Posamezna številka Din 1*—
Poitnisa plačana v gotovini.
NARODNI DNEVNIK
izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTBV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu
Pismenim vprašanjem naj se priloži zrmnik« za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633
Zmaga ..nacionalnega" bloka
jo brezdvomna in s tem dejstvom treba računati. Tudi ni nikomur poma-gano, če bi se hotelo omalovaževati zmage »nacionalnega« bloka vsled dejstva, da ni bila dosežena ravno na najbolj korekten način. Dejstvo zmage je tu in je po svojem efektu močnejše ko pa vse debate o nasiljih, ki so zmago omogočile.
Vlada radikalov in samostojnih demokratov je sedaj trdno instalirana in to je prvi efekt zmage. Kakor so velika nasprotja med velikim delom radikalov in samostojnimi demokrati, vendar ni računati, da bi to nasprotje postalo v doglednem času tako omočno, da bi povzročilo razkol v vladi. Avtoriteta Pašiča je sedaj tako visoko dvignjena, da vsaj v najbližjem času ni pričakovati nobenih po nebnih iznenadenj.
Zato je naravno, če režimsko časopisje triumfira in če se škodoželjno smeji nasprotnikom, ki da so cela štiri leta obsojeni na trdi kruh opozicije. Kakor so po dnevu zmage takšna prerokovanja razumljiva, tako pa so tudi škodljiva in napačna.
Napačna, ker večina >nacionalne-bloka ni tako velika, da bi bila iznenadenja izključena. Poleg tega je računati še z drugim tehtnim dejstvom. V vsej državi ima sicer ^nacionalni« blok večino, toda ogromna večina Slovencev in Hrvatov je proti njegovi politiki. In kakor je dokazano v naši državi, da se proti Srbom ne da vladati, tako bo skoraj dokazano tudi to, da je nemogoče vladati preti Slovencem in Hrvatom. To spoznanje je tako močno, da bi mogoče že prodrlo, če ne bi Slovenci in Hrvati sami s svojimi napakami oslabili pozicijo Davidoviča in dali njegovim nasprotnikom orožje za agitacijo pixti njemu. Vsi vemo vendar, kako silne so škodovale vladi zaletelosti Radiča. Vsaj so ravno one vrgle Davidoviča. Vemo tudi to, da mladinska stranka nikdar ne bi mogla tako uspošno apelirati na zadržaven čut volilcev, Če ne bi tudi SLS v letih 1920—1923 zašla preveč na levo in te ne bi tako silno koketirala z republiko.
Nikjer pa ni zapisano, da se opo-zicionalne stranke niso iz napak preteklosti nekaj naučile. Je narobe sta-ro pravilo, da se opozicionalne stranke vedno bolj prilagode novim raz-^ram ko vladne. Kdor naskakuje je vedno bolj iznajdljiv, ko tisti, ki brani.
To moremo pričakovati tem bolj, ker so se na Hrvatskem uveljavili možje, ki politiko razumejo in ki ne bodo ponavljali napak Radiča. Da je na njogovo mesto stopil Trumbič, pomeni na vsak način za opozicijo pridobitev, ki se bo v bodočem boju za končno ureditev države poznala.
Že eclo pa moramo računati z iz-(reznenjem opozicije vsled nastopanja vladnih strank samih. Trda roka vlado sili nujno opozicijo k previdnosti in prevdarnosti. Ce je opozicija preje pazila le na to, kako bodo njena gesla učinkovala na mase, mora Mjdaj gledati tudi na to, kako bodo grejeta od politične javnosti. To stori opozicija tem lažje, ker je v ma-*ah dobro zasidrana in more tudi v °poziciji pričeti s konstruktivnim delom. Zmožnost razvijanja blestečih
gesel so že dovoljno dokazale vse stranke in čas je, da prično dokazovati tudi zmožnost sodelovanja pri pozitivnem delu.
S tem pa nastaja tudi za vladne stranke nova naloga. Vlada mora pokazati zmisel za konstruktivno politiko opozicije in njeno stvarno kritiko upoštevati. Načelo, da se štejejo samo mandati in da se dosledno temu načelu ozira le na mnenja, ki prihajajo iz vladnih vrst, je zgrešeno in škodljivo za razvoj naroda.
Opozicija je parlamentarna nujnost in parlamenti brez nje neizogibno izgube na svoji delazmožnosti Zato vidimo v vseh deželah, kako se vlade trudijo, da upoštevajo dobro voljo opozicije in celo samosilni Mussolini se trudi, da konča absenco opozicije. Opozicija je nujno potreben nadzornik vlade in zato zaide država brez delovanja opozicije nujno v korupcijo. Je končno jasno, da ne more vlada esnovnih načel svoje politike zaradi opozicije menjati, toda sebi škoduje vlada, ki ne korigira svojih zakonov samo zato, ker so korekture predlagane od opozicije.
Prekomerno triumfiranje naših mladinskih listov kaže, da se ti ne zavedajo osnovnih nalog vlade. Noben uspeh za vlado ni v odporu opozicije, temveč njen uspeh leži v sodelovanju opozicije.
In če je to pripoznano v vseh modernih državah, kjer so države že trdno zgrajene, velja še veliko bolj za našo državo, ki se gradi. Med samim prepiranjem se ne da dograditi •nobena dobra stavba, nekaj sporazumnega dela mora biti na vsak način. Na pa pride do toga sporazuma, pa je treba, da vrši opozicija ravno tako svojo nalogo, ko vlada. Opozici-jonalnost ne sme iti nikdar tako daleč, da bi odpor proti vladi le v najmanjši meri mogel postati istoveten z odporom proti državi. Vladno stališče pa ne sme nikdar zaiti na pot, da bi se država istovetila z vlado. Vlada ni država, temveč je le upraviteljica države, ki mora po svojih organih biti enako pravična do vsakega državljanu, pa naj je ta opozicionalec ali pa pristaš vladne stranke.
Samo na tem principu je mogoča konsolidacija države, samo s spoštovanjem tega načela pa more vzdržati tudi vlada svojo moč. Napake se vedno kaznujejo, najbolj pa v politiki, ker režejo v živo meso ljudstva.
Rojimo se, da pri nas to spoznanje še ni dovolj dozorelo in da je še vedno na levi in desni strankarski čut pre močen. Da bo ta reduciran na pravilno stopnjo, je naloga javnosti, ki mora zato živo slediti političnemu življenju in na vsako nepravilnost reagirati. Politika zadeva vsakega poeti incu in zato mora tudi vsak poedi-nec brigati se za potek političnega življenja.
Iz teh vidikov bomo presojali novo vlado in mislimo, da bomo s tem vsej javnosti ustregli. Konsolidacija države jo prvo, blagostanje ljudstva je najvažnejše in šele na zadnjem me-stu je stranka in njen interes. To načelo mora postati zakon v našem javnem življenju in po izpolnjevanju tega zakona treba presojati opozicijo ravno tako ko vlado.
Uradni podatki o rezultatu volitev.
IZVOLJENIH 140 RADIKALOV, 68 RADICEVCEV, 36 DAVIDOVICEV-CEV, 22. SAM. DEMOKRATOV, 19 POSLANCEV SLS, 15 SPAHOVCEV, 5 ZKMLJORADMKOV, 5 NEMCEV, 3 FEDERALISTI, 1 DŽEMIETLO-VEC IN EN MANDAT ŠE DVOMLJIV.
Beograd, 10. februarja. Notranje ministr. je objavilo uradno poročilo o rezultatu volitev. Izvoljenih je bilo:
SRBIJA:
Okraj Beograd: Radikali 4, David. 2; Bitolj: rad. 4, David. 2; Bregal-nica: rad. 1, David. 2; Valjevo rad. 3, David. 1; Vranje: rad. 4, David. 3; Ko- j sovo: rad. 5(!); Kragujevac: rad. 3, j David. 2; Krajinski okraj: rad. 3; Zve- j cansko - raški okraj: rad. 2, sam. dem. 1, džem. 1; Kruševac: rad. 4; Kumanovo: rad. 2, David. 1; Mehotija, rad. 2, David. 1; Moravski okraj: rad. 3, David. 2; Niš: rad. 4, David. 1; Ohrid: rad. 1, David. 1; Pirot: rad. 2, David. 1; Podrinje: rad. 3, David. 2, zendjoradniki 1; Požarevac: rad. 4, David. 2; Prizren: rad. 1, David. 2; Prepolje - Plevi je: rad. 3; Rudnik: rad. 1, David. 1; Skoplje: rad. 2, David 1, sam. dem. 1; Smederevo: rad. vid. 1, sam. dem. 1; Smederovo: rad. 2, David. 1; Tetovo: rad. 4; Tikveški okraj: rad. 2, David. 1; Timoški okraj: rad. 3, David. 1; Topliški okraj: rad.
2,	David. 1; Užice: rad. 3, David. 1; čačak: rad. 3; Mesto Beograd: rad. 2.
Slovenija: Ljubljansko - novomeško okrožje: SLS 8, Pucelj, Žerjav; Mariborsko okrožje: SLS 10, Radič 3, Piv-
ko, 1 dvomljiv; Mesto Ljubljana: SLS 1.
Bosna in Hercegovina: Banjaluka: rad. 7, Radič 1, Spaho 1, zemljorad. 1; Bihač: rad. 2, Spaho, 3, zemljorad. 1; Mostar: rad. 2, Radič 4, Spaho 1; Sarajevo: rad. 3, Radič 1, Spaho 3; Travnik: rad. 2, Radič 3, Spaho 2; Tuzla: rad. 5, Radič 1, Spaho 5.
Hrvatska in Slavonija:	Županija
Belovar: Radič 7, sam. dem. 1; Varaždin: Radič 9, sam. dem. 1; Zagreb: Radič 10, 6am. dem. 3; Lika: sam. dem. 4, Radič 1; Virovitica: Radič 5? rad. 1; Modruško - reška županija: Radič 3, sam. dem. 2, rad. 1; Požega: Radič 5, sam. dem. 2, rad. 1; Srem: Radič 3, rad. 6, sam. dem. 1; Mesto Zagreb: Radič 2.
Dalmacija: Severna Dalmacija: rad.
3,	Radič 3; Južna Dalmacija: Radič 7, sam. dem. 2, rad. 1.
Črna gora: Federalisti 3, David. 2. rad. 2.
Vojvodina:	Južni Banat: rad. 5,
sam. dem. 1, David. 1, Nemci 1; Severni Banat: rad. 4, David. 1, Nemci 1, zemljorad. 1; Novi Sad: rad. 5, David. 2, Nem. 2, sam. dem. 1; Subotica: rad. 3, Radič 2, sam. dem. 1.
Opozicija pravi, dal so podatki notranjega ministra- netočni-
F?
Beograd, 10. februarja. Poročila vlade o izidu volitev vzbujajo v tukajšnjih krogih kakor tudi v inozemstvu živahne komentarje, ker ljudstvo še sedaj ne veruje v faktično zmago vlade. Novosti« prinašajo po* ročila opozicije o odnošaju strank v parlamentu, v katerih poročajo o sigurni zmagi opozicije. Te informacije komentirajo v vseh podrobnostih. Baš radi tega so bile sinoči »Novosti* zaplenjene. Kar se tiče končnega rezultata volitev, smatrajo, da so bile dosedanje volilne tabele izdelane na podlagi nepopolnih poročil, ki jih je vlada dobila od velikih županov.
Prav tako tudi ni verjetno, da bi dže-miet dobil samo enepa poslanca. Dalje je v nasprotju s poročili vlade Nastas Petrovič dobil včeraj popoldne poročilo iz Južne Srbije, da je izvoljen. Vladni krogi sami niso popolnoma uverjeni v točnost volilnih rezultatov, ker so komunikacijska sredstva v južni Srbiji slaba. Važno je za nesigurnost vlade omeniti tudi to, da je notranje ministrstvo sinoči ob 6. zvečer izdalo neko poročilo, čez eno uro pa sta Trifunovič in Laza Markovič prinesla Pašiču nek komunike, ki je popolnoma različen od prvega.
Izvoljeni poslanci HRSS. bodo še naprej zaprti.
Beograd, 10. februarja. Po končanih volitvah so pričakovali politični krogi, da bodo izpuščeni iz zaporov vsi oni, ki so izvoljeni za poslance narodne skupščine. * Tako so včeraj pričakovali, da bo notranje ministrstvo izdalo naredbo, po kateri se morajo Radič, Maček in njegovi tovariši izpustiti na svobodo. To pa se ni zgodilo. Vladni kropi zatriujejo, da bodo slednji toliko časa v zaporu, dokler sodišče ne bo odločilo o njih krivici. Radič in njegovi tovariši se bodo baje morali zagovarjati pred sodiščem. Vlada ne namerava odstopiti od onega, kar je proti njim podvzela. Kar pa so tiče HRSS same, je bilo to včeraj predmet debate. V bodočem parlamentu namerava vlada baje posta-
viti vprašanje o razpustitvi HRSS. S tem bi bili tudi mandati HRSS uničeni. Vendar pa je to zelo nevarna in delikatna stvar.
DRJNKOVICEV0 OSTAVKO NI PASIC SPRET EL.
Beograd, 10. februarja. Včeraj popoldne se je minister brez portfeljft ‘ir. Mate Drinkovič po objavljenem službenem komunikeju o izidu volitev takoj napotil k Pašiču ter je izjavil, da je v takem položaju primoran podati ostavko. Pašič je Drinkoviča potolažil, češ, da volilni rezultati So niso definitivni in naj zato ostane na svojem mestu vsaj toliko časa, dokler se ne sestane vlada. Drinkovič je pristal na Pašičev predlog.
Še k volitvam v Ljubljani.
Izid volitev v Ljubljani je tak, kakor ga je bilo po neštetih pogreških SDS pričakovati. Režim, ki ga je Si>fc> uvedla ’. Sloveniji, je naravnost Kričal po opoziciji. Nasilje in korupcija na eni, brezpravnost in nezakonitost na drugi strani so morale v vsakem dostojnem človeku, v naprednem in svobodomiselnem pa še posebe, izzvati odpor. Svobodoljubni naprednjaki so instinktivno čutili, da je na pohodu reakcija in prav tapo instinktivno se je v njih vzbudila stara borbenost proti njej. Odtod bojni klic: proti režimu.
Ni dvoma, mnogo naprednjakov je glasovalo za dr. Korošca. SLS si sama ne domišljuje, da šteje toliko svojih pripadnikov v Ljubljani. V najboljšem slučaju imajo do 2000 zanesljivih svojih pristašev. Torej je nad 2800 naprednih glasov pripomoglo zmagi. Naj si šef slovenske SDS prav resno zastavlja vprašanje: zakaj tako? Ni težko odgovoriti nanje: Krivda je izključno na njegovi strani in v njegovih metodah, ki skuša / njimi doseči svoj politični cilj.
Slovenskemu naprednjaku, ki je glasoval za dr. Korošca, se niti najmanje ne more očitati, da je hotel glasovati za »klerikalca«, ravno tako pa ne za Korošca — »separatista«. In čeprav je SDS za vabo vrgla med Ljubljančane staro, p« že tako obrabljeno geslo »klerikalizem — liberalizem« in se je na to vabo še nekaj ljudi vjelo, to geslo ni več vleklo, bilo je šibkejše od volje, nastopiti proti reakciji. Kakor enako niso zalegle Urade o baje ogroženem državnem edin-stvu. Ljubljančan naprednjak je hotel poudariti svoje neizprosno opozicijonal-no stališče proti nepošteni politiki, kakršne doslej v Sloveniji nismo bili vajeni.
SLS se je dobro zavedala svojega položaja. Svojega programa ni silila v ospredje. Vedela je, da bi na ta program ne vjela nobenega naprednjaka. Po vsem videzu jej tudi ni šlo za to. Svoj volilni’program je zgostila v devi-xo: proti nasilnemu in koruptnemu režimu, ki ogroža interese Slovenije. Kakor je SLS lahko vesela zmage, v resnici ni to njena zmaga. Ne sme nanjo grešiti in popolnoma napačno bi bilo, ako bi jej stopila v glavo kaka ošabnost, da bi precenjevala svojo dejansko moč. Ljubljana je napredna, to so pokazale tudi nedeljske volitve. Le slučaj, ležeč v krivdi SDS, je bil, da je večina Ljubljane hotela poudariti svojo enodušnost v obsodbi slovenske režimske klike.
In to je bilo na škodo Narodni zajed-uici. Vsem onim naprednjakom, ki jih je navdajala volja, da plebiscitarno izrečejo svojo uničujočo sodbo, je bila Narodna zajednica gotovo bližja, nego SLS. Toda niso imeli gotovosti, da bo izrečena sčdba tudi efektivna, to je, da bo Zajednica ostala v večini nad kandidatom osovražene SDS. Zato in samo zato so oddali svoje glasove dr. Korošcu.
Ze včeraj smo poudarili, da Narodna zajednica s svojim idealnim, v resnici patriotičnim programom v tej borbi med dvema ekstremoma ni mogla vspeti. Enemu je bila preveč opozicijonalna, drugemu preblizu režimu. V ostrem boju za in proti režimu je za pošteno srednjo linijo moglo preostati le malo gla-
sov. So to glasovi, ki se niso dali premotili od praznih gesel in iraz. So to trezni in preudarni možje, Ki gledajo v bodočnost in ki jim trenoini umetno ustvarjeni položaj ne meša političnih pojmov. Še enkrat pa rečemo: program Narodne zajednice je našel lep oumev v narodu. In četudi ga je za nekoliKo hipov udušil bojni grom, bila bi večna =.Koda, ako bi ta program ne nase! izvršitve solidnega, sistematičnega dela in delavcev.
Časopisje SDS skuša oglušiti lastno \est s tem, da kriči o Lri\Ui drugih. Ze gori smo omenjali, kdo nosi krivdo na izidu ljubljanskih volitev. Naj pa zopet in zopet naglašamo, da uaa vsem stoji — besedoioinstvo, kršenje pogodbe od 19. februarja 1928. To tnvolno besedo-Iomstvo, kakršnega ne pozna slovenska politična zgodovina, je kakor proklet-stvo zločina. V našem časopisu smo že pred letom dni svarili mladine, jih rotili in opozarjali na pregledne posledice kakega besedolomstva Ze takrat smo pribili, da zadene izključna krivda, ako bo vsled tega besedolomstva ogrožena »narodna in napredna« Ljubljana, one voditelje SDS, ki so snedli dano častno besedo ter z ničevimi razlogi zrušili z njihovimi lastnoročnimi podpisi podpisano pogodbo. Naše besede so bile bob ob steno. Prijele se niso niti njihove politične vesti, niti njihove morale. Cinično so piezjrali vse opomine.
Pa še je bilo neposredno pred temi volitvami čas, da popravijo vnebovpijo-či greh, ki so ga bili započeli nad vso pošteno slovensko politično javnostjo. V Dnevniku smo priobčili potek pogajanj med SDS in dr. Ravnikarjevo skupino, ki je po mnenju vsakega poštenjaka po pravici zahtevala zadoščenje za prelomitev pogodbe in za storjeno krivico. Saj bi krivci, če jim je ob teh volitvah res šlo za visoke cilje, sami morali ponuditi zadoščenje. Ali ste mogli le za trenotek si biti na nejasnem, da bi dr. Ravnikar sploh mogel z Vami stopiti v stik, dokler ni dana satis-fakcija. Tak je običaj pri gentlemanih, tak pa tudi običaj pri vsakemu medstrankarskemu občevanju. Dr. Ravnihar vendar ni cunja, s katero bi se brisala tla.
In zahtevano zadoščenje ni bilo nedosegljivo in neizpolnjivo. Iz dotičnega zapisnika posnemamo, da je odposlanec Mestnega odbora NRS predlagal, da naj način satisfaJkcije uredi izvršilni odbor obeh strank v Beogradu. Prepustilo se je torej nrbitriju tretjih nepristranskih oseb, da' to stvar uredi častno in zadovoljivo.
Vodstvo SDS pa je tudi to odklonilo, kakor sploh o kakem zadoščenju ni hotelo niti slišati. In sedaj pride ta gospoda ter meče krivdo, ako ni prišlo do sporazuma — na dr. Ravniharja. Samo omejenost, ki se jej druži brezmejna zloba je zmožna kaj takega. Narodno za-jednieo je ustvaril dr. Žerjav.
Naj se torej vsi oni, pa bodisi da so resnično ali pa samo umetno ogorčeni, zahvalijo pri vodstvu SDS, ki je tudi ob tej priliki pokazalo sijajne svoje politične talente in zmožnosti.
nedavno nastalimi demoKracijami v popolni slogi. Irunoija sarbi s preveliko bojaznijo za svojo neodvisnost in prostost, cia bi se vmešavala v notranjo politiko drugih narodov, samo ako nasto-
pajo z isto rezervo napram njej. Ne delamo nobene politične propagande pri drugih in ne bomo trpeli nobene pri nas.
Ne boste uspeli s terorjem!
Ni dovolj, da so miadini in njihovi pruioKior^i l nasajeni priborili sebi zmago, hooo^o iuua po volitvah terorizirali javnost. DiKiaioioki se hočejo seuaj maščevali nad vsemi onimi, ki so za svoje prepričanje javno nastopili.
mladinsko časopisje že piše v tem zmisiu. jorczobzirno napada državljane, ki mso sli z miadmi in dnevno jim sku^a škodovati na ugledu. In ne bo dolgo, ko bodo poskušali svoje nasprotnike tudi gmotno ubiti. Da so v tem oziru mojstri, so dokazali že zdavnaj.
Je mogoče, da bodo v tem oziru posamezne uspehe tudi dosegli, toda naj si ne domišljajo, da bi bil mogoč na tem polju trajen uspeh. Javnost bo sia samo s tistim, ki ji da mir in red in ne za tisiim, ki z nasiljem gazi osnovne državljanske pravice.
Kaj si morebiti domišljujete, da gre vam pravica, da boste vsem ljudem predpisovali, kako da naj mislijo ? Kaj ste taki narobe demokrati, da si lastite pravico zapovedovati ljudem, kako naj mislijo? Že veliko večji mogotci so propadli, ker so to poskušali, pa ne bi vi, ki kljub vsej pomoči vladnega aparata niste mogli zbrati več ko dva mandata?
Ni končno naša skrb, kako boste končali vsled svoje napačne politike, ker vaš propad ne bo bolel nas. Toda vaše metode so škodljive za ves narod in demoralizirajo celo najboljše
ljudi. Tekom ravnokar končanega vo-livnega boja smo slišali ne enkrat vzklikati takozvanega naprednjakaj da ne zaslužijo Slovenci drugega ko bič. Ali razumete, kakšna dekadenca mišljenja je obsežena v tem vzkliktl. Državljan, ki pravi o sebi, da je bič edino primerno sredstvo za človeka nasprotnega mišljenja! Ali mar ni to popolen polom liberalizma!
Hočemo, da bo naš narod v vsakem oziru svoboden, da bo Jugoslavija družba svobodnih in zadovoljnih državljanov, ker samo taka Jugoslavija more izpolniti svoje državljanske dolžnosti. Zato odklanjamo vsak terorizem, vsako nasilje, zlasti pa ono robsko naziranje, da je treba prepričanje s palico vtepsti. Ne bomo se izneverili svobodomiselnim idealom Petra Mrkonjiča, ne bomo zatajili ustanoviteljev liberalnih strank in zato bomo v boju proti nasilju, pa naj si še tako grozite z maščevanjem.
In ker je naše stališče pravilno, zato bo tudi zmagalo in zato z nasiljem ne boste uspeli, najmanj pa sedaj po volitvah, ko vsakdo čuti, da je vsa . vaša gonja proti posameznikom izliv i grdega maščevanja, ki je lastno samo majhnim ljudem, i Svojo moralno obsodbo ste izrekli, ko preganjate posameznike in zato se j ne čudite, če je na vaš poziv skupnost pravih in takozvanih naprednjakov nemogoča.
Volilno okrožje Ljubljana-Novo Mesto.
! Vol. okr.	SLS	N. B.	SKS	Prepeluh Kom.		Murn Br. spor.		Soc. d.	Beraot
1 j Črnomelj	2.082	632	478	781	48	72	11	4	18
Kamnik	5.390	675	636	111	180	18	23	15	22
Kočevje	4.854	841	580	645	53	22	82	22	28 r\r\
Kranj	6.678	1.640	699	380	252	34	121	181	80
j Krško	4.867	754	1.746	998	191	34	48	25	22
| Litija	4.670	667	560	128	602	65	128	139	44
Ljublj. ok.	8.120	1.447	1.381	256	748	45	64	301	23
Logatec	2.337	1.392	293	315	72	6	119	17	23
Novo mesto	4.859	980	1.877	460	107	59	72	28	25
Radovljica	3.582	1.422	462	50	539	31	160	163	248
i j Skupaj	47.939	10.410	8.712	4034	2792	386	828	895	715
Pot do miru.
(Iz pogovora s predsednikom francoske zbornice.)
definitivno. Treba bo še
: Po mojem mnenju so veliki internacionalni problemi momentano najvažnejša zadeva. Vprašanje varnosti in raz-orozeuja ste v zvezi z reparacijskim vprašanjem, poleg tega smo nadomestili izkoriščanje Poruhrja z izvedbo Da-wesovega načrta. Ne smemo pa prezreti, da je treba realizacijo Dawesovega načrtu prilagoditi velikim težavam.
Ako smo iskali pot miru, smo šli drugim narodom z lepim vzgledom naprej, ne da bi še ponižali ali se odpovedali katerikoli naših pravic. Na vprašanje, če zrem bodočnosti z nadami v obličje, odgovarjam brez oklevanja v pozitivnem smislu. Ne smemo pa misliti, da se bo to, kar želimo, dalo tudi nemudoma uresničiti. S tem, da smo se sporazumeli v Londonu in Ženevi, še niso 'odstriinjene vse trenotne skrbi.
Rabili bomo leta, predno uredimo sporazum, ki naj zagotovi Bvetovni mir
veliko truda. Kur se tiče financijelne situacije, ni ta nikjer dobra. Treba pa je, da delamo premišljeno po načrtu, zakaj pomisliti je, da bo Francija po velikanskih izgubah in medtem, ko obnavlja svoje opu-stošeue kraje, morala tudi nositi največ-ji del bremen, ki bi jih bilo treba pač deliti. Slabo bi poznal našo deželo, kdor bi dvomil nad tem, da sedanjih težav ne bo premagala, zakaj naša domovina bo ohranila svoj pogum in samozavest ter je ponosna na zaupanje, ki ga imajo drugi narodi do nje. To je najboljši dokaz, da so alarmantne govorice neutemeljene.
Vidite torej, da presojam zunanji kakor tudi notranji položaj optimistično.
Ako se bo za mogla naša demokracija mirno in pod zaščito zakonov dalje razvijati, bo v stanu, da Živi z vsemi drugimi narodi, s Marimi kakor tudi s Šele
Politične vesti. '
— K izvolitvi poslancev SDS. Zagrebške »Novosti« objavljajo na prošnjo bivšega ministra in nosilca radikalne liste v zagrebški županiji, dr. Peleša sledeče: Radikalna organizacija iz Gline poroča: Kotarski pristav'Stevo Rakič je danes razdelil med ljudi 75 pušk in jim naročil, da vzklikajo streljajoči ob Glini: »Gremo, da pobijemo radikalne pse in Hrvate!« — Radikalna organizacija iz Kostajnice javlja: Predsednik volivnega odbora za Mečenčane, gimnazijski ravnatelj Djuro Crevar, po mišljenju radikal, je bil na potu v Mečenčane iz zasede napaden in tako premlatea, da je obležal brez zavesti na cesti. Dr. Pe-leš je brzojavno protestiral proti temu postopanju pri vladi.
Kako se je delalo. Ref subotiške policije D. Obradovič je izdal naredbo. po kateri imajo pristop na volišče samo osebe, ki se izkažejo s posebno policijsko legitimacijo. To naredbo je utemeljeval Obradovič s tem, da bi se ha ta način preprečilo vsako narušenje miru. Se predno pa je bilu ta naredim izdana, so dobili radikali že te legitimacije. Se-veda jih je zahtevala tudi opozicija. Ker pa sta izdajala te legitimacije samo dva uradnika in še to počasi, vseh vo iveev v Subotici pa je 26.000, to je vsled tega naravno zavladalo v krogih opozicije veliko razburjenje. To se je še Pov °' ko se je doznalo, da je prejel veliki župan zapečateno kuverto z mstruknjarm, ki jo sme odpreti šele na predvečer volitev — Bili bi prav gotovo prva država na svetu, če bi naša uprava vršila svojo službo v vseh stvareh tako točno, kakor za volitve.
— Na dan volitev bi imela biti vsa oblast v rokah uaroda in predsednikov volivnih odborov. Po naredbi notranjega ministra pa je bila vsa oblast v rokah velikih županov. Zlasti v Južni Srbiji je to spoznal Džemiet, ki je od 14 mandatov rešil le enega.
— Sin vojvode Putnika, je v »Politiki« protestiral, da se vlači ime njegovega očeta v politiko in da se ga skuša strankarsko izrabiti. Ravno vsled strankarskih bojev ni truplo vojvode Putnika še danes prepeljano v domovino.
Vesti iz Bolgarske. Listi poročajo, da je bila v Sofiji odkrita zarota med oficirji pehote proti vladi Cankova. Bilo je aretiranih okrog 50 oficirjev. Govori se, da bodo aretirani tudi general Laza-rev, bivši vrhovni komandant Zekov in sofijski metropolit Stefan. Sofijskim listom je prepovedano, da bi o teh dogodkih pisali. — Inkvizicija na Bolgarskem. Na tihem je bil te dni aretiran Dimitrij Gričarov, lastnik lista »Narodna Zastava« in navdušen pristaš zemljoradničke stranke. Da bi od njega izvedeli gotove stvari, je bil Gričarov na strahovit način mučen. Inkvizitorsko je bil navezan na natezulnico in potem tepen, da so mu popokali členki. Ne ve se, če je ostal pri življenju ali ne. Bolgarska vlada skrbno prikriva vse vesti o Gričarovu, ker se boji, da bi evropska javnost izvedela za njeno nečloveško postopanje proti političnim nasprotnikom.
Troekij se ne uda. Po poročilih iz Helsingforsa je izjavil Troekij, da bo nadaljeval boj proti Stalinu in Zinovjevu. Udeležil se bo komunističnega strankinega kongresa, kateri ima odločiti o njegovi izključitvi iz stranke. Pravi, da h« bo Hranil z naravnost senzacionelmuii odkritji. Po angleških poročilih je Ceka
zaplenila privatno korespondenco Trockega Ln konliscirala njegovo knjižnico.
= Velikanske sleparije v Nemčiji. Glasilo nemških demokratov >Berliner Tagblatt;. objavlja senzacionelna odkritja c sleparskem podpiranju ruhrskih magnatov s strani nemške vlade. Za časa pričetka padanja marke so dobili ruhrskl magnati velikanska posojila od vlade, ki so jih potem vrnili v času popolne brezcenosti marke. Nemčija je bila tako oškodovana za dve milijardi zlatih mark. V afero je zapletenih več vodilnih mož nemške ljudske stranke, ki jo vodi ! Ktresemann.
Drobne vesti. b, !
Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko so se pričela dne 4, februarja v budapeštanskem ministrstvu zunanjih del. Pogajanja bodo naj-brŽe vsled razlik v naziranju glede po- j Ijedelske zaščite večkrat prekinjena.
Proces češkega novinarja Sisa proti bivšemu bolgarskemu ministru Obovu, ki je obdolžil Sisa, da je prejel od bolgarske vlade 10.000 Kč, da je pisal v njenem zmislu, je bil preložen, ker se niso sodišču javile od Obova predlagane priče.
Francoska vlada je sklenila, da se »dvori v muzeju Vincennes, kjer se nahajajo vsi spomini na svetovno vojno, poseben oddelek za češkoslovaške legionarje.
Petrograd je imel dne 1. januarja 1925 1,276.000 prebivalcev, za 169.000 več ko januarja lanskega leta.
Konferenca proti opiumu, temu nevarnemu strupu, je končala brezuspešno. Proizvajalci opiuma se nočejo odreči svojim dobičkom in so zato otežko-čali delo konference. Značilno, da niti v taki stvari ne more Zveza narodov ničesar doseči.
Ob priliki sedemletnice pripojenja Besarabije Rumuniji so priredili sovjeti v vsej južno zapadni Rusiji velike proti-rumunske demonstracije.
II. ali amsterdamska internacionala je sklenila, da je pripravljena rusko avezo strokovnih organizacij sprejeti v uvpjo zvezo, če Rusi to žele.
Zarota proti vladi Cankova je bila odkrita na češkem. Aretirani bolgarski emigranti sn zaroto priznali. Dolže kot iniciatorja zarote bivšega ministra Obova in Kosto Todorova.
Spomenik Todoru Aleksandrom postavi bolgarska vlada v čustendilu. Spomenik bo veljal 300.000 levov.
V Francoskem poslaništvu v Moskvi je bila izvršena tatvina. Ukradenih je bilo več srebrnih in zlatih predmetov.
Grško-turški spor bo najbrže poravnan na ta način, da bo imenovan za Carigrad nov grški patriarh, ki ga bodo Turki priznali.
VLADNA VEČINA ZNAŠA SAMO PET POSLANCEV.
Beograd, 10. februarja. Po volitvah je politična situacija zelo oživela. Oso-bito se opaža v vladnih krogih velika nervoza; večina vlade sestoji le iz 5 mandatov. Radi tega namerava vlada razveljavi neke liste HRSS.
IZPREMEMBE V VLADI NE PRED SESTANKOM PARLAMENTA.
. Beograd, 10. tebruarja. Danes dopoldne ob 11. uri se bo vršila konferenca ministrov o nolitični situaciji. Dobro poučeni krogi smatrajo, da ostavka Pašičevega kabineta ne bo sledila pred sestankom parlamenta. Pasic sploh ne misli na sestavo novega kabineta, predno ne bi bili zbrani ysi klubi.
SPALAJKOVIC - NOVI ZUNANJI MINISTER.
VELIKE DEMONSTRACIJE V SARAJEVU.
Beograd, 10. februarja. Sinoči je vsled kontradiktornih vesti o rezultatu volitev prišlo v Sarajevu do velikih demonstracij Smaovcev. Policija je postavila pred uredništvo .-Prav-
de« močno Stražo, dalje je bila po- . Vsaka sporna stranka mora imeti vsaj m* t	-i	:	izmed teh naštetih svojstev. Zato se n. pr.
stavljena vojska pred uredništvom n.^. protoj(0]jrani trgovec, ki ui član borae,
>Jugoslovenskega Lista« in pred ho- j ne bo smei podrediti pristojnosti razsodišča,
telom »Pošta«. Demonstracije SO pri- i ako se ne bavi po poklicu e produkcijo, tr~
, ..	y	I	,	.	t	_ — 1  _ - t *   d — 1 n ..A *. f rt m, 4.» 1 r 11, nlvTAVII - Ir S
cele ob 6. zvečer pred poslopjem ve-likega župana Nikoliča. Demonstranti so skušali udreti v redakcijo »Pravde«, pa jih je policija pregnala.
Dnevne vesti.
— Gojitev sovraštva. V interesu nacionalne misli je, ua se veča siomo delovanje državljanov ter da se naaprotja koliivor mogoče omilijo, zlasti pa je potrebno, da zavtauajo v javnem življenju take iorme obsevanja, da bo mogel vsa-ado tudi s političnim nasprotnikom ne-ženirano sodelovati pri isti politični stvari. Povolilni dogodki pa kažejo, da gotovi krogi strpnosti med raznimi pristaši voliinin strank nucejo in pričela se je propaganda tako strupenega sovraštva, ki. more samo škodovati. Ali se ti krogi rts ne umrejo povzpeti do malo širšega ouzorpt, au a krogi res ne morejo pojmovati nacionalne misli, kateri je venuar sovraštvo do rojaka tuje! Propaganda sovraštva je znak nenacional-nosti in zalo vredna vse obsodbe.
— Na naslov Orjune v Ljubljani. Povodom netočnih vesti o ponašanju Orjune ob priliki Davidovicevega prihoda v Zagreb, je izdara beograjska prestol-1'iška sekcija »Orjune« sledečo izjavo: »Prestolniška sekcija direktorija izjavlja, da je glasom sklepa glavnega odbora prepovedano vsako vmešavanje v strankarsko borbo. Prestolniška sekcija je prepričana, da se po tem ravna tudi zagrebška Orjuna, pa je zato vest o napadu Orjunašev na g. Davidoviča rezultat slabih informacij. Vseeno pa je predlagala direktoriju, da izvede nujno preiskavo, ki naj dokaže neosnovanost, teh vesli. Podpisani: Radojlovič, Trifunovič - Birčanin in Jevdjevič.
— Izjavljamo, da g. Bolči Žvan že od 1. decembra dalje ni več član našega uredništva ter da tudi ni naš sotrudnik. Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
— Iz državne službe. Za šumarskega svetnika in šumarskega referenta pri okr. glavarstvu v Celju je imenovan Vinko Travnik; premeščena sta: inšpektor j
gel j; od postaje Ljubljana - Glavni kolodvor k ravnateljstvu v prometni oddelek I. Kravogelj; iz Postojne na Rakek Karol Kavčič; od strojnega oddelka ljublj. ravnateljstva v mariborsko delavnico Karol Skal; iz postaje Ljubljana -Glavni kolodvor h komercijalnemu oddelku ljubljanskega ravnateljstva Ignacij Eržen; iz Maribora v Ljubljano Anton Trampuž, Anton Sekolec, Rok Dobo-višek in Fr. Švare; iz Tezna v Beltince Fr. Paul; vpokojeni so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Ferdo Soršak, Fr. Tertinek, Martin Rome, Fr. Smole, Josip Sepin, Anton Rebolj, Valentin Golob, Jakob Bračič, Val. Men-čak, Franc Remelj, Karol Petrovič, Ludvik Jug in Anton Bukovič.
— Poprava železniške proge. Generalna direkcija državnih železnic je prejela 700 km tračnic, od katerih bo dodeljenih 120 km za-
govino ali predelovanjem takih Btvari, ki so j predmet dotičnega posla, dočim se more. j kdor je član borze, podvreči pristojnosti raz-I sodišča tudi, ako se po poklieu ne bavi s ta-i kimi posli.
Predpisu glede oblike pogodbe o pristojnosti' razsodišča je zadoščeno, ako sta ob* stranki že ob sklepu posla podpisali sklepno pismp ali naročilni list z dotično prorogacij-sko klavzulo. (Po obeh pogodnikih podpisani naročilni list je v bistvu in učinkuje 'kot sklepno pismo). To klavzulo, ki se glasi »za presojo eventualnega spora je pristojno, razsodišče ljubljanske borze« ali »za slučaj slučaj spora se stranke pdovržejo razsodišču Ljubljanske borze c ali 6lično, je uvrstiti v kontekst sam, t. j. v besedilo sklenjenega pisma ali 'naročilnega lista. Klavzula more biti pisana ali tiskana in sicer v lahko čitljivi in razločljivi obliki, Protokolirani trgovci in borzni člani so podrejeni borznemu razsodišču že s tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo ali naročilni list s pro-rogacijsko klavzulo.	•
Ako se pa stranki nista podredili pristojnosti razsodišča že ob sklepanju posla, moreta to storiti, seveda pismeno, tudi pozneje pred izvajanjem posla. V tem pogledu bo zakonu vstreženo, ako n.’ pr. obe stranki podpišeta v sklepnem pismu (naročilnem | listu) naknadno dodano prorogacijsko klav-I zulo ali kak drugi na sklenjeni posel nana-1 šajoč se spis s tako klavzulo, ali ako n. pr.
I ena stranka na pismeno poročilo nasprotni-! ka, da bo gotovo svar v slučaju spora spra-j vil pred borzno razsodišče v Ljubljani, v (pismenem) odgovoru pove, četudi mimo-1 grede, ali vendar dovolj jasno, da se pridru-žuje izjavi glede pristojnosti razsodišča.
Sporazum glede pristojnosti mora biti sicer dokumentiran, ter se mora tožitelj o
grebški direkciji za popravo proge Beograd- s Zagreb, ostalih 250 km pa dobi beograjska jenl	že	ob	vložitvi	tožbe,	toda	ni	po-
direkcija državnih železnic je prejela 370 km Dževdželija.
treba, da je spisan na eni in isti listini.
Najbolj enostavno in praktično pa je seveda, da se stranki že ob sklepanju posla — Strahovit zločin v Somboru. V Domu- j obenem dogovorita glede pristojnosti raz-slovcu pri Somboru se je odigral te dni stra-	souišča in ta dogovor v samem sklepnem pi-
hovit zločin. Petletna deklica in triletni sin- i	naročilnem listu v. prej omenjenem
„ ,	,	„	.	.	.,	smislu ugotovita.
ček neke, nedavno iz Amerike vrnivše se , v pvrho zla9ti 0iajgave službe razsodnikov zakonske dvojice sta se igrala na domačem	pa je potrebno Se posebej pojasniti sestavo
dvorišču Okrog poldneva je stopila mati iz	senatov razsodišča v posameznih slučajih,
hiše, da pokliče deco h kosilu. Na svoje ve- Razsodišče (senat) sestoji v poedinih pri-’	„ ,	.	yl	,	.Xv	merih \z treh ali petih razsodnikov. Vsaka
liko začudenje je našla na dvorišču samo , gtranka g. izbere namre5
enega ali dva raz-
dečka, dočim o deklici ni bilo sledu. Prikli- j sodnika iz kolegija razsodnikov (stranka, ki
cala je sosede, ki so začeli dete iskati. Po daljšem iskanju je čul eden izmed navzočih, da prihaja iz svinjaka neko čudno hropenje. Iz greznice za svinjakom so potegnili petletno hčerko s prerezanim vratom. Poklicani zdravnik je ugotovil, da gre za seksualen umor: Zločinec je dete oskrunil in je nato j zaklal. Kot krivca je eruiralo orožniŠtvo nekega pred kratkim od vojakov se vrnivšega
v ’	*	.	o	j	.	>	mladeniča, ki se je pri aretaciji vedel jako
direkcije šum Ante Ružič iz Ljubljane , .	’1	\ J;	‘	\
v Maribor, šumarski svetnik Karlo	clnl«no-.	Sklece	je	bilo	zaklano	s	popolno-
Tavčar pa od ljublj. šumarskega refe- ! otopim	in	skrhanim nofem.	Vprašan, kako
x , j- i •• x	t • i i;_„i.	:	jo le mogel zaklati s takim nožem, je morena k direkciji šum v Ljubljani ime- ^ J 6	A	„
.	,	,»	ttv	•,	.	i	v.	i	rilec odgovoril: »Dolgo sem žagal, predno
novan je Rudolf Užmk za stalnega uči- i .. 8	.	,*	..	,*	...
* v, , . v	jr	•	 i	sem ji prerezal vrat.« Prebivalstvo bt bilo
elja na puškarski šoh v Kranju, vpo- • morjlca	branUo	orožniMvo
kojen je uradnik oddelka za soc. pohuko	,	J*
v Ljubljani dr. Anton Milavec.	1
— Iz železniške službe. Premeščeni so: Iz prometnega ministrstva k ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani Al. Pre-
— Cenjene čitatelje opozarjamo na oglas »Ljubljanske posojilnice« reg. zadr. z omej. zavezo, Ljubljana, Mestni trg. — Zavod se prav lepo razvija ter ga toplo priporočamo.
Gospodarstvo.
. č.
O RAZSODIŠČU LJUBLJANSKE BORZE ZA BLAGO IN VREDNOTE ZLASTI O NJEGOVI PRISTOJNOSTI TER 0 RAZSODISčNIH SENATIH.
Borzna razsodišča poslujejo po svojih lastnih, oblastno potrjenih pravilih. To institucijo lahko označimo sploh kot poseben privilegij trgovskega stanu; pripušča namreč trgovcem, da si za razsojo svojih medsebojnih sporov zbirajo sami sodnike iz svojega stanu, postopanje pred sodiščem pa je skrajšano in tako urejeno, da morejo stranke pričakovati končnoveljavno rešitev spora v najkrajšem času, ne da bi pri tem trpela temeljitost razpravljanja in presoje. Pri ljubljanskem borznem rozsodišču se more n. pr. računati, da pride do končnoveljavne rešitve, oziroma do izvršilnega naslova povprečno v par tednih po vložitvi tožbe. Daljše trajanje postopanja utegne le izjemoma nastopiti. Borzno razso-
_	---dišče sodi končnoveljavno. Proti njegovefnu
Beograd, lo. februnri« ?>r> ilnoAiln i ruzsodilu ni priziva in sploh nobenega red njih vesteh ni sigurno! ali jebil iz-voljen dr. Križman, pri sedanjih volitvah tudi ni bil izvoljen dr. Sefkija Behmen. Spaho je dobil 15 mandatov. Notranje ministrstvo demantira PfejSnja poročila, da so bili izvoljeni Nastas Petrovič. Ljuba Mihajlovič, Fe-rad beg Draga in Joca Jovanovič. Ker bila izvoljena Ljuba Nešič in Spa-ajkovič, smatraio politični krogi, da
nega pravnega leka, a eventualnn ničnostna tožba ali pritožba ne ovira izvršbe razsodila.
Dajatev v denarju, ki se je naložila v raz-sodilu, se mora izpolniti v 24 urah. Za druge dajatve sme razsodišče določiti rok nad 24 ur in sicer za stranke, ki stanujejo v Ljubljani, običajno tri dni, zu druge 8 dni.
Ti takozvant paricijski roki začno, ako so bile stranke pri razglasitvi razsodila prisotne, teči z razglasitvijo, sicer pa od dneva vročitve razsodila obvezani stranki.
Ni trgovca, ki bi se zlasti ob sklepu 1. bilance in razmišljajoč o usodi svojih odprtih
,	-	,	    _	v!?ra,e,v ne Mvedal pomena borznega rnzso-
D6 V Vodstvu zunanjega	ministrstva,	j	mšča in Ugodnosti, ki jih nudi strankam ta
Spalajkovic	Dotuie v sredo v Pariz,	i	in8ti,uclia. Teh ugodnosti pa se bo mogel
Odkoder se	F,	»	n en	>	K*,ui'u le v 8>uč«ju pristojnosti tega sodi-
OUKOder SO	takoj zopet	vrne V Beo-	!^a. RaModišče mora namreč vselej, tudi
,	.	smatrajo	politični	krogi,	da
do prišlo v bodoči vladi do spremem-
grad.
brez ugovoru uradoma baviti so ž vprašanjem
svoje pristojnosti in ako ta ni podana, tožbo zavrniti. Vsak trgovec, ki mu je na tem ležeče, da spravi stvar v slučaju spora pred borzno razsodišče, treba torej, da skrbi pravočasno, redoma že ob sklepanju posla za to, da bodo podani za pristojnost razsodišča predpisani pogoji. '
Po obstoječih predpisih (§§ 2., 8. in 4. pra-vi r* “ ra“0d>54a) je razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote namreč pristojno:
1. Za spore, ki izvirajo iz poslov, sklenjenih na Ljubljanski borzi za blago in vrednote. Tu gre za takozvano absolutno kompetenco razsodišča ter se odnosni spori mo-rujo reševati pred razsodiščem, oko se niso stranke pismeno pogodile drugače (§ 2la in 3 pravilnika za razsodišče).
2. Za spore, ki izvirajo iz trgovskih blagovnih poslov, ki ao bili sklenjeni zunaj borze, toda le, ako sta se obe stranki podvrgli pristojnosti razsodišča s pismeno pogodbo že ob sklepauju ali vsaj pred izvajanjem posla. V tem primeru se govori o dogovorjeni ali prorogirani pristojnosti. Tn prorogacija pa je dopustna le, ako se opravilo, ki je predmet spora, nnnaša na blago, s katerim se sme trgovati na borzi. Vrh tega objektivnega pogoja mora biti tudi podan pogoj, tj. vBaka sporna stranku mora biti ali organ javne uprave, ki kot tak nastopa ali trg. družba ali pridobitna gosp. zadruga ali član kate^e-Koli borze ali taka osebn, ki se bavi po poklicu s produkcijo, trgovino ali predelovanjem takih premičnih stvari, ki so predmet dotičnega opravila.
ni član borze sme izbrati sodnike tudi iz imenika razsodnikov, ki niso člani borze). Ako imenuje ena stranka dva razsodnika, mora druga stranka imenovati tudi dva. Tožitelj mora imenovati razsodnike že v tožbi, a toženec v roku, določenem za to v vabilu k razpravi.
Tako od strank za posamezno pravdo izvoljeni razsodniki pa si izberejo predsednika senata iz imenika kolegija sodnikov ali iz imenika razsodnikov, ki niso člani borze. S tem je sestavljen goriomenjeni senat trojice ali perorice.
Tajnik razsodišča sodeluje v senatu • posvetovalnim glasom.
Iz gorirečenega je razvidno, da odvisi od strank samih, pravzaprav tudi le od ene same stranke, ali naj posamezni spor pride pred senat trojice ali petorice. Pravilnik Ljubljanskega borznega razsodišča se v tem pogledu na obseg pravnega predmeta, oziroma na visokost iztoževane terjatve Bplob ne ozira, ter bo potreboval tudi v tej smeri primernega popravila. Do tedaj pa bi bilo zelo priporočljivo, da bi stranke same tako postopale, da pridejo spori pred senat petorice le izjemoma in le, če gre za res visoke zneske. (Pri rednih zbornih sodiščih sodi na I. instanci tudi v trgovskih poslih pri pravdah v denarju ali v denarni vrednosti do vštetih 125.000 Din sodnik poedinec, a 'fta II. instanci senat trojice). To bo po gorirečenem doseženo, ako si vsaka stranka izbere le po enega razsodnika. S tem bo izdatno olajšana služba razsodnikov. Pričakovati je namreč, da se bodo posli pri razsodišču v doglednem času pomnožili ter da bodo posamezni razsodniki, ako ne postanejo senati trojice navada, a oni petorice izjema, prepogosto prihajali na vrsto, da vrše svojo službo. Razsodniki se vkljub svojim zasebnim poslom žrtvujejo — njih služba je brezplačna — v interesu trgovskega stanu in so torej tudi od strani tega stanu pač vredni vsega obzira.
X Javna dražba neizročljivih poštnih paketov. Shranjevalni poštni urad bo prodajal na javni dražbi pakete, ki se uiso mogli izročiti niti naslovnikom niti pošiljateljem. Javna dražba se bo vršila dne 10. in 11. februarja t. 1. vsakokrat od 8. — 12. ure v Shranjevalnem uradu poštne direkcije, Sv. Jakoba trg, št. 3. II. nadstropje, desno, soba št 83.
Naročajte in širite ,Narodni Dnevnik'.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 10. tebruarja
Vrednote.
2)4% drl. renta za voj. škodo den. 180 ska pos. den. 210, bigo 212; Ljublj. kred. bka 230; Merkant. banka den 115, bigo 118,
bi. 135; 7% invest pos. iz. 1.1921 65.50; Celj-zaklj.115; I. hrv. šted. deu. b94, bigo 900; Slav. bka 75; Stavb, družba Lj. den. 280, bigo 29- ’; Strojne tov. in liv/ den. 136, bigo 147; Trbov. prem. dr. den 390, bigo 410; Združ. papirn. 100; 4'A% kom. zad. dež. bke 90.
Produkti.
Bouls hrastovi 80, 90 mm, od 2.50 m uapr., Irko nakladalna postaja bigo 1230; deske monte 20, 25, 30 mm, fko meja den. 550, bigo 570; borove deske 50 mm, 4 m dolž., fko avstrijska meja bigo 710; bukova drva napol suha 1 m dolž., ko!. 3 vag. den 19, bigo 20, za kij. 19; pšenica bačka par. Lj., bigo 560; pSenica domača par. Lj. den. 475; moka pšenična, krmilna »8«, papir, vreče frko Lj. bigo 300; otrobi pšeničui, fini, juta vreče, b/n frko Lj. bigo 240.
BORZE.
Curih, 9. februarja. Beograd 8.40, Newyork 518.70, Pariz 27.90, London 24.47, Milan 21.47, Praga 15.3125, Sofija 3.775, Bukarešta 2.70, Dunaj 0.0073, Budimpešta 0.007170.
Beograd, 9. februarja. Pariz 331 do 332, London 294 do 294.50, Milan 253.25 do 254.50 Praga 181 do 181,25, Newyork 61.40 do 61.50, Curih 1185 do 1186, Bukarešta 31.8 do 32.25, Dunaj 0.0867 do 0.0868, Budimpešta 0.0855 do 0.0858.
izide še VI. zvezek, kateremu bo dodan splošen uvod in stvarni register, bo vseh šestero zvezkov vezanih v enotno knjigo: dobivalo pa se bo tudi vsak zvezek broširan zase. Naročila sprejema založnica Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
Tadeusz Zielinski:	Antični'	in moderni
Hvet. Poslovenil dr. Jože Glonar. Splošna knjižnica. Znanstvena zbirka zvezek VII. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna ifi knjigarna. 101 strani velikega 8°. Cena broš. 36 Inn, vez. 45 Din. — Knjiga obsega osem predavanj, ki jih je imel znameniti poljski učenjak svoje dni pred abiturijenti srednjih šol v Beogradu in obravnava razmerje antičnega, predvsem grškega duševnega sveta do j problemov, ki se ponavljajo v moderni člo-‘ veški družbi. Za slovenski knjižni trg je popolna novost, ker je prva slovenska knjiga, ki s širokega stališča odpira kulturno-zgo-dovinske perspektive in obravnava kulturnozgodovinske probleme: zato bo dobrodošel brevir vsakemu mislečemu in razmišljajočemu Slovencu. Posebno aktualnost ji daje stališče glede nalog in oblike srednjih šol, zato bodo po njej radi segli vsi, ki se zanimajo za probleme srednješolske reforme pri nas in jo bodo z zanimanjem in užitkom či-tali pa naj so že prijatelji ali nasprotniki tega ali onega srednješolskega tipa. H knjigi se še povrnemo.
Knj ževnost.
To in ono.
Dr. I. Plečnik: Repetitorij anatomije. V. Živčevje. Splošna knjižnica zv. 44. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 126. Cena broš. 36 Din. — V uadaljevanju serije kratkega Repetitorija anatomije je sedaj izšel v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne še V. zvezek, ki obravnava živčevje. Preostaja le še VI. zvezek: Čutila, ki je v tisku, pa bo ves sistem anatomije v obliki repetitorija zaključen. Dosedaj izišli zvezki tega repetitorija so že pokazali, da je knjiga praktičen in pregleden vade-mecum za kolegije in rigoroze, kakor tudi-priročna knjiga za praktične medicince. Cim
: Oproščena morilka. Varšavska igralka Stanislava Uniinska je julija meseca lanskega leta ustrelila svojega zaročenca, poljskega pisatelja in slikarja Jana Zinovskega, ker je bil ta neozdravljivo bolan na raku. Zinovski je prosil ope-tovano svoje prijatelje, da ga ustrele in s tem rešijo strašnega trpljenja. Toda nihče ni hotel tega storiti. Končno je uslišala njegovo prošnjo njegova zaročenka. Te dni se je morala Uminska
zagovarjati zaradi svojega dejanja pred pariškim sodiščem. Simpatije javnosti so bile očitno na strani obtoženke, ki je bila zelo bleda. Uvodoma razprave je povdarjal predsednik sodišča, da je bila splošno zelo cenjena in da ji mora izstaviti najboljše izpričevalo celo v tre-nutku, ko stoji pred sodniki. Tiho je nato povedala obtoženka zgodovino svoje ljubezni. Bila je nenadoma poklicana v Pariz k svojemu zaročencu, ker se je njegova bolezen zelo poslabšala. Stregla mu je z vso vnemo, toda njegovo stanje t>e ni poboljšalo. Ko je priporočil zdravnik bolniku prenos krvi, je dala svojo kri. (Predsednik: To vas je tako oslabilo, da ste težko zboleli.) — Pa tudi prenos krvi ni pomagal. Muke umirajočega ni mogla več gledati in ko je spal, ga je ustrelila. — Predsednik: Usmrtitev človeka je zločin, toda sodišče je dolžno, da razpravlja o motivih dejanja. Priznati je treba, da so bili Vaši motivi plemeniti. Zločin ste izvršili iz človekoljubja, da rešite ljubimca iz neznosnega trpljenja. — Priče so v celoti potrdile izpoved obtoženke in jo brez izjeme opisale v najboljši luči. Po zagovoru branitelja so porotniki po kratkem posvetovanju soglasno oprostili obtoženko vsake krivde, nakar je prosil predsednik občinstvo, da se vzdrži vsakega glasnega odobravanja, da se sodba ne pro-lanira.
: Kmetsko ljudstvo proti sovjetom.
Ukrajinska centralna volivna komisija je izdelala statistiko o zadnjih volitvah. Pc tej statistiki so se kmetje v zelo majhnem številu udeležili volitev. Povprečno se je udeležila le ena tretjina
kmetov volitev. Podvojila pa se je udeležba ženskih volivk. — Nekomunističnih članov je bilo največ v Volinski guberniji (92.1 odstotkov, najmanj pa v d( nski guberniji (38.9 odstotkov).’ V splošnem je naraslo število nekomunističnih glasov od lanskega leta za dva odstotka.
: Vihar vrgel vlak v prepad. V Severni Irski se je pripetila te dni velika železniško nesreča. Ko je peljal blizu Dublina osebni vlak čez most, ga je zgrabil hud vihar ter ga vrgel dobesedno v prepad. Vsi vagoni z- lokomotivo vred so obležali na dnu 30 metrov globokega prepada skoro popolnoma razbiti-Rešilna ekspedicija je našla 4 mrtve in 20 težko ranjenih. Domneva se, da je bilo š« več žrtev, ki jih ni bilo doslej mogoče najti-
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« t Ljubljani
Najboljši
Šivalni stroj |e edino le
Josip Petelinc-a
znamka
Gritzrter in Adler
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubija n a Z
Pouk > »Men u brez llfen. Večletna g«rinci|a Delavnica za popravila
Ni veliko	Telel	n	»13	"•	»•*«
London:
(3.)
Burni doživljaji.
Roman Južnega morja.
Sheldon je že s samim dotikom roke ugotovil, da je toplota umirajočega moža padala. Ta padec toplote je moral nastopiti, ker je toplomer zaznamoval stosedem stopinj. Saj je takorekoč zgorel. Sheldon je pokleknil poleg njega; sluge so se zbrali naokrog in njih beli telovniki in pasovi krog ledij so se čudno odražali od temne kože in njihovih divjih obrazov z velikimi šibicami v ušesih in izrezljanimi, lesketajočimi se nosnimi obroči. Končno se je Sheldon postavil na noge ter se, loveč ravnovesje, opotekel v svoj palubni naslonjač. Vročina, ki je bila že poprej kar tiščala k tlom, je postala še hujša. Dihanje je bilo že težavno. Sheldon je lovil sapo. Obličja in gole rame služabnikov so bile pokrite s potnimi kapljicami.
— Gospod, — se je osmelil eden izmed njih
—	veliki veter prihajati. — Veliki in brezkončno
močni veter. —
Sheldon je prikimal z glavo, toda ni pogledal. Čeprav je silno ljubil Hughie Drummonda, se mu je vendar zdela njegova smrt in pogreb, ki je sledil, breme, ki ga spričo vsega, kar ga je težilo, ne bo mogel prenesti. — Imel je nekak občutek — ne to je bila že gotovost — da mu ni treba storiti ničesar druzega kot zapreti oči in pustiti dogodkom prosto pot, potem pa umreti in se pogrezniti v neskončni mir. To je vedel; saj bilo je tako preprosto. Samo oči je bilo treba zapreti in popustiti,
kajti dospel je tako daleč, da je živel samo še s svojo voljo. Njegovo zmučeno telo so že skoro mesarile bližajoče se bolečine razpadanja. Bil je nespameten, da se je tako zelo oklepal življenja. Dvajsetkratno smrt je že prestal in čemu naj bi podaljševal to stanje v svrho, da umre še dvajset-kratne smrti, predno konča v resnici? Ni se bal umreti, še celo želel si je smrti. Želelo si je je njegovo utrujeno telo in njegov utrujeni duh; zakaj naj ne ugasne za vedno plamen, ki je v njem^
Toda njegova misel, ki je mogla hoteti življenje ali smrt, je še vedno bdela v njem. Videl je oba velika čolna, ki so jih prinesli na obrežje, videl je bolnike, ki so deloma na nosilnicah in deloma sedeči na plečih zdravih vzdihovali in jadikovali v žalostni procesiji mimo njega. Videl je veter, ki je naraščal na potemnelem obzorju in mislil je ni bolnike v bolnici. Tam je bilo nekaj, kar je čakalo njegove roke, da to izvede in njegova narava ni bila taka, da bi mu dala ležati ali spati ali umreti, dokler ga je čakalo še nedovršeno delo.
Dal je poklicati paznike ter jim zaukazal, naj privežejo k zemlji bolnico in oba prizidka. Spomnil se je na novo in črno prepleskano rezervno verigo od sidra, ki je visela pod hišo na talnih brunih; odredil je, naj jo na enak način uporabijo pn bolnici. Drugi dečki so prinesli rakev — bil je to čutlno zbit zaboj, ki so ga napravili iz desk in ped njegovim nadzorstvom so položili vanj Hughie Drummonda. Šest divjakov ga je odneslo dali na obrežje, on pa je jahal na plečih enega izmed njih za njimi, objemajoč z laktmi njegov vrat in drzec molitvenik v eni roki.
Medtem, ko je čital pogrebne molitve, t?o črnci s strahom opazovali temno črto vode, nad katero so se valili, kopičili in gonili grozeči oblaki. Prvi lahni in nežni dih vetra je zavel krog njegovega izsušenega in izžganega telesa, ko je dokončal molitve. Nato je sledil drugi piš, ki se je že srdito zagnal vanjj dočim so črnci naglo zasipali grob z lopatami. Ta naval je bil že tako močan, da se je Sheldon, ki je stal dosedaj na nogah, oprijel svojega nosača, da ga ne bi podrlo. Ladija »Jessie* je medtem izginila in strahoten, zlovešč zvok je planil odnekod, ko so se pričeli neštevilni majhni valovi peniti in udarjati ob obrežje. Vse to je bilo podobno vrvenju v ogromnem kotlu. Od vseh strani je zaslišal votle udarce padajočih kokosovih orehov. Visoka in vitka drevesa z nežnimi debli so se opletala in pokala liki biči. Vse ozračje je bilo kakor preplavljeno z odpadajočimi listi, od katerih vsaki je mogel človeku razlati glavo, če je priletel s pecljem navzdol. Potem pa je prišel dež, prava povodenj, prema, vodoravna ploha vode, ki je prihajala kakor reka in se upirala zakonom težnosti, črnec se je skupno s Sheldonom, ki je sedel na njegovem hrbtu, vrgel temu navalu nasproti, sklanjajoč se daleč in globoko k ttom, da ga vihar ne bi podrl znak.
—	Današnjo noč spi zunaj in daleč — je citiral Sheldon, spominjajoč se mrtveca v pesku in deževnico, ki je pronicala v hladno zemljo.
(Dalje prih.)
Posetite!
Posetlte I
Popolnoma
varno naložite denar v
ljubljansko posojilnico
iHiiiniiiiiHiiiiliiiiillllllllllllllllllllllimillilllflllllllllllll r. SE. 5B o. 3E- illllllllllllllllilllllllllllllllllllllH
tffiiiBiiiunuiiiiiiiuiiii!iiuiUi!iuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunii
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker im« ie nad
10,000.000*- Din Jamstvene glavnice.
Vloge a« hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje.
-	- - Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjilbo in poroStvu. - • *
Razširjajte »Narodni Dnevnik"!
(pomladanski velesejem) od S. do 14. marca 1925.
Mednarodna vzorčna razstava industrijskih in obrtniških proizvodov.
m cene luresc konkurencc 1 m
125 ooo posetnikov, od teh 25.000 in ozems k hkupcev ix 70 držav.
Znatno znižane cene vožnje na avstrijskih železnicah.
Prehod preko meje z vplačano takso za potni vizum od 15.000 avstrijskih kron (dolarjev —‘25).
Pojasnila da)«:
„Wiener Messe A. G.“, Wien VII.
Častna zastopstva v Ljubljani.
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4. - DruStvo«a promet stranaca v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8.	1	»*P	ildar,
Dunajska cesta štev. 31-