhadol pri Komendi.
Prireditelji so povezovalno besedilo prepustili tega veščemu pisatelju Sivcu. Ta obiskovalcem ni samo povedal prenckatero zanimivost iz življenja »goriškega slavč-ka«, marveč tudi, zakaj se je odločil po dveh znanstvenih knjigah o pesniku (Koblar, Dolenc) napisati še lastno pripoved. Pri tem ga, je predvsem vodila misel, da bi ljudem pesnika približal na drugačen, bolj »ljudski« način. Številne predstavitve knjige po Sloveniji - na Križu je bila že štirinajsta - in ve-
liko prodanih knjig potrjujejo, da rini je uspelo.
Pisatelj Sivec je napisal že šestindvajset knjig. Na Križu je gostoval četrtič. Pri vezni besedi je pokazal, da živi še naprej z. rojstno komendsko župnijo in njenimi župljani, čeprav si je dom ustvaril v sosednji, mengeški župniji.
Kulturni večer sta z recitacijo Gregorčičeve pesmi Soči (to uglasbeno pesem je zapel tudi zbor iz Komende) in igranjem na harmoniko popestrila domačina Špela Hlade in Uroš Šubelj. Špela obiskuje šele prvi razred osnovne šole, vendar se ni čisto nič ustrašila nastopa, Uroš pa je že uveljavljeni mladi harmonikar, saj je zmagal na več območnih tekmovanjih.
V imenu založbe Družina d.o.o., pri kateri je izšla Sivčeva knjiga.
je spregovoril urednik prt slove: skem katoliškem tedniku Družil Jože Pavlic.
Lepo prireditev je s povabilo: naj sledimo zgledu Franca Leni ki je ljubil pesem, lepo in priju teljsko besedo ter druženje, pa tv di znal raztegniti harmoniki; sklenil Ivan Hlade. Žal je njeg',; vo povabilo slišalo razmeron1 malo domačinov in drugih obisk valcev. Prav bi bilo, da bi se ti ji drugi pogosteje in na podobe način, kot smo bili priča na K* žu, spominjali svojih nekdanjih z'i služnih sovaščank in sovaščatu (someščank in someščanov). Ž lostno jc, da prenekateri od nj' prehitro utone v pozabo, prav t ko njegova dela. To dejstvo na i izprašuje vest. 1
C.
fSLS
Slovenska ljudska stranka
Ob kamniškem prazniku, kije rojstni' dan slovenskega generala Rudolfa Maistra, želimo vsem občanom mnogo poguma in dobre volje za prema- j govanje naporov v prid slovenske države; obenem voščimo prijetno velikonočno praznovanje, ki naj vse
duhovno bogati. ;
i
SLS - PODRUŽNICA KAMNIK IN POSLANSKI KLUB
26. marca 1997
POMLADNI IN VELIKONOČNI CAS
Kamniški občan
) WO NEŽNO CVETJE, KI JE POKUKALO IZ ZEMLJE, KLIČE POMLADI V POZDRAV...
VERA MEJA C
Velikonočni pirhi
Za velikonočne praznike so poleg same vsebine praznika še kako značilni tudi pirhi. Večina ljudi se z barvanjem velikonočnih jajc ne ukvarja preveč, smo pa toliko bolj veseli, ko v dar dobimo kaj posebnega, drugačnega in bolj izvirnega.
Take pirhe izdeluje Miha Uršič, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem. Kot sam pravi, je veselje do kuharstva čutil že kot otrok. S posebnim zanimanjem pa se posveča dekorativnemu oblikovanju sadja in zelenjave, s čimer okrasi marsikateri gurmanski obed. Prav tako je že v svojih otroških letih drugače barval velikonočna jajca - z nožkom je praskal barvo in oblikoval različne vzorce. Tak pirh mu je prva dala sosedova Debevčeva Zefa, od takrat naprej se temu delu in konjičku posveča tudi sam.
Jajca vedno obarva z naravnimi barvili - npr. s kuhanjem v čebulnih olupkih ali s kuhanjem med su-
himi borovnicami, ki jim primeša pravi čaj, da jajca postanejo temna. Potem z žepnim nožkom izpraska motive Tiso bodisi cvetlični bodisi bolj etnološko obarvani. Vsi vzorci so izdelani z izjemno natančnostjo, zato je vsak pirh unikat. Za izdelavo enega velikonočnega jajca porabi od 45 minut do 2 uri, saj so motivi polni detajlov. Letos bo svoje izdelke poslal na velikonočno razstavo, ki jo pripravlja ČZP Kmečki glas.
Izdelki Mihe Uršiča so zagotovo posebnost tudi zaradi tega, ker jih navdihuje naša kulturna dediščina. Poleg tega pa so dragoceni, saj terjajo ta velikonočna jajca veliko več pozornosti kot tista, ki jih obarvamo le z umetnimi barvili iz vrečk. In za konec: Mihovi pirhi so - preprosto lepi.
BREDA PODBREŽNIK
Veliki teden v otroštvu
' Iz otroški let se od cerkvenih pra-\ likov najbolj spominjam Miklavža I božiča; takoj za njim pa dni ok-■g velike noči. Prvih dveh zaradi 1 >scbnc topline in velikega otroške-r pričakovanja, ki sta takrat napol-l|evala naš dom, velike noči pa za-| di njene skrivnosti, povezane z Je-ftsovim trpljenjem, smrtjo in vsta-■Jnjem.
i Ti dogodki so presegali našo ot-| ško pamet, zbujali strahospoštova-le in spraševanje. Smrt je bila za As tuja, nekaj groznega, čeprav repičnega. Če je bilo tako že v nara-ali pri ljudeh, kjer smo po svo-
Veliko bližje kot Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje, ki smo jih doživljali ob katehetovih besedah, čudoviti veliki oljni sliki slikarja Matija Koželja iz Kamnika na steni naše preproste veroučilnice nad zakristijo (prikazovala je, kako Jezus poti krvavi pot na Oljski gori), obiskovanju obredov velikega tedna, molitvi pri božjem grobu ter poljubu Jezusa na na tla položenem križu v župnijski cerkvi, so nam bili domači običaji in igre.
Saj ne, da ne bi radi hodili v cerkev, se vedli pobožno pri obredih, ki so bili za nas res dolgi, molili in peli in po svoje doživljali teh velikih dni. Otrok pač misli in doživlja po otroško, kljub temu pa mu to ostane za vse življenje. Ostane kot jedro. Tudi meni je ostalo marsikaj, kar sem kasneje dopolnjeval in dograjeval, sredice pa ne več. Če te ne bi bilo, bi bili danes moji dnevi veliko bolj pusti in prazni, v meni ne bi s takšno močjo sijalo sonce velikonočnega veselja.
To veselje sem začenjal čutiti na cvetno nedeljo, ko smo fantje iz naše vasi ponosno nesli »butare« k »žegnu« v pol ure oddaljeno župnijsko cerkev. Višja je bila, večji je bil naš ponos, čeprav smo se na koncu skoraj že šibili
Velike knjige o praznikih: ljubljanske butarice Pod mimi z "J1™ smo
i posebnost in slovijo tudi na tujem.
sposobnostih in čutenju doživljali ravni red umiranja in rojevanja, je še toliko bolj veljalo za božjega la. Nikakor se nismo mogli spri-Stliti z resnico, ki nas jo je pri ve-^uku učil strogi župnik, da je Je-'gis daroval svoje življenje za ljudi, bi jih odrešil greha in jim orao-
* ičil zveličanje, ko pa so bili mno-L ljudje tako grdi do njega. Nazad-() s so ga celo sramotili, ga bičali, mu
i glavo nataknili trnjevo krono, ga 1> isilili, da je nesel težki križ na Kalil rijo, ga pribili" nanj, kjer je v hu-
* h bolečinah izdihnil svojo dušo. To I s je presegalo, kljub temu pa v nas j »ujalo globoko sočustvovanje z Je-I isom, da ga je doletela tako krivič-i i obsodba, tako žalostna smrt.
Trgovina
Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure
it
4»
lil* **06*Am ,   oorema, hznief^
se, čeprav to ni bilo ravno lepo, postavljali tudi v cerkvi in pa v procesiji pred mašo na cerkvenem trgu.
Meni je »butaro« naredil oče. Zanjo je posekal prav posebej lepe leskove palice, te povezal z vrbjem, jih okrasil z bršlinom ali cipresini-mi vejicami, na vrhu pa zataknil bri-njeve vejice in vejice cvetočega drena. Med palice je pritrdil kakšno pomarančo (le redkokdaj, ker so bile zelo drage), na butaro pa na vrvici privezal venec najboljših in najlepših domačih jabolk. Te smo posebej hranili »na deri« v kleti z ilovnatimi tlemi. Kako so nam teknila, prav posebej pa pomaranče, ki so bile za nas, otroke, pravo bogastvo. Z njimi so se na butarah postavljali otroci iz premožnejših družin.
Moste 807H Komenda tel.: 841-524
ESNE Možnosti
NOVO: PERILO FELLO      IrX °°R|^e, VA°' ^ j 0-16 let «*•- ^
I    POLETNI PROGRAM IGRAČ IVADER kantice, lopatice, vozila
Leskove palice iz butare je oče po cvetni nedelji zataknil med late našega kozolca »za varstvo žita«, da takrat, kadar je treskalo, ne bi treščilo v kozolec.
Pozneje, ko smo bili že večji, smo namesto butar in butaric začeli nositi k blagoslovu na cvetno nedeljo oljčne vejice. Te je mama spravila in jih dajala na ogenj, kadar je treskalo, da bi Bog varoval naš dom pred strelo.
Prave priprave na praznovanje velike noči so se pri nas začele na veliki četrtek. Čutiti je bilo posebno razpoloženje, kakršno človeka zajame pred velikimi dogodki. Oče in mama sta bila drugačna do nas, otrok, tudi med njima je zavela neka posebna svetostna ubranost.
Ta se je poznala tudi na zunaj, ko je moral biti naš dom lepo pospravljen, podnice v hiši poribane, okna umita, pobrisan prah, kolikor se ga je ob otroškem direndaju v hiši nabralo na svetih podobah, Križanem. Kadar zaradi poljskih del tega nismo utegnili narediti prej, je bilo treba na veliko soboto, pri tem pa smo mami in sestri pomagali tudi bratje. Meni je ponavadi pripadlo »ribanje tal«.
Na veliki četrtek, petek in soboto smo morali vsi otroci brez ugovora k večernim obredom.
Na veliki petek je mama v veliki krušni peči v kotu »hiše« spekla kruh, potico (malokdaj orehovo), »prato« (iz zdrobljenega kruha, jajc in klobas). Na polju nismo, kolikor se res ni nujno mudijo, ta dan opravljali kakšnih večjih del, saj se nam ni zdelo primerno zaradi spomina na smrt božjega Sina. Nanjo nas je tudi opominjala raglja v cerkvenem zvoniku.
Na veliko soboto je bila moja prva pot zgodaj zjutraj, ko je bila še tema, k »blagoslovu ognja« na trgu
Pred in po žegnu smo »šli molit Jezusa« k »božjemu grobu«, ga poljubljali na obraz, roke in noge na križu, dali dar v »pušico«, peli postne pesmi in molili skupaj z drugimi farani. To poljubljanje mi je bilo kot kmečkemu fantu nekako tuje, zato bi se strinjal z že davno umrlim župnikom Zabukovcem, ki je faranom svetoval, da zadostuje, če Jezusa iz spoštovanja poljubljajo le na noge.
V cerkev smo tega dne šli še zvečer k svetim obredom: k velikonočni vigiliji. S seboj smo vzeli tudi sveče, da smo jih prižgali v spomin na krst, ko smo postali člani Cerkve. Večkrat se je dogodilo, da sem bil ta dan kar trikrat v cerkvi, pa zaradi tega nisem nič godrnjal ali se upiral.
Na veliko soboto se otroci, tudi če bi še tako radi, nismo smeli niti pritakniti velikonočnih dobrot. Te smo smeli v polni meri užiti šele na veliko noč dopoldne, ko smo prišli od »vstajenjske maše« in »vstajenjske procesije«. Oboje je bilo veliko doživetje, zaradi množice ljudi, lepega petja, prav posebej pa veličastne procesije z banderi, ki se je vila po polju in spet nazaj v cerkev.
Na veliko noč popoldne smo se na svoj način veselili tudi otroci. »Zbijali smo pirhe« (jih trkali, da bi videli, kateri je trši) ter se šli druge igre (»fucali denar«, »kradli zemljo«...).
Še prej pa smo šli ob pol treh k »zaobljubili potresni pobožnosti« v domačo cerkev. K tej smo morali iti, čeprav nam včasih ni bilo ravno lahko, ko so se drugi otroci že igrali. Šli smo predvsem'zaradi tega, da bi »trdno držali zaobljubo prednikov«, ko je leta 1895 tudi našo župnijo močno prizadel potres.
Do velike noči, največjega praznika krščanstva, so morala biti opravljena tudi poljska in druga dela, sicer bi z njimi zamujali, jih pozneje težko ali sploh ne opravili, pa tudi
Tudi otroci lepo doživljajo velikonočne praznike
Lepe velikonočne praznike vam želimo in čestitamo ob občinskem prazniku.
pred župnijsko cerkvijo. S seboj sem nosil na žico pritrjeno posušeno veliko leseno gobo, jo položil k drugim gobam na ogenj, da smo potem z njo doma požgali ogenj v krušni peči in v štedilniku, kjer so se kuhale velikonočne dobrote: šunka, jajca... Jajca v čebulnih olupkih, da so se lepo obarvala. Posebej barvali jih nismo. Treba je bilo tudi očistiti najlepše korenine hrena, ki je v pravih šopih rastel na domačem travniku.
Popoldne, takoj po kosilu, smo te dobrote nesli k eni od dveh blagoslovitev velikonočnih jedi (»žegnu«) v župnijsko cerkev. Nesli smo jih v košari, pokriti s prtičkom, na katerem je sestra izvesla jagnje z zastavico. V košari ni smelo manjkati v domači »dimkamri« prekajeno svinjsko meso, polnjeni želodec, potica, pirhi, hren. K žegnu smo nosili otroci, saj je imela mama obilo drugega dela, pa tudi utrujena je že bila od peke in priprav na veliko noč.
narava nam je tako velevala. Z branami smo »povlekli« prej pognojene travnike ter z njih pospravljali nagrabljeni drobir, vsejali ječmen in oves, obrezali sadno drevje na vrtu in trto ob hiši ter svinjaku, pograbili listje in travo v gozdu, ga očistili pozimi polomljenega drevja in vejevja, naredili butare. Pod kozolcem smo prekopali tla za toplo gredo, v katero je mama vsejala seme za prvo solato ter za sadike za peso in zelje. To delo je bilo posebno težko, ker smo imeli še bolj malo moči, sonce pa je že močno »pritiskalo« pod naš izpostavljeni kozolec.
Danes marsičesa od omenjenega ni več, veliko pa je še ostalo. Oboje je dragoceno. Tisto iz otroštva kot lep in bogat spomin, poznejše kot rast iz tega izkustva, spomina. Vse to mi pomaga, da postajam bolj človeški in bolj božji. Prav posebej te velike, svete dni.
ANDREJ POROVNE
Spomladanski utrinki
Marsikateri popotnik na Sv. Primož v tišini narave prisluhne svoji vesti in v cerkvici sv. Petra je ob nedeljah precejšnja gneča. Zelja in prošenj je toliko, da je vrv za zvonjenje čestokrat strgana...
...nato pa počitka in lepega razgleda željni obiskovalci ob domači malici iz nahrbtnika tkejo prijetne pogovore. VERA MEJAČ
Obrtniki in podjetniki,
združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik,
čestitamo ob občinskem prazniku in želimo lepo doživeto veliko noč.
MIK
Za bogato obloženo mizo in prijetnejše praznovanje
vam pripravljamo okusne šunke različnih oblik.
Dobite jih v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404) vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
Pridružujemo se čestitkam ob občinskem prazniku in vam želimo lepe velikonočne praznike.
Kamniški občan
KULTURA
26. marca 1997
Klepet z znanima Kamničankama
C(? 1€ tlOul tlKTClti
V Matični knjižnici Kamnik smo v sodelovanju s Klubom staršev v torek, 18. 3., pripravili srečanje in klepet z znanima Kamničankama Natašo Dolenc in Mojco Drčar Murko. Druženje in klepet smo povezali kar z dvema marčevskima praznikoma - prvi je občinski praznik, 27.
radi tega, ker televizija ni imela tolikšne moči nad ljudmi kot danes. Mojca Drčar Murko se spominja prvega vtisa, ki ga je dobila ob svojem prihodu v Kamnik - to je bila vizualna podoba mesta z gorami v ozadju. Ta vtis je bil toliko močan, da je vedela, da je Kamnik od ta-
Nataša Dolenc, Breda Podbrežnik Vukmir, kije pogovor vodila, in Mojca Drčar Murko
marca, zato je beseda tekla tudi o Kamniku; ker pa je ta mesec precej žensko obarvan zaradi 8. in 25. marca, smo nekaj pozornosti posvetili tudi tej temi. Posebej zato sta bili naši gostji ženski, povrhu obe znani in uveljavljeni medijski osebnosti.
Gospa Nataša Dolenc je med našimi najbolj znanimi radijskimi napovedovalkami. Vseh 35 let delovne dobe je posvetila radijskemu napovedovanju, zato nam je njen glas še kako dobro znan, saj nas je mnogokrat prijetno božal po ušesih. Gospa Mojca Drčar Murko je novinarka v zunanje politični redakciji Dela, bila je tudi dopisnica iz Bonna in Rima, njeni članki pa so prodorne ocene zunanjih razmer.
Obe sicer nista rojeni Kamničan-ki, pač pa sta se sem priselili kasneje. Nataša Dolenc ima kamniške korenine pa svoji stari mami. Vendar pa imata obe Kamnik za svoje mesto. Natašo Dolenc na kamniško življenje vežejo prijetni spomini tudi zaradi bogatega kulturnega in družabnega življenja. Kot otrok in tudi kasneje kot dekle je igrala v več predstavah, ki so bile - seveda ljubiteljske - med Kamničani toplo sprejete, pa čeprav so si jih ogledali v mrzli, neogrevani dvorani. V Kino Dom so hodila gostovat poklicna gledališča, celo opera, zato lahko upamo, da se bodo med te zidove ponovno vrnili tedanji časi -seveda imamo v mislih le pestrost dogajanja. Torej je bilo družabno življenje bolj pestro, morda tudi za-
krat naprej njeno domače mesto.
Obe sta tudi povedali, kaj ju je zaneslo na njuno poklicno pot. Nataša Dolenc je že kot zelo mlado dekle opravljala avdicijo na radiu, vendar takrat ni bila sprejeta. V študijskih časih je na prigovarjanje svoje prijateljice šla na avdicijo na televizijo, vendar pa je bila prepričana, da ne bo sprejeta, saj se je tam nabralo - kot je rekla sama - množica lepih, dolgonogih in svetlolasih lepotic. Ravno zaradi tega je bila brez treme - in med množico teh krasotic so izbrali Jano Čede in Natašo Dolenc. Kasneje je sicer odšla k radiu, ki mu je ostala zvesta od prvega do zadnjega delovnega dne.
Tudi Mojco Drčar Murko je bolj kot ne naključje prineslo med novinarje, čeprav je študirala pravo. Sicer je že od nekdaj na radiu rada poslušala reportaže in tedenske zunanje politične preglede, vendar pa sta teta in dolgočasje na bolniški postelji v resnici kriva za to, da jo je ta tema zares prevzela - dolgočasje je namreč preganjala s knjigami, ki jih je prinesla teta, med njimi je bila Kiševa, v kateri jo je prevzel način opazovanja sveta tako, da si je želela tudi sama početi kaj podobnega, skratka nekaj takega, s čimer potešiš lastno zvedavost in še drugim kaj poveš. Tako jo je med novinarske vrste zaneslo že v študentskih časih. Čeprav so bile prve izkušnje povezane s poročanjem o Oskarjih za embalažo, je bila tudi to stopnička v pridobivanju novinarskih izkušenj.
Obe sogovornici imata srečo, kakršna mnogim ljudem ni dana - to je veselje nad delom, ki ga opravljata tudi profesionalno. »Medtem ko so bili drugi v nedeljo zvečer slabe volje zaradi ponedeljka, ko je treba spet v službo, sem jaz komaj čakala nanjo. Svojemu delu sem bila predana, predvsem sem bila stroga do sebe. Tudi moje osebno življenje je bilo podrejeno službi, prav tako nedelje, prazniki, jutra, noči...« je povedala Nataša Dolenc.
Mojca Drčar Murko pa je v zvezi s tem dejala: »Ne verjamem v abstraktno predanost delu, jaz jo povezujem z odgovornostjo pri uporabi etike javne besede. Pomembno je, kako se govori, kar sem spoznala kot članica častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije, kadar smo obravnavali pritožbe običajnih ljudi. Takrat se mi je poklic novinarja pokazal v drugačni luči.« Pogovarjali smo se še o marsičem drugem, predvsem pa je bilo prijetno, domače in tako kamniško in povrhu še eminentno, da si podobnih srečanj z našimi znanimi ljudmi še želimo. Da je bilo res prijetno, sta seveda »krivi« naši gostji.
tekst: bp foto: Vera Mejač
Srečanje nekdanjih sošolk kamniške gimnazije
i koncert Anje Skalar
Utrinek s koncerta v kamniški Veroniki: Mlada violinistka Anja Skalar se dokazuje kot prava vrhunska umetnica.
Anja Skalar, študentka drugega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, iz razreda prof. Monike Skalar, nam je kot solistka in ob klavirski spremljavi Maje Kli-nar 10. marca v dvorani razstavišča Veronika predstavila tekmovalni program, s katerim se bo udeležila 26. tekmovanja mladih »glasbenikov Republike Slovenije. Tekmovala bo v kategoriji III. a - violina, ki poteka v dveh etapah v Glasbeni šoli Vič. V prvi etapi bo 19. marca igrala: J. S. Bach, Sonata za solo violino št. 1 v g molu - Adagio, Presto; J. Dont, Etiida št. 17; M. Lipovšek, Andante; H. Wieniawski, Scherzo-ta-rantelle. V drugi etapi, 20. marca, pa bo izvajala L. Spohr, Koncert za violino št. 8 - gesangs-szene - Allegro molto, Adagio, Andante, Allegro moderato. Anja Skalar je 13. marca nastopila tudi v Mali dvorani
Slovenske filharmonije v Ljubljani, 17. julija pa se bo predstavila v Glasbeni šoli Domžale.
Na samostojnem koncertu v Kamniku se je Anji Skalar za vrhunsko umetniško izvajanje skladb in tehnično dovršenost toplo zahvalil predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič in ji zaželel tako uspešno glasbeno pot, kot so jo dosegli njeni starši in tete.
VERA MEJAČ
Momkom v pozdrav
Škrjančki že pojejo prek dobrav,
vsem mamicam v pozdrav,
polno svetlih zvezdic na nebu jim trepeče,
v svitu žarne lune, zvezde so žareče.
Glej, mama ziblje, lepo poje, dete milo se smehlja, še ne ve za tuge svoje, ne za žalosti srca.
Nabrali bomo šopek cvetja, šopek cvetja pomladnih rož, iz daljav odmeva pesem petja, da dolgo med nami ostala še boš.
Mamice drage, vaš nežen smehljaj, oj ta odpira na zemlji že raj, spomni se še mame zapuščene, ljubezni njene neizmerne.
Združilo se danes na tisoče sreč, vsa srca v en sam plamen goreč: pozdrave pošiljamo preko gora, v slednji naš kraj, kjer ti si doma.
Oj vi vsi, ki vas skrbi ležijo, njeno vas srce bo pomirilo, vidim tvoje žalostne oči, oj, mama moja, to si ti.
Če tujina tvoj morda je dom, večerni pa vihar pretresa grom, pa se nikjer ne umiriš, ob njenem srcu mir dobiš.
Dokler nam v prsih bilo živo bo srce, bo pomnilo trenutke sreče te: da pač zvestejšega srca, več nima zate zemlja vsa.
Pa če umrla ti je že in v tihi zemlji dom ima, poljubi grob, potolaži se, srce ti njeno bije še..
ANICA VERDNIK
RepanSkovi iz Kamnika se večkrat podajo v okoliške hribe in na druge sprehode. Za bližnji materinski praznik so 13-letna Polona, 12-letna Vesna, 11-letna Jana in 6-letna Tina mamici Pol-di nabrale Šopek planinskega cvetja.
VERA MEJAČ
Koncert Mestne godbe Kamnik
S prešernimi zvoki priredb slovenske ljudske glasbe in ob salvah gromkih aplavzov navzočih poslušalcev se je v soboto, 8. marca, v hali Srednješolskega centra R. Maistra v Kamniku končal letošnji letni koncert Mestne godbe Kamnik. Mladi glasbeniki so tudi tokrat pod vodstvom dirigenta g. Franca Lipičnika ljubiteljem glasbe prikazali razkošen obseg svojega opusa, talenta in znanja. Poslušalci so se ponovno prepričali, da se več kot stoletna tradicija kamniške godbe uspešno nadaljuje, svojo umetniško vrednost pa je ansambel sposoben potrditi tudi daleč izven naših meja.
letošnji program se je košatil z glasbeno literaturo, premišljeno nabrano iz področja moderniziranega klasicizma, železnega repertoarja tradicionalnega okolja srednjeevropske glasbe za pihala in trobila in zakladnice slovenskih skladateljev. V letošnjem letu seje programsko vodstvo (končno) odločilo nekoliko potisniti v ozadje cenene in plehke melodije ameriške glasbe, ki s svojo M'c Donaldi kvaliteto pri manj kritičnih poslušalcih sicer vzbujajo »fast food« zadovoljstvo, na njene čeri pa nasede vsak glasbeni izvajalec, ki želi preko njih pripluli do varnih voda sprejemljivo kakovostnega umetniškega nivoja.
Kamniški godbeniki so izvedbo zahtevnega programa izpeljali povsem v skladu z zahtevami izvajanih skladb. Uvodna skladba, Air Baroque (Van IJjnschooten), harmonično zahtevna, je dobro prestala fazo ogrevanja glasbenikov, instrumentov in poslušalcev. Miniature in Bagatela (V. Struci) so pokazale usklajenost posameznih sekcij ansambla, Kabčevi komedijanti pa so potrdili sposobnost orkestrovega barvitega oblikovanja zvokov. Glede na to, da je orkester sestavljen iz sekcij, kjer prevladujejo trobente in pihala, ki ustvarjajo svetle in vesele zvoke, je ta dosežek pričakovan. Najbrž celo namerno oblikovan. Dokaz je bil ponujen v zadnji točki sporeda, Pozdrav iz Kamnika (F. Lipičnik). Skladbo je navzoča publika spremljala z ritmičnim ploskanjem, ritem je predramil tudi najmlajšega, v naročju matere spečega obiskovalca koncerta, ki sije zaradi navdušenja nad dirigentova skladbo in zvoki godbenikov dal duška z ritmičnim skakanjem po stopnišču šolske (koncertne1) dvorane Izvajalci so publiki predstavili še en izkaz: težav z različnimi glasbenimi melosi ne poznajo. Odlično obvladajo španskegaO), tudi
Kamnik, Matije Blejca 5 (pri pošti Bakovnlk)
Ob prihajajočih velikonočnih praznikih smo za vas pripravili pestro ponudbo po ugodnih cenah-
orehe, različne suhomesnate izdelke, domača jajčka, sveži hren, pomaranče, razne velikonočne sladkarije in še in še...
Na velikonočni ponedeljek bo naša trgovina odprta od 8. do 11. ure.
Vesele velikonočne praznike vam želimo, obenem pa čestitamo ob občinskem prazniku.
korak malega slončka v skladbi Baby Elephant Walk, skladatelja Henrvja Mancinija (avtorja številnih del filmske glasbe) je bil posrečen. Solist Marjan Sitar je prepričljiv in obetaven.
Orkestrov zvok, zaradi že omenjenih instrumentov, ostaja svetel, vesel in zračen. Imponira (prva) vrsta mladih pihalcev, v kateri flavtistke kakorkoli že prispevajo k ugodnemu vizualnemu vtisu ansambla. Trobila, predvsem trobente so tonsko usklajena, ritmika je občasno še nekoliko v rezervi, z odličnim vložkom pa so se predstavili rogovi. Morda bi našli skladbo (C. M. von Weber?), kjer hi prišli bolj v ospredje. Basisti vseh barv so »fundament«, izraz, kot ga je pogosto znal uporabiti pokojni dolgoletni dirigent kamniške godbe g. Ernest Kvartič. Spretno pokrivajo hormonske praznine izražajo se mehko in nevsiljivo. Njihova kvaliteta se pokaže ob igranju piana in pi-anissima, na mestih, kjer jim dirigent dovoli možnost sprostitve, pa se bližajo
mejam še dovoljenega sozvočja. Ritmu na skupina je prekaljena v-vseh ritmii izvrstno se znajdejo v latinskih. Ta oi lika velja celotnemu orkestru, ki se.' pod taktirko g. Tranca Lipičnika raz\ v muzikalno prepoznavno glasbeno tel. Nadgradnjo sedanjega stanja bi lahk umetniško-glasbeno vodstvo našlo v večanju psihične zbranosti v času gla benega nastopa, kar velja za tako mla ansambel za izjemno zahteven dosežel toda rutina bo sčasoma opravila svoji Rezerve so še pri začetnih skupnih ni stavkih (uni sono) ter seveda stavčni prehodih, kar predstavlja preizkusni kt\ men tudi pri poklicnih orkestrih. Poki obvladovanja ritmov se orkester lahk\ pohvali z oblikovano dinamiko in m| tančnim fraziranjem, nista mu tuj: sproščen nastop in simpatična samozA vest.
Kamničani imamo godbo, vredno hI pozornosti. Naj vztrajajo! i MATJAŽ MIHELČh
Mlajši mladinski pevski zbor Osnovne šole Frana Albrehta se pospešeno prt pravlja na nastope. Lani so z angleško pevko Shirlie Roden, pobudnico ol ranitve našega planeta, ob svetovnem dnevu zemlje nastopili v Ljubljani Kulturnem domu Španski borcu Prireditev je podprlo Ministrstvo za oko{j in prostor.Ob letošnjem svetovnem dnevu zemlje pa bodo s Shirlie prepevt li v Mariboru. Mlade pevce usmerja simpatična zborovodkinja Marina Apai nik, ki že tri desetletja na tej šoli z ljubeznijo vodi mlade pevce v lepši jutr{
VERA MEJA
Zavarovalnica Triglav d. d. O) Območna enota Ljubljana 0^55^ poslovna enota Domžale - Kamnik
ČESTITA
ob občinskem prazniku, 29. marcu, VSEM OBČANOM OBČINE KAMNIK in jim vošči prijetno praznovanje bližnjih praznikov.
Obenem sporočamo nov delovni čas PREDSTAVNIŠTVA KAMNIK, Maistrova 18, tel.: 817-110, 817-056 in tel./faks: 831-261
za sklepanje zavarovanj:
za cenitev škod:
ponedeljek
torek
četrtek
petek
sreda
ponedeljek sreda
od 8.00 do 15.00
od 8.00 do 17.30
od 13.00 do 15.00
od 14.00 do 16.00
26.
marca
1997
POGLEDI
Kamniški občan
OBČINA KAMNIK
Ozemlje, naselje (A) in človek v njem (1)
Splošni zgodovinski in geografski oris
Občina Kamnik meri 289,27 km2 in obsega naslednje pomembnejše naravne enote: gorski svet Kamniških Alp, na katerem je več planin, območje zgornjega dela Kamniške Bistrice, bistriško ravnino s pritokom Pšate, Tunjiško gričevje, dolino Črne, Tuhinjsko in dolino Motnišnice z obdajajočim hribovjem.
V rimski dobi je skozi Kamnik in po Tuhinjski dolini peljala stranska cesta, ki se je pri Ločiti v Savinjski kotlini priključila glavni cesti Emona-Celeia. V 12. stoletju je pomenila ta cesta tudi glavno prometno zvezo med Primorjem in Podonav-jem. V tistem času je postal Kamnik tudi mesto, stoletje za tem pa zaradi dokaj živahnega prometa kraj Motnik trg.
V 13. stoletju se je glavni promet s Tuhinjske doline ponovno preusmeril na Črni graben, medtem koje Kamnik še naprej ostal med vodilnimi mesti na Kranjskem. Ko so v začetku 18. stoletja zgradili skozi Črni graben novo tako imenovano dunajsko cesto, se je promet po Tuhinjski dolini skoraj povsem lokaliziral, zaradi česar je nastala močna stagnacija v gospodarstvu. V današnjem času cesta po Tuhinjski dolini ponovno prevzema pomembno funkcijo; polog osebnega se vse bolj uveljavlja tudi lažji tranzitni promet; promet pa se bo močno povečal ob gradnji avtoceste po Črnem grabnu, s čimer bo najbolj obremenjena prav obvozna cesta ob Kamniku.
Ob močni stagnaciji gospodarstva v Tuhinjski dolini in v nekaterih drugih bližnjih območjih je napredoval torej le Kamnik, v katerega so leta 1851 preselili državne urade iz bližnjih Mekinj, postal pa je tudi sedež okrajnega glavarstva. Po prvi svetovni vojni ter do 1952 je bil Kamnik tudi glavno mesto sreza oziroma okraja, po letu 1955 pa sedež tako imenovane komunske občine, kar ostaja tudi sedaj v okviru občmske lokalne samouprave.
Zgostitev prebivalstva in položaj naselij
Prebivalstvo je najgosteje naseljeno na območju občinskega gravitacijskega centra Kamnika, Mekinj in Šmarce, kjer leži tudi poglavitna industrija, ter na Komendskem in južno od Stahovice. Mnogo manj je naseljeno ostalo območje občine: Tuhinj in dolina Črne, kjer se nahajajo kraji z nad 100 prebivalci le na dnu obeh dolin, medlem ko naselja z manj prebivalci, ki jih tvorijo predvsem zaselki (in samotne kmetije), ležijo večidel na hribovju. V dokaz temu govori podatek, da združuje v hri-
bovitem delu Tuhinjske doline 55 naselij 56 zaselkov in doline Črne 10 naselij 10 zaselkov. Zgostitev prebivalstva je zato na tem območju disperzna in relativno nizka.
Zaradi razgibanega reliefa in možnosti, ki jih nudi območje kamniške občine za gospodarsko izrabo (land use) in postavitev hiš, ležijo naselja temu primerno na različnih nadmorskih višinah. Za ilustracijo nam je o tem v pomoč pričujoča tabela, ki obravnava ob naseljih tudi pripadajoče število prebivalstva ob državnem popisu leta 1961.
Nadmorski višinski Šte. naselij Šle. prebivalstva Povprečno ste.
pas                                            prebival, v naselju			
301 - 400 m	22	10.692	486
401 - 500 m	26	4.439	108
501 - 600 m	25	2.041	82
901 - 700 m	23	1.529	66
701 - 800 m	8	437	55
801 - 900 m	10	742	74
901 - 1000 m	1	17	17
Skupaj	115	19.897	173
Danes, ko je v občini Kamnik 117 naselij in v katerih živi preko 29.000 ljudi (ob popisu 1991 28.766), je struktura naselij in število prebivalstva temu primerno spremenjeno, vendar izrazito bolj v nižje kot v višje ležečih krajih.
Iz tabele je razvidno, da ležijo največja naselja v nižjem ravninskem delu med 301 - 400 m, deloma pa tudi v pasu 401 - 500 m. kjer je leta 1961 štelo eno naselje povprečno 108 prebivalcev.
Med omenjenim številom naselij leži najvišje v hribovju kraj Kališe (908 m), najnižje v ravninskem svetu pa so Suhadole (330 m). In posledično za splošno ilustracijo glede na neugodnost in ugodnost bivanja: medtem ko je na Kališu od popisa prebivalstva 1961 do novega leta 1995 upadlo število ljudi za 25 (od 68 na 43), je v istem času naraslo v Su-hadolah za 279 (od 310 na 589).
Sicer pa so v gričevnatem delu in ponekod na planotastem hribovitem svetu razmere za kmečko gospodarjenje še kar ugodne, kar pa zaradi današnjih cenovnih razmerij ne pride prav v poštev, zato se velik del mlajše generacije (še vedno) preseljuje v ugodnejše nižje območje, predvsem v ravninski del. kjer so pogoji za življenje zaradi industrije in obrti ter nekaterih drugih panog gospodarske dejavnosti boljši.
(se nadaljuje) DR. MARKO ŽEROVNIK
Kako bo jutri s slovensko kmetijo?
Dragi starši!
To pisanje sem namenil vam. da ivežim spomin na vaše otroke, ki e jim darovali življenje, jih spre-li z ljubeznijo v svoj svet, v svo-družino, jim zagotavljali toliko to-ine, kot jo lahko data mama in ie. To pisanje namenjam vam, dra-starši s slovenskega podeželja, relepih vasi in s tem tudi vam, go-h >odarjem trdnih slovenskih kmetij, ( ' so izvir in steber vsega. Trdna do-"ačija je pravi blagoslov, je kraj, :er so se pričela mnoga življenja, k rer se je rodil slovenski narod. Iz 'j/hiečke domačije so prihajali mno-toi znani Slovenci, prav vsi pa so bili '.jsnani po svoji pridnosti in pošteno-'-„ i. V taki trdni kmečki hiši so ži-[fičli rodovi, ki so se spoštovali med J_]boj, vedno so eni prihajali, drugi jthajali, skoraj vsi pa so ljubili in jbijo svojo domačijo in domovino jj-ljlj s tem kraj, kjer so se rodili. To-j j kako bo jutri? To vprašanje se Jupiraja med nami, ki bomo morda
Kaj pa kmetija?
Na slovenski kmetiji bo ostal zga-ran in bolan gospodar, izmučen od vsega hudega, samo da bi obdržal dom. Tak gospodar običajno nima možnosti misliti na razvoj, na napredek, na boljši jutri!!
Spoštovani starši, prav vi ste nas učili božje zapovedi, prav vi ste nas učili, da pravi četrta božja zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo in dobro živel! Sedma božja zapoved pa pravi: Ne ubijaj! Zato, dragi starši, zamislite se že danes, kajti jutri bo morda že »prepozno«! Zavedajte se tudi tega: ne ubijajte nas in kmetije z nepremišljenim dejanjem, ampak nam omogočite življenje, ki bo vredno človeka. Vaša modra in predvsem pravočasna odločitev bo osnova za bodočnost in za življenje z roko v roki. Veste,
dragi starši, z zvrhano mero potrpljenja in z vašo pravočasno odločitvijo bo obstala marsikatera kmetija, ki bo za zgled.
Zelo vesel bom, če bo nam, mladim, kdo od vas odgovoril. Upam, da sem dal nekaj osnov za razmislek. Vem tudi, da vam bo dal vaš spovednik še poseben blagoslov in napotek, če ga boste vprašali za nasvet.
Če bo to pisanje rešilo eno samo slovensko kmetijo, bo namen mojega pisanja dosežen!
Hvala vam starši za vse, kar ste nam dali, pa tudi leta v jeseni vašega življenja naj vam čim lepše in mirno teko. To pa bo veliko lažje le v primeru, če boste dobro premislili in se pravočasno odločili.
JOŽKO
Gibalni razvoj in pravilna drža sta pomembna za intelektualni razvoj
Na OŠ 27. julij Kamnik nas za novo leto vedno obišče dedek Mraz, ki obdari vse učence in tudi za šolo in boljše delo v njej prinese kaj koristnega. Letos je v nižje razrede prinesel nove kasetofone, v telovadnico sobno kolo, v 3. razred pa posebne GYMNIC žoge, ki nadomestijo stole in so prirejene velikosti posameznika.
Ko sem opazovala svoje učence, sem ugotovila, da imajo večinoma težave z motoriko. Zato sem se z dedkom Mrazom dogovorila, da nam prinese žoge, ki smo jih v razredu zamenjali za stole. Sicer smo to počeli postopoma, sedaj pa učenci in tudi jaz del pouka, ki poteka za šolskimi mizami, presedimo na žogah.
Duševno moteni otroci so povprečno tudi gibalno na nižjem nivoju. Kvantitetni rezultati so sicer zelo razpršeni, vendar je na osnovnih šolah s prilagojenim programom kar 50% otrok, kjer lahko sumimo na gibalno motnjo in vzbudijo po-
V vsako učno uro naj bi bila vpletena fizična, intelektualna in čustvena obremenitev. Učitelji na to velikokrat pozabimo in dajemo prednost intelektualni plati, saj nas obvezuje učni načrt. Čustvena obremenitev je velikokrat negativno obarvana, čeprav naj bi otroci doživljali le pozitivno. Vsi pa vemo, da je to v praksi nemogoče, pa če se še tako trudimo. Največkrat pa pozabimo na fizično obremenitev med poukom. Otroci namreč neprestano potrebujejo intelektualne, čustvene in fizične obremenitve in sprostitve.
Razne gimnastične vaje med poukom ugodno delujejo na razvoj sposobnosti živčnih celic. S telesnimi vajami postaja tudi živčni sistem sposobnejši, hitreje sprejema in pošilja povelja, vzpostavlja se ravnotežje med spodbujevalnimi in zaviralnimi procesi.
Vendar pa kljub temu, da z učenci med urami pouka kar precej telovadimo, ostaja veliko sedenja. Pri
Aleš in Almir sta se na žoge hitro navadila. Sedenje na njih je lepše kot na stolih; tako za oko kot tudi za njuno hrbtenico.
zornost predvsem v kvaliteti gibanja. 25% otrok pa dejansko ima gibalne motnje. Vsak človek se preko gibanja intelektualno razvija in zato je prva faza dela z otrokom razvoj grobe in nato fine motorike. Naša čutila morajo biti vzburjena. To telo zahteva, ne glede na to, ali je človek normalno razvit ali moten. Pri nemirnih otrocih je prizadeto čutilo za ravnotežje in se ne počutijo vzburjene pri preprostih gibih.
Zakaj so žoge GYMNIC pomembne pri delu v razredu?
Izhajala sem iz tega, da so učenci nemirni (hiperkinetični) ali pa preveč mirni (hipokinetični).
Po učnem načrtu je učenje najvišja funkcija in v primeru, da ostale funkcije niso urejene, učenje ni tako, kot bi moralo biti. Izhajati moramo iz intelektualnih sposobnosti posameznika, ki pa jih razvijamo preko gibanja. Učenje ni uspešno, če razvoj ni na tisti stopnji, kjer naj bi učenje potekalo. Vse stvari se najprej učimo konkretno, na lastnem telesu. Tako smo se. za primer, bolj ali manj vsi naučili šteti s pomočjo prstov.
sedenju trošimo energijo, ki jo je treba stalno obnavljati. Predvsem gre tu za količino izrabljenega kisika. Pomanjkanje tega povzroči utrujenost, pri kateri se opazi upadanje pozornosti, počasnejše dojemanje in zaspanost.
Med poukom sem pogosto opazila guganje učencev na stolih. To je
razumljiv pojav, saj je za hrbtenico oziroma medenico, na katero je ta pritrjena, to najugodnejši položaj.
Med daljšim sedenjem se pojavijo tudi spremembe v telesni drži. Tako guganje na stolih izzove ugodnejše počutje, kajti napetost mišic je pomembna za pravilno držo. Žoge, ki so nam nadomestile stole, pa ves čas zahtevajo mišično napetost.
Na začetku se je pri učencih pojavljala utrujenost, občasno je katerega izmed njih bolela zadnjica ali pa so čutili bolečine v križu. Tudi sama sem ob daljšem sedenju na žogi opazila, da me boli v predelu križa pa tudi v stegenskih mišicah so se mi občasno pojavile blage bolečine. Vendar pa je bil to le korak k napredku. Včasih opazim, da se otroci tudi na žogah gugajo oziroma poskakujejo, vendar na to gledam pozitivno, saj se v tem procesu razvija ravnotežnostni organ. Seveda klasičnih stolov nismo povsem zanemarili, saj se večkrat, na primer pri delu v skupini, vsedemo vsi za isto mizo, kjer ni prostora za žoge in tedaj uporabimo stole. Učenci sedaj na stolih sedijo bolj poravnano, noge so s celimi stopali na tleh in njihova zadnjica je v celoti na se-dalu stola.
Razumljivo je, da učence še večkrat opozorim na pravilno držo, saj se predvsem, ko so utrujeni, še vedno ukrivijo. Zavedam se, da jim sama s svojo držo nisem ravno lep vzgled', vendar se skupaj z njimi trudim.
Treba pa je vedeti, da je vpliv gibanja vzpodbuden, če je izveden v določenih mejah in če z njim ne pretiravamo.
Pravilna drža in njen vpliv na psihomotorični razvoj pa ni pomembna le pri olrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju oziroma pri otrocih z motorično motnjo, ampak tudi pri normalno razvitih otrocih in pri odraslih. Zato so žoge, ki sem jih opisala, primerne prav za vse ljudi. Uporabne so tudi za različne gimnastične vaje in vaje za ravnotežje.
Hvaležni smo dedku Mrazu, saj je v nas razred z žogami OYMNIC prinesel nekaj nove energije, ki pa jo sedaj veliko koristneje trošimo.
Učiteljica 3. razreda na OŠPP 27. julij Kamnik
NATAŠA HRIBAR
ISKRICE
Kitajski pastir in dolgovrati maček
Slišati je bilo, da bi bilo treba o kamniškem grbu spet sklicati simpozij. Toda teh razprav smo imeli že dovolj. Vse bolj pa se kaže potreba, da se sestanejo strokovnjaki za kamniško zgodovino in razpravljajo o vlogi kitajskega pastirja z Velike planine in mačka z dolgim vratom. Zakaj?
I.^revzeli »vajet
na kmetiji, (oda od-)vora na tako vprašanje žal ne naj-
Pisma - Mnenja - Odmevi
i/Smo. Sedaj sem zelo blizu tistega, |".'sir bi vam, dragi starši, rad ;(1 avedal. Misel, ki še vedno živi s ed nami: »Tebi ključ, meni luč«! i? že zdavnaj mimo. Počasi se bo-» e morali zavedati tudi tistih tež-<: h odločitev, kdo bo gospodar in
Jo bo skrbel za vas in dom ter "   mladostno energijo poskrbel za
itrejši razvoj kmetije. V svetu '' lajo večinoma to urejeno že z za-'1 pni, mi v Sloveniji pa si še vedno :. itiskamo oči pred resnico in od-ft čitvijo, ki je težka, j Še veliko težje bo ob vaši smrti, I a se bodo zbrali vsi dediči na za-. jščinski obravnavi. Takrat običaj-! 3 nastane zelo velik problem, še il :)sebej, če se vaše življenje konča
rez pravilno napisane oporoke, j ijti takrat se uporabi zakon o de-,. DVanju, ki jasno in glasno določa j ltijni delež«. Sodnik ga izračuna in ? jloči način izplačila, domačija se ■; bičajno raztrga in razvleče na •: robne koščke. Nam, ki smo nasle-r ii kmetije, še posebej pada v oči
brazložitev, kaj je nujni delež, kajti
rvaja se celo, da je to polovica ali t j večji del vrednosti v premičninah
i nepremičninah, ki ga je treba iz-■ laćati v petih letih. To je tisto, kar 1 :i pokopalo marsikatero kmetijo ali '■ :lo dobro stoječe podjetje.
Še o gnojnici, psih in regratu (KO -13. 3. 1997)
Od časa do časa neki(a) JC želi poduhovičiti v Kamniškem občanu in to pot sije izbral(a) tudi Zelene Kemnika, ki jim zameri, da kritizirajo polivanje gnojnice v času, ki za lo opravilo ni primeren, in se obenem sprašuje, kam naj jo torej kmetje dajo. Zelo preprosto, spoštovanja) JC!
V Uradnem listu RS, štev. 6*96, piše v UREDBI, daje vnos gnojnice ali gnojevke v času od 15. novembra do 15. februarja PREPOVEDAN! Denarna kazen znaša za kršitelja 200.000 sil.
Ta uredba velja za vso Slovenijo, torej tudi za Podgorce. Strokovnjakov, ki so v vrstah Zelenih Kamnika, ni potrebno pisali v narekovaju, ker je v stranki veliko število izobražencev, med njimi tudi profesorji na Biotehnični in drugih fakultetah, agronomi, biologi, za ta primer pa bi bilo dovolj, če hi imeli samo enega pravnika, ki bere Uradni list.
Kam torej odpeljati gnojnico ali gnojevko, ko je izlivanje prepovedano, jame pa so premajhne?
Na čistilno napravo v Domžalah, spoštovanja) JC!
Tudi obrtniki, ki uporabljajo kemikalije, odpadne vode, neprimerne za kanalizacijo, vozijo tja. Za 200.000 sit, kolikor je zagrožena kazen za POSAMEZNIKA, lahko rešijo svoje probleme VSI v Podgorju, pa še kaj bo ostalo.
Zakoni In odredbe se ne pišejo zato, da jih podpiramo, ko zadevajo druge, če pa so prizadeti interesi našega posameznika ali skupine, pa ne!
Tudi gozdove in nabrežine rek krasijo odsluženi avtomobili, gospodinjski stroji in vsa mogoča navlaka, čeprav vemo, da bi vse to lahko odpeljali na urejena odlagališča.
Je tudi tako razmišljanje »strokovnjakov« napačno? .
Seveda pa se z JC strinjamo, ko gre za vprašanje pasjih iztrebkov na kmetijskih površinali in verjamemo v jezo lastnikov
zemljišč. Tudi tu je potrebna ustrezna zakonodaja in predvsem izvajanje sankcij, saj svoboda enih ne sme predstavljati terorja nad drugimi.
Morali bomo torej poskrbeti za »vzgojo srca«, da se bomo sami zavedali, kdaj naša dejanja ogrožajo interese drugih ljudi, kdaj škodujejo prirodi in s tem nam samim.
ZELENI KAMNIKA
Vimenu kulture bivanja
V članku z naslovom Ljudje, ki živijo na Cankarjevi se bodo morali sprijazniti s tem!je nakazan pristop, kako si neki izvoljeni predstavnik preveč enostavno predstavlja problem, kije za nekatere še kako pomemben. Da to ni osamljen primer, ni potrebno omenjati, vendar pa je eden redkih, ki naj bi bil neposredno obelodanjen prav od strankarskega kolega. Torej v smislu kritike in opravičila, saj je prav kritičnost v lastnih vrstah danes zelo potrebna. Vse preveč je nekega kolektivnega zadovoljstva, ki se občasno izkaže kot veliko sprenevedanje. Mislim, da je gospa Skamnova, predsednica Zelenih Kamnika, v tem članku ravnala modro, tako moralno kot načelno.
Nekaj bi pa k temu še dodal. Ni problem bivanja danes samo promet v naselju, še večji problemi so razna izsiljevanja s hrupno dejavnostjo, nepravilna urbanistična razporeditev objektov bivanja, kmetijska dejavnost. Za nekatere sta kravu ali pes več vredna kot človek. Iz tega sledi nezadovoljstvo in sprtost med ljudmi, kar nam nikakor ni v čast, pa tudi slaba popotnica v Evropi. Tudi o vsem tem se bodo.morali našli izvoljeni še kako zamislili in iskati rešitve od primera do primera. Temu bomo nekoč lahko rekli tudi civilizacijski dosežek.
Franc Opravš OO-NSD Kamnik
Zato, ker oba v porcelanasti podobi s simbolom Kamnika na sebi v kamniškem TlCu ponujajo kot kamniški spominek. Če so kdaj na Veliki planini živeli Kitajci, še ne vemo, vsekakor pa ima lahko velikega mačka tisti, kije naročil in plačal tako »izvirne« spominke. Mačka lahko kupite za 860 tolarjev, Kitajec pa je nekaj dražji...
Al'prav se piše Cerer ali Cerar
To vprašanje bi si morali zastaviti kamniški plavalci, ki so v izložbi zavarovalnice Tilia na Glavnem trgu pod sliko svojega nekdanjega klubskega kolega ponosno in z velikimi črkami zapisali, da je bil lani med njimi Tone Cerar, aktualni svetovni prvak med veterani.
Tako poimenovanje pa seveda ne dela časti tudi Občini preko ceste, kije lani 80-letnega svetovno znanega plavalca rojaka Toneta Cererja razglasila za častnega občana...
Šolski kombi - počena konzerva
V prejšnji številki smo zabeležili pobudo svetnika Romšaka, naj občina kaj stori, da šolarji med prevozom v šolo in domov ne bodo padali iz vozil. Naknadno smo zvedeli, da je imel v mislih tudi kombi, ki prevaža otroke iz Brezij v stranjsko šolo. Če v kombi, za katerega pravijo, da izgleda kot stara konzerva, nabašejo namesto osmih otrok še enkrat več šolarčkov, potem res ni čudno, da ta »konzerva« večkrat poči. K sreči seje doslej izteklo brez hujših posledic, vendar ni nikjer rečeno, da bo vedno tako...
JC
Kamniški občan
IZ ZGODOVINE
26. marca 1997 1
Spomini na začetek kamniške ženske odbojke (2)
2. Obdobje prvih let po drugi svetovni vojni
Odbojkarsko igrišče je bilo tudi v parku kopališča Neptun ob sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice. Mara Dolinšek in Božena Mo-žina se spominjata, da sta na tem kopališču igrali odbojko tako s fanti kot z dekleti. Zinka Potokar, Marija Čebular, Vlas ta Možina, Marc Erjavšek in druga dekleta »iz mesta« so v fantovski družbi igrala tudi na odbojkarskem igrišču pri kopališču Pod Skalo.
Mešane ekipe moških in žensk so igrale na nekdanjem sokolskem letnem telovadišču pred smodnišni-co, popularno imenovano »pulfer-fabriko« ali »barutano«. Rajko Ver-dnik se spominja, da so bile Tilka in Marta Završnik, Julči in Olga Ribnik ter Vera Malovrh odbojkarsko povsem dorasle fantovskim soigralcem.
Kljub temu, da je bilo kar nekaj deklet, ki so - času primerno - dobro igrala odbojko, kamniške razmere še niso bile zrele za organiziranje ženske ekipe in za
vključitev v takratni tekmovalni sistem. Takratnim občudovalcem pa so do današnjih dni ostale v spominu visokorasle in borbene od-bojkarice, ki bi že takrat lahko stopile ob bok svojim vrstnicam v Ljubljani, Mariboru in Novemu mestu.
Nedvomno je v zapisanem iskati zametke kasnejše ustanovitve Odbojkarske sekcije Sindikalnega športnega društva Kamnik, ki je imela ženske in moške ekipe tako v mladinski kot članski konkurenci.
Po koncu druge svetovne vojne so bila v mestih in v večjih krajih ustanovljena Fizkulturna društva, kasneje preimenovana v Telovadna društva Partizan. Tako društvo je bilo tudi v Kamniku. Pripravilo je mnogo telovadnih nastopov na šolskem igrišču in v telovadnici tedanje kamniške gimnazije (sedanje Osnovne šole Toma Brejca), v Društvenem domu v Mekinjah in drugje. Prevladovali so nastopi v orodni telovadbi in množični telovadni nastopi z glasbeno spremljavo. Poleg nekaterih drugih iger z žogo je dobila svoje mesto tudi odbojka, tako razvedrilna kot tekmovalna.
Telovadno opremo so v povojnem času lahko dobila le organizirana društva. Dekleta, ki so telovadila v Fizkulturnem društvu, se spominjajo, kakšna dragocenost so bile preproste nizke teniške copa-
te in kratke rdeče telovadne hlačke... Predvsem teniške copate so še dolgo služile svojemu namenu na različnih nastopih in tekmah v Telovadnem društvu Partizan in različnih sekcijah Sindikalnega športnega društva Kamnik. Copate je bilo treba pogosto prati in šivati; da
pa so »sijali v vsej svoji belini«, jih je bilo potrebno namazati s kaolinom.
Izbrana vrsta telovadcev in telo-vadk Fizkulturnega društva je skupaj s šolsko mladino večkrat korakala na repu povorke od šolskega igrišča do Glavnega (tedaj Titovega) trga, kjer so se na posebnem odru odvijale različne gimnastične in druge vaje ob hrupni glasbi iz zvočnikov. Seveda so temu sledili vroči govori aktivistov in aktivistk ter prepevanje partizanskih pesmi, nakar se je povorka s številnimi »sponatanimi« klici tovarišema Titu in Stalinu, Osvobodilni fronti in partiji odpravila nazaj na šolsko igrišče.
3. Prvih pet let Odbojkarske sekcije Sindikalnega športnega društva Kamnik (1947-1952)
Leta 1947 je bila ustanovljena Odbojkarska sekcija SŠD Kamnik, kjer so se v moški članski ekipi zbrali preizkušeni predvojni odboj-karji, ki so se jim pridružili mlajši talentirani igralci. Udeleževali so se raznih okrajnih prvenstev in v zim-
4.
skem času celo trenirali v telovadnici. V glavnem pa so igrali in trenirali na igriščih na prostem -seveda le od tedaj, ko so se spomladi osušila in jih je bilo mogoče zasilno urediti.
***
Odbojkarska sekcija SŠD Kamnik je čez čas začela z resnim in sistematičnim delom tudi pri na-vduševanju in vzgoji mladih. Tako sta se kamniški odbojkarski vrsti mladincev in mladink leta 1949 udeležili slovenskega republiškega prvenstva na Jesenicah.
Na pomlad je eden od profesorjev telovadbe zbral vrsto mladih deklet in jih začel seznanjati z osnovami odbojkarske igre. Kamniške mladinke so na omenjenem prvenstvu na Jesenicah osvojile tretje mesto; pred njimi sta bili le renomirani moštvi Partizana in Enotnosti iz Ljubljane. Dokumentacije, razen skopih poročil v časopisih, skoraj ni mogoče dobiti. Le katere od tedanjih mladink ste igrale poleg Mare Dolinšek, Mirni Grin-tal in Adi Štele v ekipi, ki je tako uspešno prestala ognjeni krst? Le oglasite se!
Kot se spominja Mara Dolinšek, je bila tekma na prostem, tekmovalci pa so prenočevali v telovadnici. Po končanem tekmovanju so se skupaj s tekmovalci Poleta iz Maribora odpeljali z vlakom na Bled. Tam so se okopali in pojedli 4 kg češenj, ki so dokumentirane v skopem poročilu.
Po tem tekmovanju so se vrste kamniških odbojkaric pomnožile. Trenirati so začele Marjeta Biško, Ančka Bregar, Pavla Malešič, Kika, Marta in Mija Štele, Gidka Uran-kar in Slavica Trbižan.
***
>
Naslednje leto (1950) je bila ženska ekipa Kamnika povabljena na vsedržavni odbojkarski turnir v počastitev nekega železničarskega jubileja. Ta je potekal v Osijeku in organizator je pokril večino stroškov. Starši tekmovalk - pa še to ne vsi - so dovolili udeležbo svojih mladoletnic, šele ko je gospa Tilka Štele pristala na vlogo »gardedame« in skupaj z dekleti odpotovala v Osijek. Na tem tekmovanju so Ka-mničankc osvojile tretje mesto. Za več podatkov o tekmovanju v Osijeku in za podobno tekmovanje v Novem mestu bo potrebno prelistati športne strani takratnih časopisov.
***
Spomladi leta 1951 so se treningi ekipe odvijali na igrišču Dijaškega doma v Kamniku (sedaj Osnovna šola 27. julija). Trenerja Jernej Štele in Damjan VVindschnurer sta pripravljala dekleta na republiško mladinsko prvenstvo, ki je bilo tega leta v Kamniku. Zahtevno tekmovanje je potekalo že na novem igrišču pri kopališču in je bilo dobro organizirano. Množica mladih tekmovalcev in tekmovalk je ohranila Kamnik v lepem spominu; na prvenstvo pa spominjajo tudi kvalitetne fotografije Rajka Grcgorca, ki je s svojim fotoaparatom spremljal kamniško športno dogajanje.
Natančnejše podatke o tem tekmovanju bo težko dobiti, ker je bil velik del slovenskega športnega arhiva uničen v požaru. Tudi tu nam torej ostane le še raziskovanje športnih rubrik različnih časopisov. Dve zanimivosti pa le lahko natresemo.
Tedanji načelnik Odbojkarske sekcije Janez Zvokelj se spominja da so vse ekipe prenočevale na gradu Zaprice (!). Svečani zaključek je bil v tedanjem planinskem domu na Starem gradu, ki so ga planinci preuredili iz. medvojnega bunkerja v grajskih razvalinah.
Letos julija bo minilo 55 let, odkar so bili izdelani nacistični načrti za nemško poselitev kamniškega območja. Prvega oktobra pa bo minilo ravno toliko let, odkar je bilo Gorenjcem podeljeno državljanstvo Tretjega rajha -predvsem z namenom, da se slovenske fante vpokliče v nemško vojsko, da bi se pod njeno zastavo borili proti zaveznikom. To je bil le vrhunec nemških ukrepov, ki so predvidevali čim prejšnjo germanizacijo z Nemci zasedenih predelov slovenskega ozemlja.
Ta članek govori o nameravani nemški kolonizaciji kamniškega območja, v uvodu pa bom podal pregled nacističnih ukrepov na Gorenjskem v prvih dveh letih okupacije.
Zasedba Slovenije
6. aprila 1941 so sile osi z Nemčijo in Italijo na čelu napadle Kraljevino Jugoslavijo in v nekaj dneh zlomile odpor slabo oborožene in zaradi mednacionalnih sporov neučinkovite jugoslovanske vojske. Po kapitulaciji so si razdelile med seboj jugoslovansko ozemlje. Dravsko banovino (jugoslovanski del Slovenije) so si razdelile Nemčija, Italija in Madžarska.
Vzpostavitev nemške oblasti na Gorenjskem
Štajersko, Gorenjsko ter 90 km dolg in 10 do 15 km Širok pas južno od reke Save na Dolenjskem je zasedla nemška vojska. Za to območje je Hitler izbral tak okupacijski sistem, kot ga je prej uvedel v Alzaciji, Lotaringiji in Luxenbergu. To pomeni, da jegaule-itnerje in državne namestnike sosednjih pokrajin postavil za šefe civilne uprave. Ozemlje Gorenjske je bilo tako priključeno Koroški (gau Kdmten), zanjo pa seje uradno uporabljal naziv »Sild Kdrnten« - Južna Koroška. Za šefa civilne uprave je bil imenovan na-
V spominu takratnih tekmovalk je s ponosom zapisan tudi turnir najboljših ženskih ekip Slovenije, ki so se srečale na tedanjih odbojkarskih igriščih pod Cekinovim gradom v Ljubljani. Kamničanke so se krepko upirale tudi uveljavljenim odbojkaricam ljubljanske Enotnosti, čeprav so bile na drugi strani mreže nekatere (jugoslovanske) državne reprezentantke. Tekme je sodil Miloš Kosec, stranski sodnik pa je bil Ivo Cirman.
V letu 1952 so tudi odbojkarice trenirale na igrišču pri kopališču, kjer so bila tla posuta z. odpadnim materialom (»lešem«) s Količevcga. Zaščitne ograje takrat še ni bilo, zato je marsikatera odbita žoga pristala v Nevljici.
V današnjem času težko razumemo skoraj nerešljive probleme, ki so jih vse do teta 1960 imeli odbojkarji in zlasti odbojkarice. Plašč žoge je bil iz usnja z večjo odprtino, skozi katero je bilo treba potisniti zračnico (»dušo«) v notranjost žoge. Nato je sledilo »pumpanje« in zavezo-vanje reže v plašču žoge z. usnjenimi trakovi. Vozel je bilo treba čimbolj vplesti v odprtino, da se prsti pri igri ne bi preveč razboleli. Pri Steletovih (Lectarjevih) je bila shramba odbojkarskih rekvizitov in tudi popravljalnica, v kateri so »fli-kali preluknjane duše) in šivali bolj ali manj jajčaste plašče. Ker je bilo pri hiši kar nekaj odbojkaric, so morale te večkrat asistirati pri omenjenih opravilih. Kaže, da je ta »čast« največkrat doletela avtorico teh vrstic.
Žoge so bile slabe in močno načete od dotrajanosti in podlage igrišč. Probleme z žogami so imeli vsi odbojkarji, vendar so bila dekleta mnogo na slabšem. Sprva so imela eno žogo za treninge, pri prehodu v člansko reprezentanco pa celi dve! Kamniške žoge kljub prizadevnosti »serviserjev« niso bile najbolj okrogle, zato jih niso sodniki pred začetkom tekme nikoli izbrali kot žoge za igro. ,
O opremljenosti kamniških odbojkaric nas pouči tudi naslednje:
mestnik koroškega gauleitnerja Franz Kutschera. Svoje posle je prevzel 30. 4. 1941 in si svoj sedež uredit najprej v hotelu Toplice na Bledu, januarja pa je bil sedež civilne uprave za Gorenjsko prenesen v Celovec. Kutschero je 16. 12. 1941 zamenjal Friederik Rainer. Sef civilne uprave je takoj postavil na sedeže okrajev politične komisarje, ki so bili odgovorni samo njemu in jim je dajal navodila. Podredili so si: pravosodje, pošto, železnice, finance, delovne urade, katastrske urade. Na Gorenjskem je bilo postavljenih 5 političnih komisarjev in sicer v Kranju, Skofji Loki, Radovljici, Kamniku in Litiji. Za politične komisarje so nacisti izbrali ljudi iz rajha, tako da ta mesta niso postavljali domačih volksdeutscherjev iz Slovenije. (Folksdeutscherji so bili pripadniki nemške nacionalne manjšine, ki so še iz časa Avstroogrske živeli pri nas). Vsi komisarji so bili preverjeni člani nacistične stranke -NSDAP, ki pa so ravnali po nasvetih volksdeutscherjev in jih celo izbirali za svoje svetovalce. Politični komisarji so takoj po prihodu na svoja službena mesta prevzeli upravo iz rok jugoslovanskih sreskih načelnikov. Vendar pa takšna ureditev ni trajala dolgo časa, saj je kmalu prišlo do reorganizacije. Zaradi pomanjkanja nemškega ura-dništva in z namenom, da bi bila na slovenskih zasedenih ozemljih ureditev enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, so bila na Gorenjskem 1. avgusta ustanovljena 3 podeželska okrožja (Kreis): Kranj, Radovljica in Kamnik. Ta nova okrožja so vodili politični komisarji, ki so se 1. februarja 1942 preimenovali v deželne svetnike (Ijandrat). Sef civilne uprave je 25. junija 1941 razpustil jugoslovanske občinske odbore in pooblastil politične komisarje, da sami imenujejo župane.
Do spremembe je prišlo tudi v cerk-veno-upravni ureditvi, saj je bila Go-
- v času omenjenega republiš) ga prvenstva v Kamniku leta 19, so mladinke dobile svoje prve d;
se;
- šele leta 1955 ali 1956 so dek ta dobila nove drese; to se je zg dilo ob uvrstitvi v hrvaško-slove sko ligo;
- prva dcsetletka kamniške c bojke tretjih dresov ni naklonil!
Udobja' trenirk ta generacija poznala.
Telovadnico v tedanji gimna<l (zdaj OŠ Toma Brejca) so dekk11 uporabljala za telovadbo, smuč; i sko gimnastiko in še kaj, odbojk: skih treningov pa v njej niso CJ živela. Telovadnica je bila namr ves čas prezasedena. Zato pa so c' kleta v tej dvorani nastopala vseh kulturnih prireditvah, konet tih gimnazijskega pevskega zbo slavnostnih akademijah, proslav in celo pri spevoigrah. I
Treningov v telovadnici dekle res niso poznala, 13. novembra 19 pa so odigrala svojo edino tekr1! v telovadnici. Bila je to prijateljsj tekma z odbojkaricami društ Partizan-Krim, ki so jo Kamniči, ke odločile v svojo korist. Mor je k nezasedenosti telovadnice ta datum pripomogla vraževerni siceršnjih uporabnikov...
Prva leta kamniške odbojke bila zaznamovana s »sezonsk razporeditvijo takratnega športi ga življenja: spomladi in jeseni c bojka, poleti plavanje, pozimi sn čanje in telovadba, za popestrit, pa v vseh letnih časih planinar nje.
Vsi treningi so se odvijali na pt stem in sicer enkrat tedensko, daljših obdobjih deževnega vren na so torej treningi pogosto odf dli. Predvidene tekme v ligi pa' bilo treba odigrati, čeprav je cof! talo pod nogami in je bila usnje| žoga spolzka in težka.
V letih 1952 in 1953 Odbojktj ski sekciji SŠD Kamnik zaradi kil nične suše v blagajni ni uspelo rJ: slati mladink na republiško držs no prvenstvo.
(se nadaljuj MIJA MAJCENOVl
! i I
renjska z novo mejo med Italijo Nemčijo ločena od sedeža matic škofije. Nemci takratnemu ljubljanski mu škofu Rozmanu niso dovolili d stopa na ta del njegove škofije. Zato škof Rozman 25. avgusta 1941 poa< lil celovškemu kapltulamemu vikat in naslovnemu škofu Andreju Rohra. herju vse pristojnosti za normalno o ravljanje dušnopastirskega dela. Sk Rohracher je zaradi izgona slovensk duhovnikov takoj poslal nekaj svoj (nemških) duhovnikov na Gorenjsk Ozemlje Gorenjske je razdelil na št distrikte, eden od njih je bil kamnišl kije štel 26 župnij.
Ukrepi za čimprejšnje ponemčenje
V prvih dveh letih okupacije je im la civilna uprava pred očmi predvse Hitlerjevo naročilo, da je treba ozemlje povsem ponemčiti in priključ rajhu. Vsa prizadevanja so bila podi jena temu cilju, kar so nacisti tudi n prestanotpoudarjalL
Med najosnovnejšimi ukrepi ta d sego tega cilja so bili: izgon politici in rasno neustreznih ljudi, krepit nemštva ter ponemčenje rasno in po tično primernih Slovencev, ki bi še o tali na tem ozemlju. V ta namen so i Gorenjskem ustanovili Koroško Iju^ sko zvezo (Kdrntner Volksbund), v k. tero so se morali včlaniti vsi za ponei čenje ustrezni Slovenci. Za mladino. ustanovili posebno »sekcijo« te zveze Kdrntner Volksbundjugend (mladii Koroške ljudske zveze), ki se je 20. 1942 preimenovala v Hitler Jugei Anwarter Einheiten - pripravniške en te Hitler Jugenda. Za dosego prvega < Ija, to je za izgon neustreznih eleme, tov, pa so predvidevali obsežne depo tacije Slovencev in sicer v treh zapor
Nadaljevanje na 12. strani
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Domžale, Ljubljanska 72 Tel.: 721-372
UPOKOJENCI!!
Preko naše hranilno kreditne službe lahko prejemate vašo pokojnino na tekoči račun ali hranilno knjižico.
Čestitamo vam za občinski praznik^ in se pridružujemo Cepim željam ob veti!k& noči.
^-PUBLICUS
Obveščamo, da zaradi velikonočnih praznikov v ponedeljek, 31. marca, ne bomo odvažali komunalnih odpadkov. Odvoz bo naslednji dan, v torek, 1. aprila.
Kamniška ženska odbojkarska ekipa leta 1951. Na fotografiji Rajka Gregorca so (od leve proti desni): Gidka Urankar, Marinka Janič, Slavica Trbižan, Mija Štele, Marta Štele, Pavla Malešič, Anka Abramič, trener Jernej Štele, Stanka Kegljevič, Nada Kajfež in Adi Štele.
Načrti za nemško kolonializacijo na Kamniškem
ti
26. marca 1997
IZ ŽIVLJENJA
Kamniški občan
Skrita in ne tako skrita čustva v družini
Rejnice in rejniki so vključeni v ogram izobraževanja, ki ga orga-ira Center za socialno delo Ka-nik ob upoštevanju potreb otrok, JI )vosti v vzgoji otrok in izraženih if U rejnic in rejnikov. Izobraževa-a potekajo v obliki predavanj zu-injih strokovnjakov in strokovnih :lavcev centra, tem pa sledijo po-I j >vori, delo v skupinah...
10. marca je ob tej priložnosti pri-avila predavanje prof. Meta KRA-AR, klin. psiholog, na temo SKRI-i \ IN NE TAKO SKRITA ČUST-;! \ V DRUŽINI po objavljeni psi-
'adovoljna in nasmejana starSa z dvojčkoma Pri-' nožem in Matjažem med zasluženim počitkom v ,e taravl (VERA MEJAČ)
1 iloški študiji Daniela GOLEMA-1 A. Čustvena inteligentnost (Emo-' mal lntclligencc). Predavanje je bi-: zanimivo in porodila se nam je 1 isel, da bi lahko bili povzetki pre-1 ivanja zanimivi še za druge star-F , katerih otroci se pretirano pre-fj iščajo tremitnemu razpoloženju in 1 istvom. Nazadnje bo o tem lahko 1 emislil še kateri odrasli posame-' lik.
i   Prof. Meta KRAMAR je začela z i ristotelovo mislijo: ;-VSAK LAHKO POSTANE JE-EN, TO JE LAHKO. TODA BITI ,-ZEN NA PRAVO OSEBO, OB JRAVEM ČASU, DO PRAVE ME-E, S PRAVIM NAMENOM IN A PRAVI NAČIN - TO PA NI A H KO.
j Daniel Gojcman pravi v svoji ljigi, da smo nekoč verjeli in še iVrjamemo, da so nam čustvene last-epsti (jeza, potrpežljivost, prijaznost, Ifcstrpnost,...) dane ob rojstvu, da jih . oramo kot take sprejeti in se z. jimi sprijazniti. Vendar pa je sam igotovil, da je možno vplivati na istva otroka - tudi na svoja, če jih >rt>znamo.
)C Obstojajo trije različni načini doživlja-1 % zavedanja in prepuščanja se čustvom: •a • Čustev se zavedamo, vendar pa se jim
e' prepuščamo oz. se jim prepustimo le la-neat, ko je za nas to pomembno, da nam iv.va samozaupanje, zadovoljstvo, kar je i izitiven odnos do življenja. a; • Čustvom se prepustimo - prevzamejo
i.ilasl nad našim življenjem. (\ • Čustev se zavedamo, a ne mislimo
|t
JI__
na to in nič ne ukrenemo, ne glede na to, ali nam je prijetno ali ne.
Svet brez. čustev bi bil nezanimiv in pust. Spomnimo se, s kakšno vnemo, žarom in zanimanjem se lotimo nekaterih del, ki se lahko izkažejo kot zelo uspešna. Na drugi strani pa nas strah lahko ohromi, da ne naredimo niti tistega, kar smo sicer že znali in zmogli.
Zato je zelo pomembno, da se otrok pravočasno nauči obvladovati čustva in jih vpreže v svoje cilje. Tako mu bodo služila pri uspešnem opravljanju nalog in premagovanju težav, da bo znal preboleti padce, jih preživeti in se ponovno postaviti pokonci. Če znamo starši potolažiti svojega otroka, ta dobi občutek, da ves svet le ni tako grd in slab. Kasneje se bo znal potolažili sam, ker je imel priložnost dobiti te izkušnje in se naučili obvladovali čustva, ne pa se jim prepuščali.
Doživljati uspeh je bistvenega pomena za vsakega človeka -za ohranitev ali pridobitev samozaupa-nja. Posebej pomembno je to za otroka, saj se s tem potrjuje, obstoja in se čuti pomembnega. Starši naj bi poznali lastnosti, ki so bistvene za uspeh in jih gojili pri svojih otrocih, kakor gojimo lepo cvetje, plevel pa bodo skrbno odstranjevali.
Otroci rastejo v različnih sredinah in sprejemajo slike, ki jim jih rišejo njihovi starši s svojim vedenjem. Kako se znamo starši spoprijeti s težavo, ali znamo obvladali jezo, kaj takrat počnemo, da jo obvladamo (gremo na sprehod, se lotimo pospravljanja pozabljene omare, štejemo do 100, počistimo kopalnico, uredimo vrt ipd...): ali se znamo pogovoriti, ali znamo poslušati in prisluhniti drugemu, se znamo do prave mere vživeti v probleme drugih, jih razumeti, ali znamo biti vztrajni, natančni in potrpežljivi in težke situacije kdaj pa kdaj videti tudi z druge plati ter biti optimistični?
Starši smo nevede in bolj kot si mislimo učitelji svojim otrokom. Vidijo nas, ko se pogovarjamo, ko se smejemo, ko smo slabe volje, ko smo zadovoljni, ko nas nekaj ujezi... in nekako tako se bodo obnašali tudi naši otroci, ko bodo veliki. Res je, da nas otroci raje vidijo vesele in zadovoljne in naredili bodo marsikaj, da bi nas spravili v dobro voljo. Če smo potem res veseli, je to zanje uspeh, ki jim bo prinesel zadovoljstvo. Zadovoljen otrok (človek) pa skoraj ne more bili jezen in če ni jezen, potem ne more stresati jeze naokoli in na druge.
Otroka je potrebno nagraditi za njegov   trud,   za potrpežljivost.
vztrajnost. Pravilno zapeti gumbi na srajci, zavezan čevelj, desetminutno vztrajanje v čakalnici, da se mati vrne iz ordinacije, so opravila, ki zaslužijo nagrado. Velikokrat je to le materin nasmeh in pohvala. Nagrada mu pomeni uspeh, uspeh prinese zadovoljstvo in otrok se bo počasi navadil uporabljati tiste oblike vedenja, ki mu bodo prinesle uspeh in zadovoljstvo.
Vsak otrok potrebuje nežnost, toplino, zelo pomembna pa je tudi pozornost. Otroci jo znajo poiskati pri svojih starših na različne načine. Če otroka pohvalimo, ko je neko delo dobro opravil, bo verjetno želel biti ponovno pohvaljen - »opažen« - in se bo tudi vnaprej trudil dobro opravljati dela. Če pa otroka ne pohvalimo za dobro opravljeno delo, saj je to samo po sebi umevno, opazimo pa ga, ko nagaja drugim, ko poriše novo prepleskano steno, ko vleče kužka za rep ali ušesa, ko cepeta in vpije, ko razbija igrače, se bo verjetno navzel neustreznega vedenja, ker želi vzbuditi pozornost in jo dobi le ob takem izražanju čustev.
Starši moramo znati opaziti otrokove sposobnosti in jih tudi ceniti. Če naš otrok ni najboljši pri matematiki, pa morda zna izdelati čudovito pručko. In svet se ne bo podrl, če se prejšnji teden ni naučil pesmice na pamet, je pa zato zmagal na orientacijskem pohodu. Pri tem ne mislim, da je povsem vseeno, ali otrok zna matematiko, slovenščino itd. ali ne, pomembno je, da se trudi pri svojem delu. V vsakem od nas so sposobnosti, ki se jih ali pa tudi ne zavedamo. Seveda je veliko bolje, da jih poznamo in vemo zanje, saj nam pomagajo zaupati vase. ' ■'.: ■/■ **SSK'* '
Rejnice in rejniki so pri delu po skupinah in končnem plenarnem delu prišli do zelo podobnih ugotovitev, saj je vzgoja in tudi učenje obvladovanja čustev pri rejeneih še toliko bolj pomembna. Povedali so, da veliko uporabljajo pohvalo, saj tudi bolj zaleže kakor graja. Jezo pri otrocih je potrebno malce spregledati ali pa jo preusmeriti v nekaj pozitivnega. Rejnice in rejniki dajejo velik pomen zaupanja v otroke. Če jim zaupajo, si tudi otroci bolj zaupajo. Pridobljeno zaupanje pa ni dobro izgubiti.
Srečanje smo zaključili z mislijo, da se je dobro učiti izražati čustva. Vsi ljudje jih imamo, zato se ni potrebno sprenevedati in obnašali, kot da se nas nekaj ni dotaknilo in predramilo naših čustev, vendar jih je bolje pokazati na pravi način. Človek je učljiv vse življenje, zato lahko starši začnemo kar pri sebi, da bomo zgled našim otrokom. Rejnice in rejniki so bili mnenja, da je lažje vzgajati več otrok kot enega ali dva, ne glede na to pa jc zelo pomembno, da znamo starši otroka spoštovati.
Povzetke predavanja zapisala
METKA ROMŠAK
Ob prireditvi Dobra misel
Osmega marca je Zveza pa-raplcgikov Slovenije ob podpori občine Kamnik priredila v športni dvorani pri Osnovni šoli Frana Albrehta dobrodelno zabavnoglasbeno prireditev z naslovom Dobra misel. Na njej so nastopili Pop design, Stopa r-ji, harmonikarice Zupan, Marta Zore, Ivan Hudnik, Smrkci, Damjana Golavšek in še kdo. Prireditev je povezovala Eva Longyka. Za vesel ples je igral ansambel Poljanšek.
Izkupiček prireditve je bil namenjen za izgradnjo doma slovenskih paraplegikov na morju. Prireditve so se udeležili ljudje, ki jih je usoda priklenila na voziček, predsednik zveze slovenskih paraplegikov Ivan Peršak, predsednik društev paraplegikov ljubljanske regije in glavni organizator Ivan Pibemik, eden od podpornikov prireditve malteški vitez Carl grof de Villavicencio - Marghc-ri iz Hamburga, župan občine Kamnik Tone Smolnikar, tajnik občine Kamnik Ivan Pristovnik, nekdanja državno/.borska poslanka Danica Simšičcva, narodne noše iz Komende - Kamniča-nov pa skorajda ni bilo. Zakaj? Je dobrodelnih prireditev v Kamniku preveč? Je bil kriv letni koncert Mestne godbe Kamnik, ki je bil prav isti večer?
MARJETA H LIMAR
Tečaj za zaročence v Kamniku
V petek, 28. februarja, se je na Šutni končal letošnji prvi tečaj za zaročence. Namenjen je bil tistim mladim iz Kamnika in okolice, ki nameravajo v bližnji prihodnosti skleniti zakonsko zvezo.
Tečaja se je udeležilo 30 parov oziroma 60 mladih fantov in deklet.
V petih večerih so posamezne teme predstavili: duhovnik, andragog, zdravnik, zakonski par in psiholog.
Vse misli in sporočila tečaja so se vrtela okoli rdeče niti: v zakonsko skupnost res stopata dve različni osebnosti, toda sreča in zadovoljstvo sta sad, ki pride z zorenjem, ki ga kažeta partnerja z medsebojnim sprejemanjem in podporo.
Tečaj za zaročence je v okviru dekanije Kamnik organiziran dvakrat letno. Naslednji tečaj bo jeseni v Komendi.
Seveda sc jc mogoče udeležiti tudi tistih tečajev, ki potekajo skozi vse leto v Ljubljani. Kot zanimivost pa morda še to, da je bil tečaj za zaročence tisti dogodek, ki se je že lahko odvijal v vrnjenih prostorih starega župnišča (nekdanji prostori vrtca). Župnija Kamnik je tako po 50. letih spet dobila svoje nekdanje prostore. S tem so dane možnosti za bolj kakovostno vzgojno in pastoralno dejavnost, ki bo v korist Ka-mničanov.
DANIJEL BEZEK
Tečaj za zaročence je bil dobro obiskan.
4. april, dan varstva pri delu
Dnevi v letu so si različni, prav jc, da jc največ, vsaj za večino, delovnih, so pa tudi praznični in nenazadnje taki, ki so posvečeni raznim dejavnostim in pomenom. 4. april tudi letos ne bo čisto navaden petek, ampak (je) bo označen kot dan varstva pri delu.
Velika verjetnost bi bila, da tudi mi ne bi vedeli za ta dan in bi ga imeli za »navadno delovnega«, če se ne bi poklicno ukvarjali s področjem, kateremu jc ta dan posvečen. Z vso zaskrbljenostjo žal ugotavljamo, da ne moremo govoriti o uspehih in visokem nivoju urejenosti tega področja v našem ožjem, kakor šišrein slovenskem prostoru.
Več dejavnikov potrjuje to dejstvo, zato naj kot najbolj ilustrativno navedemo, da je Slovenija na vihti evropskih držav po poškodbah pri delu. Naše tovarne in obratovalnice so generatorji delovnih invalidov in le malokje se lahko pohvalijo, da imajo področje tako urejeno, da bi bile pripombe (četudi bi jih ocenjevali sami, kot popustljivcj.ši od uradnega ocenjevalca - inšpektorja) minimalne. Bomo še dolgo morali vzdržati v takem stanju.
Po podatkih Urada za varnost in zdravje pri Ministrstvu za delo. družino in socialne zadeve je bilo samo v treh mesecih preteklega leta čez' 3.500 poškodb pri delu. V večini primerov so bili vzroki zaradi slabo
vzdrževanih delovnih prostorov, ne-vzdrževanosti orodja, kar v 436 primerih so bili vzrok stroji na katerih jc običajno teža poškodbe velika.
Najbolj kritične so razmere v gradbeništvu, saj so po panogi na prvem mestu, sledijo promet in zveze, trgovina in kmetijstvo. Slednje moramo še posebno označiti kot kritično, vsled dejstva, da moramo h končnemu številu poškodb v tej panogi prišteli še vrsto poškodb, katere utrpijo otroci in mladostniki, kateri statistično niso zajeti.
V borbi ciljane vse večje produktivnosti, večjega dobička, nekje tudi po želji za preživetje, smo preprosto pozabili na človeka - delavca. Nemalok-je je bila na račun nekoliko višje plače prodana varnost, v večini primerov še to ni spoznano kot kratkoročna naložba. Izginile so tudi vrednote, ki smo jih imenovali dobri medsebojni odnosi, ki delavce silijo v nevarne dogodke, vsled želje po begu iz delovnega okolja in klasično obliko - bolniški stalež.
Izrečene najboljše želje za spremembe ne bodo zadostovale, potrebna je odločitev, da situacijo spremenimo. Država bo vsekakor to storila z. restriktivnimi ukrepi, ker želi pridruženo članstvo k EU. Nas morajo kazni prisiliti k spremembi, če argumente za to lahko najdemo v ukrepih, kateri bodo sočasno razrešili obravnavano, po-
večali produktivnost, in nenazadnje tudi kakovost Vaših proizvodov, na kar smo tudi kupci vse bolj pozorni.
VAREKA Komenda, kot svetovalni inženiring za področje varstva pri delu, pri PIC Kamnik, skupaj z njim, želi, da ta dan, če je le možno, ne delamo napak v zvezi z varnim delom. Če delovne razmere to zahtevajo, uporabite osebna varovalna sredstva (če jih imate na voljo), saj je še vse preveč poškodb ravno zaradi neuporane ic-tcn, razmislite in dajte predloge za boljšo organizacijo svojega delovnega mesta, da boste z manj napora in manj gibov opravili delo, itd.
Tudi menegerskim skupinam v podjetjih priporočimo, da vendarle poskušajo utrditi dejstvo, da brez delavcev ne gre, da jim je potrebno dati varno delovno mesto in pogoje dela, ki jun pripadajo.
Samo usklajene akcije med delavci in vodstvom, z znanjem stroke, bodo spravile področje na nivo, da bomo nekega dne, ta 4. april lepše, predvsem pa varneje preživeli na svojem delovnem mestu.
Manj delovnih poškodb in poklicnih obolenj, za zdravo uživanje minulega dela, naj bodo naši skupni cilji in dobra popotnica za 7. april, svetovni dan zdravja, kateri je letos posvečen geslu ZDRAVA MESTA ZA BOLIŠE ZIV1JENJE.
Igor ing. JENKO VAREKA KOMENDA
Načrti za nemško siolonializacijo na Kamniškem
"adaljevanje zli. stran
eii/i valovih. V prvem valuje bilo tre-i izseliti vodilni sloj slovenskega izo-evženstva in vse politično aktivne Slo-htce: znane zastopnike predvojnih pomičnih strank in organizacij, učitelje
I duhovnike ter redovnike. V drugem tlu je bilo treba izgnati vse. tiste, ki so
II priselili na to ozemlje od drugod.
l( V tretjem valu pa je bilo treba izgna-tprav vse Slovence iz 20 km široke-u pasu v južnem delu Gorenjske ob jCji z italijansko ljubljansko pokra-j.io. Na srečo so na Gorenjskem izve-:)'(' samo preselitev oseh, načrtovanih v jfvih dveh valovih, preselitev tretjega rala pa so odložili za nedoločen čas, \yprav so imeli že pripravljene vse na-ivte. Ustanovili so preseljevalni štab za Gorenjsko, ki ga je vodil sam komunami varnostne policije in varnostne ^užbe za Gorenjsko SS-Obersturm-
hnnfuhrer Eritz Volknborn.
h
\adi za utrjevanje nemštva
Tesno povezano z deportacijami lovencevje bilo delo uradov pooblaščencev državnega komisarja za utrje-~>tnje nemštva. Na začetku je bila nji-hva naloga upravljanje zaplenjene
imovine deportiranih Slovencev in naseljevanje Nemcev. Kasneje je urad dobil tudi nalogo deportirati nekatere skupine Slovencev, za katere so menili, da so sposobni za ponemčenje in za sorodnike partizanov in ustreljenih talcev.
Rasno in politično ocenjevanje
Nacisti so v nekaj mesecih spomladi in poleti 1941 politično in rasno pregledali skoraj vse prebivalstvo na zasedenem ozemlju Slovenije. Tako temeljitega pregleda niso opravili v nobeni drugi zasedeni pokrajini. S političnim ocenjevanjem so hoteli izločiti vse »Nemcem sovražne osebe«, z rasnim ocenjevanjem pa »rasno neustreznim elementom« onemogočiti vključitev v »nemško ljudsko skupnost«.
Politične ocene so bile od I do 5, rasne pa so bile od I do IV (najboljši sta bili 1,1). Ocenjevali so vsako osebo posebej in nato dali politično in rasno oceno za celo družino. Na podlagi teh dveh ocenjevanj so dali končne ocene: E (evakuiren-izseliti v NDII ali Srbijo), V (verbleibt-ostane doma), A (Altreich-izselitev v Nemčijo).
Večina prebivalstva je dobila rasno oceno III, politično pa tudi 3, kar je
pomenilo izgon več kot polovice gorenjskega prebivalstva. Ker je bilo takšno množično izseljevanje prebivalstva težko realizirati, so nekoliko spremenili kriterije, tako da so uvedli ocene 111+ in III-, pri čemer so bile samo družine, ki so dobile slednjo oceno, predvidene za izgon.
Pri pregledu gorenjskega prebivalstva so bili nacisti nemalo presenečeni, ker so ugotovili pri njem veliko boljšo rasno oceno (večji odstotek čiste nordijske injalske rase) kot na slovenskem Štajerskem, ki so jo imeli za veliko bolj nemško področje. Na podlagi dobljenih rezultatov je imela skoraj polovica gorenjskega prebivalstva modre oči.
Iz kamniškega okrožja, kije obsegalo vso vzhodno Gorenjsko, je bilo za izgon predvidenih v tretjem valu 7.617 oseb, od lega bi jih morali 6.450 izseliti v NDII in Srbijo, 1167 pa v Nemčijo. Vendar se to ni zgodilo, ker so bile deportacije ustavljene.
Podelitev nemškega državljanstva
Ne nazadnje pa je enega izmed vrhuncev gerrnanizacijskih ukrepov pomenila tudi podelitev nemškega državljanstva prebivalcem od Nemcev zasedenega slovenskega ozemlja. Koroški gauleilner in državni namestnik Fri-ederik Rainer je 27. 9. 1942 izdal gorenjskemu prebivalstvu proklamacijo,
v kateri sporoča, da bodo I. oktobra 1942 vsi prebivalci Gorenjske, ki so vključeni v Koroško ljudsko zvezo, dobili nemško državljanstvo do preklica. To je pomenilo, da so bili v pravicah in dolžnostih popolnoma izenačeni z ostalimi prebivalci nemškega rajha. Konkretno je to pomenilo, da morajo vsi za delo in boj sposobni prebivalci opravljati delovno dolžnost (Arbeitsdi-enst) in služiti v vojski (Wehrdiensi). Zato so bili v naslednjih tednih izvedeni vojaški nabori, veliko slovenskih fantov pa poslano na fronte nemškega rajha. To je seveda pomenilo grobo kršitev mednarodnega prava.
Spričo vseh teh ukrepov res ni čudno, da se je slovensko prebivalstvo čutilo ogroženo. Tako so tudi Nemci sami ugotovili, da so »ustvarili pri Slovencih v nekaj tednih tako prolineinš-ko razpoloženje, kot ga v dvajsetih letina ni uspelo niti Srbom.«
Načrti za nemško kolonizacijo kamniškega območja:
Na Gorenjskem so nacisti načrtovali, da bodo sredi zelo rodovitnih predelov v vseh treh okrožjih ustvarili nemške kolonije, ki naj bi bile skupno z okrožnimi glavnimi mesti Radovljica, Kranj in Kamnik nekakšna jedra nemške podeželske in mestne kolonizacije.
Kamniško območje je imelo v na-
cističnih kolonizacijskih načrtih pomembno mesto. Tako je na primer kmetijski referent pri kamniškem deželnem svetniku 9. julija 1942 sestavil elaborat o »naselitvi kamniškega okrožja«. V njem je predvidel, da bi dokončna naselitev kamniškega okrožja z nemškimi kmeti trajala okoli štirideset let in predlagal, katera posestva naj bi naseliti v prvi fazi. V drugi fazi je predlagal, da bi ustvarili okoli 400-500 nemških kmetij v velikosti dednih kmetij, ki naj bi bile enakomerno razporejene po kamniškem okrožju, tako da bi bilo v vsaki občini glede na njen obseg in kakovost tal okoli 15 do 20 nemških kmetov. Tako bi prešla polovica zemlje v nemške roke. Ostali slovenski kmetje, ki bi še ostali, bi se morali podrediti nemškim kmetom.
Na območju Gorenjske so nameravali naseliti Nemce iz južne Bukovine in sicer se je prijavilo okoli 60 nemških družili. Funkcionar državnega pooblaščenca za utrjevanje nemštva dr. Kilrbisch je avgusta l. 1942 predvidel, kam naj bi te Nemce naselili. En del, zlasti male kmete, naj bi naselili na območju severovzhodno od Kamnika do Stahovice in pri Kamniški Bistrici. V mestu Kamnik naj bi naselili 65 nemških mestnih družin. Drugi del naj bi naselili okrog Mengša, tretji del, 19 družin podeželskih obrtnikov, naj bi naselili v bližini Kamnika. Toda veči-
na Nemcev, ki jih je dr. Kilrbisch predvidel za naselitev na kamniškem območju, je sklenila, da se ne bo naselila na Gorenjskem. Tako načrt ustvariti močnejšo nemško kolonijo v Kamniku in okrog njega ni uspel. Decembra 1942 so naselili le 8 dntžin iz Južne Tirolske, največ v občini Radomlje.
Zato je dr. Kilrbisch naredil v sporazumu z Rosenerjem nov načrt za poselitev Nemcev na Gorenjskem. Ta načrt je predvideval naseljevanje v obliki ježa. Na Gorenjskem naj bi najprej nastale tri kolonije v obliki ježa: prva na območju med Radovljico in Jesenicami s postojnako v Gorjah, druga na prostoru med Skojjo Loko in Šmartnim pod Šmarno goro s postojanko v Smartnem in tretja med Domžalami in Homcem s postojanko v Dobu. Taksna naselitev je imela tudi nalogo zajeziti vse močnejše partizansko gibanje. Od teh načrtov so začeli uresničevati le nemško naseljevanje v Gorjah, vendar so tudi to kmalu prekinili. To bi bilo na kratko vse o načrtni germanizaciji Gorenjske in kamniškega območja. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da vsi dokumenti v zvezi s tem še niso odkriti ali še niso objavljeni, tako da obstaja možnost, da bi v prihodnosti lahko razsvetlili še več nerešenih vprašanj v zvezi s tem.
DAMJAN HANČIČ (nadaljevanje prihodnjič)
Kamniški občan
PLANINSTVO, ŠPORT
26. marca 1997 li
Planinsko sožitje mladosti In zrelosti
Za zadnjo februarsko soboto smo kamniški planinci naroČili sončno vreme. Prijaznega šoferja Toneta smo poprosili, da nas zapelje do sončnih livad. Tokratna »planinska druščina« pa je bila tudi pomlajena, saj je bila z nami tudi ljubka, radoživa skupina »mladih planincev« iz. mckinjske osnovne šole z učiteljico ga. BERNARDO RIFEL
Tako smo prispeli do vznožja stičišča polhograjskega in škofjeloškega hribovja. Še predno pa smo zapustili avtobus in se podali v breg, nas je »stare planince« naš dnevni vodja g. JOŽE KLENC opozoril na strpno, počasnejšo hojo, saj imamo v gosteh »mlade planince«, ki še niso vajeni večurnih pohodov. Da res ne
bi bilo nobenih tcZav, jc določil šc svoje »pomočnike« in to g MATEVŽA, g. STANETA in g. ZDRAVKA, ki naj bi skupaj poskrbeli za vsakršne zagate.
Naš končni cilj je bila Školja boka, še pred tem pa smo želeli obiskali Dom na Govcjku, ki leži na 734 m visoko. Tam smo si malo oddahnili, odžejali in se podprli, potrdili naš obisk z žigom v kartončku pohodov in seveda nadaljevali pot na še višjo razgledno točko. Še prej pa smo morali premagati še čisto prave zimske razmere z globokim snegom in nevarnim ledom. Vendar .to za nas vse ni bilo težko, saj so nam pri tem pomagali Jožetovi pomočniki. Ko smo premagali še 124 m vi-
KamniSki planinci z otroki iz mekinjske šole.
Karate sekcija Virtus se dokazuje z uspehi na tekmovanjih
V nedeljo, 23. februarja, se je Karate sekcija Virtus Duplica udeležila prve pokalne tekme za mlajše dečke in deklice ter starejše dečke in deklice v Velenju, ki jo je organizirala Karate zveza Slovenije s sodelovanjem Velenjskega karate klu-
EVEUN KOLAR z diplomo za doseženo 1. mesto.
ba. Tekmovanja se je udeležilo več kot 350 tekmovalcev iz vse Slovenije. Virtus so zastopali trije tekmovalci in sicer:
v kategoriji mlajših deklic (- 45 kg) borbe - Evelin Kolar,
v kategoriji mlajši dečki (- 45 kg) borbe - Rok Kladnik,
v kategoriji starejši dečki (- 50 kg) borbe - Gorazd S pni k.
Gorazd Spi uk je izgubil prvo borbo z rezultatom 2:3 s tekmovalcem, ki je na koncu dosegel drugo mesto. Rok Kladnik jc prvo kolo zmagal, v drugem kolu pa je žal izgubil s tesnim rezultatom 6:5. Ker pa je to njegovo prvo tekmovanje, smo lahko z uvrstitvijo med prvih deset zadovoljni. Najbolj pa je trener Vlado Stanič zadovoljen z rezultatom Evelin Kolar, ki jc premagala vse svoje nasprotnice in zasedla 1. mesto v svoji kategoriji. Rezultat pa je šc bolj pomemben, ker je imela Evelin od vseh tekmovalk najnižji pas (5. kyu) in je tako premagala tudi tekmice, ki so že kandidatke za mojstre karateja.
V petek, 21. februarja, pa so v klubu organizirali tudi klubsko tekmovanje za začetnike v katah.Tekmovanja so se udeležili tudi člani, ki vadijo v Motniku. Tekmovalci so se razvrstili v dve skupini in sicer v skupino do 12. leta starosti ter v skupino nad 12 let. Rezultati:
- skupina do 12. leta starosti
1. mesto Marjan Perko
2. mesto Ana Schnabl
3. mesto Uroš Piskar
4. mesto Matic Kreča
- skupina nad 12. letom starosti
1. mesto Žiga Ramšak
2. mesto Jure Spruk
3. mesto Simona Gorjup
4. mesto Boštjan Pervinšek
S prikazanim znanjem so bili v klubu zadovoljni in upajo, da bodo učenci svoje znanje še utrjevali in se kmalu preizkusili šc na kakšnem tekmovanju ter nas razveselili z dobrimi rezultati.
STANKO ČESEN
Obetaven začetek sezone
Jadralnopadalska sezona je pred vrati, približujejo se prva tekmovanja, najboljši tekmovalci in tekmovalke pa se že merijo na tekmovanjih v tujini, predvsem v »toplih krajih«.
Običajno se prva mednarodna tekmovanja pričnejo v februarju in tudi letos je bilo tako. Mednarodna le-taska zveza je prva tekmovanja v okviru Svetovnega pokala jadralnih padalcev letos organizirala v Braziliji in Venezueli. Tako kot prejšnja leta se je tudi letos na južno poloblo podalo kar nekaj naših tekmovalcev, med njimi na-.ša najuspešnejša tekmovalka zadnjih let Tjaša Jug, članica Kamniškega društva jadralnih padalcev POLET. Na enotedenskem tekmovanju v Braziliji Tjaša ni ravno blestela. V ženski konkurenci je osvojila 21. mesto, kar zanjo ni ravno bleščeč rezultat. K takšnemu rezultatu je največ prispevala menjava padala tik pred tekmovanjem. Njen opremljevalec iz Avstrije, firma Nova je vztrajala pri menjavi, in tu ni bilo pomoči.
Čisto druga slika pa se je pokazala že na naslednjem tekmovanju za svetovni pokal, ki je bilo teden dni ka-
sneje v Venezueli. V izredno zahtevnih razmerah, ki jih jc krojil predvsem zelo močan veter, je organizator uspel izpeljati dva veljavna tekmovalna dneva. Tjaša jc obakrat dobro letela in na koncu zasedla več kot odlično 5. mesto v ženski konkurenci in 80. mesto v absolutni konkurenci najboljših svetovnih tekmovalcev v jadralnem padalstvu. Ta rezultat je vreden še toliko več, če vemo, da je kar 70% tekmovalcev in tekmovalk profesionalcev, ki so v veliki večini tovarniški piloti.
Na koncu naj omenimo še novico, da se bo konec avgusta v Sloveniji odvijalo finale Svetovnega pokala jadralnih padalcev. Enotedenskega tekmovanja se bo udeležilo 150 najboljših pilotov, letelo pa se bo največ v Karavankah. V dogovoru z organizatorjem bo v Kamniku organiziran tudi pristanek v enem ali dveh tekmovalnih dneh, tako da bodo lahko tudi Kamni* čani v živo videli »na delu« največje svetovne mojstre jadralnega padalstva, med njimi pa bodo po vsej verjetnosti tudi trije tekmovalci Kamniškega društva POLET.
- D. O. -
šinskega terena, smo dospeli do najvišje točke, to je cerkev Sv. Mohorja na Osolniku (858 m), domačini pa pravijo kar na Osovniku. Okolica cerkvice je prijetno travnata in tu smo imeli malo daljši postanek za razgled po lepi Gorenjski, za dopolnitev izgubljene energije, za spominski posnetek, »mladi« pa še za igre, petje in veselje ob nastopu enotedenskih zimskih počitnic.
Ko se jc dan prevesil v popoldan, smo nadaljevali pot po res razgibanem škofjeloškem gozdnem hribovju. Mi pa smo bili, z vsako tako premagano oviro, bližje Škofji Loki oz. Puštalu pri Školji Loki, kjer nas jc že čakal jutranji prijatelj - g. Tone z avtobusom.
Vodja odprave g. Jože jc bil zadovoljen z opravljenim pohodom in lepim toplini dnem ter nam zaželel, da bi se še večkrat takole srečali »mladi« in ostali »malo manj mladi«. Sama sem pa ugotovila, da so bila njegova jutranja navodila za počasnejšo hojo nam, ne rosno mladim, odveč, saj so bili »mladi planinci« stalno na začetku kolone.
Bil je resnično prijeten dan in škoda bi ga bilo zamuditi.
MARINKA HRIBOVŠEK
Planinci bodo ocenjevali svoje delo
Planinsko društvo Kamnik pripravlja svoj redni letni Občni zbor, na katerem bodo pregledali svoje delo, ocenili uspehe, rezultate in slabosti svojega dela.
OBČM ZBOR bo v petek, 11. aprila, ob 18. uri v dvorani razstavišča VERONIKA Kamnik.
Na tem srečanju bo tekla beseda tudi o vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na planinsko življenje, hoje v gore, pa tudi o ustanavljanju planinskih skupin, organiziranem spremljanju planincev na zahtevnejše ture, o ustanovitvi kluba gorskih vodnikov itd.
Planinsko društvo vabi vse planince, da se letnega srečanja udeležijo in tudi sodelujejo v razpravi s svojimi predlogi.
STANE SIMŠIČ
Odbojkarji ne mirujejo
Priprave na vsekakor največjo športno prireditev v kamniški občini so v polnem teku. Organizacijski odbor ima sicer samo še mesec dni do začetka odbojkarskega turnirja Spring Cup '97, vendar izjavljajo, da ni nobene bojazni, da turnir ne bi uspel, saj so uspeli pridobiti na svojo stran in v častni odbor nekaj znanih Kamničanov.
Župan občine Kamnik, g. Tone Smolnikar, jc 4. marca sklical sestanek Častnega odbora za izvedbo Spring Cupa '97 v sestavi: Tone Smolnikar kot predsednik. Tone Stelc, Andrej Sko-dlar, Ivan Pristovnik, Igor Pod-brežnik, Anton Kamin, Rafael Zagoričnik, Boris Zakrajšck, Franc Jeras, Matevž Kirn, Rudi Capuder, Milan Windschnurer in Stane Zarnik in nanj povabil tudi predstavnika organizacijskega odbora (Aco Kramar in Jože Jankovič). Častnemu odboru sta predstavila turnir Spring Cup, dosedanje aktivnosti in aktivnosti, ki jih jc potrebno izpeljati pred začetkom same prireditve. Tako so člani častnega odbora ugodno ocenili že narejene akcije in se zavzeli, da bodo nadaljnje akcije podprli po svojih najboljših močeh. Častni odbor jc podprl Odbojkarski klub v njegovih prizadevanjih za zamenjavo talne obloge, saj dosedanja podlaga ne ustreza več zahtevam športa. Vedeti moramo namreč, da je podlaga pretrda in so zato vsi uporabniki izpostavljeni večji možnosti poškodb, predvsem sklepov. Poleg tega je častni odbor zagotovil, da bo do začetka turnirja v dvorani potrebna osvetlitev, ki sicer še ne dosega minimuma 800 luxov. Če ne bo šlo drugače, bodo to zagotovili z instalacijo dodatnih, rezervnih reflektorjev.
Veliko medijsko odmevnost
Edo Pavlic - Sherpa
POT NA VZHOD
pojdi z menoj
povabim te v svoje sanje
med krvoločne zveri
v zasnežene gore
in temne osamljene gozdove
s polarnim vetrom v krilih
na ples po rosni trati
odšla bova
po dolgi prašni cesti
pod mavrico iskat cekinov
na otok ljubezni iskat
večno mladost
sanjujva skupaj
hočeš?
... na dolgi prašni cesti do šivinih templjev
(iz arhiva pripravila G. D.)
samega turnirja jc Organizacijski odbor dosegel v dogovoru s TV Slovenijo, ki se jc zavezala, da bo pripravila 90-minutno reportažo prve tekme v nedeljo, 20. aprila, v popoldanskem času. Dogovarjajo pa se še za prenose ostalih tekem. Poleg tega bo lokalna kamniško domžalska TV Impulz pripravila več oddaj o turnirju, tudi reportažo o pripravah slovenske reprezentance. Pridobiti pa poskušajo še ostale TV hiše za morebitne reportaže (POP TV). V dogovorih so tudi z ostalimi predstavniki medijev, kjer bodo poskušali pridobili čim večje ugodnosti tudi za sponzorje.
V pripravi na turnir bodo organizirali tudi dve trening tekmi in sicer proti ekipi Švice in ekipi BiH, ki bosta verjetno 16. in 17. aprila ob 18. uri. Vabljeni!
JOŽE JANKOVIČ
Šahovske novice
Kamniški šahisti so se lani udeležili številnih šahovskih tekmovanj v Kranju, Domžalah, Ljubljani, Mengšu in Komendi z večjimi ali manjšimi uspehi. Ekipno so kamniški šahisti - veterani celo prvič zmagali v gorenjski regiji.
V šahovskem društvu Kamnik na Kolodvorski 5 imamo stalno organizirane hitropotezne šahovske turnirje vsak prvi ponedeljek ob 17.30 in vsak drugi ponedeljek v mesecu ob isti uri za veterane. Na novo prirejamo odprt hitropotezni turnir vsako drugo nedeljo v mesecu ob deveti uri. V počastitev občinskega praznika bomo 29. marca ob 17.30 v klubskih prostorih organizirali odprt hitropotezni turnir za šahiste iz kamniške občine.
Pri pregledu skupno dvanajstih mesečnih šahovskih turnirjev v lanskem letu je prvo mesto dosegel in prehodni pokal prejel Robi Bergant s 175 točkami. Sledijo mu Srečo Sitar s 162 točkami, Cveto Lanišek s 142 točkami, Janez Grčar tudi s 142 točkami, vendar s slabšim posameznim uspehom, Albin Strajhar s 125 točkami itd. Skupaj seje udeleževalo teh tekmovanj 25 šahistov. Pri šahislih veteranih je zmagal Albin Strajhar s 119 točkami pred Pavlo Košir s 102 točkama, Francem Ravnikarjem s 93 točkami, Marjanom Ogrincem z 71,5 točkami, Ijidom Podgorškom z 71 točkami itd. V tej skupini je tekmovalo 15 šahistov veteranov.
Naše uspešno delovanje so omogočili sponzorji iz Kamnika: Titan, Ke-mostik, Svilanit, banka SKB Kamnik in Kemijska industrija Kamnik. Vsem se zahvaljujemo in se priporočamo v bodoče.
MARJAN OGRINEC
Pozimi čez zahodno steno Brane
Mnogo ljudi obiskuje hribe tudi pozimi, ker so v tem času najlepši. Smo pa tudi taki, ki to lepoto opazujemo iz sten naših prečudovitih dvatisočakov.
Že nekaj mesecev sva z Daretom Božičem (AO Mengeš) načrtovala pozimi preplezati zahodno steno Brane, toda nisva vedela, ali naj narediva kakšno ponovitev smeri ali pa kar prvenstveno smer.
Tako sva se odločila, da sva fizično dovolj pripravljena tudi za prvenstveno smer in se 8. 2. 1997 napotila pod zahodno steno Brane. Že sam pristop pod vznožje smeri je zelo zahteven, šc zlasti, če imaš poln nahrbtnik klinov in oponk. Točno ob desetih se je Dare podal v steno in v slabi uri preplezal prvi raztezaj. Napredovala sva zelo dobro kljub težkim nahrbtnikom in transportni vreči, ki sva jo vlekla za seboj po steni. Pri zimskem vzponu moraš imeti s seboj tudi zimsko ledno opremo (dva cepina, čevlje, dereze...), zato je bila transportna vreča zelo težka. Priplezala sva do prvega previsa, ki pa je zahteval zelo veliko klinov in lesenih zagozd in
BRANA
vedela sva, da bova morala obrni ker bi nama drugače zmanjkalo k nov do konca smeri. Zato sva spustila in pustila opremo in vi kar v steni. Po treh dneh sva hot la nadaljevati, toda zaradi moje nesrečnega padca nisva mogla nad Ijcvati poti in morala sva se vrn v dolino oziroma v bolnišnico. 1 slabem mesecu, torej 1. 3. 1997, s se zopet podala v steno z več o remc in tudi uspešno, prepleza previsno steno. Ko sva prišla v žji svet, sva sezula plezalnike in pi mrzle noge preobula v čevlje in r taknila dereze ter se nato podala snežno grapo 30-45 st. z. ledno o remo in tako preplezala do roj vzhodne stene oziroma do stika Bosovo grapo. Nato jc sledil še spi po Bosovi grapi in 900 metrov d< go smer sva uspešno preplezala.
Smer sva z Daretom Božičem p imenovala »STRAH PRED NEVI1 TO« zaradi snežne nevihte, ki na je pričakala na vrhu smeri. Smer s ocenila z oceno 6-A2, 3, 4, 900 m trov, plezala pa sva jo efektivno ur.
KLEMEN HANČt
JUGOZAHODNA STENA BRANE Z VRISANIMI SMERMI: 1-SNOOP 2=GARFILD, 3-OSREDNJA GRAPA, 4-SPOMINSKA SMER MARIJE KAPU 5-BEL1 STEBER, 6-ORION, 7=SPOMINSKA SMER MINKE SlMEC, 8-Bt SOVA SMER, 9-BOBNARIEV GREBEN, 10-BOBNAR IN U-NOVA SME
ENAJSTMETROVKE
Nadzorna komisija
Neodvisna finančna komisija Nogometnega kluba Kamnik je pregledala finančno poslovanje kluba. Klub je v letu 1996 razpolagal s poltretjim milijonom tolarjev in jih prav toliko tudi porabil. Nepravilnosti v finančnem poslovanju ni bilo.
Menjava
Usoda trenerja članske vrste NK Kamnik Rudija Prelca je znana. Igralci (!) so ga zamenjali z Andrejem Vavpctičem, ki bo hkrati opravljal tudi delo trenerja mladincev. Andrej je že zavihal rokave, manj pa igralci, sodeč po obisku treningov. .
Srečno novo leto
Tako bomo lahko rekli nekaterim igralcem belomodrih, ko bodo prvič v letošnjem letu prestopili klubski prag. Pa jih že v 1. pomladanskem krogu čaka derbi s Komendo (vstopnice so že v prodaji). Ali računajo zgolj na motiv?
Nič ni zastonj
...niti nogomet. Vsi člani NK Kamnik bodo odslej dolžni plačevati klubsko članarino. Prejeli bodo lične klubske izkaznice, denarna (sa-mo)podpora klubu pa jim bo omogočila vrsto ugodnosti.
M. M.
PUBLICUS
11
06- o&či*t&6em fena$*u6c(, ć*t fin&$HOvauju veli&e »toči vam
I 4 26. marca 1997 i -
PO OBČINI
Kamniški občan
Člani Društva narodnih noš na Komendskem zborovali
Mo načrtovalci ureditvenega načrta upoštevali interese Doma starejših ob-Jiov v Kamniku, ki mu je bil prvotno namenjen prostor na desnem bregu , %l]ice, okolje, ki ga oskrbovanci ne morejo prehvaliti...
lelovni terapiji Doma starejših občanov so z zanimanjem prisluhnili de-\jii terapevtki Milenki KopSe, ki jim je med drugim prebirala zanimiv ro-
i ,vn.
F. S.
:'*/.«•(' ob ljubljanski cesti v KS Zaprice čaka na ureditev in Kamniku ni prav IS v ponos.
Reksi se ob pomoči male Matejke uči šofiranja. V. MEJAČ
Zbora se je udeležilo nekaj nad šestdest ali približno polovica članov Društva narodnih nos na Komendskem. navzoči pa so bili tudi trije Člani Sveta Krajevne skupnosti Komenda, med njimi oba podpredsednika.
Kako veliko je zanimanje za to edino tovrstno društvo v Sloveniji, nam nazorno pokažejo podatki o Članih po kraju bivanja: od 129 Članov jih Živi v Komendi in v bližnjih naseljih 68 (tudi na Križu, v Zejah in v Su-hadolah, ne pa v Mostah), 61 pa jih prihaja iz Ljubljane, Kamnika, Šen-tivda pri Ljubjani, Šmartnega pod Šmarno goro. Laz v Tuhinju, Mengša, Podlipoglava-Dobrunje, Lukovice, Vižmarij, Tržiča, Tacna, Črnuč, Domžal, Cerkelj na Gorcnsjkem, Litije, Dola, Zaloga, Doba, Dobcnega. Loke pri Mengšu, Šmarce, Vrhnike, Škaručne, Medvod in ne nazadnje tudi iz La-hovč.
Navzoče je najprej pozdravila predsednica Društva narodnih nos na Ko-menskem dr. Angelca Zerovnik, nakar jc sledilo izredno zanimivo predavanje prof. Ande -Peterim, ki je govorila o zgodovini in sedanjemu stanju narodnih nos v Sloveniji in na slovenskem etničnem ozemlju. Da je bilo predavanje pisano na kožo navzočim, se je pokazalo v velikem številu vprašanj in v dopolnitvah, kjer so sodelovale zlasti poznavalke narodne noše.
Po predavanju je sledil občni zbor, na katerem je po izvolitvi tričlanskega delovnega predsedstva dr. Angelca Zerovnik podala poročilo o delu Društva v letu 1996; sledilo je finančno poročilo in nato oblikovanje ter sprejem programa za tekoče leto 1997.
Iz poročila je razvidna zagnana dejavnost članov društva, pa tudi pre-
cejšnja afirmiranost, kar se kaže v naslednjem: sodelovanje na paradi narodnih noš v Beljaku v Avstriji, sprejem ob obisku papeža na letališču Brnik in navzočnost pri maši v Ljubljani ter v Postojni, sodelovanje pri paradi narodnih noš v Kamniku ob 25. Dnevih narodnih noš, navzočnost pri blagoslovitvi Glavarjevega kipa v Komendi, v prireditvi »Narodnih plesov in pesmi« v Komendi, kjer so poleg gotov Ozare iz Kranja nastopili otroci domače folklorne skupine, domači muzikantje in pevke, navzočnost na izseljenskem pikniku v Postojni, navzočnost na dobrodelnem koncertu za invalide v Domžalah, navzočnost na več zlatih in srebrnih mašah, navzočnost na sprejemu Malteških vitezov v Komendi ter navzočnost z manj člani še na nekaterih drugih prireditvah.
V letu 1996 sta bila realizirana dva izleta: v Lipico na Primorsko in na Kozjansko (Sv. Križ, Šentvid, Zagorje in Olimlje), katerih se je obakrat udeležilo več kot petdeset članov društva v narodnih nošah.
Tudi vnaprej bo v okviru Drtištva posebna skrb namenjena učenju folklorne skupine, sestavljene iz učencev domače osnovne šole
Podobno kot v preteklem letu se bodo člani društva tudi v letu 1997 udeleževali raznih prireditev.
19. aprila 1997 pa vas vabijo na predstavo »Narodnih plesov, pesmi in šeg« v Komendi, kjer bodo poleg članov Društva sodelovali tudi nekateri gostje. Prireditev bo ob 19. uri, z žrebanjem vstopnic pa lahko dobite tudi kakšno nagrado, ki jih bodo prispevali sponzorji.
DR. MARKO ZEROVNIK
Štiriindvajset ur humanistične teorije
V kamniški gimnaziji se bo v soboto, 29. marca, zgodil drugi maraton humanistične teorije. Štiriindvajset ur predavanj (od osmih zjutraj do osmih zjutraj naslednjega dne), ki jih ni mogoče slišati vsak dan, popestrena z glasbo, okroglo mizo o drogah, s humorjem, z razpravami, disputi, s filmi. Spektakel, ki naj pokaže, da je tudi v teoretskem delu in raziskovanju resnice mogoče uživati, ne da bi kdo kogarkoli posiljeval s svojim znanjem.
Maraton, ki poteka vsako leto na prvo pomladno soboto, je narejen tako, da časti pomlad kot čas novega rojevanja, večne mladosti in ljubezni do vednosti.
Vabijo vas, da se udeležite spektakla, ki ga zagotovo ne boste pozabili in v katerem boste uživali. Prinesite spalne vreče, saj ima noč svojo moč in jc spanec kljub spektaklu težko premagovati.
Na maratonu bodo sodelovali ugledni znanstveniki in znanstvenice, teoretiki in teoretičarke iz Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi področji humanistikc: dr. Zora Rutar lic (Zavod R Slovenije za šolstvo), dr. ArturŠtem (Inštitut za bioclektromehaniko), dr. Janez Strehovec (Fakulteta za družbene vede), dr. Jože Vogrinc (Filozofska fakulteta. Oddelek za sociologijo), dr. Iztok Saksida (Filozofska fakulteta. Oddelek za sociologijo), dr. Dušan Rutar (Zavod za usposabljanje invalidne mladine), dipl. psih. Josip Šerbetar (Zavod za usposabljanje Janez Lcvec), Tomaž Herga (študent filozofije in sociologije).
Program maratona '97
V POČASTITEV POMLADI
SŠ RUDOLFA MAISTRA V KAMNIKU
29. MARCA 1997 Z ZAČETKOM OB 8. URI
800 - 8" UVOD IN ZAHVALE 8'5 - 945     DR. DUŠAN RUTAR
MEDITACIJA O DESCARTESU IN BOGU 1000 - H10  TOMAŽ HERGA
Kanalizacija po Tuhinjski dolini
Krajani krajevnih skupnosti Nevlje, Sela, Srednja vas, Šmartno in Zg. Tuhinj se zavzemamo, da bi po Tuhinjski dolini napeljali kanalizacijo. S tem projektom bi se resili šestih čistilnih naprav, ki so predvidene po posameznih krajevnih skupnostih. Cena čistilne naprave je 18 milijonov tolarjev, kar skupaj pomeni 108 miliionov tolarjev. Čistilna naprava ima življenjsko dobo 10 do 15 let, kanal pa 50 let.
S tem projektom bi rešili kompletno Tuhinjsko dolino, Sotesko, Vrhpolje in Nevlje. Na sestanku, ki smo ga imeli na občini, smo se dogovorili, da bo projekt za Tuhinjsko dolino narejen do konca junija letos, [zdelal ga bo Inženiring Ljubljana. Predsedniki vseh krajevnih skupnosti Tuhinjske doline in predstavnik KS Srednja vas gospod Bojan Tičar, pa tudi veliko krajanov Tuhinjske doline, podpiramo projekt priključitve na čistilno napravo Domžale - Kamnik. Seveda se zavedamo, da se to ne bo uresničilo čez noč. Če bomo imeli čistilne naprave po KS, bodo stroški vzdrževanja, analize vode, odvoza mulja in elektrike znatno višji za posamezne uporabnike. Pri kanalu bi se dela reševala sproti in vsi zaselki bi bili priključeni na kanal. Nekateri ljudje govorijo, da bodo čistilne naprave nekoč prodali. Zanima nas, kdo ho po nekaj letih uporabe kupil čistilno napravo, če je njena življenjska doba 10 let. Zavedamo se, daje ta projekt za proračun Občine Kamnik trenutno visok, vemo pa tudi, da država podpira in namenja denar za ekološke projekte. Samo zaspati ne smemo. Tuhinjska dolina bi gotovo dobila lepši videz in čistejšo reko Nevljico.
T. R.
yisnetek iz ptičje perspektive prikazuje katrco, ki jo je jugo »porinil« po upnicah, ker je zasedla njegov parkirni prostor. HELENA
VVZ ANTON MEDVED NOVI TRG 26 B, KAMNIK
OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK!
Vse starše, ki želijo vključiti svoje otroke s 1. 9. 1997 v VVZ Anton Medved Kamnik, prosimo, da oddajo prošnje za sprejem otrok v VVZ na UPRAVO VVZ ANTON MEDVED KAMNIK, NOVI TRG 26 B, KAMNIK, do 9. 5. 1997.
Obrazec PROŠNJE ZA SPREJEM OTROK V VVZ lahko dobite v vseh enotah našega vrtca.
Zaradi prezasedenosti naših enot prosimo vse starše, da se držijo datuma za oddajo prošenj!
13'5-I4ls ■
13" 16""
16""- 17"
,745 _ i9i;
I93"- 21"
21i5. 23l!
23l;
00J
1°° - 211
415
ŽENSKA - LJUBEZEN - MOŠKI DR. ZORA RUTAR ŠOLANJE IN AVTORITETA KOSILO IN GLASBA OGLED FILMA H KOT HEROIN
OKROGLA MIZA O DROGAH - VODI JO DUŠAN RUTAR
DR. ARTUR ŠTERN GENETIKA POEZIJE DR. JANEZ STREHOVEC
TEHNOLOGIJA KOT SPEKTAKELSKA KULTURA
OGLED FILMA
APOKALIPSA ZDAJ
JOSIP ŠERBETARR
O RADIKALNEM ZLU
DR. JOŽE VOGRINC
PROLEGOMENA K VSAKI MOREBITNI ASTROSOCI-
OLOGIJI /
DR. IZTOK SAKSIDA
KAJ JE SOCIOLOGIJA
OGLED FILMA
BLADE RUNNER
DR. DUŠAN RUTAR
REPLIKANTI IN LOGIKA POGUMNEGA SRCA
SAŠA MEJAČ
SPOMINI NA MLADOST
Na deželi mi je tekla, zibka, zibala mladost, skrbna mama me zibala, njena bila je radost.
Mi ljubezni, kruha dala, ko cvetela je pomlad, so spomini nanj prelepi, jo imel bom vedno rad.
Novi dom si bom postavil, kjer ljubezen mi živi, vanj pripeljal bom družico, dom vesele ohceti.
Zemljo pridno bom obdelal, da bogato mi rodi, se rodilo bo življenje, imeli kruha bomo vsi.
Tu pogrešam očka, mamo, srčno si želim domov, med prijatelje drage svoje, kjer žive, pod rodni krov.
Spet obujal bom spomine, mi pri srcu bo toplo, bo veselo, žalost mine, zarosi se ti oko.
Franc Ravnikar
SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA
KAMNIK
NOVI TRG 41/A, 1241 KAMNIK TEL 061/817-210, FAKS: 061/817-114
PONUDBA TEČAJA ZA SAMOSTOJNE TRGOVCE IN TRGOVCE V TRGOVINI
Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Enota za izobraževanje odraslih, vabi k prijavi na seminar o vodenju trgovskih evidenc, ki je namenjen vsem, ki morajo to dokumentacijo izpolnjevati pri svojem delu.
Seminar bo vseboval teoretično predavanje in vaje pri izpolnjevanju preglednic. Trajal bo 6 ur in cena je 3.000 SIT. Predaval bo pristojni inšpektor.
Prijavite se lahko na enoti za izobraževanje odraslih, pisno ali telefonično.
Navedite tudi svoje želje glede začetka in časa seminarja.
Kamniški občan
26. marca 1997      11
TRGOVINA
KLMS
Kamnik, Glavni trg 15 tel.: 831-390
Pridite k nam po sladke dobrote za praznike!
Sprejemamo naročila za potice.
PESTRA IZBIRA ZDRAVE PREHRANE.
Vesele velikonočne praznike vam želimo in čestitamo ob občinskem prazniku.
icarna
Šmarca (zraven Tabcrne), tel.: 814 -376
Velikonočna ponudba aranžmajev, prtov, košar...
• lončnice, šopki, venci, ikebane
• okrasni lonci, lonci za presajanje, korita za rože s podstavkom 510 SIT
• semena in zemlja
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. do 19. ure Vsem občanom želimo lepe velikonočne praznike in čestitamo ob občinskem prazniku. Se priporočamo.
——v v v v
v v v v—V 'J V V V V 'J—v v v v v—■■» v v v
ETA, živilska industrija d.d. Kamnik
Čestitamo ob občinskem prazniku in želimo lepe velikonočne praznike!
Gostišče Groš
Perovo 27, Kamnik tel.: 812-637
Lepo veCifanočno praznovanje vam zefimo in čestitamo oB o6činsl(em praznilqi.
Priporočamo se za obisk._
z.o.o.
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
rtttSl   ZOR^, DOMŽALE
MENGEŠ, Prešernova 33 Tel. 737-224
Občanom Kamnika ob prazniku želimo vse najlepše ter se priporočamo s programom krovsko kleparskih izdelkov in opečno kritino TONDACH.
Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670
Za vas smo pripravili
• jedi po naročilu
• sobotna, nedeljska In praznična kosila
• naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC
• razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove, čokoladne, s sadjem, sladoledom, marmelado...
• v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina
Pričakujemo vas vsak dan od 14. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 24. ure.
Dobrodošli!
Lepe velikonočne praznike vam žeiimoi
<nm>wiArr
d.o.o. STAHOVICA
UROS URANIC
Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685
SERVIS   IN PRODAJA RADIO - TV - HIR - VIDEO
Želimo vam lepe velikonočne praznike in hkrati čestitamo ob občinskem prazniku.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku in veliki noči
:zarja
Molkova pot 5, Kamnik
tel.: (061) 817-511, 817-326, fax.: (061) 817-445
SERVIS
GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV
Žibert Vinko
Hude 5/a, tel.: 727-778,0609-647-519
O
Lepe velikonočne praznike vam želimo!
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA
AO TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Lan i še k Olga
Maistrova 2, Kamnik (v bivši Delikatesi)
Samopostrežna prodaja - vranski kruh, domače mesnine (Kavčič Vrhnika), pecivo in sladke dobrote Oražem, Hrovat in Napredek...
Pri nas imamo tudi izdelke s programa MOJ DOM in se veliko drugega za gospodinjstvo in dom.
Odprto od 6.30 do 20. ure, ob sobotah od 6.30 do 15. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure.
TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI
■•*"« «,C,MO.lt<
trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888
Vsem občanom želimo lepo velikonočno praznovanje in voščimo ob občinskem prazniku.
C A L C I T c d
Stahovica 15
Občanom Kamnika čestitamo ob obe i'nekem prazniku in želimo lepo velikonočno praznovanje.
PEUGEOT RODEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje    tei. prodaja: 727-798
servis: 727-010 faks: 727-319
Kompleten program Peugeot
PEUGEOT 106 OD 14.900 DEM
H      H   H H ^BHH ^W88pm ^BB^ ^NhH S Mf ^toriP'     Braffl^ ^VB& » H n h ^8RW* ^BffM ^WwB Wt 3» 4WP* W '"flfcb.^BBBr
modo sebi
NAPREDEK
V blagovnici VELE je že
pripravljena bogata ponudba oblačil in obutve za vso družino. Strokovno usposobljeni prodajalci vam bodo svetovali ob nakupu in vam predstavili nove modne trende za prihajajočo pomlad in poletje. Oblačilo vam bo naša šivilja prilagodila po meri.
ČE-SMINKA-trgovina za mlade, nasproti kina Domžale, ima v svoji ponudbi drzna oblačila za pomlad in poletje priznanih blagovnih znamk: American Legend, Lee, Casucci, Oil Company, VVampum, Carrera, Gaz, Iber, Nes,...
Kamniški občan
ŠPORT - ZA RAZVEDRILO
26. marca 1997      1 7
TEK NA SV. PRIMOŽ BO
»Poleti« pozimi na Gori
Zvončki in trobentice, inačice, vijolice... so že v polnem razcvetu, čeprav je se del koledarske zime. Zimski športi se tako počasi poslavljajo tudi iz zadnjih severnih dolin in sneg se topi tudi v visokih planinah. Smuči počasi postavljamo v kot, tudi Andreja Mali ima snega že verjetno dovolj. Smuči si je za prvi snežni trening za to sezono pripela že v lanskem poletju na ledeniku Dachstein. Novembra se je s treningom v Skandinaviji začela sezona tudi v nižinah, kjer so pripravili tudi prve tekme. Tudi prvo v svetovnem pokalu v tej zimi, v KirunL na Švedskem, ko je dosegla najboljši slovenski rezultat te sezone (32. mesto). Konec novembra je nadaljevala s prvimi tekmami doma, na Pokljuki, in potem Davos, Argentiere, Tauplitz... in Se cela vrsta drugih krajev po zasneženi Evropi. Februarja Je bil viSek sezone, svetovno mladinsko prvenstvo v Kanadi (14. mesto), zatem pa let nazaj v Severno Evro-Po, na največje tekmovanje v tej sezoni - svetovno člansko prvenstvo. Gostoljubni Norvežani, ki so »mah-njeni« na tek, so ji namerili čas za 42. mesto, kar je bila spet najboljša slovenska uvrstitev. In po tem po nesecu dni potepanja po svetu - do-
mov, čeprav so Andreji sprva obljubili tudi dva nastopa v svetovnem pokalu prav v njenih boljših razdaljah, Sprintih na izpadanje in tek na 5 km prosto. Zasluge nosijo ostali njeni reprezentančni kolegi, ki so tekli preslabo, zato je direktor reprezentanc ukazal: »Vsi domov!«. Po prihodu domov je Andreja tekmovala na pokalu Kurikala v Avstriji, neuradnem srednjeevropskem mladinskem prvenstvu, kjer je osvojila 5. mesto. No, resnici na ljubo, približno tako kot Andreji se je godilo tudi Ramoni Roth (Nemčija), ki je bila na SP v Trondheimu uvršče-na na 18. mesto, potem pa prišla na pokal Kurikala in zmagala. Andreja je teden kasneje tekla v Dobiacu na finalu medcelinskega pokala. V tem serijskem tekmovanju srednjeevropskih držav je v absolutni ženski konkurenci letos zabeležila eno zmago in eno drugo mesto, na 15 km klasično pa je osvojila 18. mesto, čeprav ji je na začetku kazalo veliko bolje, saj je imela tretji vmesni čas na tretjini proge. Skupno je le s Štirimi nastopi zbrala dovolj točk za 11. mesto.
»Z rezultati sem zadovoljna, čeprav sem po opravljenem treningu in po odlični formi pred najpo-
membnejšimi tekmami pričakovala več,« je izjavila Andreja. Tako se končuje uspeSna zimska pravljica in začenja spomladanska, kolesarska in tekaška.
Ob tem vremenu se kar prileze poganjanje pedal po naSi deželi. Na tekmovalno sezono se vneto pripravljamo tudi člani lani novembra novoustanovljenega ŠD Calcil Ročk Shox team, med katerimi bo ena izmed dejavnosti tudi kolesarjenje. Seveda za nas ljubitelje narave tudi lepSa oblika - gorsko kolesarjenje. Zato vse ljubitelje te dejavnosti vabim v naSo sredino, vse informacije boste dobili v kolesarski trgovini Proloco Šport. Vabljeni vsi mladi po letih in po srcu.
Na koncu še vabilo vsem tistim, ki raje vidijo, da se jim svet vrti počasneje in so radi z nogami (skoraj vedno) na trdnih tleh. Na velikonočno soboto bo 2. tek na Sveti Primož. Z Vegrada bomo zbežali ob 10. uri, 16.54 minute kasneje pa že lahko pričakujemo najhitrejše na Primožu. S tem časom se do Maribora hvali Igor Šalamun, ki gaje dosegel lani v snežnih razmerah, zato bo letos, če bo vreme, še boljši.
METOD MOČNIK
Tiste nedelje (16. februarja 1997) je z bližnjih njiv zaudarjalo po prezgodnji pomladi in bele zimske steze so že pred dnevi izgubile svoje dobro ime. Le neuničljivemu gor-janskemu skakalnemu komiteju se je zahvaliti, da za robom gorjanske visoke planote ni bilo kot v blatnem dolu.
Tam je bilo kot pozimi. Celo sneg sc je dalo videti z malo sreče. Bilo je živahno in barvito, kot se za pravi Športni park spodobi. Gledalci so v procesijah prihajali pod skakalnico velikanko kot nekoč partizani iz gozda. Poleg alpsko poskočne muzike in duhovitega glasu Spikerja jih je privabljal omamni vonj kuhajočih se kranjskih klobas.
Tudi pridobivanje sponzorjev si je tako olajSal...
Ob enih in petnajst minut se je na vrhu zaletiSča končno nabralo dovolj »letalcev«, njihovi sorodniki pa so jih z reklamnimi transparenti in vrečami za kosti čakali spodaj v izteku.
Tekma se je odvijala po načelu, čim starejši si, tem pozneje prideš na vrsto, kar je v tem primeru ce-^ lo prednost, saj se ob gledanju lastnih otrok lahko Se marsičesa naučiš.
Prireditev je dosegla vrelišče vsakič v odmoru, ko je zavrelo vino in so se Športne strasti razvnemale za Sankom. Ker je bila v špicah ponudba manjša od povpraševanja, bi se dalo problem resiti na čisto fizikalni
ci. Medtem ko je bilo jadranje po zraku za ene le rutina, je bil za druge vsak srečen pristanek kot življenje po življenju.
Neki ata je skakal z na stežaj odprtimi usti. Ker je obstajala potencialna nevarnost, da bi med poletom koga Savsnil v glavo, so se sodniki s Spikerjem in vsem tehničnim personalom, vsakič, ko sc jim je nevarno bližal, vrgli na tla sodniške tribune.
Kljub vsem potencialnim in objektivnim nevarnostim pa je letošnja smučarska prireditev na Gori pri Komendi minila srečno. Tudi gledalcem se ni nič zgodilo.
Malo za šalo malo zares
Čakali smo ga kot praznik svete Neže. Dneve in tedne. Očitajoči ženini pogledi so me že navajali na misel, da z zadevo seznanim Varnostni svet Združenih narodov, kajti okvara bojlerja v kopalnici lahko povzroča neslutene družinske težave. Pa je nekega popoldneva nepričakovano - pozvonilo.
Otroka sta zdrvela po stopnicah navzdol. Ne vem, zakaj to počno vsi otroci, Kij konec koncev lahko pred vrati stoji čarovnica ali tolovaj. Odprla sta vrata in strmeč obstala pred spoštljivost vzbujajočo postavo, ki je zastirala skoraj celotno odprtino vrat. Bil je mojster. O pomembnosti in vsestranski usposobljenosti njegove pojave sta pričala siv kombinezon z oznako »Techno Univer-sum« in pred hišo parkirano vozilo, kaj vozilo, bleščeč štirikolesnik, vreden nekaj mojih celoletnih uradniških plač. Z dostojanstvenim priklonom je dal vedeti, da je njegov Prihod izraz posebne usluge in us-trežljivosti in da njegova ekipa op-
ravlja velike posle v Hotelu Slon in v parlamentu. Navedba slednjega je seveda izbrisala vsako sled krivde z njegove dolge zamude in tudi očitajoči ženin pogled, ki je visel na meni v stilu »no, zdaj mu povej«, je ugasnil. Kdo bi si upal predpostavljati popravilo grelca bojlerja razgretim in odgovornim poslanskim glavam? Naslovil sem ga s samoumevnim izrazom »mojster« in ga povabil noter.
Ko se je veličastno povzpel po stopnicah, je obstal pred objektom svojega delovanja. Strokovno ga je Preiskal z očmi, pomembno izrekel glasova H in M ter se napotil po stopnicah navzdol do svoje bleščeče ladje po orodje. Ko se* je vrnil, je odložil torbo, se nekaj zamislil, jaz pa sem se tiho pobral iz njegovega delokroga, sedel na kavč, vzel časopis, predse položil krožnik kolačkov, skodelico čaja in pričel uživati tiho zadovoljstvo nad uspešnim organiziranjem in odvijanjem zadev. Kaj je lepšega, kot uživati v miru in zavesti, da se otroci lepo igrajo na vrtu, da je žena odšla po nakupih v mesto in da je dolgotrajna okvara v zanesljivih rokah sposobnega mojstra. Res je, da bom popravilo
moral plačati, toda v bistvu sem si kupil urico ali dve prostega časa. Vsak je za nekaj strokovnjak. Tistih nekaj tolarčkov je vredno tega.
Iz kopalnice se je slišal pomirljivi ton kladivca, rezkanja, oglasilo se je celo tiho žvižganje, ki pritiče ljudem, ki imajo zadevo v oblasti, ki so je vajeni in jih ne more nič presenetiti. Rutina pač. Melodija žvižganja je bila sicer neobičajna mešanica napeva iz Aide in narodne Gori na hribček grem, toda predpostavljal sem, da je mojstrova delovna koncentracija dosegla tak nivo, da ga opravičeno odvezuje od trenutnega izvajanja večjih glasbenih dosežkov.
V veselem razpoloženju sem pomislil na VVagnerjeve Mojstre pevce in si želel prižgati radio, ko je mojstrova pesem nenadoma utihnila.
»Zdaj je prišel do ključne točke, do delovnega vrhunca,« sem pomi-lisl in to delo primerjal s kirurgo-vo operacijo. Ponovno sem se zatopil v časopis, prigriznil kolaček, toda zopet me je dosegla primerjava s tokrat nekoliko zahtevnejšo kirurško operacijo, kajti iz kopalnice se je slišalo nerazločno mrmranje. Ker vem, da gre včasih za nohte tudi kirurgom, sem še vedno  ohranil svoj mir.
Nenadoma sem zaslišal razločni »Jeb.......
Hkrati sem pomislil na tokrat najzahtevnejšo kirurško operacijo in na potrebno abstinenco otrok, ko je isti glas iz kopalnice odločno in nedvoumno, verjetno sam sebi, izrazil željo po spolnem občevanju s hierarhično najvišjo teološko osebo.
Sam sebe sem tešil, da gre pač vsakemu kdaj kaj narobe, da odpovedo tudi največji mojstri, da je tako izrazoslovje posledica sproščanja notranje napetosti in da ima pri tem človek običajno stvari še trdno v rokah. Še vedno pomirjeno sem zganil stran časopisa, in napravil poži-rek čaja.
S prizorišča očitnega boja med človekom in aparatom se je tokrat zaslišala goreče izražena želja: »Rad bi poznal tistega, ki je to spravil takole noter.« To me sploh ni vznemirilo. Ste kdaj videli pravega mojstra, ki ne bi pri svojem delu izražal radovednosti po poznanstvu s tistim, ki je pred njim počel isto stvar, z istim namenom, le da je po sodbi tistega, ki to dela za njim, to narejeno zanič, smešno, neumno, nemogoče?
Naslednje njegovo vokalno sporočilo pa je bilo že zelo konkretno in je bistveno poseglo v moj namišljeno kupljeni prosti čas. Mojster je prosil za, milo povedano, za žičko, 3 cm, nič več, nekoliko debelejšo, po možnosti plastificirano, najboljša bi bila bakrena, z razcepom. Seveda v naši hiši, v kateri se vsi sta-
novalci ukvarjajo z uradniškim delom ali hodijo v šolo, takih žičk kar mrgoli. Nejevoljno sem se odpravil v klet. Tozadevne žičke seveda nisem našel, ob prihodu gor pa me je dosegla druga mojstrova želja. Vsebovala je nezadržno potrebo po nekakšnih kleščah, ki naj bi se odpirale »do tri in pol«, kombinirke, ročaj je lahko tudi krajši. Omenjam, da naša hiSa poseduje en primerek klešč. Običajno so pri roki takrat, ko jih potrebuješ in obratno. V tem konkretnem primeru je prišla seveda v poštev druga varianta in klešče sem kar dolgo iskal, čeprav sem vedel, da ne bodo ustrezale idealno zamišljeni mojstrovi predstavi. Iskal
nji:
ki je pritajeno uhajal iz kuhinjskega šotora in se visoko v bukovih krošnjah družil z belimi oblaki, ki so tudi prišli nad tradicionalno prireditev v smučarskih »poletih« Gora 97. Gorjanski komite se je namreč iz čistih komercialno-pridobit-niških razlogov že pred leti odločil, da vsako dolžino skoka nategne desetkrat in tako nedolžni gorjanski breg postavi ob bok sami Planici.
ravni z znižanjem vrelišča vina.
Tudi tekmovalce (predvsem očete in stare očete) je bilo kar pogosto videti za Sankom, nekateri so pili za pogum, drugi v tolažbo, otroci pa naskrivaj...
Iz varne razdalje je bilo zanimivo opazovati tekmovalce v zraku, potem ko jih je na koncu odskočne mize začelo požirati brezno nad športnim Stadionom ob reki Tunji-
Rezultat vsega tega pa je naslcd-
ženske:
1. Mateja Pogačar
2. Petra Šuštar
b - superveterani: 1. Jože Rotar
C - starejši člani:
1. Dino Klemenčič, RCU Lukovica, 355 m,
2. -3. Jože Lanišek, Kamnik, in Vili Ropret, Pizza Tonač, 350 m,
d - mlajši člani:
1. Andrej Marin, Komenda, 365
m,
2. Robi Mikelj, Bohinj, 360 m,
3. Matjaž Štele, Praprotna polica, 355 m,
e - osnovnošolci:
1. Igor Bider, Vodice, 340 m,
2. Luka Nučič, Breg, 330 m,
3. Tomaž Kališnik, Zagorica, 295 m,
f - skupni zmagovalec: Andrej MARIN, Komenda, skoki: 190, 180 in 185 m. Nasvidenje na Gori 98!
FRANCE ŠTELE
povedati, da gre za vijak z oznako - presneto, zdajle sem jo spet pozabil, sestavljala pa jo je, mislim, črka M pa številka 2 ali 7 pa decimalna vejica pa...
Vijak sem srečno oddal mojstru, on pa ga je dal nekam v notranjost bojlerja. Očitno je bil zadovoljen sam s seboj, kajti spet se mu je vnr-nila pesem, tokrat narodna Moj očka ima...
»Garantiram za 100 let,« je rastel njegov optimizem. Pospravljal je orodje, se priporočal za naprej in dodal: »Še raćunček.« Ker ga je
omenil v pomanjševalni slovnični obliki, sem kar slutil, kakšna bo ta številkica, njena oznanitev pa je delovala kot črna nevihta, čeprav je bila zaključena s »tolarčkov«. Resnici na ljubo pa moram zapisati, da se je cena povsem ujemala z napisom »Universum« na mojstrovem kombinezonu in štirikolesno križarko, v katero je sedel in Se otrokom je pomahal v slovo.
Potlej sem si pa res zažvižgal tisto VVagnerjevo Mojstri pevci. Ob pogledu na bojler jo žvižgam bolj z občutkom.
MOZ
sem zato, da ne bi moral iskati spet kaj drugega, kajti bal sem se, da je ne bi odnesel tako kot pri njegovem predhodniku, s katerim je bilo, kot da bi bil naročen za igrico Spomni se - poišči me.
»Rkkk, sss, trrap!« je nenadoma počilo in nekaj padlo. Nemirno sem odhitel proti prizorišču, pogledal v kopalnico in v kadi zagledal padlo polovico bojlerjeve notranjosti, zraven pa je stal mojster, držeč v roki meni do tedaj neznan vijak, očitno izvlečen iz bojlerja. Priznam, da sem bil razburjen, toda mojster sc je držal mirno, kot da je njegov običajni in normalni način dela v tem, da podre in zruši v kad celotno boj-lerjevo notranjost, z apnencem in
vodo vred.
»Treba bo nabaviti nov vijak,« je bilo njegovo sporočilo. Ker imam s tem bogate izkušnje, sem že vedel, kaj me čaka. Prosil sem ga za podatke o vijaku, kajti vedel sem, da ti prodajalec vedno lahko pripravi dvom v tvojo strokovnost z nepredvidenimi vprašanji. Zapisal sem si podatke o vrsti vijaka, o višini, debelini, navoju, glavi, izdelovalcu, itd., itd in odšel v najbližjo specializirano trgovino, kjer me je prodajalec, vajenec, podrl že s prvim vprašanjem o taki in drugačni matici, v katero naj bi se zavijal ta vijak. Le na videz mirno sem ga prosil, da mu bom na vprašanje odgovoril le, če mi omogoči telefonski posvet z mojim strokovnjakom za to področje. Mislil sem na mojstra.
Telefonski klic ga je zmotil v kuhinji, kjer si je dal opravka s kruhom, prekajeno gnjatjo, trdo kuhanim jajčkom, sirom in hrenom iz ETE. Očitno nejevoljno je vstal in to je bilo prvič, da je pri svojem delu kazal nejevoljo, slušalko pa sem odstopil kar prodajalcu, z namero, da z mojstrom uskladita svoje strokovne poglede. In sta jih hitro. Prodajalec me je odpravil po enakem postopku, rekoč, da bi mu moral
ČjOTTCAMO OB OBČIN6KEM PRAZNIKU, OB BLIŽAJOČIH VELIKONOČNIH PRAZNIKIH PA VAM ŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN NOTRANJEGA MIRU.
OBENEM VAA VABIMO. DA «E OGLA61TE V NA& INDU&TBUSKI PRODAJALNI OB TOVADNI.
TITAN
kamnik
18      26. marca 1997
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Kamniški občan
Kakovost v podjetništvu
Veselim se z Vami,
Uspelo Vam bo, saj je prvi korak za Vami,
ko ste začeli razmišljati o kakovosti
tudi »na glas«.
II. Tema: Kako doseči optimalno kakovost
UspeSno opravljena analiza in od Vas priznane napake in dejstva Vam bodo vodilo v prehodu iz pasivne oblike kontrole kvalitete v aktivno kontrolo kakovosti. Pot, na kateri smo zamenjali tudi izraz, nas bo popeljala v popolno upravljanje s kakovostjo. Je tudi za Vas pasivna oblika pomenila primerjavo izdelka s tehnično dokumentacijo, ločevanje dobrih izdelkov od slabih, spremljanje reklamacij in njihovo reševanje? Mogoče nimate celo kaj primerjati, ker nimate tehnične dokumentacije, reklamacij pa tako ne rešujete, ker vam tako ali drugače ne bodo plačali.
Sodoben pristop (če temu še lahko tako rečemo) h kakovosti pomeni preventivo v vseh fazah razvoja, proizvodnje in uporabe, da se prepreči nastanek napak. Če ne sprejmemo dejstva, da je novi element v pristopu kakovost kot proces, ki se širi skozi vso organizacijo in vse njene funkcije, ne bo šlo.
Ne naredite napake in ne mislite, da to pomeni samo kontrolo proizvodov niti samo službo za kontrolo kakovosti. Če že moramo nekaj kontrolirati, moramo vedeti kaj, to pa moramo že v fazi razvoja vgraditi v izdelek in določiti v specifikacijah.
Da sledimo že objavljenim zaključkom na to temo, moramo korak po korak (step by slep) mimo vsaj treh razvojnih oblik zagotavljanja kakovosti z upoštevanjem principov TQM. S tehnično kontrolo (TK) ugotavljamo odstotek dobrih ali slabih izdelkov, s kontrolo kakovosti (KK) v procesu ugotovimo sprejemljiv nivo kakovosti (AQU, organizacijska oblika (OK) obvladovanje kakovosti pa nam v proizvodno poslovnem sistemu z mero ppm in ZD (zero defekt) poda jasno sliko, kam v kakovosti sodimo.
Da boste lažje izvedli ta prehod, naštejemo vsaj nekaj principov TQM:
• utrdite tržišče podjetja in sprejmite zahteve kupcev,
• uspostavite odnose proizvajalec-kupec znotraj in zunaj podjetja, brez slabosti v verigi,
• začnite delati pravilno prvikrat in vsakič,
• v nobenem primeru ne pozabite opredeliti odgovorosti za definirano delo z matriko odgovornosti, o čemer bomo še govorili,
• če je potrebno, še enkrat preglejte izgovore v prejšnji številki Kamniškega občana.
Če ste pri izdelavi specifikacij za kakovost ugotovili, da je bolje delati skupno za isti cilj, kot pa delati drug
proti drugemu, je del uspeha pripisati tudi vodstvu podjetja, ki je znalo oblikovati prave delovne tirne.
Do objave naslednje teme, v kateri bomo obravnavali in predstavili zahteve standardov za zagotavljanje kakovosti, Vareka Komenda, Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost, JENKO Igor s.p. POTOK PRI KOMENDI 3B, kot svetovalci pri PIC Kamnik, odgovarjamo na Vaša zastavljena vprašanja na našem naslovu oz. po TEL/FAX.: 841-479, saj ste na pragu velike odločitve, zato Vam bo vsak nasvet dobrodošel.
Katere aktivnosti bo od Vas zahtevala III. tema?
• Popolno preučitev standardov iz SERIJE ISO 9000,
• definiranje elementov izbranega standarda in eventualne dopolnitve glede na vaše specifičnosti,
• določitev funkcij in zadolžitve po izbranem sistemu,
• izdelavo matrike odgovornosti,
• izdelavo in potrditev plana nadaljnjega dela,
Dočakali smo ga?
Pa se zato nismo pritoževali, niti ga s čim pogojevali, ker smo vedeli, da smo to vgradili v naš izdelek,
so se pričakovanja uresničila!
Lahko za vaš izdelek ali storitev
pričakujete isto?
VfNVSVHdA VN
AOHOA
-ooao OAvrao vz mLsoad
V dosedaj napisanih in objavljenih člankih v Kamniškem občanu na temo KAKOVOST V PODJETNIŠTVU je bilo podanih kar zadostno število možnosti, da si bralec, podjetnik ali celo manager zastavi vprašanja.
Če vprašanj ne bi bilo, bi si seveda lahko odgovorili na več načinov. Prvi bi bil za nas najugodnejši, ker bi mislili, da je stvar napisana tako dobro, da vprašanj sploh ni možno postaviti. Verjemite, da si tega ne domišljamo. Drugi, bolj kritičen, je ta, da o vsej stvari bralci še tako malo vedo, da jim tudi naše pisanje ne zadošča za postavljanje vprašanj.
Tretji in druge odgovore bi lažje podal kateri od analitikov lokalnih gospodarskih gibanj, kar sploh ne bi bilo slabo in naj to služi kot spodbuda.
Vprašanje: Nam lahko na primer odgovorite; kako izboljšati kakovost poslovnega sistema?
Pred časom sem za potrebe izobraževanja za področje varstva pri delu izdeloval vprašalnik za gozdarja - sekata, kjer sem postavil vprašanje nekako tako: Katera trditev je pravilna?
a) ostra in pravilno pripravljena veriga žage v delavnici pomeni večjo varnost za sekača,
b) kar je ostro je nevarno, zato naj bo žagina veriga nenabrušena,
c) za brušenje verige nimamo časa, ker imamo normo,
Sekač je na vprašanje odgovoril pravilno!
Za brušenje verige si moramo vzeti čas, kot ga je potrebno vzeti za »brušenje« procesa načrtovanja, izdelovanja in vzdrževanja poslovnega sistema, ob tem, da vemo, da je podiranje dreves tudi poslovni sistem.
Sekač je strokovno usposobljen in motiviran, da kakovostno očisti gozd, kar pa ni zadosten pogoj, saj ljudje 25 -odstotno vplivajo na kakovost izdelka (dr. Juran), procesi pa 75 -odstotno.
Čeprav se z gornjo trditvijo ne bi mogli v celoti strinjati. Vam vseeno priporočimo, da brušenje začnete po glavnih procesnih področjih in ravneh, kot to zahteva vaš izdelek ali storitev. Napori sodelujočih morajo zagotoviti ponovljivost procesa (projektno vodenje za nadzor stroškov, rokov, funkcionalnosti izdelka,..)
Če obstoji temeljno razumevanje celotnega procesa, vam je omogočeno ponoviti uspeh prejšnjih projektov. Prišli ste do definiranega procesa, kjer imate vse dokumentirano, če želite tudi standardizirano in integrirano v standarden proces. Nadaljnja pot je zagotovitev zahtev za upravljanje in optimiziran je procesa.
Načine brušenja verige bomo spoznali pri pregledu standarda ISO 9000-3.
Sekaču je verjetno vseeno, ali bo verigo nabrusil zaradi projektnega ali pa produktnega cikla, za vas pa je lahko zelo pomembno. Čeprav je rezul-■ tat projekta tudi produkt, se moramo kdaj odločiti prav za projektni cikel, kjer lažje določimo vse stopnje.
Postavite se v vlogo sekača in mu določite vse korake, da bo gozdar-nadzornik zadovoljen z izgledom gozda po opravljenem delu sekača.
Pri določanju korakov ne smete pozabiti na brušenje poslovnega sistema v smislu obvladovanja vodenja in upravljanja. Ne smete pozabiti na to, da ima sekač pravico, da zdrav doživi svojo »penzijo«.
Zatorej ne pozabite na vrednote podjetja; uresničevanje ambicioznih ciljev, zaupajte in cenite sekača kot posameznika, prizadevajte si za trajne dosežke in prispevke, skupne cilje dosegajte s sodelovanjem.
Namen podjetja naj bo sekaču jasen, kaj je poslanstvo podjetja in kakšna je vaša vizija, naj ne bo napisano samo na papirju.
Sekač je dobil potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja iz varstva pri delu, ker je za svoje »brušenje« uporabil modrost svoje stare matere, ki je pometala stopnice od zgoraj navzdol...
IGOR ING. JENKO
Energetski kotiček
Domžalski Napredek praznuje 45. jubilej:
Skrb za kakovost na prvem mestu...
V domžalskem Napredku uspevajo nadaljevati zelo uspešno poslovno tradicijo in ob tem še izboljševat i rezultate. Gradnja preskrbovalnega centra v Jaršah in posodobitve prodajne mreže...
Gotovo najbolj uveljavljeno domžalsko trgovsko podjetje Napredek Trgovina d. d. je med tistimi trgovskimi organizacijami, ki so v slovenskem prostoru ne le med najbolj poznanimi, temveč so tudi v največji možni meri usmerjeni h kakovosti: v številnih poslovalnicah Napredka se ne oskrbujejo samo občani Domžal in ljudje iz okolice, temveč tudi kupci iz bolj oddaljenih krajev in celo mnogi kupci iz slovenskega glavnega mesta. Tako je ob vsej raznoliki ponudbi še drugih ponudnikov blaga (konkurenčnost se je zelo razvila) tudi mogoče, da Napredkov trgovski delež v občini znaša skoraj 50 odstotkov.
Med 100 največjimi v Sloveniji...
To je uspešen in v prihodnost obrnjen kolektiv. Napredek Trgovina d. d. spada med 100 največjih podjetij v državi in je po svoji poslovni organiziranosti in pristopih gotovo tudi med najsodobneje vodenimi podjetji. V okviru tega velikega trgovskega sistema deluje 30 večjih in manjših samopostrežnih enot, ob tem pa je v osrednjem poslovnem Napredkovem objektu v Blagovnici VELE, ta obsega kar 800 kvadratnih metrov površin, še 20 najrazličnejših oddelkov. Tako je v Napredku vsega okrog 50 dobro delujočih poslovnih enot, ki tvorijo jedro obsežne, zanimive in atraktivne trgovske ponudbe. To ponudbo, zvečine je organizirana na območju nekdanje občine Domžale, so v minulem letu do-
polnili še z veliko in vseobsegajočo živilsko diskontno ponudbo v Viž-marjih pri Ljubljani.
To je okolje, kjer se ženske dobro počutijo...
Ob kadrovski zasedbi in strukturi zaposlenih v Napredku pa je potrebno poudariti, da je od 580 zaposlenih delavcev več kot 400 žensk. V Napredku služi kruh precej Kamni-čanov, tudi direktor podjetja. V enakopravnem opravljanju trgovskega dela in hkrati ob nalogah družinskega življenja Napredkovim trgovkam gotovo ni lahko. A vendar to svojo življenjsko danost uresničujejo uspešno: v zadovoljstvo kolektiva in kupcev. To je delovno okolje, ki je poskrbelo, da se ženske v njem dobro počutijo. Tako pomeni Napredek ženskam najprijaznejše delovno okolje. O takem ustvarjenem, resničnem odnosu do žensk v Napredku govori tudi priznanje, ki ga je podjetje prejelo: za urejen odnos in za ženskam prijazno delovno okolje.
Nenehno na poti h kakovosti: to je osnovni cilj...
V Napredku si ne postavljajo lahko osvojljivih ciljev, saj je uspešna pot v prav tako uspešno prihodnost dosegljiva tudi ob mnogih konkurentih, ki si na Domžalskem skušajo odrezati svoj kos pogače. Poskrbeli so, da se za kakovost izobražujejo vsi: od prvega do zadnjega v Napredku! Kakovost je stalnica dela in je kot nenehna obveza vseh zaposlenih že prodrla, hkrati s sloganom, ki so si ga postavili: NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI... Tudi v prihodnje si v Napredku postavljajo take cilje, ki bodo ob že doseženi kakovosti krepili zavest.
Nova pridobitev: povečava velikega
diskontnega preskrbovalnega skladišča..
Gradnja sodobnega diskontnega skladišča v Jaršah oz. povečava dosedanjega je največja letošnja Na-predkova investicija. Kot nam je v pogovoru poudaril direktor Stane Skok, bo nova pridobitev dopolnila gradnjo, ki so jo začeli pred šestimi ali sedmimi leti. V novih pridobljenih površinah jarškega diskonta bo na voljo 4300 kvadratnih metrov notranjega prostora z ustreznimi zunanjimi površinami. Teh bo okrog 7000 kvadratnih metrov. Z novimi zmogljivostmi in novo tehnologijo dela v skladišču bo poslej Napredku mogoče še bolje zadostiti vsem potrebam kupcev, pogodbenih strank, gostincev, trgovcev, delovnih organizacij in drugih.
V Jaršah uresničujejo velik in zahteven projekt...
Posebno zahtevno vprašanje je bilo to, kako graditi, da pa ob tem ne bi prekinili redne dejavnosti. Vsi ti problemi so bili uspešno rešeni, tako da dela že pospešeno izvaja firma Vegrad iz Velenja, tretjino del pa so prepustili kooperantom z domžalsko kamniškega območja. Ko bo objekt zgrajen, bo v Jaršah pridobljeno novo veliko regijsko preskrbo-valno središče, ki bo investitorja veljalo približno 800 milijonov tolarjev.
Napredek je okolje, kije docela obrnjeno v prihodnost...
V Napredku je močno prisotno prepričanje, da morajo svojo prodajno mrežo nenehno prilagajati zahtevam tržišča in jo v vseh oblikah izboljševati. To pa pomeni tudi nenehno obnavljanje že obstoječih poslovalnic in drugih poslovnih prostorov, ob tem pa zagotoviti tudi gradnjo novih.
torjev naj bo na strehi, kije usmerjena proti jugu in sicer tako, da ta del strehe v času od aprila do oktobra ni v senci drugega objekta.
Čas ekonomske amortizacije solarnih sistemov znaša med štiri in deset let, odvisno od geografske lege, vrste potrošne energije za pripravo tople vode, porabe tople vode v gospodinjstvu in potreb stanovalcev.
V letošnjem letu država ponovno daje nepovratna sredstva vsem, ki so zainteresirani za namestitev SSE na svoje objekte. Program poteka v dveh smereh in sicer:
Sončna energija pomeni varčevanje
lkWh segreje 17 l vode za 50 K.
Pri izkoristku sistema 40% segreje Ik Wh sončne energije 7,21 vode za 50 K.
Na sončen, poletni dan nam da 7k Wh energije na 1 m-kar segreje približno 50 l vode za 50 K.
Za segretje 300 l vode za 50 K potrebujemo 6 m - SSE.
Svetovna energetska usmeritev je v večjem izkoriščanju obnovljivih virov energije predvsem energije sonca v neposredni obliki (pasivni in aktivni način, sončne celice) in posredni obliki (energiji vodnih tokov, vetra, biomase).
Štiričlansko gospodinjstvo porabi na leto 40.000 kWh energije za ogrevanje, 4-6 tisoč kWh za pripravo tople vode in 3-5 tisoč kWh električne energije za pogon gospodinjskih aparatov, razsvetljavo.
Od aprila do oktobra je mogoče prihraniti okoli 2100 k\Vh električne energije. Letna raba koristne energije (električne energije, kurilnega olja EL,...) za pripravo tople vode na gospodinjstvo (štiri osebe v gospodinjstvu)je od 2010 do 2760 kWh.
Če telimo celoletno delovanje kolektor-jev, morajo imeti nagib od 45 do 60 stopinj. Primerjava dobitka koristne toplote in njene porabe kaže, da dobitek sončne energije približno pokrije porabo koristne toplote. Zaradi toplotnih izgub (hranilnika, razvoda) v prehodnih mesecih in pozimi moramo kriti porabo toplote z dodatnim ogrevanjem (el. grelec, kotel).
Stopnja pokritja v % porabe koristne toplote:
Subvencija za sončne sprejemnike energije (SSE)
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (MOD) na področju obnovljivih virov energije pokriva nepovratno sofinanciranje solarnih sistemov za pripravo tople vode do 18.000 STTIm2sprejemnika sončne energije po izvršeni vgradnji, ki jo oceni pooblaščeni energetski svetovalec Letos je akcija izvajana preko izvajalca projekta, ki ga izbere MGD z javnim razpisom. K vlogi za dodelitev subvencije je potrebno priložiti mnenje energetskega svetovalca. Investitor mora solarni sistem izvesti do konca leta ter pridobiti končno oceno od energetskega svetovalca, kije pogoj za izplačilo subvencije na žiro račun.
Najcenejši način sistema sončnih ko
Kakšne so posledice proizvodnje električne energije 1 MWI leto na okolje?
	ENOTA	TER. PREMOG	TER. NAFTA
poraba kisika	10000 ton	8	8
onesnaževatni produkti:			
ogljikov dioksid KO,)	10000 ton	10	10
žveplov dioksid (SO,)	ton	140	55
dušikovi oksidi (NOJ	ton	20	20
ogljikov monoksid (CO)	ton	0.5	0.01
ogljikovodiki (CHJ	ton	0.2	0.7
prah	ton	5	0.7
pepel	ton	350	0
poraba zraka za	1 milijarda		
razredčenje dima	m!	180	73
Časovni interval	Pokrov-enoj. zast.	J	JVIJZ
maj-avgust	EZ	ni potrebno	dodatno ogrevanje
april-sept.	EZ	85	82
marec-oklober	EZ	70	67
celo leto	EZ	30	27
V tabeli so navedene stopnje pokritja in s tem potrebni delež električnega dodatnega ogrevanja za primer, če kolektorji v času največje intenzitete sončnega sevanja (maj-avgust) lahko sami pokrivajo potrebe po topli vodi.
Izkoriščanje sončne energije je odvisno od klimatskih razmer in od lege hiše. Količina vpadle sončne energije pri nas znaša od nekaj desetin do 7kWh na m' v sončnem poletnem dnevu. Sistem kolek-
KakUno je individualno onesnaževanje zraka v poletnem obdobju pri pripravi tople sanitarne vode preko toplovodnih kotlov na kurilno olje EL ali trdna goriva?
lektorjev je samogradnja. Zanjo je potrebno izpolniti prijavnico, ki jo zainteresirani dobijo v energetsko svetovalni pisarni Kamnik. Samogradnja poteka organizirano v skupinah in ima naslednje prednosti:
- nižja cena (odvisna je od iznajdljivosti in komercialne sposobnosti članov skupine),
- socialni vidik Ijiudi, ki se že zavedajo pomena varčevanja z energijo izrabe obnovljivih virov energije in varovanja okolja,
- država je manj odvisna od uvoza vse dražjili energentov,
- zmanjša se onesnaževanje okolja in posledic, ki so vedno bolj vidne.
Kredit ekološkega sklada RS
Krediti so namenjeni sofinanciranju zamenjave ogrevalnih sistemov, kar vam bo omogočilo prehod z ogrevanja na okolje škodljiva goriva (premog) na ekološko bolj prijazne energente (kurilno oljeEL, tekoči najini plin). Istočasno je mogoče kredit porabiti še za solarni sistem priprave sanitarne tople vode, če se vgradi ob prehodu na čist energent.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23, tel.: 831-470, odprto vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure.
O sproščanju in meditaciji
Kaj je meditacija in kako se na vajah naučimo sproščati svoje telo, napete dele, da to potem lažje in pravilno delamo doma?
Pri sproščanju in meditaciji je zelo pomembno dihanje. Vsak vdih in
vsak izdih sta enako pomembna. Globoko vdihujemo skozi nos, kjer dlačice zadržijo prah. Tako vnašamo v telo dobro energijo. Daljši ko je vdih, več čistila prinesemo v telo. Vdiha ne zadržujemo v glavi, tem-
Skozi občanov o oko
OBNOVILI BODO DEL CESTE SKOZI LANIŠE - do aprila bodo končali spodnji ustroj 940 m dolgega odseka ceste skozi Laniše na lokalni cesti Tunjiška Mlaka-Sidraž. Približno ena tretjina tega odseka bo potekala po novi trasi (na sliki). Polovico denarja bo prispevala občina, drugo polovico pa KS Tunjice. Po asfaltiranju tega dela bo ostal v makadamu le še dober kilometer med Lanišami in mejo s cerkljansko občino pod Sidra-žem. Ta cesta ima tudi velik turistični pomen, saj predstavlja najkrajšo povezavo naše občine s Krvavcem.
PLINIFIKACIJA SE ZAČENJA NA DUPLICI - kako bo priSel plinski vod do naše hiše, so se spraševali številni udeleženci sestanka o začetku gradnje plinovoda pretekli teden v dupliškem kulturnem domu. Z zanimanjem so si ogledali zračne posnetke Duplice z vrisano traso plinovoda. (fs)
več takoj pričnemo z izdihavanjem skozi usta. Daljši je izdih, več navlake pospravimo iz telesa. Vendar pa poiščimo svoj ritem dihanja in ne delajmo na silo.
Z dihanjem se tako umirimo. Ne mislimo na nič. Vse misli, ki se podijo po naši glavi, naj nežno odplavajo daleč proč. Osredotočimo se na dihanje, spremljajmo ga in opazuj-mo. Lahko se osredotočimo na določeno točko, na srčno ali na kronsko čakro in meditiramo.
Tudi molitev je meditacija. Lahko pa si jo poljubno sestavimo.
Tako se povežemo z Energijami Ljubezni, Svetlobe, Zdravja, Sreče... in res začutimo, kako Energija priteka v naše telo.
Znano je, da je le človeku dan razum. Z njim mislimo, spoznavamo, se učimo...
Če ga znamo pravilno uporabljati in obvladovati, lahko dosežemo vse, karkoli želimo. Lahko pa postanemo njegovi sužnji. Torej delati moramo tudi s srcem, sicer obstaja nevarnost, da zgubimo nadzor nad njim. Tako nam razum vlada in nas vodi v napete situacije, v skrajnosti. S sproščanjem, pravilnim dihanjem in meditacijo se naučimo, kako umirimo naše nemirne misli, naš razum. To so stari načini sproščanja, s katerim se možgani odpočijejo in regeneri-rajo. Seveda to vpliva na celo telo. Torej, možganski valovi se umirijo, upočasni se delovanje, preidejo v tako imenovano alfa stanje. Srčni utrip in krvni tlak se normalizirata. Žleze z notranjim izločanjem pričnejo normalno delovati. Uredi se prebava, pospeši se izločanje škodljivih snovi iz telesa. Sklepi postanejo bolj elastični, sprošča se vezno tkivo. Napetosti v mišicah izginjajo. Koža postane prekrvavljena in napeta. Normalizira se živčni sistem. In še bi lahko naštevala.
Po meditaciji smo bolj sproščeni, bolj zbrani,, lažje se osredotočimo. Svoje težave vidimo v drugačni, jasnejši luči.
Meditacija ni gledanje v prazno, kot jo še marsikdo razume, pač pa je resno in »garaško« delo na sebi, spoznavanje sebe, svojega telesa, organov, vsega neverjetno harmoničnega sistema delovanja našega fizičnega telesa in subtilnih teles, ki nas obkrožajo. Tu pa se prične že samozdrav-Ijenje. VERA PRELOVŠEK
Kamniški občan
OD TU IN TAM
26. marca 1997      19 \
Z rejo drobnice ohranjamo manjvredna kmetijska zemljišča pred zaraščanjem
Planinci Komende nismo imeli zimskega počitka
S prihodom prehrambenih izdelkov s tujih trgov se je moćno zmanjšala konkurenčna sposobnost naših kmetov. Ta nezmožnost konkuriranja tujim proizvodom je najbolj opazna na kmetijah, ki ležijo na območjih, kjer je omejena funkcija pridelave hrane. Spoznanje, da se njihov dohodek vidno znižuje, te kmetije vodi k razmišljanju o
nih površin in ob dejstvu, da je z več znanja vsaka dejavnost vsekakor lahko uspešnejša, je kmetijska svetovalna služba na pobudo rejcev v februarju organizirala tečaj o reji drobnice. Po predhodnih prijavah se je tečaja udeležilo 35 rejcev. Sam tečaj je potekal sedemkrat po dve uri in je obsegal teme o izbiri primernih pasem, urejanju hle-
S tečaja o ovčereji
peusmeritvi kmetovanja ali celo opustitvi le-tega. Reja drobnice je vsekakor ena od možnosti, da s poenostavitvijo proizvodnje in nekaj manj stroški na teh območjih vseeno kmetiji zagotovimo malo večji dohodek oz. nam ostane več časa, da tega poiščemo izven kmetijstva. Kmetijska zemljišča pa ostanejo obdelana in jih ne prepustimo zaraščanju. Tudi v kamniški občini sc za rejo drobnice v zadnjem času odloča vedno več kmetij. Tako sc stalež ovac povečuje. V interesu, da se takšni trendi nadaljujejo, predvsem da se ohranja obdelanost marginal-
vov in pašnikov, zdravstvenem varstvu, prehrani ter ekonomiki in trženju. Na koncu so vsi opravili pisni preizkus znanja, s čimer so dobili tudi potrdilo o obisku tečaja o reji drobnice. Na zaključku so se rejci ob prigrizku tudi lahko srečali s proizvajalci in distributerji reprodukcijskega materiala ter si med seboj izmenjali dosedanje izkušnje. Rejci so prišli do spoznanja, da bi bilo smiselno s podobnimi druženji nadaljevati, zlasti z druženji v obliki društva. Udeleženci tečaja so že takoj v razpravi naleteli na problem trženja. Zelo enostavno je pridelati dober proizvod, ki je pridelan na okolju prijazen način, kar jagnjeti-na vsekakor je. Veliko težje pa ga je prodati potrošniku. S skupnimi močmi bi bili lahko uspešnejši. Vsekakor je bil dosežen namen, saj so vsi spoznali, da jim je tečaj koristil.
ing. PETER BERLEC Kmetijski zavod Ljubljana
Janez Golob - Smrekarjev iz Tunjic na 1,5 ha velikem kmetijskem zemljišču goji 15 ovac. Prvo in drugo košnjo pokosi, da dobi krmo za zimo, potem pa trato popasejo ovce, pa se pognojijo jo. Spomladi ovčke trato pohodijo, da se trava bolje obrase. (V. M.)
Govedorejstvo v Kamniku se razvija
V petek, 14. marca, smo sc zbrali elani govedorejskega društva Kamnik na svojem rednem obenem zboru, ki v Kamniku deluje tretje leto in se zelo lepo in dejavno vključuje v probleme govedoreje, še posebej pa selekcije, ki nas, rejce, najbolj zanima. Društvo deluje pod vodstvom predsednika g. Ivana Ore-
ter obdravskega zavoda Ptuj, kmetijo Kline v Bohovi pri Mariboru in proizvodne prostore zasebnega podjetja Dobrodej, ki proizvaja mineralno vitaminske mešanice za vse domače živali, tudi za naše ljubljenčke, kužke in mucke. Ravno tako smo sc udeležili licenciranja bikov v Ptuju in v Preski pri Ljubljani.
Podatki Kmetijskega zavoda Slovenije o mlečnosti krav v letih 94, 95 in 96
POVPREČNI % BELJAKOVIN
	SKUPNO	RJ	LIS	ČB
MEDVODE	3.20	3.23	3.25	3.19
DOMŽALE	3.22	3.27	3.31	3.16
MORAVČE	3.26	3.28	,3.29	3.09
KOMENDA	3.27	3.24	3.37	3.21
KAMNIK	3.30	3.38	3.34	3.19
LITIJA	3.20	3.26	3.22	3.17
Zavod Ljubljana	3.22	3.23	3.27	3.17
Slovenija	3.19	3.20	3.22	3.15
hovca in tajnika g. Petra Berleca, ki sta nam podala kratko poročilo o delu v preteklem letu. Se posebej so bili pozdravljeni gostje z Občine g Štele in g. Kolar, iz Veterinarskega zavoda g. Sadnikar, predstavnik selekcijske službe Slovenije gospa Maria Klopčič ter naša dejavna člana g. Burja in g. Keber.
Na pobudo društva smo v lanskem letu uvozili prvih 35 doz visoko kvalitetnega semena najboljših evropskih bikov, ki jih je možno kupiti za osemenitev bikovskih mater (cena doze je skoraj 100 DEM). Organizirana je bila strokovna ekskurzija v predele Slovenije, kjer je doma svetlolisasta pasma goveda. Ogledali smo si Osemenjevalni cen-
V letu 1996 smo kamniški kmetje dobili posebno priznanje, saj je bik Oksi dobil dovoljenje za osemenjevanje po uspešno opravljenih testih. Ta bik izhaja iz hleva g. Andreja Zamika iz Most. Ravno tako se je začelo osemenjevati z mladim
PRIMERJAVA MLEČNOSTI (vse pasme)
bikom Miks rejca Marka Zadrgala iz Komende in z mladim bikom Lu-ksom rejca Petra Burgarja iz. Most. Ravno tako imamo kar sedem registriranih bikovskih mater in sicer dve svetlolisasti. Štiri črnobele in eno sivorjavo.
Zanimivi so podatki Kmetijskega zavoda Ljubljana, da smo dosegli zavidljive rezultate tako po količini namolženega mleka kot tudi po vsebini beljakovin v mleku.
Na občnem zboru smo s posebnim priznanjem nagradili našega dolgoletnega prijatelja, človeka, ki je vse svoje življenje in celo delovno dobo daroval nam kmetom, prinašal na kmetijo nove koristne informacije in nasvete s področja kmetijstva in tudi drugih področij in je seveda največ naredil na področju selekcije - g. Antona Burja. Je osemenjevalec in resnično človek, ki ga pozna vsaka kamniška kmetija in vsi prebivalci kmečkega rodu od otrok do starejših.
V letu, ki je pred nami, bi želeli še naprej delati na področju selekcije, organizirati strokovna srečanja s podobnimi ustanovami in društvi, organizirati strokovne ekskurzije ter se udeleževati strokovnih predavanj,
	L. 96	I, 95	L. 94
1. MEDVODE	5522 kg	5254	5171
2. LITIJA	5411	5207	4660
3. KOMENDA	5248	5252	5406
4. DOMŽALE	5162	4809	4547
5. KAMNIK	5090	5263	4932
LJUBLJANSKA	4661	4458	4296
REGIJA (zavod)			
SLOVENIJA	4451	4286	4074
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888
vam nudi po zelo ugodnih cenah:
barve, lake, gašeno apno 1 kg 39 SIT, Belton 10 I 6.840 SIT, čopiče, valjčke, nitro in sintetično razredčilo, 1 I 290 SIT, plastično in emajlirano posodo, vodovodni material, armature Armal, steklo, porcelan in kristal, gumi cevi za zalivanje, veliko izbiro daril, lesene in alu lestve, razno ročno orodje, ŽIČNIKE, kolesa Rog, vrečka praška Ariel, 3,6 kg samo 920 SIT in še in še...
Prodaja na 3 čeke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vsem kupcem In občanom čestitamo za praznike.
Homar d.o.o., trgovina Veriga se priporoča!
ki jih za nas organizira svetovalna služba. Ta, ne preobširen plan dela, se bo vsekakor uresničil pod vodstvom novo potrjenega odbora in predsednika društva g. Iva Orchov-ca. Člani društva pa si želimo, da bi Občina bolje razumela kmetijstvo in s tem tudi pospešila razvoj podeželja. Do nedavnega je občina Kamnik v slovenskem merilu vodila v vlaganjih v kmetijstvo, danes pa je na repu občin, ki sofinancirajo kmetijstvo. Razumemo, da trenutno stanje ni lahko, a vseeno se moramo zavedati, da kmetijstvo koristi vsem in da trud generacije gospodarjev v lepo in dobro žival, na katero je ponosen sam lastnik, kot tudi mi vsi, ki uživamo proizvode, saj pomenijo poglaviten vir naše zdrave prehrane, uživamo vsi.
JOŽKO ROMŠAK
Ko začne zima trkati na vrata, bilo je 10. novembra, smo izvedli tradicionalni pohod na Sveti Ambrož pod Krvavcem. Ker je bila lanska jesen vremensko zelo muhasta, smo se organizatorji res spraševali, kakšna neki bo udeležba. Bili pa smo vendarle optimisti in prav smo imeli. Kljub temu da je pohod sovpadal z volitvami, zato smo se zbrali šele ob 8h, se nas je pred trgovino zbralo kar 40, ravno toliko jih je čakalo na Dobravi pri Liz'nku, veliko jih je krenilo iz Zaloga, nekaj pa jih je šlo prej, da so si lahko tempo hoje krojili sami. V cerkvici, kjer je maševal domači župnik g. Niko, se nas je zbralo 116, kar je 30% Komcndčanov in to je zelo dobro. Lep obred smo zaključili s pesmijo, zunaj pa nas je čakalo sonce.
Na soboto, 23. novembra, pa smo izvedli izlet v neznano. Na izlet je bilo prijavljenih 48 članov. Zima je že pokazala svoje čare, snega je zapadlo do 20 cm, posebno veliko pa v predelu med Ljubljano in Postojno. In kot da bi naš vodnik Peter to vedel, nas je peljal prav v to smer. Bil je prečudovit sončen dan, peš smo šli z Vrhnike pod Svetimi tremi kralji do doma na Rakitni in naprej do Starga Malna. Posebnost, kjer voda vsak dan ob isti uri bruhne na dan, je l.intvrn. Vso pot je bilo ogromno smeha, ko smo stresali sneg z dreves, se kepali in mav-žali. Med potjo sem razmišljala o tem, da je imela naša planinska sekcija polno in plodno sezono. Poseb1 no smo lahko zadovoljni tudi zato, ker na naših poteh nismo imeli nobene poškodbe ali nesreče. Dobra družba smo in samo želimo si lahko tako naprej. Večer smo zaključili s podelitvijo priznanj v gostišču »Pri orlu« v Stahovici.
V januarju smo imeli prav za.ni-mivo turo čez vas Gore na Kopit-nik, šli smo z vlakom do Hrastni-
ka in nazaj iz Zidanega mosta. Vožnja z vlakom je bila za nas »avto-mobiliste« prav posebna poživitev.
Ob koncu tedna nabiramo kondicijo s hojo na Šenturško goro. Nekateri so pravi rekorderji, tudi po trikrat tedensko gredo po naši priljubljeni poti. Bili pa smo tudi na Grintovcu. Prekrasno vreme nas je spremljalo od Preddvora preko Jakobovega vrha. Zaplate in do Malega Grintovca, na Kredarici smo bili »pešci« zelo osamljeni, saj se večina planincev vrne v dolino na turnih smučeh. Kako čudovito!
Načrtovana tura v februarju je bila Viševnik, stožčast dvatisočak nad Pokljuko. Za hojo smo se opremili s cepini in derezami, gora pa nas je čakala obsijana s soncem, za sneg pa bi prej potrebovali krplje kot dereze. Taka je pač narava, take so gore, vedno nas morajo malo presenečati. Da pa smo si kasneje ogledali pot, kjer smo hodili, smo smuknili še na Sv. Lovrenc nad Vrbo in si ViScvnik ogledali Sc v družbi ostalih Julijskih lepotcev.
Občni zbor smo imeli 15. marca. Protokolarni del smo opravili zelo Številčni, izvolili smo novo tajnico sekcije gospo Jožico Uršič, dosedanji tajnici ga. Kristini Kern pa smo se zahvalili za vestno delo. Predsedstvo sekcije pod vodstvom Milana Šinkovca je ostalo nespremenjeno. Naše delo sta pohvalila tudi predsednik Planinskega društva Kamnik g. Rajh, ki je naše matično društvo, in gospod ing. Štefula.
Razšli smo se po prigrizku, s pesmijo in dobro voljo. Dogovorili smo se, da gremo že naslednji dan na Kepo.
Kljub dokaj slabi vremenski napovedi smo izvršili turo na Kepo v prekrasnem sončnem vremenu. Na vrhu so nas čakale že naše znanke-kavke. Vsakega planinca pozdravijo, ker vedo, da je malica, kadar pridejo gor planinci. Hrano pobirajo tudi z roke in so prav zabavne.
Zal se zima hitro poslavlja, načrtov za pota v hribe pa je Se veliko.
KATJA
Vrh Kepe in kavke
Z vlakom po Zambiji
Čeprav je ostalo do odhoda vlaka, če vzamemo za merilo vozni red, le sc nekaj minut, deluje železniška postaja v sever-nozambijskem mestu Kitvte kot izumrla. Je pa zalo toliko bolj obljudeno pred njo, kjer nepopisno velika množica že ure dolgo potrpežljivo čaka, da se bodo vrata, ki vodijo do te miniaturne železniške postaje, le odprla.
Ko se je to končno zgodilo, v spremstvu nekaj podrejenih jih je odprl sam šef postaje (izgledalo je tako svečano, kot da bi odpiral novozgrajeni objekt, le pihalna godba pa trak in škarje so manjkale), sem mislil, da se bodo ljudje kar zapodili do edinega prodajnega okenca, oblega-
stajo tudi po nekaj ur pred menoj.
Ploščad na železniški postaji seje počasi, a vztrajno polnila. Potniki, že rahlo zdolgočaseni, so že kar malo apatično posedli po tleh. Na koncu, predno smo se na znak šefa postaje končno lahko povzpeli na vlak, je šlo še prav na tesno. Tako je moral vsak, kije hotel na potrebo, kur spretno, skorajda kot kakšen akrobat preskakovati ovire (potnike in njihovo prtljago), če je želel uspeti v svoji nameri.
Vlak, ki povezuje Kitvve z Lusako, glavnim mestom države, in ob Viktorijinih slapovih ležečim Livingstonom, so pripeljali sem angleški kolonizatorji. Kljub ča-
Vi,
Koče ob železnici
joč ga z vseh strani, tisti z vnaprej kupljenimi vozovnicami pa da jo bodo jadrno ucvrli na vlak, kjer bojo zasedli najboljša mesta.
A se ni zgodilo nič od naštetega. Domačini namreč predobro vedo, da odpelje vlak šele uro potem, ko se odpro vrata železniške postaje (ne glede na to, koliko zamude sije na tej začetni postaji morebiti že nabral), pa da se sme na vlak šele potem, ko da za to znak šef postaje, to pa je petnajst minut pred »dokončno predvidenim« odhodom.
Tako kot vsi, ki smo bili še brez vozovnic, sem se tudi sam postavil v vrsto pred prodajnim okencem. Brezupno dolga vrata, na katere repu sem bil, pa meje navdajala s precejšnjimi dvomi, da se bom danes sploh uspel prebiti do njega. A glej ga zlomka. Malo zatem, ko smo formirali vrsto, pristopila dva železniška uslužbenca. Iz repa vrste me odpeljeta naravnost na njen začetek. Neverjetno. In to samo zaradi tega, ker sem bil med čakajočo množico edini tujec.
Moram priznati, da sem se zaradi tega počutil kar precej nelagodno, celo občutki krivde so me razjedali. Ostali potniki so namreč prišli pred železniško po-
stitljivi starosti pa še danes odlično služi svojemu namenu. Pa ne samo to.
Zambijski železničarji ga namreč prav vzorno vzdržujejo in servisirajo, tako da je že sama vožnja s tem muzejskim primerkom, ki na svoji tisočkilometrski poti preseka kar nekaj rezervatov, neponovljiv dogodek. Poleg tega pa je postrežba na njem lakšna, kot je bila v časih, ko so z njim upravljali še Angleži. To pa so dovolj močni razlogi, da se vsaj enkrat povzpnemo nanj, če se že znajdemo v Zambiji! Le malo turistov se odloči za vožnjo z njim, ker vozi izjemno počasi. Škoda, pa saj zna biti največji čar potovanja občudovanje spreminjajoče se pokrajine. Za povrh pa še takšne, kot da bi bila vzeta iz najlepših slikanic.
Točno ob desetih zvečer smo odrinili na pot. Če bo vožnja potekala vsaj po okvirnem voznem redu, bomo prispeli še pred iztekom naslednjega dne v Livingsto-ne. Seveda pa se na tem tisoč kilometrov dolgem železniškem odseku zgodi marsikaj nepredvidljivega, kar ima za posledico, da se lahko čas potovanja podaljša za kakšen dan ali dva.
Čeprav je bila ura pozna in sva bila s sopotnikom v spalnem kupeju, ki ima si-
cer štiri ležišča, a jih je ostalo v vagonu veliko nezasedenih, zato pa je bila toliko večja gneča v tretjem razredu, na moč utrujena, navsezadnje je minilo od prihoda na postajo že kar nekaj ur, sva se razgo-vorila dolgo v noč.
A naju je neprestano »motil« sprevodnik, kije bil hkrati tudi natakar. Najprej nama je prinesel rjuhi in odeji. Ko sem jih zagledal, mije šlo kar na srnah. Spomnil sem se namreč, da sem se jim ob nakupu vozovnice na moč upiral, češ da bom uporabil kar svojo spalno vrečo. Pa ni nič zaleglo. Trajalo pa je kar nekaj časa, da so me uspeli prepričati, da jih mora uporabljati vsak potnik v spalniku. Navsezadnje naj bi bilo tako zapisano v pravilniku zambijskih železnic.
Dobro razpoložena, sva s sopotnikom Mv/alejem nadaljevala najin pogovor. Po kakšni uri sem spoznal vso njegovo številno sorodstvo. Tudi on je bil namenjen v Livingslone, kjer naj bi obiskal starejšega, hudo bolnega brata. A seje v nadaljnjem pogovoru izkazalo, da ni med njima sploh nobene sorodstvene povezave. Tu je namreč vsak prijatelj brat, teta mama, stric pa oče.
Ko mije to s poskočnim zambijskim temperamentom razlagal, naju je ponovno prekinil neutrudni sprevodnik, ponovno v vlogi natakarja, ki se je pred vrati kupeja pojavil s široko paleto alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Ta njegov prihod pa je naznanil že naslednjega. Ni bilo potrebno dolgo čakati, da se je po vagonu slišalo bučno zvonjenje. Ker pa ni bilo prav velikega odziva, se je po hodniku vagona sprehodil vsaj petkrat. Ob tem pa je vedno bol; nabijal na zvonec, katerega jakost se je približala zvonjenju na kakšni podružnični cerkvi, vendar to ni pomagalo, da bi se začeli potniki bolj množično odpravljati proti jedilnemu vagonu. Čas za večerjo, ura je bila tri zjutraj, je bil pač povsem neprimeren.
Enakomerno pozibavanje vlaka na ozkotirni progi je imelo nadvse, uspavalni učinek. Iz spanca meje vrglo šele sonce, , kije začelo, kljub temu da je komaj vzšlo, neusmiljeno pripekati.
Ob osmi uri smo prispeli do dvanajste postaje. Torej jih je ostalo do končne postaje, Ltvingstona, še kar precej. Natanko sedeminosemdeset. Na večini teli postaj oziroma postajališč ni izstopil noben potnik. Smo pa na vsaki postaji dobili vsaj ducat novih sopotnikov. To pa je pomenilo, da je šlo na vlaku vedno bolj na lesno. Veliko teh novih potnikov je bilo kmetov, kiso vozili svoje kmetijske pridelke na tržnice v večja središča. Na njih so namreč mnogo višje cene, kot bi jih uspeli doseči domu. To sem jim tudi iz vsega srca privoščil. Ni mi bilo namreč lahko gledati le preizkušene in zgarane ljudi, ki so s skrajnimi napori tovorih pridelke, ki so bili plod njihovih žuljuvih rok.
(Nadaljevanje na strani 21)
M3
26. marca 1997
^^^^^^^^^^^
MED MLADIMI
Kamniški 0flČ4JV
KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE
Mladostnik in njegova samostojnost
V kateri starosti pravimo, da imamo »mladostnika v hiši« in po vedenjskih odzivih ter telesnem dozorevanju ne govorimo več o otroku? Večina mladostniških zorilvenih procesov se dogodi med 12. in 17. letom, tako na fiziološkem kot tudi na duševno in duhovno kulturnem področju. Dekleta vstopajo v na/intenzivnejšo fazo telesnega in spolnega razvoja pri starosti 11 do 12 let, fantje pa pri 14 do 15 letih. To obdobje je v znamenju prebujenih hormonov in številnih vprašanj glede lastne identitete (istovetnosti). Poteze odraslega dobi otrok potem, ko prebrodi psihološko puberteto in »doživi svoje socialno rojstvo«. Zna spremljati dolžnosti in odgovornosti, razvije empatičnost (zmožnost vživljanja v drugega) in se zaveda možnosti lastnih projekcij (prenosa razumevanja in doživljanja) ter začne spremljati racionalne (razumske) zahteve iz življenja.
Obdobje mladostništva prinaša vedno posebne probleme vzgoje, ki so močno povezani z dogajanji v družbi. O težavni mladini in o neustreznem vedenjskem odzivu mladih so govorili že v antiki. V vzgojnem smislu vse do danes obravnavamo to obdobje kot težavo, pred nas prihajajo mladostniki »šokantno« v želji po samostojnosti in svobodi odločanja. Spremembe v ravnanju, kijih zahtevajo, so generaciji vzgojiteljev in staršev ponavadi nesprejemljive. Mladostniki pokažejo, da so otroci svoje dobe, v njih se odraža lom družbenih oz. vrednostnih sprememb.
Z vedenjskim stilom in odzivanjem nam mladostnik kaže osebno osredotočenje, ko naj bi se vsi in vse odzivalo le nanj. 'Zeli biti v središču pozornosti, želi imeti najbolj prav, želi biti upoštevan... Tesnoba, ki jo v pogumu premaguje, ni pravi odziv, temveč bolj prik riti strah, ki ga noče več izrazili z otroško prostodušnostjo. Govori in obnaša se včasih tako »kot, da je zmožen gore premikati in svet spreobračatk, če bi mu le drugi to omogočili in dovolili. Naval energije mu daje občutek vsemogočnosti, ne doživlja pa še realnega življenja in ne prepoznava nerealnih misli in želja. V tem obdobju postanejo številni otroci zelo zahtevni do staršev, pravi diktatorji, skoraj v vsem zahtevajo, »da je po njihovo«, zlasti klic po svobodi in sklicevanje nanjo je zelo glasno. Številni starši pod tem pritiskom prepustijo vso iniciativo mladostniku, ki z »vladarsko močjo« diktira psihodinamiko družine. Življenje v družini se začne podrejati njegovim hotenjem ali pa
se starši povsem umaknejo iz družinskega vzgojnega polja. S tem pa odločitev in odgovornost za početje v resnici prenesejo na mlado nezrelo osebnost.
V zunanjosti mladi razvijejo svoj stil oblačenja, v pričeskah so drugačni, kot jih pozna starejša generacija, ogledalo je najpomembnejši artikel za potrjevanje zunanjega izraza. Iz glasbe poberejo »modne krike«, ki imajo večjo glasnost in intimnost čustvenega sveta.
Zunanji svet močneje doživljajo, notranji svet pa se jim spodmika. Zaradi te dvojnosti se najde mladostnik v nekakšni razcepljenosti in ima veliko težav s svojim notranjim doživljanjem, a tudi z zunanjim svetom, na katerega se odziva. Vsebine življenja se mladostnik ne zaveda v izdelani obliki, temveč v prevladujoči slutnji, niha med ozaveščenim in neozaveščenim, zato o številnih rečeh govori, da »so brez zveze«.
Mladostnik je kljub družbi v sebi osamljen, ker išče svojo identiteto (istovetnost), zato se intimno v sebi sprašuje: kdo sem, kaj hočem, kam grem, kako naj usmerim svoje življenje: v tem imajo pogosto nerealna pričakovanja in nerealne načrte.
Z mladostnikom ne moremo ravnati enako kot z otrokom. Starši in vzgojitelji morajo najprej »znati razumeti« dogajanje v njem, torej potrebni so empatični odnosi (ko se znamo vživeti v doživljanje sočloveka), šele na tej osnovi se lahko oblikujejo primerni vzgojni modeli. Torej kot starši se moramo umikati iz pokroviteljske v prijateljsko in svetovalno vlogo. Mladostnika ne smemd kar zapustiti, kot da ni potreben vzgoje, temveč mu moramo slediti, kot pravi znani pedagog Franc Pediček »z rentgenskimi očmi«, potem bomo zagledali njegove prave potrebe in začutili tudi svoje dolžnosti do njega.
Ali gre za krajevne razlike pri problemih mladih? Tako v Sloveniji kot na Kamniškem lahko ugotavljamo sorodnost problemov in radosti ob doraščajoči mladini. Kot problem obdobja pa lahko beležimo porast brezvoljnosti, pomanjkanje smisla življenja, povečevanje števila omamljenih (droge, alkohol, miselnost) in povečanje agresivnih vedenjskih odzivov (besedna in nebesedna agresija).
Dr. ANGELCA ŽEROVNIK
Slab dan
Kadar mi ni dan po meri, me jezi, da je mleko belo, me jezi, da je sonce zlato, me jezi, da je jajce celo, me jezi, da je ptič vesel, me jezi, da je šola spet.
SIMON KOROŠEC, 8. a, OŠ Šmartno v Tuhinju
NARAVOSLOVNI DAN
V sredo, 29. januarja, smo imeli šolarji podružnične šole GOZD naravoslovni dan z naslovom Na planini nekoč in danes. Pogovarjali smo se o pastirskem življenju in o izdelovanju trničev. Prišla je tudi Rezka Mali, ki zna izdelovati trniče. Gospa Rezka je bila oblečena v pasti rico. Pokazala nam je, kako se delajo trniči. Skuto posolimo in jo dobro pretlačimo. Potem oblikujemo za pest velike kroglice. Tako narejene kroglice olepšamo s pisavo. Nato jih teden dni sušimo na zraku. Trniče smo naredili tudi mi. Prav zaradi tega nam bo ta dan ostal še dolgo v prijetnem spominu.
NUŠKA BERNOT OŠ Stranje, podružnica GOZD
Mami!
Tam med hišami na vasi tudi naša še stoji, v njej prebiva dobra mati, Bog ohranijo še mnogo dni.
Njene roke so zgarane, upognjeno je tud' telo, njeno delo je b 'lo težko, da nam je življenje bolje b'lo.
Če žanjic je manjkalo na polju, je rada priskočila na pomoč, vse od jutra do poldneva, morda tja v temno noč. Njena pesem in vedrina ji življenje bogatili sta, sedaj pa na jesen življenja naj Marija ji še moč in zdravje da.
TALKA KORLTNIK
Kajenje
nekoristna
navada
Vmladosti sred zorenja, naraščaj nam že kadi, pot brez cvetja in zelenja, moč z leti oslabi.
t
Dim tobaka že zasvaja, mlade fante, cvet deklet, nenasitna je navada, sužnji nuje vrsto let.
Brez tobaka je nemiren, vedno mora ga imet, je z vsemi zadovoljen, ko potegnil dim bo spet.
Pravi, da ga dim pomirja, s tem tolažit se ne gre davno fraza je zbledela, se posledic ne zave.
Vleče, puha, se kadi, se spozabi kdaj zaspi, vedno hoče biti fin, ko mu prija, puha dim.
Se postavlja, da kadi, sled rumena ne krasi, vedno ne brez bolečin, sledove pušča nikotin.
FRANC RAVNIKAR
Naredili smo svoje TRNIČE.
r
ULfUi
Trgovina z obutvijo
Šuline
Kamnik, Maistrova 3, tel.: 817-546
j        ZeCimo vam Čepe vedl(pnočne praznil^
|       in čestitamo 06prazniku občine !J(amnil(.
I Ugoden nakup pomladanske obutve In otroških superg |   (že od 1.300 SIT dalje).
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
STOB, d*0«o«
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415
Ugodne cene gradbenega materiala!
- opeka modularna (Goriške opekarne)     79 SIT/kos
- kombi plošče, 5 cm 1.277 SIT/kos
- betonsko železo, armaturne mreže, hidro In termo Izolacije, okna In drugI gradbeni material po ugodnih cenah
Možnost dostave na dom Za polne kamionske pošiljke je dostava brezplačna
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vsem Kamničanom čestitamo za občinski praznik in želimo lepe velikonočne praznike.
Kamnik, moje čisto in prijazno mesto
Projekt z gornjim naslovom smo si zamislili na Mladinskem centru, vendar ga brez sodelovanja in pomoči širše skupnosti ne bomo mogli izpeljati tako, da Kamnik tako mesto v resnici postane!
Doslej je MC Kamnik vsako leto namenil vsaj en dan v letu os-veščanju otrok in mladine v skrbi za okolje (sadili in sejali smo cvetlice, risali in fotografirali, pripravljali razstave, čistili okolice šol itd.). Najbolj ponosni pa smo na »naša« drevesa (nekatera imajo celo imena), ki rastejo v Kcršmančevem parku, na parkirišču ob Svilanitu, pri OŠ 27. Julij, pri OŠ Marije Vere.
Da bi ob zaključku akcije imeli kaj pokazati, smo letos določili daljši rok. Prvi pomladni dan, 21. marec, smo izbrali za začetek, za zaključek akcije pa Dan zemlje, 22. april.
Vzpodbuditi želimo predvsem vrtce, šole, hišne svete, krajevne skupnosti, da poskrbijo za urejenost svoje okolice oziroma da pocukajo
za rokav tiste, ki so za določena dela pristojni, da potožijo nad težavami in se pohvalijo z rezultati.
Poleg zgoraj navedenih pa računamo na pomoč in sodelovanje: Občine Kamnik, Tic-a in Turističnega društva. Komunale, Publikusa. Kam-busa. Železnice, Kik-a, Planinskega društva, tabornikov in skavtov. Zelenih, jamarjev. Športne zveze, Velike planine d. o. o.. Kamniškega občana in TV Impuza, Lončarskega podjetja Komenda. Arboretuma ter posamezne cvetličarje in vrtnarje. Ce smo koga pozabili, bomo zelo veseli, če se nam oglasi s predlogi in idejami, kaj lahko sami naredimo v svojem bivalnem okolju in za svoj kraj.
Natrosili vam bomo nekaj zamisli, ki jih nameravamo uresničiti: urediti pot v Kcršmančevem parku, posaditi kakšno drevo, si ogledati in popisali stanje na otroških igriščih, parkih, ponuditi pomoč pri ureditvi tlim steze, organizirati družinski izlet po Koželjevi poti, pripraviti
razstavo otroških izdelkov iz odpadnih materialov, postaviti razstavo otroških likovnih izdelkov na temo Kamnik, moje mesto in predstaviti osnovnošolske projekte z isto temo.
Potrudili se bomo čimveč dogajanja dokumentirati in objaviti, ob zaključku pa pripraviti prireditev na Šutni ali Glavnem trgu.
Informacije dobite na MC Kamnik, tel. 817-058 ali 815-477 in v pisarni Turistično informativnega centra.
P. S. Prva se je prijazno odzvala našemu povabilu k sodelovanju trgovina GARDENO, ki je v soboto, 22. 3, prodajala korita in rože z 10% popustom.
V soboto 29. marca, in soboto, 5. aprila, vabimo družine na pohod in čistilno akcijo na trim stezo. Dobimo se ob 15. uri na Zapričah.
za VIC Kamnik HELENA
NEPOZABNI TEDEN
Ste že kdaj slišali za trilobit? Zveni čudno. Kdor pa se spozna na biologijo, ve, da je to žival, ki je izumrla že pred mnogimi leti, vendar so tudi v Sloveniji še najdišča s fosilnimi ostanki. Po tej živali se imenuje tudi Center za šolske in obšolske dejavnosti v Javorniškem Rov-lu. Tam smo bili v času med 10. in 15. marcem učenci 7. a in 7. č OŠ Frana Albrehta. Kako pa je bilo tam, so povedali kar udeleženci.
lana, 7. č
Ko smo v potoku iskali živali, mije spodrsnilo in padla sem v vodo, kije imela 2 °C! Takoj sem odšla v dom, kjer sem se preoblekla in spila čaj, da se ne bi prehladila. To mi je najbolj ostalo v spominu. Adisa, 7. č
V sredo smo šli na nočni pohod. Za razsvetljavo smo imeli s seboj le dve petrolejki, zato je bilo temno in sem večkrat padla. Ko smo prišli do neke jase, smo najprej opazovali zvezde, nato pa tudi zapeli. Kljub padcem mije bilo zelo všeč.
Saša, 7. t
Zadnji dan smo tekmovali v mnogoboju. Najprej smo tekli do jezera, kjer smo vsi nataknili rešilne jopiče in skočili v kanuje. Veslati smo morali po označeni progi. Zopet je sledil tek po gozdu do lesene koče, kjer si moral čim hitreje
Pomladno jutro
Nad obzorjem se dani in sonce vzhaja,
prebuja se pomladni dan, žarke tople nam podarja, za gore se izgublja mrak teman.
Glej rosne trate in livade, vse se v zlatu lesketa, zvezde so odšle v svate, pesem mojega neso srca.
Razlega ptičkov spev se prek dobrave,
krasijo že cvetice mehke trave, v lepoti svoji gozd zeleni, obuja tihe želje v meni.
Pomladni zvonček, kras dolin in beli cvet, ti cvet s planin, ki skrivaš v gorske se strmine, vabiš nas v skale sive.
V pomladnem jutru sredi jase, mlada srnica se pase, zbudilo sončece je zlato,
da plašna je odšla na trato.
Le tiho stopaj prek dobrave, v pomladnem jutru čez planjave, slišiš li škrjančka spev, iz gozda kukavice njen odmev?
V pomladnem soncu zablestele, v daljavi so že mlade breze, truden moj korak se ustavi tam na Žalah pod kostanji.
Tam pod tisto tiho cesto, ki se vije med kostanji, se zrcali moje mesto, ugaša zadnji žarek v daljavi.
Spet se mrak na zemljo vrne, na nebu zvezda se utrne, prižiga zvezdic se nebroj, sonce šlo v grad je svoj.
Anica Verdnik
odgovoriti na vprašanja o potočnih živalih. Nato smo morali narediti zasilna nosila, na katerih smo nesli enega od članov ekipe. Na koncu smo še metali na koš, nato pa pritekli čez ciljno črto in takrat seje štoparica ustavila. Naša ekipa je imela nekaj težav z veslanjem, drugače pa smo bile kar uspešne.
Matic, 7. č
Presenetila me je zelo dobra hrana, saj sem pričakoval, da bo slaba; Hrane ni bilo nikoli premalo, tako da smo bili vedno siti.
Katja, 7. a
Učili smo se tudi o fosilih, kar mije bilo še posebej všeč. Z dletom in kladivom smo razbijali kamne in če si imel srečo, si našel razne školjke, mahovnja-
ke, ramenonožce in vodne rastline. Našli smo celo trilobita.
Erika, 7. č
Ukvarjali smo se z veliko aktivnostmi. Najbolj mi je v spominu ostalo veslanje in plezanje po umetni steni. Pogovarjali smo se tudi o kamninah, potoku in potočnih živalih, iskali fosile, skratka bilo je zanimivo.
Sabina, 7. a
Izreden smo se odpravili na pohode v planine, smo se pogovarjali o tem. Povedali so, kaj moraš vzeti s seboj v gore, pa tudi o raznih nevarnostih, ki pretijo nate in seveda kako si ob njih pomagaš. Na koncu smo tudi pisali test iz pohodništ-va. Bilo je poučno in zanimivo.
V petek popoldne smo se odpravili domov. V Kamnik smo se vrnili polni prijetnih spominov z željo, da bi lo še enkrat ponovili
KATJA MOZETIČ Osn. šola Frana Albrehta
S pohoda na Karavanke
MOJE ZIMSKE POČITNICE
Letošnje počitnice sem preživel doma, v Kamniku. Ker ni bilo snega, sem vsak drugi dan odšel v telovadnico, kjer sem se pošteno razmigal. Poleg iger z žogo smo igrali tudi hokej, kar mi je bilo še posebno všeč. Čeprav otrok nisem poznal, smo se imeli fino. Športne dopoldneve je pripravil Mladinski center Kamnik.
Popoldneve pa sem preživljal ob igri s prijatelji in ob računalniku. En dan pa smo se odšli v Ljubljano kopat in drsat.
Počitnice so tako kot vsake prehitro minile, a ostali mi bodo lepi spomini.
MATEVŽ
5 prijateljem Blažem pri igri z avtomobilčki
Kamniški občan
ZANIMIVOSTI
J;
26. marca 1997 %
Koristna srečanja bolnikov multipleskleroze
Medsebojni kontakti, spodbudne besede in izmenjava izkušenj nam veliko pomenijo, je bilo najpogosteje slišati na nedavnem srečanju bolnikov z multiplosklerozo, članov kamniško-zasavske podružnice MS na Trojanah. V podružnico, ki jo vodi Marija Hrovat, je včlanjenih 130 članov. Na občnem zboru so se pogovorili o dosedanjem delu podružnice, ki je bilo lani kar uspešno. Kot je povedal Stane Jemec, referent za šport, se je lanskih športnih srečanj udeleževalo lepo število članov. Tudi letošnje poletje se bodo spet srečali v Lukovici. Na Količevcm pa bo podružnica letos jeseni pripravila državno prvenstvo v balinanju.
Med najpomembnejšimi nalogami društva je tudi obnovitvena rehabilitacija članov v Topolšici, v Laškem in drugih zdraviliščih. Letos se je za
Z vlakom po Zambiji   tunjiški utrinki
S srečanja kamniško zasavske podružnice DMS na Trojanah.
obisk Centra MS v Topolšici odločilo 40 članov, za Laško pa 8 članov. Za 19 dnevno zdravljenje DMS prispeva kritje stroškov za terapevtske storitve ter nego, krije pa tudi del penzionskih stroškov.
Društvo zelo dobro sodeluje tudi z zdravstvenimi domovi v Kamniku, Domžalah in v Zasavju. Temu je pritrdil tudi dr. Hace iz zdravstvenega doma Domžale, ki se redno udeležuje srečanj kamniško zasavske podružnice. Med drugim je poudaril, da morajo bolniki MS predvsem izhajati iz stanja, v katerem so in preostale sposobnosti čimbolje izkoristiti, ne pa čakati na zdravnika, ki jih za to bolezen kljub številnim poskusom še niso odkrili.
V programu za letos so si zastavili poleg športnih srečanj in obiskov najtežjih bolnikov tudi pripravo dveh predavanj ter pomoč svojim članom pri uveljavljanju pravic. F. SVETELJ
Arboretum Volčji Potok je spet zaživel v vsej svoji lepoti Vsak dan se kaže v novi, sveži podobi Razcvetajo se cvetovi, drevesa so. oživela, že nekaj časa sprehajalce spremlja ptičje petje in park se ovija v opojne dišave. VArbore-tumu se že zagnano pripravljajo na cvetličarsko vrtnarsko prireditev in vrtnarski sejem, ki bo od 26. 4. do S. 5.
SAŠAMEJAČ
FINOMEHANIKA LIVARNA ORODJARNA
TlAJ
(t (ujehagm)
KRMAVNAR
SADARJEVA 3, KOMENDA S/FAX: 061/841-072 mobitel (0609)   633-408 i 636-506
Vimenu družinskega podjetja vam čestitamo ob občinskem prazniku in želimo lepe velikonočne praznike.
Sutna 16 tel. 831-703
Vesele velikonočne praznike vam želimo.
Sporočamo vam, da smo prejeli pošiljko prekrasnih čipkastih spodnjih majic in hlačk.
Kvaliteta preseneča!
Selteuz Selituz Setttta Selena
(Nadaljevanje z 19. strani)
Zanimivo je, da se ti ljudje mnoge raje vozijo z avtobusi. Ker pa tisti čas niso vozili (v državi se pogosto dogaja, da zmanjka goriva), jim ni preostalo nič drugega. Vlaku se izogibajo iz več vzrokov. Dražji prevoz, do železniškega postajališča je potrebno praviloma dolgo pešačiti, saj vlak, za razliko od avtobusa ne ustavi v prav vsakem zaselku, zelo raztegljiv oziroma poljuben vozni red - to so le nekateri od vzrokov.
Morda je edini razlog, ki bi govoril v prid vožnje z vlakom ta, da se da nanj brez problema spraviti vso njihovo številno prtljago. Vendar pa je ravno obratno. Prtljaga se da namreč spraviti tudi na avtobus. Posledica tega pa je, da avtobusi kar precej pridobijo na višini, tako da se včasih zdi, da so višji kot daljši. A nič ne de, glavno je, da le redko kdaj zgubijo kakšen kos prtljage.
Po štiriindvajsetih urah vožnje, ko naj bi bili že v tisoč kilometrov oddaljenemu zambijskemu biseru, Uvingsto-nu, smo prispeli šele v Lusako, ki leži točno na sredi med začetno in končno postajo.
Glavni razlog za tolikšno zamudo gre pripisati temeljiti preiskavi vlaka, potnikov in njihove prtljage. V mestu Kabweje namreč nekaj deset vojakov
skozi okno, da bi v skoraj polni temi zagledal kakšen premikajoči se človeški obris. Pa ni bilo nič. A tudi če bi bil, ne verjamem da bi ga lahko ločil od nadve učinkovite varovalne barve. Sicer pa mi tudi moja predhodna obveščenost, da se pripravlja rop, ne bi prav nič pomagala.
Roparske bande, veliko jih prihaja iz sosednjega Zaira, se za svoje podvige dobro pripravijo. Običajno imajo svojega člana tudi med potniki, ki na vnaprej dogovorjenem mestu potegne zasilno zavoro. V primeru, da ga nimajo, pa že postavijo kakšno barikado na tire.
V jutranjih urah smo prispeli do največjega zambijskega pretovornega središča, Kapiri Mpo.shi. Ranžima postaja velikanskih razsežnosti, kjer se začne znamenita, od Kitajcev zgrajena Ton-Zam železniška proga, je dobro zavarovana. Na vsakem drugem ali tretjem tovornem vagonu je bil namreč oborožen vojak. Da so Zambijci uvedli takšne varnostne ukrepe, ni presenetljivo, saj predstavlja vsebina v teh tovornih vagonih več kot polovico prihodku, ki ga dobi država z izvozom. Tovor, skoraj izključno baker, je namenjen v pristaniško mesto Dar es Salaam, od tam pa z ladjami na vse konce sveta. Zanimivo je, da je bila proga, kije dari-
Prihod vlaka - vesel dogodek za celo vas
vstopilo na vlak in nemudoma pričelo s preiskavo, ki pa se je zavlekla. Kljub moji radovednosti pa mi ni uspelo zvedeti, če so bili pri svojem delu uspešni. Vsekakor pa se jih je nekaj, tistih najbolj pokvarjenih, uspelo na račun nemočnih potnikov dobro okoristiti.
Ob tem pa velja pripomniti, da spremljata vsak vagon od začetka pa db konca po dva oborožena vojaka. Njihova naloga pa ni »preiskovanje« potnikov, pač pa zaščita le teh pred dobro organiziranimi roparskimi banda-mi. Pred leti, ko še niso bili prisotni na tem vlaku, je prihajalo zlasti v nočnem času do pogostih tovrstnih napadov. Dostikrat so izropali samo potnike v spalnikih, računajoč, da bo tu plen na-jobilnejši. Moj sopotnik Mwale mije povedal, da so si začeli nekateri potniki zaradi tega razloga upati le še v tretji razred.
Zdaj, ko je nevarnost ropov bistveno manjša, pa so začeli ponovno uporabljati spalnik. Med njimi tudi on. Me pa je spremljajoči vojak spravil v nemajhno zadrego, ko mije napol svetoval, napol pa ukazal, da naj dam svojo prtljago zaradi varnosti, stran od okna, rekoč, da se približujemo posebno nevarnemu odseku. Ta njegova logika se mi je zdela nadvse čudna, a sem jo kljub temu upošteval.
Kar malo preplašeno sem strmel
lo Kitajske, zgrajena v rekordnem času. Vzrok za takšen dosežek gre pripisati dejstvu, da so Zambijci takorekoč čez noč ostali brez zunanje povezave, saj jim je Južna Afrika, dotlej so za tranzit uporabljali njeno ozemlje, to brez poprejšnje napovedi onemogočila.
Malo je mest, ki kažejo ob progi svojo najlepšp podobo. Glavno mesto Zambije, Lusako, je ena izmed njih. To pa ni čudno, saj ležijo ob progi upravne palače, kjer se bohoti državna birokracija in večje, na novo zgrajeno trgovsko središče. Standardna podoba tega velemesta, barakarska naselja, ki nimajo ne vode ne električne napeljave, pa so očem potnikov dobro skrita.
Če bi se hoteli dosledno držati »zambijskega zakona o fotografiranju«, bi bilo najbolje, da bi pustili fotoaparat doma. Ni mi namreč znano, da bi bila katerikoli druga država na tem področju tako restriktivna, kot je prav Zambija. To pa pomeni, da je dovoljeno fotografirati le v rezervatih, proti plačilu pa še v živalskem in botaničnem vrtu. Tako zna biti že fotografiranje krajine vzrok za zaplembo fotoaparata. Če pa je v bližini kakšen objekt, na primer mostiček, pa je to že dovolj velik razlog, da se znajdeš v zaporu.
KARI. HERNČIČ (Se nadaljuje)
rs, w
i?
o
'Ni O
- olja in dodatki VALV0LINE, CASTR0L za avto in motocikle svečice L0DGE, CHAMPION
- avtokozmetika za nego celotnega vozila
- avtoprtljažniki FAPA
- avtoprevleke ■ spojlerji, okrasni pokrovi
- velika izbira ostale opreme
program M0M0: športni volani in prestavne ročice
RIAL, M0M0, ALESSI0, BBS, OZ, MIM, F0NDMETAL,...
DUNL0P, MICHEUN, G00D YEAR, BARUM, MATAD0R, SAVA,...
NOVI MODELI '97
alu. platišča: pnevmatike:
PNEUMATIC CENTER
PTC, Perovo 27, Kamnik   812 878
Petek Slavko-Jeršinov z Vinskega vrha v Tunjicah že nekaj let vzreja koz mleko (na sliki) in ovce za meso. Živali se čez vse poletje pasejo na hrib tem terenu, ki ni dostopen za košnjo...
...osličke pa imajo zato, da se z njimi malo poigrajo.
Zbrala V. M. (foto V. Zabav,
Nasveti veterinarja
Na vprašanja bralcev Kamniškega občana odgovarja mag. Tone SVETI dr. vet med.
Vprašanje: Odpravljanje bolh pri mački
Imamo mačko, kije stalno v stanovanju. Občasno jo vzamemo s seboj tudi m kend. Opazili smo, da je dobila bolhe. Večkrat smo jo že okopali s šamponom, dar se po določenem času bolhe ponovno pojavijo. Kako se jih rešiti?
Mi
Pri mačkah se najpogosteje pojavlja vrsta bolhe Ctenocephalides felis. & nimajo kril, ampak dolge in močne okončine (tri pare nog), ki jim slu za sunkovito odrivanje in skakanje. Ustni organi so jim prilagojeni za 1 danje in sesanje krvi. Pri živalih povzročajo tudi nemir, praskanje in zenje ter vnetja kože. Jajčeca, ki jih izležejo samice, odpadejo z ma na tla po stanovanju. Razvojni krog od jajčeca preko ličinke in bube ja običajno več tednov in je krajši, kadar je temperatura v okolju v Preživetje jajčec in ličink je odvisno od številnih zunanjih dejavnikov, pi temperature tudi od vlage, prisotnosti roparjev in drugih dejavnikov. Naj ugodne pogoje imajo lahko prav v stanovanjih.
Kopanje s samo navadnim šamponom ne bo odpravilo problema z hami pri vaši mački. V ta namen so v prodaji šamponi različnih proi: jalcev, ki so jim dodani insekticidi. Vendar, če se želite rešiti teh zajei cev, jih morate zatirati na živalih in v neposrednem okolju, kjer se ma zadržuje in giblje (zlasti ležišča). Predmete, ki to brez škode prenes najprej operite z vročo vodo in jih nato napršite z insekticidom s daljšanim delovanjem. Dezinsekcijo jc potrebno večkrat ponoviti za možnih reinvazij. Zato boste prejeli pri vašem veterinarju vsa potre navodila. Zatiranje običajno zahteva kar dosti potrpežljivosti in dosledn pri delu. Tudi uporaba insekticidov v stanovanju zahteva previdnost in vzroča določene pomisleke.
V zadnjem času se je pojavil na tržišču nov preparat za »program no« zatiranje bolh pri psih in mačkah. Zadostuje en odmerek mačk hrano ali v gobček) enkrat na mesec. Deluje tako, da preseka razvojni k bolhe iz jajčeca preko ličink v odraslega zajedavca. Pri močni bolhav se na začetku uporabi še kontaktni insekticid, pozneje pa se daje od rek preprosto v hrano ali v gobček enkrat mesečno. Vsa podrobnejša vodila boste prejeli seveda pri vašem veterinarju, želim vam veliko u; ha.
TRGOVINA MOJCA
Medvedova 16, Kamnik, tel.: 817-381
Ugodna velikonočna ponudba
- krače (l kg)
- šink (l kg)
- orehi (l kg)
- rozine, 250 g
- margarina Littta, 250 g
- čokolada z lešniki, 100 g
640 SIT .100 SIT 650 SIT
97 SIT«0 129 SIT
92 SIT
in drugi artikli po ugodnih cenah... 28. in 29. marca priznamo upokojencem 7% popust.
MemnA
■V I
Čestitamo za občinski praznik in želimo prijetno velikonočno praznovanje.
26. marca 1997
Kamniški OjBČAN
MHRKET
manam
AKCIJA!
Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680
- jajca, 1 kom 20,00 SIT
- šink, 1 kg 999,90 SIT
- orehi, 1 kg 636,00 SIT
- posebna bela moka tip 400 74,90 SIT
- rozine, 250 g 79,90 SIT
- velikonočna vrečka, 225 g 269,00 SIT
- Kinder jajčka 79,90 SIT
- zlate palčke Žito, 300 g 199,00 SIT
- napolitanke, 200 g 99,90 SIT
- kompot višnja, 680 g 229,00 SIT
- juice Pfanner, 2 I 239,90 SIT
- paradižnikov koncentrat (dvojni), 200 g 99,90 SIT
- Vegeta, 125 g 149,00 SIT
- vino grofovsko, 1 I 179,90 SIT
- olje Cekin, 11 169,90 SIT
(olektiv Mane vas pričakuje vsak dan od 8. do 19.30, )b sobotah od 8. do 17. ure, >o nedeljah od 8. do 12. ure.
LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI KOLEKTIV MANE!
Zidarska dela - zunanja in notranja.
Tel.: (064) 422-494
K3ROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
ugodna ponudba:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine sončnične tropine, krmilne moke)
'      - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši prašiče, govedo
- umetna gnojila
- semenska koruza
- semena vrtnin in poljščin (travnodeteljna mešanica črna detelja, lucerna, jara grašica)
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- ugodna prodaja moke TIP 500 (59 SIT/kg) sladkorja (110 SIT/kg)
'ene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA ZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI.
,epo velikonočno praznovanje vam želimo 1 čestitamo ob občinskem prazniku.
in
Sodelujejo:
Gorenje -notranja oprema
Lipa
Metalko
do 35% POPUST
za kuhinjske pohištvo
pri gotovinskem plačilu ob naročilu
BREZPLAČEN PREVOZ do 30 km
Marles	pri nakupu nad 300.000 sit
MM	možnost izbire: kBSM
Svea
Corona
Gorenje GA inMGA
Jadran
Kolpa ker
Kovinoplastika
Segra
DODATEN POPUST
•d010% POPUST
za gospodinjske aparate in pomivalna korita Od 25.3. d015.4.1997!
METALKA TRGOVINA
blagovnici: LJUBLJANA in
PLANINKA restavracija KENDA
Kamnik, Glavni tig 19, telefon (061) 831451
Dudi JUGOVEC s.p.
Vsem občanom želimo lepo velikonočno vrniovanjc m čestitamo ob občinskem pmzniku.
TURISTIČNA AGENCIJA
\ VALVASOR
Bit
Perovo 26, Kamnik tel./fax: 815-677
Pripravili smo ugodne prvomajske aranžmaje!
NIZOZEMSKA 26. 4„ 4 dni, bus-letalo ali
29. 4., 4 dni, letalo-bus: 495 DEM PARIZ 27. 4., 4 dni, bus-letalo ali
30. 4., 4 dni, letalo-bus: 475 DEM PRAGA l. 5., 4 dni, bus: 280 DEM JEZERO MAGGIORE - BOROMEJSKI OTOKI I. 5., 3 dni, bus: 285 DEM CINQUE TERRE I. 5., 3 dni, bus: 295 DEM GRČIJA 25. 4., 5 dni, ladja-letalo: 550 DEM 29. 4., 6 dni, letalo-ladja: 605 DEM
Vrba 7 1225 Lukovica
CEMENTNI IZDELKI
izdelujemo:
■ cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
- kanalske jaške z mrežo
- peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
tel.: 061 /735-408 od 8.-17. ure
ODPRITE VRATA!
(...in pred vami bo zazijala velika praznina...)
NOVI LT - PRAVŠNJI FORMAT ZA VSE IN ZA VSAKOGAR
Vse informacije:
Ljubljanska 1,1230 Domžale   tel.(061) 721 804,715 431,715 059 fax (061) 711 501
AS
DOMŽALE
Kamniški OBČAN
26. marca 1997 *
aH oglasi:
Ugodno prodamo zastekljene-os-vetljene-zaprte bele vitrine primerne za drogerije, lekarne... in registrirno blagajno. Tel.: 831-856, do 8. ure zjutraj oz. po 20. uri.
Kupiva htio ali zazidljivo parcelo v Kamniku. Tel.: 813-216.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Seno ugodno prodam. Tel.: 831-343.
Slivovo Žganje in metliško črnino prodam.. Tel.: (064) 77-990.
Prodam seno, ročno spravljeno. TeL: 817-407.
Oddamo parcele za vrtove v Košišah. Informacije po telefonu: 831-779, Polak.
Bar pri Valentinu v Kamniku zaposli urejeno dekle za strežbo. Telefon: 832-263.
TeltstilriA trgovin* LANEN CVET
iz Most 74, pri Komendi, tel.: 841-386
vam nudi
* metrsko blago (maroken-uvoz, dioleni, viskoze: vse v modnih barvah)
* vse za šivanje
* oblačila za vso družino
NOVO! NOVO! Šivanje oblačil po meri.
Svetovanje Šivilje vsak torek od 15. do 18. ure. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
2z[imo Q/am te^o uzlikonočno ji
xaznouani£.
_,ri rirrnn,_
SLAPNIK
ELEKTROINSTALACIJE
SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV
Podgorje 87
i r
tel.:812-430
Lepe velikonočne praznike vam želim in če5titam ob občinekem prazniku.
JANEZ VRFCFK
Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Želimo vam lepe praznike!
Mar prav zares
odšel je tja v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi se tu.
Nositi moramo vsak svojo rano,
da mu ne zmotimo miru.
V SPOMIN .
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil
FILIP ŠTRAJHAR st.
iz Porebra
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi Kamnik, marca 1997
V beli tišini nobene gazi, čas je ugasnil, le večnost bedi.
ZAHVALA
V 62,, letu življenja nas je nenadoma zapustil nas dragi
CIRIL MARINŠEK
iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, njegovim in naSim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju za vso skrb in pomoč, gospodu župniku, pevcem in praporščaku.
Vsi njegovi
Marec 1997
CVETLIČARNA FREZUA
na Bakovniku, tel. 813-559
Odprto od 7" do 19h. ob sobotah od 7" do 13"
Se priporočamo. Želimo lepo velikonočno praznovanje!
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
Izkoristite ugodno priložnost v aprilu 10% gotovinski popust ali plačilo na 10 enakih čekov brez obresti.
• BTV Gorenje, 51 cm, TTX 45.500 SIT
• SUŠILEC PERILA 38.700 SIT
• SESALEC Gorenje 13.840 SIT Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
• BTV Evelux - 3 leta garancije
NOVO!
Na zalogi POMIVALNA KORITA KOLPA-KER.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Brezplačna dostava.
Obiščite nas vsak dan od g. do 19. ure, ob sobotah od g. do 13. ure
Želimo vam lepe velikonočne praznike in hkrati čestitamo ob občinskem prazniku.
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. tel.: 727-089,
ul. 9/a 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
Solza, Žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
V SPOMIN
l   Te dni mineva eno leto, odkar nas je po hudem boju z boleznijo za vedno zapustila
FRANCKA BALOH
Vsem, ki ste jo poznali in imeli radi, se z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu, ji prižigate svečke in prinašate cvetje, iskrena hvala.
Neutolažljivi mož Matevž, hčerka Ani in sin Branko z družinama
26. marec 1997
4fh
Jaz bom Se ostal, ti boš Se živel, ker ne more misel spremeniti se v pepel.
ZAHVALA
V 60. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, brat in stari ata
PAVLE JERMAN
iz Kamnika, Mengeška ulica 6
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem SKG Kamnik in arhitekturnega biroja Andrej Kocjan za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi.
Vsi njegovi
Kamnik, marec 1997
S414
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL: 061/716454 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL 063/702-250 FAK& 063/702-251
UGODNO GRADBENI MATERIAL!!!
PO STARIH CENAH vam nudimo vse potrebno za gradnjo in obnovo: strešnike, opečne izdelke, schiedel dimnike, izolacijske materiale, betonske in druge izdelke za ureditev okolice, program JUB-a...
AKCIJA - strešnik Bobrovec, okna Lesna...
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele velikonočne praznike.
Pavlic s.
di
dimnikarstVi
^\   mtel: 0609 626 06
Vse, kar želite vedeti o dimnikih! Zastopanje in montaža SCHIEDEL dimnikov Novogradnja, sanacija dimnikov in tudi samo svetovanje!
VRTNARSTVO
GAŠPERUN
Moste 99 pri Komendi tel.: 061/S41-471
Nudimo vam velikp izbiro balkonskega cvetja in semen za rože in zelenjavo.
Vesele velikonočne praznike vam želimo in čestitamo ob občinskem prazniku.
Vedno znova, ko jutro se rodi v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 75. letu življenja nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
ANTONIJA BEVK
iz Spodnjih Palovc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ir znancem za iskrena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in za vso drugo pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem Svilanita, pevcem za zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Marec 1997
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliSi, beseda tvoja v nas Živi, Se vedno si med nami ti.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 59. letu življenja zapustil naš dragi oče, stari ata tast, brat in stric
STANE SITAR
iz Vrhpolja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Titana - montaža cilindrov za izrečena sožalja, pomoč v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in neveljskim pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: hči Darja z družino in drugo sorodstvo
Marec 1997
}\      26. marca 1997
Kamniški OBČAN
kwčna
vas dobro pripravi na praznične dni!
lepo vas obleče
svečani kompleti za obhajila in birme za dečke in deklice v
MODNI HIŠI (tel 831-404)
• velika izbira ženskih modnih kostimov
za pomlad in poletje
• moške srajce kratek rokav od 1253 dalje
• ugodne cene otroških, ženskih in moških vetrovk in anorakov BRUGI
poskrbi za dobro hrano
za dober velikonočni zajtrk po kuhano šunko, jajca, narezek in še kaj
v novo DELIKATESO in ostale živilske trgovine,
kjer potekajo velikonočne akcijske prodaje
ne pozabi na rekreacijo in zabavo
akcijske cene popusti pdložetio plačilti novi, Ugodnejši iĐosoii
in spomni na hišna opravila
Ne zamudite akcijske prodaje
KOLES »ROG«
j   v trgovini ELEKTRO - ŠPORT (tel 831-436)
" 28. 3. brezplačno popravilo koles od 9. do 17. ure
NOVO! NOVO! NOVO! )dslej lahko pri nas kupite tudi KITARE!
Pohitite, da ne zamudite ugodnega nakupa keramičnih ploščic KERAMK že za 999 SIT
v trgovini ŽELEZNINA (tel. 831-444)
Velika izbira mrež za ograjo vašega doma proizvajalca BEKAERT - cena in kvaliteta brez konkurence!
»ežurstvo v MARCU in APRILU:
v nedeljo, 30.3., bodo zaprte vse trgovine Kočne, v ponedeljek, 31.3., pa bodo dežurne vse trgovine z živili od 7.00 do 11.00 ure! '«ob sobotah od 7.00 do 19.30 in ob nedeljah od 7.00 do 11.00 so odprte trgovine MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET KOMENDA (841-139) in MARKET KRANJSKA (814-916)
(ob nedeljah od 7.00 do 11.00 pa tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908)
'< SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
kemijska industrija
OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM ČESTITAMO IN ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
stočasno se priporočamo za obisk v naše trgovine • Šmarci (tel.: 815-077), kjer lahko po zelo ugodnih enah kupite vrečke, potiskane z velikonočnimi motivi i druge Izdelke Iz programa plastike
s rgovina je odprta vsak dan od 7.30. do 15. ure, ob obotah zaprto.
'RIČAKUJEMO VAS!
OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM SEJMU V KOMENDI
PREŠA d.o.o. Cerklje
tel: (064)422 522,421 202
RENAULT
Slaščičarna
»LENCEK«
v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291
vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave.
Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti.
Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto.
Se priporočamo! Janez Lenček
slaščičarski in kuharski mojster
Voščimo vam vesele velikonočne praznike in čestitamo ob občinskem prazniku.
KNJIGARNA IN
PAPIRNICA ©817-321
BOGATA PONUDBA PISARNIŠKEG; MATERIALA, TISKOVIN, ...
Želimo vam prijetno velikonočno praznovanje in čeetitamo ob občinskem prazniku
•••••••••••••••••••••••••••••o
Zlatarna
Dragulj
Šutna 17 Kamnik tel.: 817-035
Trgovina JAMB Šutna 17, Kamnik tel.: 832-959 (bivša Utokova trgovina)
Cenjene Kamničane obveščamo, da se je Zlatarna Dragulj iz Glavnega trga 7 preselila na,Šutno 17 (bivša trgovina Utok).
Vljudno vabljeni!
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova Va, tel. 722-107
gorenje
AKCIJA!
• HLADILNIKI
• sušilci perila 38.452 SIT
• pralni stroji od 52.500 SIT naprej
• barvni TV Gorenje od 41.800 SIT naprej
• sesalci od 13.600 SIT naprej Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
Ugodno: hladilniki, zamrzovalne skrinje in
omare, štedilniki, pomivalni stroji, pomivalna
korita, kuhinjske nape, likalniki, posoda in...
10% gotovinski popust
ali možnost nakupa na 5 čekov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenje!
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! Prijetne velikonočne praznike želimo!
"o prodale****''
*eMo©oče
\e **°«>oče Ugodni gotovinski popusti,
prodala na 5 čekov brez obresti.
o Videorekorder Samsung SV 80X - 4 glave © Barvni televizor Vovager, 51 cm s TTX o Telefon Panasonic KX - T 2310 o RP posoda v grt. thermo-star, 12-delna o Jedilni servis, 30-delni, Kitajska o Škarje za živo mejo BD - GT 200 © Enoročna baterija Armal-Omega, srčasta 58-500-200 F
Želimo vam lepo velikonočno praznovanje in čestitamo ob občinskem prazniku.