Tuš kupil delež Merkurja Horoskop la leto 2007 Em IS 7.1.2007. Doij varn yN^i^yFT^ prostor NjUl^Lf^ tudi k. Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? Združba iiKoijega-kriminalci kot iz filma CELJE S PARKS INTERSPAR l®| ® I "NOVA" p r -i n o s t je v ; ' OSO 12 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj ü dogodki ' iJli mi iel|0 v teh dneh dobivamo v uredništvo številne voščilnice z najrazličnejših, naslovov. Pravzaprav je tistih papirnatih vse manj in dobivajo na veljavi elektronske, čisto pa lešenisošlevzgodovino (tudi naša akcija naj voščilnic naj bi pomagala pri njihovi ohranitvi). Dobre želje nam pošiljajo iz podjetij, občin, strank, društev, šol, skratka tisti, ki so poskrbeli, da seje »dogajalo« in da srno o tem nalo pisali u časopisu. Voščila pa prihajajo tudi od vas, naših bralcev. Ta so nam še posebej ljuba, saj so napisana brez kakršnihkoli obveznosti. V nas zbudijo občutek, da časopis ni šel mimo vas, da se vas je vsaj na trenutke dotaknil s katero od zgodb, ki smo jih objavljali med letom. da ste se našli v katerem od člankov ali pa je bilo dovolj že to, da ste lahko sodelovali v kateri od akcij. Se varn je zaradi tega celo spremenilo življenje^ Akcija huj-šanja je bila gotovo ena takšnih. Izpolnjevanja skritih želja sicer tako drastičnih sprememb ne prinaša, je pa gotovo še ena od akcij, na katero smo lahko ponosni. V slabem letu dni (v začetku ^uarja smo objavili prvo reportažo) smo namreč z njo nabrali za več kot cel avtobus presrečnih in preseneče-nihbralcev, kismojimzaen dan življenje obrnili rm gla- Bo tudi leto, kiprihaja, tako vratobmno? Tisti, ki so biU z letošnjim povsem zadovoljni, apajo, da ne, dn^ ne bi imeli nič proti kakšnemupo-pravku. Prevelikih šokov pa si ne želijo ne eni ne drugi. Zato bo tudi vai časopis, ki je v zadnjih letih doživel kar nekaj sprememb - od »barvanja« v celoti, uvedbe priloge TV-Okno, do dvakrat tedenskega izhajanja - ohranil kot rdečo nit vse tisto, zaradi česar ga imale radi. Z nekaj »začimbami», seveda, v obliki zanimivih rubrik, akcij... Sicer pa je časopis nekakšno dopisovanje s prijatelji, svojimi bralci, in ti lahko odpišejo, povedo, kaj jim je vseč. kaj ]ih moti m kaj si ze-Ujo. Mno^t SI v prihodnjih dneh gotovo želijo, da bi jim bila sreča mila in bi jim 17. januarja naklonila osebni avtomobil Žrebanje bo javno, srečnež pa žal samo eden. Med naročniki bomo takral žrebali tudi potnike za izlet presenečenja. Tb pa je šele začetek leta 2007, ki vam bo do konca prineslo še veliko ugodnosti. Ena drobnih, pa kliub tema pomembnih. ]e ta. da. bodo naročniki letos deletm šttnh (namesto treh) brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. Kuponov, ki so jih bili vajeni dosl^, po novem ne boveč,pačpab0dopopusteuve-Ijavljaä s kartico ugodnosti, ki so jo pred časom že prejeä in za katero upamo, daz np ko-risäjo popuste. Če so p založi-U, bo za prvo silo zadoščal osebni dokument. Če vam torej novo leto ne no prineslo vsega, kar si boste za silvestrovo zaželeli, lahko željo še vedno zaupate zlati ribici iz naše akcije. Za zveste bralce se bo gotovo potnidila. Pa srečno v novem letu in čim več izpolnjenih želja vam želimo! UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA Presegli plače županov Marko Zidanšek, direktor Javnih naprav in podžupan občine Celje, je v letu 2005 prejel maloi kot 200 tisoč tolarjev višjo plačo kot župan občine Celje, njegov predhodnik Ivan CeriČ je župansko plačo presegel za dobrih 700 tisočakov, »rekorder« javnih podjetij pa je direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedov nicki, ki je plačo velenjskega župana presegel za 6,7 milijona tolarjev. Plača velenjskega župana Srečka Meha je v letu 2005 znašala 8,7 milijonov tolarjev, plača direktorja komunalnega podjetja pa kar 15,4 milijone tolarjev. Ivan Če-rič, ki je direktorsko iunk- cijo v Javnih i opravljal do 13. jui 2005, Marko Zidanšek za svoje delo prejel slabih 5 milijonov tolarjev ah dobrih 700 tisoč tolarjev več kot celjski župan Bojan Šrot, Marko Zidanšek, ki je Čeriča nadomestil, pa skoraj 1,7 milijona tolarjev. Ne samo, da se to že sliši precej nenavadno, je tudi v neskladju z veljavno zakonodajo, kar je ugotovilo tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Računsko sodišče je zato Javnim napravam pri določanju plač direktorju izreklo mnenje s pridržkom. Komunalnemu podjetju Velenje pa negativno mnenje. Na podlag Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki določa sistem plač direktorjev javnih podjetij, katerih ustanoviteljice so občine, plače direktorjev ne bi smele presegati najvišje plače župana občin ustanoviteljic (pri čemer se od 13. H, Ste Še vedno lahko zraven! 8. 2005 za primerjavo plače ne upošteva več dodatek za delovno dobo). Sporen je tudi sklep celjskega občinskega sveta, po katerem se plače direktorjev podjetij, katerih večinska lastnica ali ustanoviteljica je občina, plača določi v višini 90 odstotkov plače župana, za uspešno poslovanje pa mu pripada še stimulativni del v višini 20 odstotkov bruto plače, kar, če seštejemo, že v osnovi presega župansko plačo. Glede godba z dir čem podpisa vit vi j o zakoi je bil. . !ktorjem Čeri-napreduvelja-la, družbi Jav-li mogoče očitati nepravilnosti. Pogodba z Zidanškom pa je bila podpisana po uveljavitvi zakona. Poleg tega je Zidanšek do aprila 2006 funkcijo podžupana opravljal poklicno, kar je v neskladju z Zakonom o preprečevanju korupcije. Ostalih nepravilnosti (povračila stroškov, regresi, odpravnina ob upokojitvi) ra-sodišče v celjsk. podjetju sko pa je dročju krš pogodbo lalo, velenj-1 po- nepra o zakonodaji zaposlitvi. Oce-jvilnost pri dodatku na delovno dobo zna-labih sto tisočakov, za enak znesek so 2 premije za živ- preplačai Ijeniskoz napisali roCilu, n podjetje v revizijsls. aj bi Kom Velenje n, >dpra inje. Kol 1 po- :katere vilo že J revizije. ROZMARI PETEK J8ži.ni Najlepša Fantazija in Jež Najlepše in v najbolj silvestrskemu vzdušju urejen trgovski lokal v starem mestnem jedru Celja je izložba trgovine Fantazija na Ljubljanski cesti, najlepše urejen gostinski lokal pa je gostilna Jež. Tako je ob letošnji premierni akciji ocenjevanja urejenosti lokalov v Pravljičnem Celju presodila komisija celjskega zavoda Celeia in tiuističnega društva Celje. Gre za nekakšno repliko že uveljavljene pustne akcije in za poskus, da bi lasuiike in najemnike lokalov v mestnem jedru spodbudili, da bi času kar najbolj primemo uredili in okrasili svoje lokale. V akciji, ki je le začetek bodoče tradicije, je letos sodelovalo 62 lokalov, komisija pa ni imela preveč težkega dela. Mnogi od tistih, ki so pred svoj lokal postavili mestno brezplačno novoletno smrečico in s tem že kar avtomatično sodelovali v akciji, se namreč niso potrudili niti toliko, da bi smrečico okrasili- Tako imajo Celjani polno mestno jedro golih sinreäc, okrasitve lokalov pa se bolj kot ne gibajo v zvokih POS-terminalov, Priznanje vseeno velja tistim, ki jim ni bilo vseeno, zlasti nagrajencem, ki so za nagrado prejeli bon Vrtnarstva Celje za 25 tisočakov, kar naj bi jim pomagalo, da bodo še v bodoče skrbeli za urejen in lep videz svojih lokalov. BS, foto: AS SLIKOPlESKAItSTVO IN POLAGANJI PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA mmooKi Koča je postala hotel z blagoslovom celjskega škofa Antona Stresa in z ognjemetom sredi belega dne so v petek slavnostno odprli novo Celjsko kočo. Številni prisotni, mednjimi župana Celja in Štor, Bojan Šrot ter Miran Jurkošek, ugledni gospodarstveniki, mestni svetniki, planinci in pohodniki so si delili veselje ob dogodku. Ta je pod Tovsti vrh pripeljal planinski hotel s tremi zvezdicami, moderno novogradnjo v betonu in steklu in olepšano z macesno-vim lesom. Hotel ima 20 sob s 75 ležišči, sobe so opremljene s televizijo in internet-nimi priključki. V pritličju je restavracija s 130 sedeži, v kleti velnes center s savnami, džakuziji in masažami. Hotel je sicer lep, je pa, vsaj za zdaj, objekt, ki nima duše, kot jo je imela stara koča. Ni pa hotel edina letošnja pridobitev Celjske koče. Družba TRC Celjska koča je namreč posodobila sistem zasneževanja, razširila smučišče, uredila poligon za deskarje in manjšega za otroke, ob katerem je tudi 65 metrov doig tekoči trak, ki bo malčkom olajšal vzpenjanje v breg. Na prostoru stare, že podrte koče so po- Otvoritve se je udele Direktor TRC Celjska koča Ivan Pfeifer je ob otvoritvi pogumno napovedal še nove pridobitve v prihodnjih letih - podaljšanje smučar- planincev skih prog do Plat, novo šti-risedežnico, razgledni stolp na Tovstem vrhu, adrenalinski park ... Okoličani in pogostejši obiskovalci Celjske koče so se veselili tudi nove dobra 2 kilometra dolge obnovljene in asfaltirane ceste Čez Vipolo in tudi obljube, da bo v krat- kem asfaltno preobleko dobila tudi cesta do Svetine. Za popolno veselje manjka le še sneg. Obljubljajo, da bodo smučišče zasnežili in odprli takoj, ko bodo to dopustile zunanje temperature, morda še pred prazniki. BRST Foto: GREGOR KATiC Na smuko tudi na Golte v soboto so začeli tudi smučarsko sezono na Gol-teh, v teh dneh pa obratujeta dvosedežnica Smreko-vec in trisedežnica Medved-jak. Na Golteh imajo do 40 centimetrov naravnega in umetnega snega, naprave pa obratujejo od 9. do 16. ure. Pred sobotnim odprtjem je uprav-Ijalcem precejšnje preglavice povzročal močan veter. Zaradi vetra in napovedanili otoplitev so snežni topovi delali celo noč. Golte je v letošnji sezoni pričakalo smučarje brez večjih naložb, saj se še vedno ne ve, kaj bodo s svojim deležem storili italijanski lastniki. Vendar so v času med sezonama opravih ogromno vzdrževalnih del,; v zadnjih letih nis( Med drugim so obn dežnice in nihalkc lu so pokrili teraso akate skrbeli. razširili restavracijo, polepšali so sobe ter usposobüi savno. Tako bodo na Golteh Iz nekdanje terase hotela je nastala razširjena jedilnica, )no začeli i sicer nis( mdar pris) letošnjo ; boljšavan bolj vidni jo k boljšemu počutju si čarjev. US, foto: V£SeL£ BOŽIČNE PKAZMIKe IM snečNo Novoieto 2007 AKCIJA ZIMA Dodatne informacije: inlefnet@cet(obel. net Elektro Gneča na Rogli Na Rogli so že uredili večino smučarsldh prog, na liate-rih je do 40 centimetrov naravnega in umetnega snega. Smučarske proge so odpirali postopno - kot ponavadi -najprej UniorČek, nato Planjo, Košuto in Mašin žago. Včeraj so že delovale naprave na smučiščih Uniorček, Mašin-žaga, Ostmščica II, Jasa, Planja in Košuta, preostale proge še urejajo. Nočna smuka je urejena na Košuti in Jasi. Urejene so tudi tekaške proge na tri in pet kilometrov, seveda pa deluje tudi adrenalinsko sankališče Zlodejevo. V Uniorjevem Turizmu zagotavljajo, da bodo tudi to zimo kljub nekoliko poznejšemu začetku smučarske sezone lahko izpolnili obljubo za najmanj sto smučarskih dni. Prvi letošnji smučarji pri tem ugotavljajo, da so proge dobro pripravljene, le gneča na njili je precejšnja. MBP kj KJESONAŠI < POSLANCI? Vprašanja in pobude Vsaka redna seja državnega zbora (DZ) se po tradiciji začenja z vprašanji in s pobudami, še enim od orodij parlamentarne demokratične ureditve. V skladu s poslovnikom lahko vsak poslanec vladi, posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva aU vladne službe. Pobude in vprašanja se poleg vsebinske plati ločijo tudi po načinu vlaganja, saj so prve lahko samo pisne, za oboje pa velja, da morajo biü kratka in jedrnata ter izražena tako, da je njuna vsebina jasno razvidna. Poslanec lahko na seji postavi največ dve ustni vprašanji, ker je postavitev vprašanja omejena na tri minute, to pomeni, da bi lahko samo 39 poslancev opozicije skoraj štiri ure postavljalo ustna vprašanja. Če bi predstavniki vlade za odgovore porabili vseh pet minut, ki jih imajo na voljo, bi zasedanje trajalo še šest ur in pol- Poslanci lahko nato izkoristijo še dodatni dve minuti in zahtevajo dopolnitev odgovora, ki ne sme biti daljša od treh minut. Vse skupaj se tako v teoriji lahko raztegne na skoraj 17 ur. Opozicijo poudarjamo zaradi tega, ker so vprašanja in pobuda ponavadi njeno orodje za zbadanje vlade. To je lepo razvidno iz primerjave števila vprašanj, ki so jih naši poslanci z daljšim stažem v DZ-ju postavljali kot člani opozicije ah kot člani vladne koalicije. To po svoje potrjuje tudi poslovnik, saj od prvih štirih vprašanj le eno pripada koaliciji. Poleg tega je vrstni red zastavljen tako, da pridejo poslanci koalicije na vrsto šele po dveh predstavnikih opozicije. Poslovnik DZ-ja določa, da morajo člani vlade na čelu z njenim predsednikom pridno sesti v poslanske klopi in vestno odgovarjati na vsa vprašanja. Vsakomesečno poročanje si je premier Janez Janša na glavo nakopal sam, saj je prav SDS v prejšnjem mandatu kot opozicijska stranka dosegla, da mora tudi predsedniki vlade prihajati v DZ. Njegova obveza so omenjena prva štiri vprašanja, če se nanašajo na obli- inje ničevanje vladne politi Poslanci lahko uporabljajo tudi pisna vprašanja, vlada pa ima nato 30 dni časa, da pripravi odgovor. Če poslanec z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva njegovo dopolnitev, vlada ima za popravni izpit 15 dni časa. Med pisna se uvrstijo tudi vsa tista ustna vprašanja, ki zaradi takšnega ali drugačnega razloga niso dobila ustnega odgovora. Laliko pa poslanec-izpraševalec vztraja, da želi odgovor iz oči v oči, v tem primeru se vprašanje uvrsti na naslednjo sejo DZ-ja. Predsednik DZ-ja ima tudi vlogo sita, saj lahko vpra-za katere je očitno, lokalnega pomena, /ladiali ministru, da šanja, da so pošlje Očitn a očiti zelo neposredno izražena, drugače je težko pojasniti. ivljali ;avah( tudi jd svojih kolegov. Med zadnjimi prispevki pa velja omeniti vprašanje Rudolfa Petana, ki ga nadvse skrbi, ker so vlaki porisani z grafiti. Še posebej, ker so se »pogrebne poslika ve« pojavile tudi na novih medmestnih Siemenso-vih vlakih. »Odvračanjepotnikov s takimi nerazumnimi posegi je tudi dejanje, ki ogroža socialno varnost zaposlenih,« konjiški poslanec opozarja vlado. SEBASTIJAN KOPUŠAR Statistika posianskiii vprašanj poslanec sedanji sklic prejšnji sklici (2004-2008) (2000-2004) Slavko Gaber (LDS| Matjaž Han a n ka-cel)e.si banka celje g^odarstvo O cetis Tuš tudi v Merkurju Za državni delež odšteli kar 22,6 milijarde tolarjev Nemogoče je mogoče bi lahko komentirali Tušev oe-kaj več kot 24-odstotni nakup Merkurja in tako znova uporabili slogan celjskega podjetja Kovinotehna, ki je sicer z Merkurjevim prevzemom ugasnil. Poznavalci »mehanizma« prodaje državnega deleža v kranjskem podjetju so namreč celjskemu trgovcu v tekmi drugim ponudniko , napove- družbo Mercator, do vali poraz. Slovenska odškodninska družba (Sod) in kapitalska družba (Kad) sta za delnico Merkurja od Skupine Tuš iztržili kar 71 tisoč tolarjev, kar je skoraj 60 odstotkov več od prvotno ponujene cene. Skupaj bo Skupina Tuš državi za delež v roku 15 dni odštela kar 22,6 milijarde tolarjev. Nakup deleža v Merkurju je največji nakup, ki ga je podjetnik Mirko Tuš izvedel v slovenskih podjetjih (sicer ne vedno kot posameznik, ampak preko svojih podjetij). Nedavno je Mirko Tuš za nakup Volja-tela odštel od S do 6 milijard tolarjev. Kot kaže, so celjske lakli ), ker s u podjetniku zvez-injene. Morda za-I pri njemu doma? Lastnik Skupine Tuš Mirko Tušje svojčas delal v komerciali nekdanjega celjskega podjetja Kovinotehna. ki ga je pred časom prevzel kranjski trgovec Merkur. Je bil tudi zato pripravljen za delež v Merkurju odšteti Kako neuspeh na dražbi komentirajo v Mercatorju, nismo uspeli izvedeti, saj že oddaje ponudbe za odkup niso želeli komentirati. Podrobnosti o nakupu ne daje niti Skupina Tuš - več informacij naj bi javnost izvedela po novem letu, so sporočOi. A kot so zatrjevali ob oddaji ponudbe, so se za nakup odločili zato, ker s tem pričaku jejo povečanje sinergijskih učinkov v trgovinski dejavnosti na vseh svojih tržiščih (znano je, da po novem letu odločno stopajo na tri trge bivše Jugoslavije), Kratko je prodajo komentiral le Tomaž Toplak, predsednik uprave Kada. »S potekom, predvsem pa zaključkom postopka prodaje deleža v Merkurju, smo izredno zadovoljni. Vse prodajne aktivnosti, vključno z dražbo so bile stro-kovno tepdjana in jo vsam udeležencem v postopku za- gotavljale preglednost, predvsem pa enakopravno obrav- Wje s prodajo 16,65-od-stotnega deleža Merkurja iztržil 15,5 milijarde tolarjev, Prvi pokojninski sklad za svoj 0,36-odstotm delež 331 milijonov tolarjev in Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada za 0,22-odstotni delež 201 milijon tolarjev. Kupnina za 7,1-odstotni delež Soda znaša 6,6 milijarde tolarjev. ROZMARI PETEK Kovinarstvo v rasti v družbi KLS na Ljubnem so v soboto odprli nove proizvodne prostore in skladišče, saj nameravajo povečati proizvod-njo. V družbi, znani kot »kovinarstvo«, 160 zaposlenih izdeluje zobate vence za avtomobilsko industrijo, v Evropi pa dosegajo.25-odstotni tržni delež. Izjemno rast so ustvarili v zadnjih dveh letih, od izvozov na tuje trge, števila zaposlenih, prodaje do produktivnosti. Kakor je poudaril direktor Mirko Strašek, bodo tudi v prihodnje največ pozornosti namenjali kakovosti, fleksibilnosti in cenovni konkurenčnosti. Mimogrede, izdelke z Ljubnega izvažajo tudi na Kitaj-, sko, nemški Schäfller gruop pa jim je podelil naziv dobavitelj leta. V prihodnje bodo v razvoj vložili 20 milijonov evrov, razvili SO novih proizvodov, z zobatimi venci pa pokrili polovico tržnih potreb v Evropi. Direktor Strašek je napovedal še dodatne zaposlitve ter za petino višje plače vsem zaposlenim. US Županja občine Ljubno Anka Rakun in direktor Mirka Strašek med odpiranjem novih prostorov, ki so zrasli v pol lata. Intenzivno na JV trge Za družbo Celjski sejem je še eno uspešno leto. Organizirali so 14 sejmov in več deset drugih prireditev, ki si jih je skupno ogledalo več kot 350 tisoč ljudi. Prihodki za leto 2006 bodo znašali preko 1,2 milijarde tolarjev, od tega bo dobiček znašal približno 60 milijonov tolarjev. Ker so letos pripravili več bienalnih sejmov, od tega nekaj novih, se bodo naslednje leto bolj osredotočili na tuje trge, napoveduje direktor družbe mag. Franc Pangerl. Na domačem trgu se bodo v prihajajočem letu bolj osredotočili na eno in dvodnevne prireditve, pri katerih še vidijo določene rezerve. »Poskušali bomo še bolj izkoristiti samo prometno lego Celja in komparativne prednosti sejmišča, torej veliko po- Dirtiftor Celjskega sejma Franc Pangerl napoveduje prodor na JV tt^e. kritih prostorov in parkirnih mest. Pri širitvi navzven pa imamo v mislih širitev na JV trge,« napoveduje Pangerl, »predvsem na trge Srbije, Črne gore. delno Hrvaške in Kosova, Makedonija pa je v dru- mo poiskati nove poslovne priložnosti,« Veliko podrobnosti sicer ni želel razkriti, namignil pa j e, da gre v enem primeru za organizacijo sejmišča, v ostalih pa za pripravo posameznih sejemskih prireditev. »Gre za neke vrste prenos sejemskega softvera,« je dodal Pangerl. Kot je še poudaril, je družba Celjski sejem kljub recesiji v svetovni in domači sejemski dejavnosti ves čas poslovala z dobičkom. Tržni delež Celjskega sejma je od leta 1998, ko je znašal 28 odstotkov, narasel na več kot 50 odstotkov V naslednjem letu kljub manjšem številu bienalnih sejmov napovedujejo prihode v višini dobre 4,2 mi-lijona evrov. ROZMARI PETEK Foto: GK Spar v Rogaški Slatini Spar Slovenija in družba Pluton gradnje sta v petek v Kidričevi ulici v Rogaški Slatini odprla hipermarket Spar. Ob tej priložnosti je Spar Slovenija podaril milijon tolarjev II. Osnovni šoli Rogaška Slatina. Denar bo namenjen nakupu dvigala za otroke z motnjami v gibanju. Nov trgovinski center Spar so zgradili v manj kot poi leta, pri čemer pokriva več kot 1.700 kvadratnih metrov površine, od tega je Spar na 1.450 kvadratnih metrih. Ostale prostore bodo od pomladi zapolnile druge trgovine z različnim blagom, Pred trgovinskim cen- trom je tudi sto parkirnih mest. Celotna naložba je stala več kot milijardo tolarjev. Center bo odprt med tednom od 8. do 20. ure, ob sobotah do 17. ure in ob nedeljah do 12. ure. ŠO www.noviteclnik.com banka celje S\/6i3uj6 Saj po novem letu boljše bo... Tolarska sredstva na računu se bodo po 1 .januarju spremenila v evre, ban-komati bodo med tem, ko boste po burni novoletni zabavi počivali, že napolnjeni z evrl... za vse bo poskrbela vaša banka, ki vam tudi v naslednjem letu želi olajšati vaše denarne transakcije. Zato - ne hitite brezglavo v banke zgolj zaradi menjave gotovine, praznjenja hranilnikov in podobno, saj boste tudi po novem letu, natančneje vse do 1. marca, še lahko brezplačno zamenjali tolarske kovance in bankovce v evre. Najbrž pa vas bolj zanima, kako so zaokroženi limiti na transakcijskih računih, plačilnih karticah, dnevnih Umitih na ban-komatih ... Tokrat boste zaokroževanja navzgor.najbii veseli, kajne. Znesek osnovnega limita temeljnega in senlorske-ga računa se je povečal za približno 600 tolarjev in bo znašal 150 evrov, osnovni limit študentskega računa bo znašal 100 evrov, lastnikom zlatega računa pa se je limit povečal na 1,300 evrov. Tudi dnevni dvigi na bančnih avtomatih so se poveča- li, S temeljnim računom boste fahko na bankomatu dvignili 400 evrov, študenti pol manj, lastniki zlatega pa kar 620 evrov. In mimogrede še to - bankomati bodo po novem izplačevali bankovce za 10 in 20 evrov. Paše novica za tiste, ki na bankomatih kupujete kartice za mobilne operaterje. Tudi ti so zaokroženi navzgor. Svoj mobi račun boste lahko napolnili s 5, 10 ali 20 evri (to velja za vse mobitne operaterje). Kako zdaj komentirate naslov? Se strinjate, da bo po novem letu boljše? Z Banko Celje vsekakor! Naj vaša banka priložnost izkoristi še za to, da se vam iskreno zahvali za vaše zaupanje ter vam v novem letu zaželi obilo sreče. To je edina sWar, ki se z delih/ijo veča ,., RS- Pa še to: če boste med prazniki (1, in 2, januarja) morali zamenjati večje bankovce v manjše ali boste želeli zamenjati tolarje v evre, lahko med 10, in 14. uro to storite v enoti banke Celje na Ljubljanski cesti v Celju. Ta dva dneva je vrednost zamenjave omejena na 1,500 evrov. ■«sni panntri mJMßim cHmcm iNTEmrju Poslovni partnerji niso sentimentalni... Čedomir Fabjan, direktor CRI: »Bolniške, premajhna produktivnost - to pri nas ni problem, vsi preradi delamo!« Tik pred koncem leta je najstarejše invalidsko podjetje v državi, Center za rehabilitacijo invalidov Celje, proslavilo petdesetletnico delovanja. (Podjetje zaposluje predvsem mladostnike, ki so šolanje končali v šoli za otroke s posebnimi potrebami, in ljudi, ki imajo kakšno telesno okvaro.) Le trinajst let manj je član tima CRI sedanji direktor Čedomir Fabjan, Celjan, ki uživa na delovnem mestu in v svoji dišeči stari pipi, ki še nikoli ni bil v bolniški (kar sicer ne pomeni, da še nikoli ni bil bolan), ki ne gre rad na dopust. ki se z mislimi od službe »odklopi« le v čtisu nogometnih prvenstev ... Sicer se lahko kai malo sramujemo, da se na takšna podjetja, ki delo dajejo predvsem invalidom (čeprav sami zanje ne uporabljajo teh izrazov, saj se zaposleni v ničemer ne počutijo prikrajšani, «invalidni«), spomnimo le ob večjih jubilejih. Ljudje, ki so v vsakdanjem življenju za kakšno stvar tudi prikrajšani, se v delovni sredini prav nič slabše ne odrežejo kot ostali kolegi. Kako bi opisali zgodovino podjetja? Le trinajst let manj ste del zgodovine tudi vi ... Približno tako, kot sem napisal v naši publikaciji. Precej vzponov, padcev, reševanja problemov ... Od takšnih, ki smo si jih sami naredih, in tudi takšnih, za katere nisi sam kriv, ampak jih prinaša okolje. Ko pogledam nazaj, vidim, da ves trud, ki smo ga vlagali zadnjih dvajset let, ni bil zaman, zato sem vesel, da smo danes na točki, ko vidimo daleč naprej, kar pred petimi leti še nisem mogel reči. Katere so glavne razlike med letom, ko ste se v podjetju zaposlili, in med letom 2006? Osnovna razlika je, da v času, ko sem začenjal, ni bilo brezposelnosti. Vsi smo imeli službo in smo lahko počasi strokovno delali z invalidi. V času prestrukturiranja gospodarstva je bila brezposelnost velik problem, ki je svoj vrh dosegel v letu 2002. Takrat je bilo v Sloveniji med 130 tisoč brezposelnimi več kot dvajset tisoč invalidov Minus za naše podjetje je bilo tudi to. da so nas v Evropi jemali kot neko nehumano družbo, ki ne skrbi za invalide. Predvidevam, da je bil v teh leüh pritisk na vaše podjetje Se večji... Običajna podjetja so se za invalide zaprla in se hkrati trudila, da bi kakšnega že zaposlenega invalida odpustila. K večji masi invalidov so botrovaU še stečaji, prisilne poravnave. In pojavil se je še en fenomen. Glede na to, da so bih kar težki časi, se je pritisk na invalidske komisije povečal, saj je postati invalid pomenilo neko določeno socialno varnost za človeka. V obdobju kakšnih desetih let se pravzaprav ni dalo nič narediti. Ugotovili smo, da star zakon o usposabljanju invalidnih oseb iz leta 1976 ni več adekvaten, da se po njem ne more izvajati nobenih pametnih ukrepov več, zato smo z ministrstvom in Zavodom za zaposlovanje Slovenije s pilotnimi projekti iskali rešitve v smeri socialne ekonomije, zaposlovanja invalidov, skratka širjenja pahljače možnosti tovrstnega zaposlovanja. Ko smo za slehernega invalida našli rešitve, smo dočakali nov Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (takrat so preko javnega razpisa dobili koncesijo za opravljanje zaposlitvene rehabilitacije na področju Celja, Sevnice in Trbovelj, ki jo opravljajo v okviru zavoda Reha, op. p.). Ta je dejansko omogočil, da lahko zdaj delamo ravno to, kar nam je bil vedno cilj -da vsak invalid, ki gre skozi proces rehabi-htacije, najde na koncu izhod v neko obli- ko socialne ekonomije. Ali je to zaposlitev ali kakšna druga oblika vključitve, ni toliko pomembno. Glavno, da mu ni treba ostati doma. Že običajna podjetja imajo težave z dvigom produktivnosti delavcev, ki je zdaj očitno glavna naloga in merilo uspešnosti podjetij. Kako jo dvigujete vi? Sploh lahko od svojih zaposlenih pričakujete kaj takega? S tem sploh nimamo težav. Zdrav tira novega delavca takoj potegne v delo. Sicer na začetku težave so. vendar težimo k temu, da invalid (sam jih sicer nikoli ne imenujem tako, raje opišem, da je zaradi različnih vzrokov manj zmožen za določena dela) rehabilitira v tolikšni raeri. da svojega prunanjkljaja ne čuti. In ko zaživi v določeni delovni sredini svoje delovno življenje, se tudi sam neha počutiti kot invalid. Tako deluje celo podjetje. Vsak da od sebe vse. kar zmore. Njihov prispevek je glede na to, da smo precej stabilna in močna družba. tudi očiten. Skratka, vsak nov delavec, ki pride v našo delovno skupino, tudi sam začne razmišljati enako. Ste drugačen direktor kot direktorji drugih podjetij? Vse poslovne funkcije invalidskega podjetja ali našega centra Reha, kjer sem »posojeni« direktor, so enake. Za nameček je kup težav, ki jih običajna podjetja ne čutijo. Imamo visoke koncentracije zaposlenih invalidov, zato je treba delati drugače. Več delamo na kadrih, dobrem počutju zaposlenih, Kljub temu to. da smo invalidsko podjetje, za nas že dolgo ni breme. To kvečjemu obračamo v rahlo prednost pred konkurenco, ker enostavno, takšni kot smo, smo dobro sprejeti v poslovnem okolju. Vam kje zaradi naziva invalidsko podjetje pogledajo skozi prste? Poslovni partnerji niso sentimentalni, v poslovnem svetu nihče ne popušča. Sicer pa tudi mi tega, če že ni ravno treba, ne izpostavljamo. Delamo le preko blagovne znamke CRI Celje in nič več, V nazivu tega ne navajamo, ker mislim, da ni treba izpostavljati, kdo dela. če dela tako, kot je treba. Tudi pri državi nimamo večjih odpustkov. Javnost misli, da so olajšave ogromne ter da dobivamo ob tem, ko normalno poslujemo, še nekaj za nameček. A ni tako. Vsak denar, ki ga obračamo za razvoj, moramo zaslužiti, potem ga država ne vzame. Kje se pri nas največ zasluži? Zaenkrat, a mislim, da ne več za dolgo, je največja dodana vrednost v enoti galva-na (CRI je razdeljen na enoto galvana, or-topedija in pohištvo, hkrati je v sistem povezan tudi Reha center, op, p.). Ne za dolgo zato. ker nam vhodni stroški nenormalno naraščajo, enako velja za stroške ekologije, S tem tempom bomo zdržah le še kakšno leto in pol do dve. potem nas čaka večja rekonstrukcija. Služba za rehabilitacijo deluje po principu koncesije, kar pomeni, da je denar sicer zagotovljen, vendar moramo sprejeti vse delo, zato so na tem področju veliki pritiski, pri čemer finančno od količine del nismo odvisni. Pri pohištvu smo nekje pri pozitivni ničli, saj delujemo na zahtevnem angleškem, nemškem, avstrijskem in hrvaškem trgu. Pravzaprav smo veseli že. da nimamo minusa. Še pred kratkim smo imeli nekaj težav pri ortope-diji. saj plačnik ortopedske obutve, zavod za zdravstveno zavarovanje, s katero zalagamo skoraj dva tisoč strank, torej štirideset odstotkov slovenskega ozemlja, dve leti ni potrdil dviga cen. Pred kratkim smo dobih namig, da se bo tudi ta problem uredil. Drugače je to enota, ki smo jo s pomočjo presežka ostalih enot umetno vzdr-ževah dve leti. in veseh nas. če se bodo zdaj s tem, kar delajo, tudi sami preživeli. Če prištejemo še Reha center, v katerem usposabljate invalide za delo, koliko je pri vas dnevno invalidov? Redno je zaposlenih 45 oseb, v programu socialne vključenosti (tudi tega je prinesel nov zakon o zaposlitvi in rehabilitaciji invalidov) je trenutno dvajset oseb, v učnih delavnicah, rehabilitaciji in določenih programih usposabljanja pa Še približno trideset invalidov. Torej, vsak dan nas je na obeh lokacijah (Ipavčevi in Oblakovi] približno 160 do 180 zaposlenih, od tega več kot sto invalidov. Na slavnostni prireditvi vas je obiskal tudi odstavljeni minister za delo, družino in socialne zadeve. Ste z ministrom Drobničem dobro sodelovali? Z njim sodelujemo že vsaj 25 let, še ko je bil na zavodu za zaposlovanje. Takrat smo, po moji oceni, celo najbolje sodelovali. Tudi ko je bil svetovalec vlade na ministrstvu, smo tesno sodelovali, saj je vedno delal nekje na področju invalidov. Pravzaprav smo z njim kot ministrom imeli še najmanj stikov Z njegovo pomočjo je zakonodaja na področju dela invahdov urejena tako. da se zdaj res lahko «dela«, kot se reče. Če zdaj naprej ne bo tako. kot je treba, ne moremo več kriviti države, temveč le sami sebe, Slišah smo, da brez dela ne bi dolgo zdržali. Kaj nimate radi dopustov? Sovražim jih sicer ne, vendar jih ravno ne potrebujem. Spočijem si že od dneva do dneva in ob koncih tedna. Daljša odsotnost, na primer več kot teden dni, me res moti. saj to pomeni tudi, da moram potem vsaj teden dni delati dvojno. Poleg tega so na dopustu same skrbi,,. Na kakšen način pa? V prvi vrsti s kakšno glasbo, ki jo sam snemam. Ob koncih tedna s kakšnim nogometom. nobene tekme, tudi če gre za drugo nemško ligo. ne zamudim. V službi so že navajeni, da sem v času evropskega ali svetovnega prvenstva v nogometu, z glavo odsoten. Tako daleč gre ta ljubezen. No, ko imam kaj več časa, pa prav pride tudi fizično udejstvovanje na mojem travniku, Z eno košnjo travnika lahko prehodim tudi do štirinajst küometrov. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ 8 J^ORTÄZA Iii natančno razložila, kako pripravimo slavnostni pogrinjek ter tudi kaj naj bi tvorilo sam jedilnik. Brez poka penine v novo leto Praznična pravljica Novega tednika in Radia Celje v Planetu Tuš, ki smo jo pripravljali med 11. in 23. decembrom, se je odvrtela. Minuli petek smo vam ponudili Bonbon za boljši bonton. Tako smo javno prikazali oddajo, ki jo Maja Gorjup pripravlja vsak četrtek ob 9.15 uri na Radiu Celje. V soboto se je iz »planetarnega studia« odvrtela posebna oddaja Vrtiljaka polk in valčkov, ki ji boste lahko prisluhnili na prvi dan novega leta, pripravil pa jo je novinar Tone Vrabl. V petek smo po bontonu, brez poka, odprli penino, v soboto pa smo se posladkali s torto. Novi tednik in Radio Celje vam želita, da zlata ribica priplava tudi do vas in da vam tudi z našo pomočjo v letu 2007 uresniči skrite želje. Foto: GREGOR KATIC, ALEKS ŠTERN Več kot 200 kosov so darovalci praznične torte podjetja Vanilija iz Žalca razrezali med obiskovalce. Na n torti je bilo naše praznično sporočilo dopolnjeno z zlato ribico za srečo: »Naj se v letu 2007 uresničijo vi skrite želje. Novi tednik. Radio Cetje.» Mladi fantje v ansamblu Golte iz Mozirja so ob koncu leta prepevali samo o ljubezni, kot se za njih todi spodobi, Fantje so ponosno povedali, da so veseli letošnjega bronastega zmaja občinstva na festivalu na Vurberivarno< zanje, torej kje koga Med vlomilsko opremo spadata tudi kapici, ni doma. nato ob priložnosti vlomijo. Zato je vsaka informacija o sumljivih osebah. ki jih morebiti ljudje opazijo v svojih naseljih, za naše delo izredno koristna, saj smo tako lahko še bolj učinkoviti. Za tovrsten klice sta na voljo številki 113 in anonimna številka policije 080 1200!« SIMONA ŠOLINIČ Mi Zleteli s ceste uli petek so se v nesreči na regionalni cesti Vransko-! poškodovale HALO, 113 29-letni voznik osebr ivtomobila je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v varnostno ograjo, nato še v betonski zid ob Zahomščici, od koder je avtomobü odbilo čez potok, kjer je z zadnjim delom trčilo še v drevo. Voznik in 25-letni sopotnik sta se lažje poškodovala, drug sopotnik v vozilu, star 23 let. pa je dobil hude telesne poškodbe. Dan kasneje se je huda nesreča zgodila še na regionalni cesti Višnja vas-Socka, 23-letni voznik avtomobila je med vožnjo po blagem klancu navzdol izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vozišča in trčil v betonsko ograjo, pri čemer se je vozilo prevrnilo na streho in tako obstalo. Hudo poškodovan voznik se je iz vozila rešil sam. V soboto je do trčenja priško tudi na lokalni cesti Velika Pirešica-Ložnica. 54-letna voznica je na mokrem vozišču izgubila oblast nad vozilom, zapeljala s ceste in trčila v nabrežino ter se pri tem hudo poškodovala. Praznični vlomi Da božični prazniki niso bili praznični za vlomilce, občutijo predvsem policisti. Ti iščejo neznanca, ki je v noči na petek vlomil v lokal na Bregu pri Polzeli in odnesel za pol milijona cigaret, alkoholnih pijač in gotovine. V gostinski - Št. 101 - 29. december 2006 - lokal so neznanci vlomili tudi v noči na ponedeljek in sicer na Kovaški cesti v Zrečah. Tat je obiskal tudi trgovino na Teharski cesti v Celju, kjer pogrešajo cigarete, alkoholne pijače in menjalni denar. Tarča za vlomilce je bilo tudi skladišče v Pečovniku, od koder je izginilo orodje, vredno pol milijona. Več sreče pa so policisti imeli v soboto zgodaj zjutraj, ko so pri vlomu v osnovno šolo na Cesti na Dobrovo v Celju zalotüi 22-letnega Celjana. Ta je iz šolskih prostorov poskušal odnesti računalnik, tiskalnik in tipkovnico. Pri vlomu v osebni avto so zasačili tudi 28-letnega Celjana, drugače starega znanca policije. Odnesel pa jo je nepridiprav. ki je iz garaže na Opekarniški v Celju ukradel smučarsko opremo in lastnike oškodoval za dobrih 400 tisočakov. Divjali ognjeni zubiji V prazničnih dneh so nekajkrat divjali tudi ognjeni zublji. V nedeljo, nekaj minut po šesti uri. je na Brecljevem zagorel osebni avtomobil. Požar je izbruhnil zaradi kratkega stika na električni napeljavi v vozilu, so povedali na policiji. V nedeljo pozno zvečer je zagorela lesena baraka v Mali Pirešici. v ponedeljek zjutraj pa stanovanje v Cankarjevi ulici v Velenju. Za požar naj bi bil kriv televizijski sprejemnik. Ognjene zublje so ^sili še v torek v Vologi na območju 2alca. kjer so gasilci posredovali zaradi požara na gospodarskem poslopju. K sreči ni bil nihče poškodovan, pravočasno so rešili tudi živino. flAÖlÄ K Bajagi v prednovoletni Beograd www '.palmaji ; J prodaia@palnKi TE IN POBAPV-\ JTE Cf^ S f ■ALMINIFOTÖVAM (A POTEPANJA - avto v. 29.12.. BEOGRAD,. TOSKAUK 4 dni, 30. ONASNEGU:VALDI Hotel VAIOLET". 26. : penzion-132.281 SIT. -CAVALESE- Residen -IKPP l/i-247-400 SI 'oSlJ^APPjß^374-4' FASSA VAL cele . ' -r.APP " 10 m. , r.APP • wSrt ŽICIN SREČNO 200 jVAMllum LEKTIV PALME 0.0.0. že v petek zarana sem se na vabilo celjskih kajaka-šev pridružil obisku pred-novoletnega Beograda, ki je vključeval tudi koncert Bajage in Inštruktorjev v beograjski Areni. Potovanje mimo vseh meja jebilo obetavno, vse do glavne vpadnice v srbsko prestolnico, kjer smo obtičali v petkovi popoldanski gneči in se do centra mesta prebijali vsaj eno uro. Namestitev v dobrem starem hotelu realsocialistične kategorije je bila mladinsko vznemirljiva vse do zadnjega dne. Predvsem zaradi originalne opreme in osebja, ki je vztrajalo na običajih in prijaznosti iz sedemdesetih let. Sprehod po glavnih mestnih ulicah in trgih je odkril všečno praznično podobo in svetleče okrasje, ki je baje zastarelo že vsaj dve leti, a to je bilo le rahločutno mnenje enega izmed sedem tisoč aktivnih mestnih taksistov Koliko je registriranih podjetij, ki se ukvarjajo s prevozi, mi ni znal odgovoriti, le cehovsko je pomolčal na zastavljeno vprašanje o taksistih na črno ... Razpoloženje v mestu je ugodno, predvsem pa udobno za obiskovalce iz tujine, ki zlahka prejemajo vse potrebne informacije in nasvete o prehrani, nakupih in ce- lo nočnih zabavah. Beo^aj-čani so družabni, nostalgični in odprti tudi za sproščeno bratenje s pregovorno vase zaprtimi »Janezi«, ki pa se ob potokih alkohola, dobrotah balkanske hrane in godbi kaj kmalu sprostijo v največje veseljake, ki se vrnejo v hotele šele v dopoldanskih urah, Turistične agencije skupaj s slovensko ambasado pričakujejo v najdaljši noči vsaj 10.000 Slovencev. Obisk tujcev se ve- ča, letos pa naj bi ji prišlo vsaj 30 tisoč. Mesto ponuja marsikaj, od klasično zgodovinskih lokacij, kot so trdnjava Kalemegdan, gradbiščni hram svetega Save, park Tašmajdan, Skadarlija, Ada Ciganlija do no vej šezgodo vinskega Dedinja, Marakane in Cecine hiše ter nakupov bodisi na butič-ni Knez Mihajlovi ulici ali pa na dvokilometrski ljudski tržnici ob Bulevarju kralja Aleksandra. Vrhunec prednovoletnega obiska Beograda in glavni moto celjskih kajakašev je bil seveda sobotni koncert Bajage in Inštruktorjev v beograjski Areni. Športna dvorana, ki je sprejela 17.000 glasbenih navdušencev ob odličnem ozvočenju, razsvetljavi in scenski podobi odra, je povzročila eksplozijo čustev, druženja ter prepevanja na triurnem vrhunskem koncertu. Momčilo Bajagič Ba-jaga je zveste kajakaše pova- bil na svoj koncert že v Celju po dobrodelnem koncertu za izgradnjo novega kluba. Z močno motiviranimi kajaka-ši, opremljenimi s transparentom »Tvoji drugovi kaja-kaši iz Celja«, ki je bil viden na vseh ekranih v dvorani ter v prvih vrstah pod odrom, smo tako že v nedeljo zjutraj lahko prebirali novice v dnevnem beograjskem tisku o podvigu naše odprave takoj za novicami, da je koncert obiskal tudi predsednik države Boris Tadič. Seveda 50 nas na to opozorili vsega vajeni in prekaljeni receptor-ji, ki jim je bilo precej pov-šeči, da so njihovi gostje vsaj tako pomembni kot Bajaga, predsednik države in 17.000 »drugih« obiskovalcev koncerta. Dragi kajakaši, hvala vam za izlet. Pa vesele praznike ter bolj srečno in uspešno novo leto vam voščim vsem skupaj. MATEVŽ CENE Zelo opazna skupina iz Celja na koncertu Bajage Zimska Ada Ciganlija mi informucije 23 24 radio; ima berete *i II tedenski spored radia celje 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 3,50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 7.45 Tečajnica, 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z Zalo v Našo malo kliniko (svoje želje pošljite na radio-@radiocelje.com ali na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, Celje, fotografije na www.radiocelje.com). 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev -Uvedba evra - ponovitev. 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Glasbeni trojček z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnsm parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje - letna lestvica, 23.00 VaSe skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z Zalo v Našo malo Miniko - ponovitev. 24.00 SNOP (Radio Celje -gostiteljica Magda Ocvirk) NEDELJA. 3f. december - silvestrski program 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo. 8,00 PoročUa, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice. 11,00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4 - finale četrtega kroga. 12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Hit lista 2006,14.00 Silvestrsko popoldne z Nino Pader, 15.00 Od petka do petka s Špelo Oset - izbiramo dogodek leta, 19.00 Silvestrski večerni program z voditeljem Gorazdom Matelo in tonskim mojstrom Aljošo Bončino - veliko zabave, uresničenih glasbenih želja, nagrad in glavna - potovanje v Toskano. PONiDELJEK. 1. januar 5.00 Začetek jutranjega progratna. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.00 Glasbena podoba: Jack poti - melodije tedna letošnjega leU (do 19. ure), 10.00 Novice, 10.10 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - predstavitev skladb. 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano m Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk m valčkov - pregled najboljših ansamblov v letu 2006 ter posnetek javne oddaje v okviru Prazniče pravljice Novega tednika in Radia Celje. 24.00 SNOP (Radio Sora) Silvestrovo z Radiem Celje, nato pa v Toskano Letošnji süvestrski program bosta od 19. ure oblikovala voditelj Gorazd Matela in tonski mojster Aljoša Bončina. Uresničevali bomo vaše glasbene želje, vam zastavljali nagradna vprašanja, se Šalili z znanimi estrad-niki, vrteli hite letošnjega leta, se javljali z različnih koncev Slovenije in iz tujine ... Iz- Dogodek leta Tudi letos smo vam na zadnji dan leta pi pravili kratek pregled dogodkov, ki so za: namovali leto 2006. Kaj je bilo tisto, kar vam je najbolj ostalo v sporni razveselilo, razjezilo, razočaralo, osrečili ,., boste povedali sami. Takoj po kratki os 5-00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 13.00 Porodnišnica, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kvlz, 19.00 Novice. 19,30 Zadnji rok z Boš^anom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 3. januar 5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostal^ja, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11,15 Zeleni val, 12,00 Novice, 13,20 Mali O - pošta, 13.30 Mah O - klici. 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 FUmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek. 19.00 Novice. 19.30 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23,00 Dobra Godba. 24.00 SNOP {Radio Slovenske Gorice) s/.• damo vam tudi to. da bo glavna silvestrska nagrada potovanje v Toskano, Vsi, ki ustvarjamo program Radia Celje, vam želimo srečno novo leto in uresničitev vseh želja. Si še zastavljate vprašanje, s kom preživeti silvestrovo? Ponujamo vam odgovor - z Radiem Celje. 3, SENSmvrn-SHAPESHIFrERS s, CRAZY-GNARLS BARKLEY laWANEATER-NELLY FURTADO DOMAČALISTVICA 1, PEJDAP-DAPHENOMENA 2, AKUSTIK-DAYOin- 3, PUN6-;V4ŽEJDEŽAN 4, PLASTIKA-SIDDHARTA 5, LEK/USESKRIVA-NEISHA 6, BUSH!-JADRANKAJURAS 7, LERJIVEMISLI-&5P0T 8, ROKTR&IANJA-MNAPUŠUUI VRTILJAK POLK IM VALČKOV 1. TVOJE SOLaMEBOUJO-MODRUANI J, Tli St DOMA-UNIKAT -VTTEamjSKI lUBIKDŠČBOffiUHA-POGUM P(»TRIGLAVOMSMDDOMA-HIŠNIANSAMBELJOŽOVC NAJ ŽIVITA ZLATDPOROČENCA- vežitvi spomina boste namreč glasovali za dogodek leta. Med tistimi, ki bodo glasovali po telefonu ali s sms-sporočili, bomo izžre-najbolj bali dobitnika lepe nagrade. Bodite z nami Ddločite, kateri dogodek je zaznamoval ikajoče se leto! Pogled v zvezde za Radio Celje Na Radiu Celje imamo vsak ponedeljek ob 18. uri oddajo Poglejmo v zvezde z Gordano in Dolores. Tlidi na prvi dan novega leta bosta astrologinji odgovarjali na vaša vprašanja, Gordano in Dolores bomo gostili tudi v nocojšnjem SNOP-u, ko bosta med drugim tudi povedali, kaj čaka svet, Slovenijo, estrado ... v letu 2007. Pripravili sta tudi napoved, kaj čaka Radio Celje v prihajajočem letu: »Vsi dobri sklepi, sprejeti ob koncu starega leta, bodo osnova še boljšega delovanja Radia Ceije v novem letu. Nove ideje, kako popestriti program in ga še bolj približati poslušalcem, bodo kar deževale. Delno se bo spremenila tudi sama programska shema, kar bo vidno in slišno že v prvi tretjini leta. Ekipa radijcev se bo z vsemi močmi trudila vnesti zanimivosti in popestriti vaš vsakdan z aktualnimi in zanimivimi temami. Njihovi pristop! bodo včasih zelo nenavadni in zanimivi. Da je Radio Celje resnično vaš radio, se boste lahko prepričali zaradi velikega števila kontaktnih oddaj v obliki kvizov, nagradnih iger, javljanj s terena, v goste pa bodo povabljeni zanimivi sogovorniki. Konkurenca že do zdaj ni bila težava, v prihodnje pa bo samo še iz7.)v, ki bo poskrbel še za višjo kakovost dela naših radijcev. SREČNO V NOVEM LETU 2007!« ČETRTEK« 4. januar 5.00 Začetek juSanjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6,20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 700 2, jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljSi bonton. 10,00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12,15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15,15 Jack pot, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18,00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18,30 Na kubik, 19,00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PETEK, 5. januar 5,00 Začetek jutranjega programa. 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12, ure), 9.30 Halo, Terme Oli-mia, 9.40 Halo. Zdravilišče Dobrna, 10,00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s biti prežeto popoldne. 14.15 Adijo, tolar. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Festivalja-da, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label. 24.00 SNOP (Koroški radio) Najboljši na prvi dan novega leta v 692. Vttiljaku polk in valčkov, ki ga tudi tokrat pripravlja novinar Tone Vrabl, pripravljamo pregled najboljših ansamblov v letu 2006 z zmagovalci Modrijani in Unikatom med Celjskimi 5 ter Malibujemmed Slovenskimi 5 ter posnetkom Vrtiljaka polk in valčkov, ki je nastal v okviru Praznične pravljice Novega tednika in Radia Celje v Planetu Tuš v Celju. Posnetek je iz Planeta Tuš, kjer je zvesti poslušalec Radia Celje Slavko Klanjlek (desna) iz Škofje v, Tonetu Vrablu pravilno odgovoril na nagradno vprašanje. Št. 101 - 25 Silvestrovo v rožicah Ko pride silvestrovo, se vse obrne na glavo in tudi formalno modo odpihne z zemeljskega površja kot zimski veter snežinko. Kakšen formalizem, kakšno dolgočasje, lepo vas prosim! To je čas samih presežkov. V zabavi, prijaznosti do soljudi, hrani, pijači, bučnosti, pokanju, le- Zadnje čase je bolj kot ples v glamuroznih plesnih dvo-ranati modno silvestrovanje v kakšnih toplih krajih, zasneženih gorah ali v mestu, na prostem. A vsaj zadnje dejanje noči, ki prehaja v jutro, naj bi le büo sredi kakšne klubske scene ali v spokojnosti pred domačim kaminom, za praznično obloženo mizo. In tukaj naj bi se, pravi moda, precej svetlikalo ali vsaj sramežljivo lesketalo. V obeh primerih pa so na letošnjem večernem modnem prizorišču kot VlP-gost-je prisotne rožice. Če torej še vedno ne veste, kaj bi oblekle pod plašč, vetrovko ali jakno, ko se boste odpravile na silvestrovanje ali ga celo od začetka do konca preživele v zaprtih, slovesno okrašenih prostorih, vam moda predlaga, da bodite vrožicah! Nostalgija za poletnimi potovanji, želja po njih v prihajajočem letu ... Orient, azijska tradicija z modnimi asociacijami na kimono, mandarin ski jopič, z veliko diskretnega svilenega lesketanja m veliko romantičnih, eksotičnih, barvitih rožic. Letos se je večerna moda raz- damo. Navsezadnje, vsaj ne boste skočili v januar s po-dočnjaki do brade m nadležnim brenčaniem v glavi. Sicer pa - v rožicah ali ne, kjerkoh m s komerkoh - naj vam bo srečno 2007! PripravÜa: VLASTA CAH 2ER0VN1K cvetela tako bogato in vabeče, da ji res ne gre zameriti, če bi nas tudi v silvestrski noä najraje videla - v rožicah! Nagajivo asociacijo, ki se samoumevno navezuje na polnočna pokanja - tudi šampanjca - le vzemite dobesedno. Če vas zadnje ure pred sil-vestrovim ne preganja še tisoč opravkov, se morda lahko posvetite celo prenovi poletne cvetlične obleke, Na-šijte nanjo bleščeče kamenčke, bleščice, ji dodajte atraktiven kos nakita, lahko tudi kot pas ... Če pa vas rožice, moda, bleščanje, pokanje in veseljačenje brigajo še manj kot lanski sneg in se boste s čepki v ušesih odpravili spat, pa vam na tihem skorai zavi- NOVJ TEDNIK IN SVETOVNO PRIZNANA KOZMETIČNA HIŠA AVON NAGRAJUJETA PRVIH 30 NAROČNIKOV, KI SE BO V NOVEM LETU NAROČILO NA ČASOPIS NOVI TEDNIK, BO PREJELO ČUDOVITO AVONOVO URO (ki je lahko tudi primerno darilo za valentinovo). Za zaljubljene £as skoraj ni pomemben, zato ima roza ura le malo oznak, kdaj je jutro in kdaj večer, (uro lahko kupite tudi v prosti prodaji za 11 EUR, 2.635 SIT) Več informacij; Avon, d.o.o.. Vodovodna 99, 1000 Ljubljana, telefon 01 530 94 00 ali www.avon.si NT&RC, d.o.o., bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. HTRONAROČTE Organizator igre je NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, Celje NAROCILNICA Kraj: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tsdnik za najmanj G mesecev i t. STAJERSKIVAL pDdpiC 26 ! ZA AIP^MOBILISTE v Peugeot z dvema novima motorjema v zadnjih letih so se kot za stavo rojevali predvsem novi dizelski motorji (kar velja za evropske avtomobilske tovarne), bencinski so bili nekako- v ozadju. Morda se trend sedaj počasi obrača. Tako sta PSA, ki ga sestavljata Peugeot in Citroen, skupaj z nemškim BMW razvila nov 1,6-litrski agregat z oznako THP. To je štirivalj-nik z dvema odmičnima gredama, neposrednim vbrizgom goriva in s turbinskim polnilnikom, ki je opremljenem z dvema posebnima vodoma. Ta motor ponuja 110 kW oziroma 150 KM pri 5.800 vrüja-jih v minuti in ima 156 Nm navora na voljo že pri 1.000 vrtljajih v minuti [sicer je navora za 240 Nm). Pri Peugeo-tu bodo ta motor vgrajevali {vsaj za sedaj) le v trivratno izvedenko peugeota 207, v tem primeru pa bo avto zmogel največ 210 km/h in do 100 Ford focus v evropskem vrhu v letošnjih osmih mesecih je bil na evropskih trgih najbolje prodajano vozilo ford focus, saj so prodali 313 tisoč vozil. Tesno za petami mu je re- de punto (280 risoč), peti nault clio (299 tisoč), sledi na tej lestvici pa je bil VW opel astra (298 tisoč), zelo golf (279 tisoč). Najbolj je dobrogrevprometfiatgran- v omenjenem času zrasla Gob^ržekMHontp. šbnt^R ŠMM ■g ŠČHTJUB Oi/T46 11 00, ŠMfltUt 03/819 02 * mmm ^m ^ MERIICIPBETOKA ZRAKA rN VW, AUDI, SKODA 1,91™ nrOBill KATAUZATORUNIVERZAINI LAMDA SONDE «.„I,.,,!,. ... KOMPRESORJI KUIME t.l.: (0!M!l-.!-7l tURBO KOMPRESMJl ......SERVOVOWNSKEČRPALKE skl Volvo papežu Benediktu XVL poklonU volvoja XC 90 v posebni izvedbi. Sedaj je papež dobil še Volkswagnovo največje vozilo phaeton. To je seveda posebej prirejeno za papeževo uporabo, poganja pa ga 6,0-litrski bencinski dva-najstvaljnik, Id zmore 450 KM. Napradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje! km/h pospešil v 8,1 sekunde. Zanimivo je, da PSA nima ö-stopenjskega ročnega menjalnika, ki bi bil za ta motor (in seveda druge) zelo primeren. Hkrati pa PSA predstavlja tudi novega dizla, ki ga najprej ponuja v 607. Ta pri gibni prostornini 2,2 litra zmore 125 kW oziroma 170 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti in ima 370 Nm navora. Znana je tudi cena za to vozilo - 9,65 milijona tolarjev. Po kupeju roadster Letos je Audi predstavil novega TT v kupejevskl varianti in hkrati napovedal še roadstersko izvedenko, ki je sedaj tako rekoč nared. V primerjavi s prejšnjo roadstersko varianto je sedaj ta nekaj daljši (417 cenrime-trov), pa tudi višji in širši, medtem ko je medosna razdalja narasla za 46 milimetrov. Avto ima platneno stre- ho, kar pomeni, da se pri Au-diju niso odločili za ta hip tako modno varianto kupe/ kabriolet s trdno kovinsko in zložljivo streho. Platneno pokrivalo se odpre ali zapre v 12 sekundah in to je mogoče storiti tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Na voljo bo z dvema motorjema tako kot kupe, in sicer 3,2-litrskim šestvaljni- kom s 184 kW (250 KM) in stalnim štirikolesnim pogonom quattro. Drugi motor je 2,0-litrski bencinski štirivalj-nik TFSI z neposrednim vbrizgavanjem goriva v valje in s 147 kW/200 KM. V kombinaciji s šibkejšim motorjem avto nima štirikolesnega pogona. Slovenskim kupcem bo roadster TT na voljo marca prihodnje leto. prodaja fiata grande punto (za 62 odstotkov), prodaja clia je zrasla za 43 odstotkov, medtem ko je bil v letošnjih osmih mesecih posel z VW golfom manjši za 16 odstotkov. Papežu phaeton Dobra prodaja malčkov Lani so na evropskih trgih prodali več kot 840 tisoč majhnih avtomobilov kot so recimo fiat panda, to-yota aygo ... To je bilo za dobrih 15 odstotkovveč kot predlani. Zanimiva in menda obetavna je tudi letošnja rast, pri čemer gre še najbolje v promet panda (več kot 156 tisoč), sledi toyota aygo (61 tisoč), peugeot 107 (59 tisoč) ... Ni torej posebej nenavadno, če pri nemškem Oplu, ki je znotraj koncema General Motors, razmišljajo o avtomobilu, ki bi bil še manjši kot je sedaj corsa. Po napovedih naj bi na cesto pripeljal leta 2010, osnovo pa naj bi si sposodil pri Chevrole-tovem matizu. Fiat panda l mali oglasi - informacije 27 Praznično dogajanje ^f't^^l na Planetu Tuš Celje \ tUS' Zapadle so prve snežinke in mraz vse bolj kaže svoje ostre zobe. A tudi tistim, ki se jim toži po toplem poletnem vetrcu in razigranih sončnih žarkih, december s svojimi živobarvnimi lučkami prinaša prav poseben čar. Ta čas pomeni največ prav najmlajšim za katere sta v trgovinah Tuš Miklavž in Božiček pripravila kopico presenečenj in darilc. Na svoji poti po vsej Sloveniji sta letos obdarila kar 25.000 otrok. Oba namreč dobro vesta, da so srečne žareče oči malih navihančkov tiso najlepše, kar naredi veselo decembrsko vzdušje še boli praznično. « • -.M Tušev dobrodelni sklad Kjer dobre stv v zgornji avli Planeta Tuš Celje \ vabimo na drsališče, kjer lahko ( Delovni čas drsališča: I Od ponedeljka do petka: od 16. do 20. ure Sobota: od 9. do 20. ure V zvezdah so zapisane želje... ^ ... naj v novem letu zažarijo v polnem sijaju. + ir Želimo vam popolne praznike , tUS ter srečno leto 2007. , tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih- Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. TRAKTOR Tnmo Vinkcmč kupim-Telefon 041 5W05. Sisse aRKULjtRlliestondirrl,keinbi>irGnspi^ rDvnolke,kupini.TelefoR051 362TM. PLUG zo oranje snega za traklor Tomo Vinkovit732kupini.Teleron{03)5461-275. 7BZS PRODAM ŠKODO filkio,lelnik1!96,rlr n zir 120.00» SIT Telelon »41 S87-368. 7629 NISSAN micro, letnik 1991, je|H ohranjeno, prodani..1elefon04l 679-774. retj lAOO nivo, lelnik 1996, lehelini pregled nomjen, prodom-lelefon 041 793402-St556 OIEVROink.los1,!,lel.il: 2004,42.00« km, ino opremo, prodom, lelefon 031 631-344. 2822 IKIlf4die»l,l,9sdi, bele borve, klimo itd, prodom.Teleron 041 98^00.31564 TRAKTORSKO prikoliio zo prevoz bol, zo seno, prodom.TeleFon 040 763-922. TRAiaOR Stoyer, 18 km, dobro obronjen, prodom, lelelo. (03) 5796-118, 031 858-278- Š1539 7ET0R 7245 4-4, letnik 1988, prodom zo 2-100-00» Sn.Iratuo vzamem eenelil traktotTeHon(»3|S;400»8-Sis3B TRAKTOR Štore 504 in traktorsko škropilni-«1,3»» I, prodom-Teferon »41957-248- Ö1550 VARS1ROJ,1»0»A,!3»V,no(02,5koraj nov,prodani.Telelon»3l 255-612- FREZOzoUulino kosilnico in rlidolio železno koleso in kordon zo noklndolko prodom-Telefon (03) 5720423-76154 MALO robilen poholoik, z motorjem oh brez,prodoni.Telefon (03) 5720423- TRAKTOR .dol« torpedo, 45 km, letnik 1981inko5iloicolks127,vzelodobrom stonio,prodom.1eleFon »41 793-891, Št433 SEIALNKO ZO koruzo Olt.dvoredno in po-bojoik lojfun, no traktorski pogon, pro-dom-1elefon041 261-676- zee« D»08RAZBNI bidrovUino obroiolni plog Lnndcberg,servoLrnsokiklirens, no-stovljiv,1»do16col,varovonss1riinimi vijoki,prodom za65»-00»SIT1eleTon »41129-714- i820 KUPIM 1RAČNI obračalnik, molzoi stroj «rovlico, kosllnkozolraklirimt 39,35,33,boioo, kopini-1elel.n03l 777-397. 7636 PRODAM raSLO™Oslovlio,s.moslojno,praizvodno skindiščni prostor, 11» m',porrela 25» nr', v Celju, odlična lokacijo, polrebno obnove, ugodno prodom. Telefon 041 624-184. 7221 UOBEČNA »vostnnovonjsko biso, letnik 1970 98 m', dvorišče 547 m', prodom zo 32-»»»-»»» SH- lelefon 041 880 743- 7486 1AB0R- Prodam parcelo z gradbenim dovo-ljenjen)-Telefon»41 389-238- 7643 PRODAM 010K Krk, iižiči- Aportmo, 78 m', novo-grodnjo, otreklivno, 18» m od morje, prodnm. lelefon 041 620227- b KUPIM STANOVANJE,do 65 m',pkiälnlokej, gotovi no, brez posrednikov, kupi starejši por Telefon 041999^80. Š1432 NA Lipi v Štorob oddnm enoinpolsobno !toeovonje.Telefon»41574453. SOBO v proznem stanovanju, s souporolio kubinjeinko Zidonem Mostu, v neposredni bližini železniške postnje. Ceno nočrlve 800 SIT infermociie po telefonu »41 355- 826- 7672 gnrožnim boksom,vgoražni hiši,vHovl vosi v Celju, oddom. Telelon »41 399-484- Ž824 DVOINPOLSOBNO stooovenje v Celju vzo-memvnojem-1elefon»31 886<»8- mostojnodvostinnvonlslcobišo-lelefon 041389-238- 7643 SlAROblšico, primerno zo vikend, vodovod io elektriko,prodem-Telefon »31 637- GOSnNSKIIokol-barvIvendpriVojniku oddomo v nojem-Telefon 031 779-932- PRODAM DOBROobronjenobbinio,približno6m,z olibrezgospodiniskibopoiolov, ogod-00 prodom-Telelon (83) 5718-746- 2818 ODUČHOobronjeno spalnico zelo ugodno prodom- Ceno po ogledo in dogovnru-Telefoo (»31573-1829- L1455 ŠIIOHNIK,oerioveči, 120-60, le«, 00 Irdo gorivo, zo kubnnie, priklop no ceotraf no,prodem-Telefon »41 267481- 7685 MATERIAL STANOVANJE PRODAM »«VA, kratko žogono, mešano ter dolge, bledih, z dostavo, prodooi-lelefon 04» 211-346- B BUKOVAdivn,l»m",zeloe,odoo prodom. Telefon »41 873J65- S1523 NA pnnjuelisposekom prodam dve debeli brezi, tri smreke in mocesei- Telefon 5481147,zvečer SOHA bukovo dno, cepljene, prodnmo-Telefon »41 864-233- 2021 SUHA bukovo dno prodom- lelefon 04» 751-991- 7680 KUPIM 5ffiEŠNOopekn,lobkoroblieno,šeuporob-■onli novo,ed 30» do 4»» kosov,kupim lelefon 5772-94»- 7650 GOZDARSKI VITLI _______ Mehansko ali eleUidravlično upravljanje od3SliN-80liN(3,5t-8t| ^ i ^ Uniforest, d.B.o. HIDRAVUČNICEPILr.lKI Sf™;^, od6d.201 ,,,,3/„j„„ Pogon preko t ektrnmouria „n.,.st,l —; alitraktoria MnŽElI TUDI NAJEM CtPILMKOV_ 28 ^ mmjdgu^i - informacije liiir STARO opeb, ki ie primemD za gradnjo kaminov, krušniii peti in tal, kupim. Ititfon (021 818-2323,041 «41-385. ODDAM VZUlENOiapadiinnic gospod, poslopia, Viliko9l6-10m,addomiidaoopcbin kklsonihoianiobiiklo.Tolilon031 51H40. 7697 PRODAM RODOVNIŠIO psiiko, pasmo apptnitloi, «,m6».»».,pmdamo.I.M..|03) 5414-227. 7BM riUŠltl, 200 kg oil polovico, domoioki-hono hrano, prodom. Telefon (03) 5;97-129. S1517 MtKKlliireblčlio.Brodovnlk, prodam. Tolefo. 031 848-201. Li«i PIAŠIU, teiktgo 240 k|, krmljenego s kuhane krono, proilom ali menjam zo smrekove »rosne«. Telefon 031 840-078. Š1537 H«ŠieE,težkeod30ilo35kg,pmdam. Telefon 5795^167. štsaa DVA prašiča, 150 kg, hranjeno z domačo hrano, pmdom.Telefon (031 5792-315. PKAŠICE, težke od iO do 120 k|, domače hrano, prodam. Tolefen (03| 5821-863,031 509-061. 7861 81KCA,čh,slaregol4rlni,proilam Telefon 5799-217 Š15TO PIUŠIČA, toikege 180 kg, hronjenego i domete kubno hrane, predem. Cvetka 5mole,KDmeno 35, Šeirtjor, telefon 041 526-133. 7S46 764S me,Telefen(03)5797-014. S1549 TEUCO, 500 kg, predem. Tolefo. 5798-438. S1548 riUŠČA, 180 kg, domačo hrom, pretfom-lelefen 5799-059, Kempol»k,Pmse.S-ke39,i!.tiur. S1661 DVE hrojl telil slmentolkipmdoa.Ielefen 5716462. ZaiB TEElCOsimeetolko, sfera 16 moseietpro-dem.Tefefo.|03)S777-203. 7662 P0NlžroHčko,starege7mesetev,lzred.o mo|hne rasti, poteni prodom. Tefefon 041 264-132. L14S3 KOTE pradomo-TeMoe 031637483. lEEKO, staro 14 me5eii»,pradom.Teliieii 041 35M21. S1564 PRAŠKE, od 80 do ISO kg, pmdom Ceno po dogovoru-Telefon (02) 8019-354,041 708-154- s TEUČKOsImmtelko, brejo 7 meseiev, zelo lepe, pradem.Telefon 041 531-334 PRAŠIČA, 220 kg, domočo hrano, koline moine pri prodojeltu.pradnm. Telefon 041 261-676. 786» PRAŠIČA, priUžno 150 kg, krmljenego i domete k.honehra.o,prademe. Cene po degeieru. Telefon 103) 5740-183. TEElCK0lnblkiasrmeitelie,stora3tedne, pradem.IelefonS808-ll2. 31557 PRAŠlČE,eJ20do35kg,prolam.Telefo. 5824048. 7084 PRAŠIČA, tožkegof70 kg, hranjenzdem» če hrane, predemo. Telefon (03) 5799-059- S1562 PRAŠIČA, težkega 200 k|, krmljenego z domete hrane in telko, težke 135 kg, prodem.Telefen(03)573H91.Li462 PRAŠIČA, težkege 160 kg, domočo hrano, 400 SlTAg, prodom. Telefon 5738-849- L145» IlUDfČE liefe prinnšilte,stnre S tednov, prodam. Telefon 03f 449-131, 574-0879. S1S67 2RE81CO, sfera 9 jneseiev, zelo mino, shi pesme, ifove barve, predem. Telefon 031493-985. 7704 n PRODAM DOMAČEsuhosadi«, tudi kaki, prodamo ali vam $veie sadje posušimo. Telefon (03) 572-4(149,odl8.dol9.ure. ž778 LEOŠHlEmešano belo vino in rose pnxkm. Telefon040161-380. Š1512 LETOŠNJE vino, z domače braide, iurka, izabelD,SOI, 160 SITA urodom-Tele-fon5461-170,051 358-304. 7627 VINO, mešano, belo, tnimine{, komer in modro fronkinjo, prodam.Teleloii040 161-329, 7638 SLIVOVKO, vinsko žganje, sadtovec, pod ceno, ptodam. Telefon (03) 5741-693. 7649 JABOLČNIK,i)obi>vef, iz aeškropiieaiii jabolk, prodam, cena 100 SIT. Telefon 5741-361, Š1543 CEPUENO domo», mešano belo vino prodam. Tele(on041959-388. 7691 AQ0ncljji 241 nsprcmlcnino In bsni T,03l490-3»48, ROy4BO-33-4», E.W PRODAJATE hiSo, lokat, < stanovanje, pisarno, "" parcelo, gozd .travnik.. _ UrtdImM GOTOVINSKI KREDIT za dohodek le 70.0M sK ^mitm^ BanKREDltidoSOfef PRODAM LOVSKO ograjo, križne lamele, Otiški Vrh, 100 do 2500 cm, 100 m, ohranjeno, poceni prodam. Telefon 041 535-244, 5481-147, zvečer. 7565 H!TRONAROC!TE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in deiu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,25). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,09), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brecplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Dcn Vsak petek as t tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! ä 12 sveta glasbe in labave. [üf'VilijiinTll ^^ Imeinpriinut:_ NAROCILNICA m. Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Pn^P's: NT&RC d.o.o. bo pcidailce uporabljal samo 73 potfebe narcrfoiške službe Novega tednika ŽUBICO, 7Hiieseäio, rodovnišb, lükalnik in trosilnik umetnega snoja, prodom. Tfr l6fon031209-011. Š1511 VEČ lesenih lestev, razlioiih dolžin in koše zo seno, prodomJelefon 040 763-922. 7628 ŽREBIČKO poni, teličko in traktor Zetor, 72 km, prodam. Telefon 5794-212.Š1535 3001 stiskalnico, 34)razdni pivg, krožno brano, cepilec drv, 30001 cisterno zd kurilno olje in melrsku drva prodam. Telefon (03) 5824-166,041 587474, CISTERNO zo gnojevko,I700lzelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 255-612. 7657 VINO, belo in hrastove >losne< ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514,0 . 494-342. GARAŽNA vrato, lesena, rabljeno, velibst 201«242 cm, ugodno prodam.Telefan (03) 5720-591, poiwldan. rese PEltGECIT104,lelnikl999,kkivirskohamH> niko in molzni stroj, prodom. Telefon 031 806-191. 7865 TEUČKOsimen>nlko,staro2l dni in gozdarsko vitlo Krpan, 41, dobro ohranjeno, slara 3 leto, prodam, (ena pa dogovoru. Telefon 031 509-^87. 766O VHODNA vrata, 2«1,1flmindvoktÜna zastekljena, 1,80«0,85 m, dva kosa, okna Termopan, z roletami, prodam. Telefon (03)5740-264. 7670 kockah, prodam.Telefi)n 031 480-884, zvečer, 7673 ZlOŽUlVO zakonsko posteljo in jobolčti kis, 5412-356. 7675 SIXCA,telid(osimeiitalkoinlraklorlmt539 pfodani.Telelon041 324-256. $1559 AVTOMOBILSKO prikolico Amigo, dolžina 180«115cm,scerndo,nosilnost750kg, prodain.Telefon031 703-282. 7638 APARAT Vormig C02 1600 Lendava pro-damzB 85.000 SIT(350EilR). Telefon 041 999-906. šisei MESARSKE kovljelnoksprodam,cena 250 SITAos-Telefon041 999-906. šisei REDUKTOR z eL FANT, 34 let, wok 185 cm, čnulas, želim po tejpotispoznatidekle,starodo30let,iz okolice (elja. Samo resne, poštene, dobrosrčne bi želel spozniti zo resno zvezo. Telefon041987-638. 7622 MIAIŠI upokojeni muki m vitko prijateljico za druženje in da nazdravita novemu letu 2007.Tejefon 041 267481. sta dekleta, f^nogo jih je, zato puD-ce. pozabite ra razočaranja ter Jih brez stroškov spozrajte. Tel.; 03/57 26 319, gsm; 031/836 378. idQriiii*,s.p..Dolsn|Sva85.PÄolil. kiizpitBkotegarijeindveletidek izkušenj. Telefon 041651-270. škarje. Telefon 041 771-104.M d.o.o.,6osposvetska3,(elje. stih radiatorjev (različnih mer, rabljeni), prodom. Telefon 041 983-800. DVA motorja Tomos, konje ponije in sedlo nujno prodom-Telelon 041 865-304. 7694 SIUEŠNO opeko Bramac, 600 kosov in gume za golf, 17570 l3,prodom.Telefon 041 983-800. Š1551 K0M8INIRAN otroški voziček in obločiki, od ldo3lelstorosti,pradom. Telefon 031 87M90, (03) 5451-815. 7698 DVOBRAZDNI plug, v brezhibnem stanju, oljni gorilec Abig, je v delovnem stanju, traktor Same 35, vreden ogleda, reg. vse leto, prodam. Ostalo po dogovor». Telefon 041 935-595. Ž823 NOV in slar električni pisalni stroj, kon1ple^ no snowboard desb s čevlji, skoraj nove poncorje, moške št, 40, ženske št. 39, razno smučarsko opremo in oblačilo, nov ovratnik, lisica, masožni oporal, razno pohištvo, pisalni miu in posteljo Ikeo, I vložkom, prodam. Telefon (03) 2714-106,041 277-420. 7695 KUPIM SUKE slovenskih avtorjev, novejše in starejše, kupim. Ponudbe po telefonu 041 742-915. p DELNICE kupim: A banka. Zavarovalnica TriglavinNKBM. Plačilo isti dan.Telefon 041 867-798. p IZPOSOJEVAUIICA strojev in naprov SAM, Ul. bratov Oobrotinškov 13, Celje, siri ponudbo izposoje strojev in noprav. Telefon (041) 629-644,5414-311. r CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hqi,d.o. o.,Parižlje 15, Bro-slovče. Telefon 041 649-234. Neva,s.p.,qubljanskac20,30ö0Celje. Simales,MajdaBevc,s. p., Zagorje 31, Lesično. n m ŽENITNA posiedavalnica Zaupanje posreduje za vso storostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 505-495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vos 85, Prebold. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! ključavničarja.Zaželenaiepraksa,lolv kopa tudi pripravnik. Koievor&Ther-motron,d.o,o.,loäca65d,Polzela, telefon (03) 5701-221. Ž762 5ASreO,d.a.o.,Popovičeva2,Celiec«Ino KREPITI Do 7 lel, na osebni dohodek al pokojnino, do 50 % obr. Kredil a osnovi vozilo ter leasingi zc vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM Tel.: 02/252/48/26, fax; 02/252/48/23, mob; 041-750-560, 041-331-991 POTREBUJETE DENAR ii sliiibo. Won 041 666-726. Mot-p lnhoit, s. p, Ul. D. Wr. 44, sk..™lDp.to-i.9.PrD«iei.f,f li..i.pUp.lliil.n.n«l..:F»,Pt Slik,LogaiikidglijiilOa,3335 SolČG- rna Kreialieiia 5. Metibni | gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARSfrajekffranje, Anton Strniša, s.o.. Gobrovecl o. 3241 Podolot. GRADITEUI,pozarl Po konkurenčnih ceruh Izdelujem peči in bojierje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične zo drvD, olje. Imamo 30-letne izkušnje, Garancija pečije 5 let. Anion Aplenc, s. p.,PrekonB29a,ŠbfiDvas,telefen54!-5011,041 531-976. 7590 in razumevajoče osebo, storo 5S lel. Resne pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA. jbao VSEMprijoteljeminznt želje v prazničnih dneh ter veliko zdrav-jovletu 2007 - Zinka s Skalne kleti z malo vnukico Zalo. 7699 JAVNO opravičk)! laz, F. M, se opravičujem, ker sem pred leti izjavila lož o svojem očetu K. M, želela sem se maščevati. Sedaj mi je iskreno žal za dejanje in sramoto, ki ju je trpel zarodi mene. Iskrena upam, da mi bo lož lahko odpustil. 7700 www