HZ. Jtlrtlb.
i mm. i <■*, g. jmn m
1. Mo.

»Slovenski Narod' v*l|a p# p^fttft:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj naprej     .   K  28 —
pol leta       „         „     .   .    .  14 —
četrt leta     „         ....    7 —
m mesec    m        w    .   .    .    2*50
za NeraSjo:
ćelo Icto naprej   .   .   .   .    K 33 —
za Ameriko in vse drage  dežele:
ct\o leto naprej   .   .   .   .    K 38.—
VprašMjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UfrarnUtro (ipodaj, dvoritfe levo). banova ulica ftt S, ttltfoa *t 85.
Itk*l« v*tk *■• ■?■■•* tartt«M atMf« u praznik t.
Inscrati se računajo  po porabljetiem  prostoru   in  sicer:  1  mm  visok,  ter
63 mm širok prostor:  enkrat  po 8 vin., dvakrat po 7  vln.,  trikrat  po 6  v.
Poslano  (enak prostor)   16  vin.,   parte  in  zahvale  (muk  prostor)   10 vin.
Pri večjih insercijah po dogovoru.
Na pismena mračila brez istođabnt vposUtv: naro5nlne se ne ozira. „tfaroitaa tiskanu" ttUfott st. iS.
UpravniStvu naj se pošllja-o naroćnine, reklamacije, inserati f. t d., to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod- velja v Llublftal dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
ćelo leto" naprej   .   .   .   .   K 26*40 I pol leta       „       .....13-20 |
I Cetrt leta     „      .   .   ;  ;    m    6*60 I na mesec    „       .....   2*20
Paoaaicsaa ttertlka velfa 10 vtaarjeT.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Qr»4atat*as EaalUv« mUea »L S (v pritllčju levo,) tetefoa At 34.
flaše uradno poronlo.
Dunai,    11. junija.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JUGOVZHODNO
BOJIŠĆE.
Neizpremenieno.                            :
ITALIJANSKO   BOJIŠČE.
Že nekaj časa pričakovani napad 6. {talijanske arcnade na visoki Plaćo ti Sette Communi in v Suganski dolini se je pričel. Po večdoevni skrbnl artiljerijski pripravi je vrgel včeraj sovražnik na fronti med Asia-gom in Brento svojo infanterijo v boj. Severo - zapadno Asiaga se je posrećilo Italijanom z velikim! žrtva-ml vdretl v naše jarke. Zvečer ie bil sovražnik zopet p opol n om a vržen ven. Posebno trdovratno Je bilo borenje pri Casari Zebio in v ozemlju hriba Forno, kjer se je italijanski na-val razbf! ob hrabrost? štajerskih čet. Tuđi v Suganski dolini so se izjalovili vsi napadi sovražnika y našem topovskem ognju ali v bližinskem boju. Naši letalci so sestreliii dve ita. lijanski letali.
Ob Soči nikakih posebnih do-godkov.
Sef generalnega Štaba.
Ho Dradno pio.
Berolki, 11. junija-    (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BOJISCE.
Armadna  skupina  prestol. Ruprehta Bavarskega.
V orodnem odseku pri Nieuror-tu In vzhodno Yperna je bilo včeraj od časa do časa ognjeno delovanje znatno močneiše.
Tuđi na bojišču vzhodno Wyt-chaete in Messinesa se je stopnjeval ogen) proti večeru. Ponoći so navalile po Ijutem ognjenem napadu an-gleške stotnije na naše crte zapadno Hollebeke in Wambeke. Bile so odbl-te. Južno Douve so se izjalovili zve-čer napadi Angležev na lončarno zapadno VVarneton.
Na obeh strati eh kanala La Bas-see in na jiižnem bregu Scarpe je preprečil naš uničujoči ogenj pri Fe-stubertu, Loosu in Monchy izvedbo pripravljajočih se angleških na-padov.
Ob cesti Bethune - La Bassee severo - vzhodno Vermellesa in pri Htilluchu so bili zavrnjeni sovražnl izvidni šunki.
Armadna skupina nemške-ga prestolonasled nika.
Ob Chemin des Damesu so vdrle z nenadnim napadom zapadno Cerny juriša ioče čete zanadnopruskih in vzhodnopruskih polkov v franeoske jarke, so pobile posadko, kolikor je ni zbežalo, hi so se vrnile z vjetnikL
Tukaj pričeti sovražni ogenj se ie raztegnil tuđi na sosedni odsek, sicer pa Je ostal neznaten.
Armadna   fronta   general-feldmaršala    vojvode    A! -brehta     Wurtemberškega. Nlčesar novega.
VZHODNO   BOJIŠCE.
Na ▼zhodnem bogščti je Položaj neJzpremenJen.
MAKEDONSKO BOJlSČE.
Na obeh bregovih Vardaria in ob Dofranskem lezem nspešni boi bolgarskih straž.
Prvi generalni kvartfrni molster v. LttđeadorfL
VVilson Rusiji.
Kakor je bilo naznanjeno, je od-poslal predsednik Zedinjenih držav Wilson dne 2. junija ruski provizončni vladi posebno noto, v kateri sporoča v splošnih obri^ih cilje, s katerimi je vstopila Amerika v vojno. Kakor znano, je zahtevala ruska prov:7orična vlada od zaveznikov precizno označe-nje vojnih ciljev ter je sama proglasila načelo »nobenih aneksij in no-benih odškodnin". Dasiravno tuđi Wil-sonova nota razglaša ista načela, je vendar dvomljivo, ali se bo ruska provizorična vlada zadovoljila s temi splošnimi frazami in ali ne bo zahtevala podrobnega označenja konkrcfnih ciljev Amerike.
W1LSONOVO   SPOROČILO RUSIJI.
Washington| 10. junija. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Sporočilo predsednika Zedinjenih držav \Vilsona ruski vladi, ki je bilo izročeno od veleposlanika Zedinjenih držav v Petro-gradu   Frandsa,   pravi    med   drugim:
Z ozirom na skorajšnji obisk ameriškega odposlanst\ra v Rusiji, ki naj izrazi oćkrito prijateljstvo ameri-škega ljudstva za Riisijo in razmotriva najprimernejša sredstva za skupno delovanje obeh narodov, da se sedanji boj za svobodo vseh narodov uspešno konca, se mi zdi umestno, da v luči tega novega sodelovanja šc določim cilje, katere so imele Zedinjene držive pri svojem vstopu v vojno pred oćrai. Ti cilji so bili zadnje tedne n očno zatemnent v?!ed rsesporazumljenj in zmotnih izjav. Stvar, za k^tero gre, pa je prepomembna, strašna in ima prehude posledice za vse človeštvo, kakor da bi smeli katerakoli napačr.a ćomnev2nja in nesporazumljenja, če so tuđi še tako malopomembna, tuđi Ie en trenotek prezreti.
Vojna proti Nemčiji se je pričela. V svoji obupni želji uiti neizogibnemu končnemu porazu so uporabili mo-gočniki v Nemčiji vsa mogoča sredstva ter so uporabili ćelo vpUv skupin ali strank med svojimi lastnimi poda-niki, proti katerim ntso bili nikdar pravični, niti ne vztrpljivi, da podpi-rajo svoje agitacijsko sredstvo na obeh straneh oceana, katero naj jim ohrani njih vpliv doma in njih moč v inozemstvu v škodo ravno onim Ijudem, ki so jih uporabljali.
Stališče Amerike v tej vojni je tako jasno zacrtano, da se ne more nikdo izgovarjati s tem, da je napačno razumel. Amerika ne išče stvaTiega dobička ali povećanja svojega ozemlja katerekoli vrste. Amerika se ne bojuje za nobeno prednost in za noben sa-mopašen cilj, marveč za osvoboditev vseh narodov, za osvoboditev izpred napadov avtokratične vlade. VladajoČi razredi v Nemčiji so tuđi pred kratkim pričeli razglašati take svobodnost-ne temelje in take vrste pravičnost svojih namenov. To pa store samo v varstvo svoje moči, ki so jo dvignili v Nemčiji in v varstvo svojih lastnih predpravic,   ki so si jih  krivično   pri-
borili. Store to sami za sebe in za svoje nacrte o mogočnosti. Ti nacrti Sredo iz Berolina do Bagdada in preko Bagdada. Vlada za vlado je s svojim vplivom brez očitnega zavojevanja po-krajin vezala nHi v mrežo inlri^, ki ni bila nameriena proti ničemer drugem, kakor proti miru in svobodi sveta. Vozle te mreže je treba raztrgati. To pa se ne more zgoditi, Če se ne stori nestorjena krivica, ki se je že zgodila. Treba je storiti vse, da se ta mreža nikdar več nanovo ne splete ali popravi.
Seveda skušajo ce<arsko nemška vlada in onit katerih se ta vlada v njih la?tno škodo poslužuje, zahtevati jamstva, da se bo vojna končala z obnovifvijo statusa quo ante. Ta status quo ante je bil ono, odkoder je izsla ta strašna vcjn3, ki se bojuje za mogočnost cesarsko nemške \iadc v državi sami in za njeno dalekosežno gospodstvo in njen vpliv na zunaj. Ta status se mora izpremeniti na način, da se prepreci, da se še kdaj zopet porodi nekaj tako strašnega.
iMi se bojuiemo za svobođo, za samovlado, za razvoj narodov, Ki se jim ne vsiljuje, — in vsak posamezni element reda, ki naj konca to vojno, je treba z njim delovati. Rcsnične poprave se bodo izvršile in vse poprave, ki so potrebne, se niorajo izvrSiti, za-siedovati pa morajo eno načelo, in sicer :
Noben narod se ne sme siliti pod kako gospodstvo, pod Katerim ne želi živeti, nobena pokrajina ne srne me-njati po5C5tnika, ražen v svrho, da se zajrotovi onim, ki tam žive, dobra rnožnost za življenje in za svobodo. CHškodnine se smejo zahtevatt Ie v toliko, v kolikor tvorijo plačilo za storj^no očitno krivico. Nobena sila se ne sme obnoviti ražen taka. ki ima za cilj mir sveta in bodori blagor in srečo ljudstva in poterti morajo priti svo-bodni narodi sveta k skupnemu spo--nzumu, k praktičnemu sodelovanju, danem od rarave, da skupno zago-tove mir in pravičnost pri medsebojnih pogajanjih narndov. Narodi morajo urediti svoje skupno življenje ter ustva-riti delavno skupnost, da zavarujejo to življenje proti napadom avtokratične in samopašne sile. Za te stvari mo-remo žrtvovati kri in zaklade, te stvari smo vedno priznavali kot cilj našega stremljenja, in če sedaj ne žrtvujemo krvi in zakladov, če sedaj ne borno imeli uspehov, se ne borno mogli nikdar več združiti in ne borno mogli nikdar več pokazati svoje zmagovalne sile v stvareh človeške svobode.
Prisel je dan, da zmagemo, ali da se podvržemo. Če morejo sile av-tokracije razdvajati, nas bodo porazili; če se trdno oklepamo drug drugega, je gotova zmaga in svoboda, ki jo bo zmaga zasigurala. Potem se mo-remo izkazati velikodušne, toda mi se ne smemo niti pozneje niti sedaj kazati slabejše in ne smemo pustiti iz rok niti enega jamstva pravičnosti in varnosti.
ItalijaKta ifuflia b tinUi ftnti.
Italijini povsodi odbiti.
Italijanski inf anterijski napad na tirolski fronti. Iz vojnoporočevalskega stana U. jun.: Italijanski infanterijski napad na tirolski fronti se je začel razvijati včeraj. Dne 7. t. m. se je pričela artiljerijska priprava, ki je izbnihnila z istotako mogočnim kakor skrtmim učinkovitim ognjem iz baterij, ki so bile največ zbrane sele za ta boj. Dnć 10. je artiljerijski ogenj moćno naraste], da je zamenjal drugi dan infanterijski napad« .
i Ta je bil naperjen na one prostore, katere smo bili med drugimi koncem maja lanskega leta zavojevali v naglem zmagovitem pohodu. Ti so v sedanjem bojnem obsežju Še da Inja Suganska dolina, do 1200 m visoki masiv Zebio in končno naše asiažko kotlino obvladajoče pozicije. Ozemlje leži na nekdaj italijanskih tleh. Ne smemo se čuditi, da so Itatijani ravno to izbrali za bojišče. Povsodi so bili italijanski krvavi napadi zaman. Največ so se zlomili Že pred našimi crtam i v ognju artiljerije in strojnih pušk. Severozapadno Asiaga, kjer je bil sovražnik udri v naše pozicije, ga
je vrgla naša hrabra^ inlanterija ven z
rczkim protisunkom.
Avstroogrska soška armada v defenzivi in ofenzivi. Vojni poročevalec Biro v wPester Llovdu" deli bojevan je v zadnji italijanski ofenzivi na veliko defenzivno delovanje naše soške armade in na sledečo vrsto krajevnih protisunkov. Italijanska ofenziva je ponehala proti koncu maja, na to so pričeli novi boji, pri katerih pa je skoro povsodi avstroogrska soška armada prevzela ulogo napa-daica. Na odsekih zapadno Gorice in na Krasu so bila manjša in večja po-djetja, ki 5icer nišo imela značaja ve-likopotezne generalne ofenzive, paČ pa so merila na izdatno pozicijsko korekturo in jo tuđi dosegla. Krajevni protisunek vecjega pomena je bil 2. juni]a ponoći v ozemlju Rožne doline vzhodno Gorice, kjer so bili v maju jako vroci boji in se Italijani skulali zasesti v^ini 174 in 171. Italijani so se bili vgnezdili simo v prvi povsem razbili crti mestoma, ali rezki sunek pod vodstvom stotnika Sonnewenda jih je vrgel ven. Naslednjo noč pa je sledil na Krasu protisunek v svrho zavojevanja lednega dela izgubljenih pozicij pri Jamljah. V ta nameti je naše artnadno vodstvo prijelo Italijane na obnitnem mestu na Fajtjem hribu na severnem robu planote, katerega posest je za Italijane važna kot točka za opazovanje in severni krajni steber vse njihove pozicije na planoti. Zvečer 3. maja po ogromni artiljerijski pripravi je pričel napad. Italijanski jarki so bili razbiti. Naša infanterija je hitro splezala na vrh in zasedia skoro brez izgub dve zaporedni italijanski poziciji. Italijani so bili presenećeni in priteg-niii so, kakor se je pričakovalo z vso naglico večje mase \z južnega odseka. Na to je sledil sunek naših čet na južnem krilu in Italijani so bili med morjem in Jamljamt vrzeni hitro iz svojih na novo osvojenih pozicij. Italijanom je ostal Ie taktično najmanj važni del. Ko je bilo to doseženo, so naši oddelki y demonstracijske svrhe zasedeni Fajtji hrib zopet izpraznili prostovoljno in po ukazu.
Hrib Sv. Gabrijela. General LacT0ix piše v „Tempsu" : Ker Italijani nišo mogli zavzeti hriba Sv. Gabrijela, ki vlada nad vso dolino Soče in ker je nasprotnik postavil nebrojno topov, je nemosoče vsako napredovanje vzhodno Gorice. — Hrib Sv. Gabrijela gleda dol na Gorico tn nizino za njo. Zato je važen v bojevanju na vzhodni sirani gonškega mesta v skupini Svete Gore v bližnjimi višinami in Trnovske planote.
Rusi bi morali pomagati. V italijanskem časopisju se vedno bolj množijo zahteve, da naj se prične ruska razbremenilna ofenziva. „\J avve-nire d'Italia" pravi, da odkar se osrednje države čutijo varne na vzhodu, odtcguiejo vse razpoložljive čete z ruske fronte in jih nameščajo na fran-coski in italijanski fronti. Vposlednjem času je mnogo čet došlo z ruske fronte na omenjeni bojiščt. Tako na nepričakovan način prihajajo naši na-sprotniki v ugoden položaj v tretjem letu vojne, katero je imelo biti odlo-čjlnOi — No, saj smo povedali že ob začetku desete ofenzive, da bodo Italijani polni vzgovorov. Glavni izgovori njihovi se sučejo okoli Rusov. Italijani sami ne morejo opraviti nič, nič ni odločila angleška artiljerija, Rusi bi morali pomagati. Pa ako bi bili tuđi pomagali Rusi, kaj bi bilo? Saj so že pomagali, pa Italijani vendar še nimajo Trsta in z rusko poni očjo ga nikdar ne dosežejo. Deset ofenziv po dveh letih pa nič pravega uspeha, to je res bridko. Kje Ie je vzrok vednim neuspehom Italijanov? Pač ne na strani Rusov, arnpak vzrok italijanskih neuspehov tiči v krepki neomajni obranbi avstroogrskih bra-niteljev, katerih sila ne pojema, marveč narašča tako, da so z lahkoto od-
bili v deseti soški bitki ogromni italijanski naval in potem še napadli Italijane ter jim iztrgali ozemlje, radi katerega pridobitve je bil po Italiji že-velik vrisk.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
9. junija. Pri Gorici je poskusil sovražnik v noČi 7. na 8. jun. napasti naše pozidje na Vodicah in nad Šo-berjem in Vrtojbo južno hriba Sv. Marka potem, ko jih je obstreljeval. Bil je z izgubami nemudno zavržen in je pustil nekaj vjetnikov v naših rokah. Intenzivno ognjeno delovanje, ki se je pričelo, tekom včerajšnega popoldne na naše pozicije med Sol-kanom in višinami pri Tivoliju, so naše baterije energično potlačile živahno artilerijsko delovanje na Krasu. Na ostali fronti je bilo delovanje normalno.
Pomorska bitka f otranfski oii.
Dunaj, 4. junija. (Kor. ur.) \z voj-nega poročevalskega stana poro-čajo:
Naše lahke pomorske bojne sile ki so se udeležile pomorske bitke dne 15. maja, so izvršile čin, ki za-, služi po svojem drznem zamisljenju, po svojem vodstvu In svoji izvedbi prav posebne ocene. Nalogo, priza-dejati v južnem Jadranskem morju med Otrantom in albansko obalo patruliirajočim sovražnim armiranim stražnim ladjam in parnikom čim večio škodo, so naše bojne enote pri tem šunku resile tako temeljito, da bi tega ne bile mogle storiti bolje.
Kakor je bilo pričakovati, so pq-skusile vlade entente v svojih ofici-jalnih porcčilih veliki uspeti našega drznega napada zmanjšati z oKrasit-e vami svojih bojnih cinov in z napač^ nimi trditvami. Tem objavam na-sproti naj prinesemo v tehle vrstah, ker sedaj ni več vzroka, da bi za-molčali detajle iz pomorske bitke, v dopolnilo komunikejev brodovnega povreljništva. porocilo o dogodkih med tem podvzetjem na podlagi av-tentičnih poročil.
Za boljse umevanje odgovora na; angleško oficijalno porocilo pa ho-čemo najprej to poročilo v polnem obsegu priobčiti.   Poročilo se glasi:
Dne 15. maja je napadla avstrij-ska flotilja lahkih križark in rušil-cev patruljsko tretjo crto zaveznikov v Adriji ter potopila 14 angle-ških patruljskih ladij. Vojne ladje »Darrtmouth«, ^Bristol« in franko - italijanski rušilci so gnali sovražnika tja v blizine Kotora. Ko so prišle sovražne bojne ladje ven» so se naše ladje umaknile. Italijanski letalci so napadli sovražne vojne Jad je ter trde z gotovostjo. da so pe-Ijali neko sovražno križarko. ootap-Ijajočo se, v Kotor. Glasom poročilai angleškega admirala je bila neka druga križarka težko poškodovana. »Darrtmouttu je bila od sovražnegđ podmorskega čolna torpedirana ter se je vrnila v pristanišče. Trije mo-žje so bili ubiti, dva častnika in 4 može pogresamo, 7 mož je bilo ra-t njenih. Drugih izgub ni bilo. Sovraž-. nik je vjel 72 mož s patruljskih ladij.
Da postavijo to porocilo na laž, razglašajo z merodajnih krogov to-le: Poročilo z dne 17. maja t. 1. j© prineslo — kakor vedno — Ie gola dejstva brez olepsav. V dopolnilo se konstatira o bitki dne 15. maja še to-le:
Oddeiek naše flotilje pod povelj-ništvom kapitana linijske ladje pl. Horthvja na Nj. V. ladji »Novari« j© obsegala poleg te lahke križarke šc dve lahki križarki »Saido« (povelj-nik kapitan linijske ladje pl. Purška) in »Helgoland« (poveljnik linijske ladje kapitan Heyszler) ter torpedov-ke »Csepel« (poveljoik fregatni kapitan princ Liechtenstein) ter »Bala*
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 12.  junija 1917.
132. Stev.
ton« (povetjnik korventni     kapitan
Moria).
Kot nasprotnike smo nedvomno spoznali angleški križarki »Darrt-mouth« in »Đristol« ter italijanske kri žarke »Quarto«, »Marsaila« in »Nino Bixio< (vse močnejše kakor naše križarke), ražen teh 8 i talijanskih in franeoskih torpedovk.
Naših križark nišo zasledovali, kakor pravi to angleški komunike, marveč so brezžično obveščene o stališču sovraitiika, tega napadle ter so se morale zato oddalijti s kurza proti oporišču. V njih rokah je bilo, da se po potopitvi onih 20 armiranih stražnih parnikov ognejo vsakemu takemu neenakemu boju. Trdi boj s premoćnim sovražnikom je trajal poldrugo uro, potem se ie sovražnik umaknil proti Brindisiju, dasiravno je bila »Novarae vsled poškodbe strojem nepremična in jo je morala >Saida« vleči. Takrat je bilo na naših križarkah komai videti dim na pomoč prihajajoče ladje »St. Georgc fn torpedovk, tem manj pa na strani sovražnikov. ki so stali 12.000 m bolj proti jugu. Nedvomno je torej, da so bile naše križarke one, ki so ostale na prostoru.
Ne samo lastna opazovanja, marveć tuđi sovražna porocila o pomorski bitki kažejo te-le izdube so-vražnika: Križarka »Darrtmoutlu. 3 rušilci. 3 transportni parniki in 20 stražnih parnikov, en podmorski čoin in eno letalo.
Mi nismo izgubili nobene Iad:e frn nobenega letala; »Novara«, o ka-teri pravijo sovražniki, da se je po-tapljala, je 26. maja z vožnjo z vsr> silo dokazala, da ni bila bistveno po-škodovana. Mrtvih je izgubila »\o-vara« 14 mož. med njimi korvetnega kapitana Szuberitsa. ter je irrela ^3 ranjenih, med njimi poveljrrka, "»Salda« je imela 3 ranjence in »Helgo-land« 1 mrtvega in 1 ranjenega.
Obe torpedovRi. ki sta pod ro-veljništvom fregarnega kapitana princa Lfechtensteina ločeno manevrirali, sta uničili dve torpedovki in 3 transportne parnike ter ništa imeli noberih izgub. Tuđi ništa pristali, kakor pravi sovražnik, v Draču, marveč v Kotoru. 2e iz Iadljskili iz-gub sovražnika ne glede na vjetih 72 Angležev. se da domnevati. da bodo njegove izgube naimam* ravno tako velike, kakor naše.
Italijansko poročilo je, kakor vsa dosedanja. tako nretirano polno fantazije in v vsaki besedi v navzkrižju z resnico. da ni treba za vraćanja.
Ogenj arteških križark je bil jredzen in dobro voden,
Očitni neuspeh sovražnfkov nas fahko navdaja s tem večjim zado^Če-njem, ker je bil. kakor se posebno naglaša v angleškem uradnem poro-cflu. divizijski povelinfk sovra?nih si! na angleški križarki »Parrtmo-uth« neki i talijanski admiral.
Dogodkl na morju.
Uspehi podmorskih čolnov.
Berolin, 11. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
V Atlantskem oceanu je bilo 19.600 ton bruto potopljenih.
Šef admir. Štaba mornarice.
ORGANIZACIJA   VOJNE  PROTI PODMORSKIM   COLNOM.
Bern, 8. junija. (Kor. urad.) Ly-onski listi porocajo iz Pariza: Tekom včerajšnje seje zbornice je izjavil mernariški minister Lacaze, da je bila podmorska vojna vedno njegova glavna skrb. Obramba Severnega morja in angleškega Kanala je zasi-gurana od tren brzovoznih flotilj, ki delajo skupaj z letali.   Poleg  teh   so
še varstvene flotilje za^plovbo. V Ailantskem oceanu križarijo tri divizije; ena flotilja za varstvo plovbe in ena proti centrom podmorskih čolnov. Razentega prihajajo sedaj Amerikanci na pomoč. V Sredozemskem morju se je izvršila organizacija s pomocjo Angležev, Italijanov in Ja-poncev. Francosko brodovje za od-prto morje stoji v Krfu, da prepreci, da priđe avstro - ogrsko brodovje ven. Dokler bo on minister, bo brodovje tuđi ostalo tam.
Poslanec Tissier je izjavil, da mora x ozirom na uspehe podmorske vojne, ki je provzročila izgubo 1,023.000 ton, dolžiti admiraliteto brezskrbnosti. Treba bi bilo graditi podmorske čolne, namesto da so se premog in človeška življenja tratila za bojne križarke in oklopnice.
Bousenot je izvajal, da si cer no-če delati španske vlade odgovorne, izjaviti pa mora, da se je pripeflo mnogo slučajev, da so bili nemški podmorski čolni v španskih pristani-ščih, zlasti v Bilbavu, preskrbljeni s potrebnim. Bousenot je pozval mini-strskega predsednika, da naj izposhi-fe od španske vlade, da se taki slu-čaji, ki pomenijo kršenje nevtralno-%tl9 ne bodo več ponovili.
Pri debati o kreditni predlogi za 1917 je naznanil finančni min?5ter, da bo y kratkem predlagal svi^ujje te-
lezniikega   tarifa   in  da bo v četrtek
podaj celotno sliko o iinančnem po* ložaju. Nato so bile sprejete vse kreditne predlože s 483 glasovi proti 7
glasovom.
Nato je zbornica sapet priče 1 a z debato o vofnf podmorskih čolnov.
Admiral Bicnaimć |e izjavi], da bodo zavezniki to vpraianje ugodno rešiK Francoske izdube znašajo 1*85° d ladijskegi prometa v franeoskih nristanisčih in varavanih pokra-jinah. Skupne izgube prve tri mese-ce 1Q17. 1. so bile manjše, kakor si-cer. Po nekaterih pojasnilih ministr-skega predsednika Ribota je sprejela zbornica to - le resolucijo:
»Zbornica se združuje v isti misli in istem občudovanju ter v hva-ležnosti za pomorščake trgovskega in vojnega brodovja, odločena, da v soglasju z zavezniki z večjo energijo vodi boi s sovra^imi podmorski mi cr\}*-\ Or*a 7Af.ir'' ^'li1* da bo uvelin-vila   kar   najhitreje   od   momariškega
vojnega odseka zahtevane korake, tako predvsem ustvaritev splo^nega vodstva za vojno podmorskih čolnov ter specijaliziranje voinih in tr-govskih ladij in razoroženie iadij, ki ni majo nobene vojne  v red nos ti.«
Položaj na Ruskem.
Rusija v razsulu?
Stodihotn*, 9. junija. 'Kor. ur.) >-Svenska Dagbladet« poroča, da je ruski finančni minister Šingrrev zad-njo nedeijo na kongresu v Moskvi izjavil, da slabo stanje na živilskem trgu v Rusiji ni nič osamljenoga. Enako grozeč je oolofaj v celotnem državnem življenju v Rusiji. Rusija ie takorekoč v razsulu. Državna blagajna je prazna, prebivalstvo noče plačevati davkov.
Upor v rusk! annadL London,   9. junija.    (Kor. urad.) Reuter poroča iz Petrogradi: 4 polki VII. armade so se uprl?.
Ruski dezerter^.
Petro<rrad, S. junija. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna ager-tura. Provizorična vlada je odobrila od ya-stičnega ministra izdelant zakonski rtačrt proti dezertaciji. Poleg kazni, ki zader!3jo dezerterje. izgube tuđi volimo pravico za ustavodajni zbor. Koristituanta bo odločila, ali izgube tuđi pravice pri izvedbi agrarne reforme Nadalje se odrede rodbinam dezertenev mesečne rrdpore za tako do7g"o, da se ti vrnejo k svojim četam.
Zveza ruskih  tr^ovcev  in  indus'ri-ja:cev.
Petroerad, 9. junija, ^Kor. ur.) Agentura. Xa t?rvem javnem zborova-nju pred kratkim ustanovljene zveze tr^ovcev in industrijalcev, je bila se-stavljena izjava na zaveznike, ki po-udarja, da so ruski trgovci in industrijalci prepričani o potrebi, nadaljevati v sogrlasiu z zavezniki vomo do zmage nad Nemčijo in ne bodo nikdar pri-volili, da bi Rusija v razmerju s svo-jimi zavezniki ierala se sramotne'šo vlogo, kakor pod staro vlado. Ves stan ruskih trpovcev ter industrijalcev izjavlja odkrito, da ga ne more prisiliti nobena moč na svetu, da bi se udeležil izdajstva nad zavezniki.
Z ostalih boiišc.
BOLGARSKO   UKADNO POFOCn.O.
9. junija. Makedonska fronta. Samo v loku Crne in na Dobrem polju živahnejši artiljerijski ogenj s strani sovražnika. Pri Belaširi spopadi pa-trulj. V ravnini Seresa praske med slabotnimi izvidnimi oddelki. — Egejska fronta. Čez noč je obstreljevalo več ladij eno uro mesto Kavalo in njeno okolico ter obal pri ŠariŠabanu. — Romunska fronta. Posamezni topovski  streli  pri  Tulči  in Izači.
TURSKO URADNO POROČILO.
9. junija. Živahno delovanje pa-trulj in živahno streljanje na kavkaski fronti. Sicer ničesar posebnega.
Janina v italijanski posesii.
Rim, 10. jun. (Kor. urad.) Agcn-zia Stefani: Janino so zasedli Italijani brez incidenta. Prebivalstvo v mestu in na deželi je povsem mirno.
London, 10. jun. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Aten: Grči ja naroe-rava podati ugovor proti zasedenje Janine po Italijanih.
Podpi;n]te vojno posolilo!
Pri zadnji borbi, ki jo imati zdaj prestati armada in narod, je uspeh 6. vojnega posojila ravno tako vaien, kakor zmaga na fronti.
Na bojišču, v maju 1917.
Karol bar. Klrchbaoh auf LautorlMoh.
generalni polkovnik,  zapovednik neke
armade na severovzbodu.
Amerika v vojni.
REPUBCIKA    SANTO    DOMINOO PRETROALA STIKE Z NEMČIJO.
Berolin, U. junija. (Kor. urad.) Španslri veleposlanik je sporočil zuna-njemu oradu, da so glasom njemu došlega porocila pregovori le Zedinjene države Dominikansko republiko, da je pretrgala diplomatične stike z Nemčijo. Zastopstvo nemških interesov v repu-bliki je prevzeia Španska.
Nemški protest v BrazilUL
Berolin. 9. junija. (Kor. urad.) Cesarska vlada je s posredovanjem nizozemskega poslanika v Petropoli-su protestirala pri brazilski vladi proti rekviziciji nemških ladij. Ameriška poso ila.
Washington, 9. junija. (Kor. urad.) Retiter: Urad za državni zaklad je izplačal Angleški 75 milijonov do-larjev posojila, Srbiji pa 3 milijone dolarjev.
Hotranjspolitičnl položaj.
Hrvatski  ban  in  hrvatski  min ster.
Grof Esterhazv se še ne bavi z vprašanjem, kdo postane hrvatski ban in kdo hrvatski minister, nego name-rava najprej sestaviti svojo vlado in se sele potem posvetiti hrvatskim vpra-šanjem. Kot kandidat za bansko mesto se imenuje dr. Teodor grof Peja-Čević, ali oerrske opozicijonalne stranke sodijo. da grof Pejačević ne bo hote! sprejeti tega mesta. Dalje se imenuje kot kandidat za bansko mesto tuđi baron Pavel Rauch, ki je baje pripravljen, premeniti svoje dosedan;e stališče in se pridružiti radikalni poli-tiki madžarske manjšine.
Hrvatski   noslanci   iz  Dalmacije   pri avstr. ministrskem predssdniicu.
Na poziv ministrskeRa predsednika so se pri njem oglasili dalmatinski poslanci „dr. Ivčević, dr. Baljak, Biankini, dr. Čingrija in dr. Tresić. Razpravijalo se je o težnjah in zahte-vah Jugoslovanov, o političnih prega-njanjih med vojno, o imernirancih in konfinirancih ter o nezadostni aprovi-zaciji Dalmacije. Ministrski predsednik je izjavil, da on ne more popraviti tega, kar se je zgodilo pred njim in da ne more biti odgovoren za svoje prednike. Obljubil ie pa, da se ne-mudoma zavzame za one, ki so še internirani ali konfinirani.
Poijaiu Proti nemški nad vladi v AvstrijL
Krakovska vNova Reforma« osvetljuje v članku wPierwsza lek-cya" današnje razmere Poljakov k vladi in k Nemcem. Postopanje Nem-cev proti Poljakom, nemško ignoriranje vseh potreb drugi]i narodov, prizadevanje, raztrgati Ćeško in — krona vsega — nemška »Verkehrs-spraehe^ — to karakterizuje nemško politiko in je dalo povod, da se je koj pri prvern glasovanju v parlamentu ustanovil enoten blok nenem-ških narodov. »Svoj poraz«. — piše >Nova Reforma« — pripisujejo Nem-ci temu. da se je grof Clam Martinic razšel s Poljaki. Ta trditev zopet kaže plitvost nemškega političnega na-ziranja. Poljaki ne bodo, naj so v nroziciji ali ne, naj se li trvdijo, vlado strmoglaviti, ali jo podpreti, nikdar dali roke za trajno ntrjenje nem-ške nadvlade v tej državi. Vzroki opozicijskega stališča kola poljskega do sedanje vlade se pojasni jo pri drugi pnlHci. Deistvo, da ie kolo poljsko glasovaJo sogiasno z vso nenemško večino, ?e izraz splašnega prepriča-nja. da za nemško hegemonijo v tej dr;;avi ni mesta v nobeni obliki. Pravičnost in ravnopravnost narodov se mora vtelesiti z dejarni. Silna in trd-na volja za to se je dosti krepko po-kaznki zadnjič pri glasovanju o opra-vilniku z nenemško večino. — »Glos Naroda« naznanja. da bodo Poljaki ta teden v parlamentu podali prjas-njenje svoje politike in to na podlaci sklepov, ki so bili storjeni na shodu v Krakovem. Poleg označenja svojega narodnega ideala in svojih dcžel-nih interesov. bodo zavzeli stališče tuđi glede narodnega vprašanja, ki je postalo svetovna zadeva. Polske vesti.
Te dni sta bila rektorja poljske univerze v VarŠavi in poljske tehnike v Varšavi poklicana h gene-ralnemu guvemeni! tc- -.: -i -'. -lerju, ki jima je kategorično izjavil, da je edina oblast na Poljskem okupacijska nemška komanda, ki ne dopusti, da bi ji poljski »državni svet« vzel kaj oblasti iž, rok. Tuđi |e generalni guverner i/javi?, da na celotno realizacijo proglasa obeh cesarjev glede ustanovitve poljske dr/ave, ni več računati. — Poljski lisci javljajo, da so stroski za poljsko armado, ki bi štela 15 polkov, proračunani na 230 milijonov poljskih mark Generalni guverner ie l ozirom na poljska dela oćredil, da ni vec sprejemati poljskih   pTostovoljeev. —   Drcsde-
na Francoskem av^onomno poljsko arniado, ki bi sula pod franeoskim poveljstvom jn i>oljsko zastave.
= Sodna prebkava proti 63 pottdcim advokatom. Prezdent poljskega kola dr. Lazarski je posredo-val pri Justičnem ministfu Schenku in pri domobranskem ministru Geor-giju zaradi preiskave, kl se je na anonimno ovadbo začela proti 63 advokatom krakovske odvetniske zbornice. Obdolženi so, da so se zvijačno odtegnili vojaski službi. Dr. Lazarski je pojasni!, da 22 izmed ovadenih ad-vokatov služi na fronti, ostali pa so nad 55 let stari. Lazarski je zahteval od vlade zadoščenja, da se je na pod-lagi anonimne ovadbe začelo sodno postopanje. Ministra sta obljubila, da bosta stvar preiskaia in dala potem odgovor.
Postanec Klofač.
Madjarci poroČajo iz avstr. parlamenta, da se je vnel rned vlado in med parlamentom tih boj za poslan-ca Klofača, ki je sicer že od začetka vojne v preiskovalnem zaporu, a mu je bila obtožnica izrooena ^ele dne 24. maja. Referent nemških strank Ma ta ] a stoji na stališi u, da vojaško sod'šče o tej stvari ni pristojno. V parlamentarnih kroglh se tuđi govori,   da   odkaže   vojno   ministrstvo   to
pravdno zadevo ogrskemu vojaške-mu sodišču. ker je baje javna tajnost, da se vojno ministrstvo ustavija, iz-pustlti Klofača. — »Berliner Tage-blatt« piše: Čuje se, da hoče imunitetni odsek pos!anske zbornice odreci dovoljenje za sodno preganianje poslanca Klofača.
Ogrska kriza.
Določitev grofa Morica Esterha-zyja menda ni našla na Ogrskem tako vnetega odobravanja, kakor bi utegnil kdo soditi po pisanju avstrijskih nemških listov. Že pri sesiavi novega mi-nistrstva se ima grof Esterhazv boriti z vsakovrstnimi težavami. Brezpogojno stoji na njegovi strani edino le ustavna stranka, kateri pripada grof Esterhazv sam, dočim se drže vse druge stranke nekako rezervirano. Druge opozicijonalne stranke hočejo grofa Esierhazvja podpirati le pod gotovimi pogoji, dočim pravijo člani dosedanje vladne stranke, da bodo glede volilne reforme proti novi vladi zavzeli opozicijonalno stališče, državne potrebščine pa do-volili vse. Grof Esterhazv je s posredovanjem poslanca Vaszonvja ponudil socijalnim demokratom ministrski portfelj, v prvi vrsti Oskarju Jassvju. Ta je ministrski portfelj odklonil z ozirom na položaj, v kateri je prišla ogrska socijalno-demokratična stranka vsled vojne, a sodi se, da bo Jassy prevzel poleg Vaszonzja mesto državnega tajnika za socijalno skrb.
Vojno posojilo — priprava za prihodnjost.
Spisal član gosposke zbornice dvorni svetnik Ant. vit. Vukovič.
V veliki uri, v dobi velikanskih dogodkov na naših južnih mejah, kjer stoje Avstrijci vseh narodnosti v opravičeni obrambi proti sovrainim naklepom, v tej uri se obraća država novic do prebivalstva s pozivom, naj da svoj denar, kar ga more po-grešati, na posodo državi za nadalje-vanje vojne. Krepko in odločno se bori naša aimada proti sovražnlku, zavedajoč se, da gre za vse. Brez-uspešnost velikanskih italijanskih navalov na naše železne fronte je pač med tem že podučila odgovorne voditelje Italije, v kako nesrećo so zapeljali svoj narod.
Prav slovanski narodi na jugu, ki se z neomajno zvestobo drže habsburške monarhije, čutijo najbolje, kaka silna nevaniost jim preti, če bi se Italijanom kdaj posrečilo, dobiti naše primorske pokrajine v svoje roke. Kake posledice bi to imelo za avstrijsko gospodarsko življenje, kako bi taka prememba slabo vplivala na avstrijsko trgovino — tega pač ni treba sele pojasnjevati, ker je to že vsakomur znano.
Nepoškodovana in neprikrajša-na naj iziđe avstrijska domovina iz te vojne v življenje, polno novega si-jaja. Treba je, dobiti tuđi zadnji ka-menček za zgradbo bodočega mo-gočnega blagostanja, da bo država Habsburžanov zopet vzevetela in se ojačila. Tuđi tetru namenu služi šesto vojno posojilo. Zato morajo vsi sodelovati, da bo imelo tuđi šesto vojno posojilo uspeh, kajti gre za obrambo in zmago monarhije in ob enem za zagotovitev našega prihod-njega gospodarstva. Podpisujte vsi šesto vojno posojilo.
— Pri »Zvezi slov. zadrug« so podpisale na VI. vojno posojilo na-slednje njene članice sledeče zne-ske: Posojilnica v Trebnjem f3000 K. Hranilnica in posojilnica na Dobra-čevi 3000 K. Kmečka posojilnica in hranilnica, Št. Rupert 2000 K. Poso-jilnica v CmomUtt 7000 K. Po poso-
jilnici v Crnomlju: Obrtna zadruga; za sodni okraj Crnomelj 3000 K. 2a-ler Ana, Zapudje 1000 K. Štampfl Marija, Narajc 2000 K. MiheUč Katarina, Gor. Suhor 1000 K. Po poso-jilnici v Trebnjem: Tomic Viljcrn, Trcbnje 1000 K. Kralj Franc, Qor. Medvedje 1000 K. Kralj Franc, Dol. Medvedje 400 K. Notranjska posojilnica v Postojni 20.000 K. Po notr. po^ sojil. v Postojni: Marija Baraga, Po-stojna 1000 K. Franc Kutin, Postoj-na 1000 K. Ferdinand Gašpari. Po-stojna 1000 K. Franc Krainer, Po-stojna 1000 K. Ivan Likon, Postojna 1000 K. Otroci pl. Garzarolli, Postojna 1000 K. Andrej Ditrich, Postojna 1000 K. Mari|a Sever, Postojna 1000 kron. Maks beber, Postojna 1000 K. Pikl Meri, Postojna 1000 K. Franc Kobal, Vrhpolje 1000 K. — Po no-tranjski posojilnici v Postojni: Aloj-zij Lovrenčič, Vrhpolje 2000 K. Ivan Mare ml.. Planina 1000 K. Franc Pe-trovčič, Postojna 1000 K. Ivan Ino-cente, Postojna 1000 K. Alojz Bur-ger, Postojna 1000 K. Matija Zorman, Hrašče 1000 K. Franc Jež, Hrušica 1500 K. Branko Kraigher, Postojna 100 K. Stojan Kraigher, Postojna 100 kron. Marija Kraigher, Postojna 100 kron. Stanko Ambrožič, Postojna 100 K.   Bogo Ditrich,   Postojna,   100
kron. Vera Inocente, Postojna 100 K. .Vila Inocente. Postojna 100 K. Josi-pina Stainer. Postojna 100 K. Maren-ka Vašek. Postojna 150 K. Josip Križaj. Zagon 150 K. Miroslav Križaj, Za gon 2000 K. P. Kraigher, Postojna 500 K. Janez Petrič, Gradišče 500 kron. Marija Pikel, Postojna 4O0 K. Karei Vičič, Postojna 200 K. Dr. Emil Vašelc, Postojna 10.000 K. Okrajna posojilnica v Litiji 500 K. Kmečka hranilnica In posojilnica Pođnart-Ljubno 500 K. Kmečka hranilnica in posojilnica Senožeče 1000 K.
Poslopnišlia debata v gosposHi zbornici.
Dunaj, 11. junija. (Kor. urad.) Gosposka zbornica je razpravljala danes o zakonskem nacrtu glede iz-premembe poslovnika poslanske zbornice.
Poslanec dr. v. Grabrnavr se je obračal proti od zbornice sprejetemu predlogu Franta, češ, da postavlja na glavo šestinpetdesetletno neprestano rabo ter da uvaja v parlamentarno poslovanje babilonsko zmedo in one-mogoča uspešno razpravljanje. Stavil je tale predlog:
V § 9. zakona o poslovniku državnega zbora naj se vstavi kot 3. odstavek:
Dokler se ne doseže dnigačna zakonita ureditev jezikovne rabe, ostane pri dosedanjem običaju glede rabe jezikov.
Nadaljni govornik dr, v. Klein je predlagal to-le resolucijo:
Dasiravno gosposka zbornica ni-ma neposrednega vpliva na avtonorano ureditev poslovniške reforme poslanske zbornice in se hoče izogniti tuđi domnevanju, da se vtika v zadeve druge zbornice, mora vendar izraziti svoje tehtne pomisleke proti izpre-membi jezikovnega poslovanja, spre-jetega v poslovnik peslanske zbornice, ker ne tvori ta izprememba v svoji dalekosežnosti samo notranje zadeve poslanske zbornice, marveč more v svojih konsekvencah daleč preko tega neugodno vplivati na parlamentarne naprave in v nadalnji po-sledici tuđi na javno življenje Avstrije. Gosposka zbornica izraza zato svoje prepričanje, da je treba pri končno veljavni resitvi jezikovnih razrner urediti tuđi poslovni jezik državnega zbora in sicer za obe zbornici ter vzdržati nemški občevalni jezik in po-zivlja vlado, da čim preje zadovoljivo konca rešitev tega vprašanja v sporazumu z obema zbornicama državnega zbora.
Član gosposke zbornice Fo?t je označil predlog GrabmavT kot zavlače-vanje skrajno važne reforme poslovnika in resolucijo Klein za ugotovitev nemškega državnega jezika. V pole-miki proti dr. v. Grabmavru je izjavil govornik, da ne gre, da bi se polastil države samo eden izmed narodnostnih faktorjev Avstrije in nastopal proti drugim kot manjvrednim komponenta m. Zalostno bi bilo za nas, če bi bil obstoj naše cesarske države, v kateri veže vse narode nerazdružna vez zvestobe in udanosti do najvišje dinastije, odvisen od tega, ali se natisne par tucatov nenemških govorov v stenografi čnem protokolu poslanske zbornice ali ne. Od dr. v. Grabmavra omenjena junaštva naših armad so dokaz, da so temelji države pretrdni, kakor da bi jih mogle take bagatele omajati. Govornik obžaluje, da so se spravile v razgovor zadeve, vsled kateri h se je bati poostritve položaja, vendar pa ura, da bo mogoče najti izhod iz te zmeđe. Žarek upanja leži v tem, da proglasa prestolni govc-konstžtucijonalno obnovitev na poći Um enakopravnorjti neh naiodov.
132. štcv.
»SLOVENSKI NAROD', dne 12. junija 1917.
Stran 3.
I-------------------------—
Knez Auersperg je naglašal potrebo sprejeti dodatni predlog Grab-mayr. Predpogoj sklicanja državnega zbora, čegar izvedbe so Nemci vsleđ resnih vzrokov, naznanjenih iz mero-dajnih ust, nišo izsilili, je nemški ob-čevalni jezik. Če se sedaj tu sprejme zakon brez dostavka, se bodo Slovani v oni zbornici posluievali svojega mi-ternega jezika in pisama zbornice se bo pretvorila v tovarno krtačnih odti-skov za slovanske provincije. (Veselost in pritrjevanje.) Na resno delova-nje zbornice ne bo misliti. Naj bo federalist ali zagrizen centralist, dve srari so za vsakega nedvomne: 1. da preuredba države med vojno ni mo-geča, 2. kar dalekosežno si tuđi milimo federalistično razdelitev države, vendar mora biti neki, če tuđi še tako crki krog, ki objema vse, in na tem me?tu ne bo preostajalo ničesar dru-crega, kakor da se ustvarijo norme. Med te spada občevalni jezik, da bo mo-goče razumevanje.
Dr. pl. Bilinski je izvajal: Poljski narod je najmanj toliko, kakor vsi drugi narodi monarhije prelil svojo kri za monarhijo in veliko poljsko vpra-šanje. Poljaki so stali vedno na stali-*ču, da se naj v parlamentu govori v eziku, ki ga razume vsi narodi. Sedaj pa se je storil sklep, in vprašanje je, a naj skuša gosposka zbornica ta >-:ieo sanirati ali ne. Zelo bi svaril pred tem, ker je poslanska zbornica glede na svoj poslovnik avtonomna. S predlogom Grabmayr bi dosegli na--protno od onega, kar se namerava. Zato je za neizpremenjeno sprejetje. V imenu svojih najožjih strankarskih pristašev stavi to-le resolucijo:
Visoka zbornica skleni:
C. kr. vlada se pozivlja, da po-skusi praktično rešitev vprašanja raz-pravnega jezika v parlamentu s tem, da prične s pogajanji z vsemi narod-nostmi in na p; dlagi prosto vol jnega sporazuma obeh zbornic, ki ga je pri-čakovati; nato pa naj predloži obema zbornicama primerne predloge.
Po nadalnji debati, katere sta se uđelež;Ia člana gosposke zbornice dr. Goli in grof dr. Rudolf Czerain-Morzin se je vršilo
glasovanje.
Vsi paragrafi zakona so bili sprejeti.
Predlog poslanca Grabmajra k $ 9. je bil s 70 glasovi proti 61 gla-sovom odklonjen. (Pritrjevanje na desnL)
Od komisije predložena reso luci ja (reso luci ja Klein) je bila sprejeta s 118 glasovi proti 38 glasovom.
Resolucija Đilinski je bila sprejeta z 69 glasovi proti 60 glasovo m.
Nato je bil zakon v tretjem branju sprejet.
Prihodnja seja v sredo ob 3. uri ^opoldne.
M \i iMM ffl.
Odlikovanja. Cesar je podelil srebrni zaslužni križec na traku hrabrost ne kolajne z meči v priznanje izvrstnega službovanja in hrabrega za-držanja pred sovražnikom nadzorniku finančne straže Emilu Durniku; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne preglednikom finančne straže Alojziju Herschbaumerju, Josipu Torošu, Ignaciju Bežku inFrancu Gerčini, vsi pod primorskim finančnim ravnateljstvom.
Za mrtvega Je Izkazan v se-znamu izgub št. 576 Ivan Rejc,enol. prostov. polka 97. iz Tolmina. Ruski RdeČi križ je sporočil, da je umri Rejc 8. oktobra 1916 v Jekaterinosiavu. Dostavek pravi, da smrt ni legalno dokazana.
Toiniinska hraniinica in posojil-nica, registrovana zadruga z neome-jeno zaveza, tačas v Podmelcu, raz-glaša, da je pričela spet redno ura-dovati enkrat na teden in sicer vsak četrtek od 9. do 12. dopoldne. Ta dan sprejema vloge, obresti in vračila na glavnico,,, izjave pristopa in odpove-di, izplačuje vloge ter daje pojasnila in pravila.
Pri »PosredovaJnicl za goriške
begunce« v Ljubljani se nahajajo še Pisma vjetnikov v Rusiji na naslednje naslove: Evgenija Pregel, Renče 44; Metoda Lah, Dornber«: 391; Marija Ličen, Sv. Martin 39 pri Rihenberku; Belingar Alojzija, Kronberg 69; An-gela Makovič, Selo - Slavče 4, p. Kojsko; Anton Paravan, Gorenja vas D. Kanal; Ivan Brezigar. ul. Rabata 14; Frančiška Godnič, Renče; Karei Maraž, Gorica, ulica Formica; Batič Mojzija, Šempas 143; Frančiška MarkiČ. Bate. p. Grgar; Marica Suli-<oj\ Kal 3 pri Kanalu; Aniea Bucik, Breg, p. Grgar; Jožef Krajan, Sem-^as 15; Suzana Martelanc, Vogersko -2; Marija Pavlin, Gorica, ul. Grabi-io 33; Marija Podgornik, Vrtovin 3; Avgust Pregel, Renče 194; Vik-^rija Gruderu Sv. Mihael, p. Sem-?as; Amalija Urdih, Kostanjevica 84 ra Krasu; Novak Viktor, Koštanjevi-^ 74; Josip Soban, Vrtojba 2: Josip
Ška PregeU Dornberg 39; Tcrezija Brajnik, Gorica, ul. Barka 10; Ter©-zija Spacapan, Ozeljan 49; Katarina Gorjup, Volčjadraga; Jožef a Peric, Doberdob, p. Tržič; Jožef Brajnik, Gorica, ulica Barka 10; županstvo Kanal; Valentin Sedevčič, Brefc% Banjšice 24; Terezija Maver, Kal, p. Avče: Ana Gregrorčič. Vrsno pri Ko-baridu 17; Ivan Pavlin, Gorica, ulica Capella 19; Justina Roje, Selo pri Črničah 61; Franc Straad, Selo 62, pri Gorici; Jožef Krpan, Štandrež 72; Antonija Lozar, Vrtovin 116; družina Doplihar, Dornberg 178; Olga Bavčar, Se!o 02; Franc BezuS, StružišČe 20, p. Mudajužna; Ivan Berce. Dornbers: 373; Francuska Pe-rozi, Domberg 39; Prm Vodopivec, Dornberg 324; Rozaliia Košuta, Vi-tovlje, p. Sempas; Frančiška Pre^eU Renče 165; Jožef Kralj, Dornberg; Marija Bufolin, Podgora pri Gorici; Cargo Lucija, Banjšice 120; Pavlina Faganel, Šempas 1S7; Terezija Le-ban, St. Peter 265; Jožef a Šterlinko, Kronberška cesta, Solkan: Jožefa Golob, ulica Sv. Katarine št. 12.
Dnevne vesti.
«-*■ Župsn dr. Tavčar je po zdravniškem ukazu nastopi! bolniški dopust in bo prib!;žno en teden od-soten. Za čas njegove odsotnosti nado-mestoval ga bode podžupan dr. Triller, ki je vsak dan od' pol 11. do pol 12. ure v županski pisami strankam na razpolago.^
—  OdMkovan'e. Polkovni  zdrav-nik Dr. Edmund Šerko  je  bil   odlikovan z vitežkim križeem reda Franca Jožefa z vojno dekoracijo. Ljubljančan g.   Pavel   F a bi a ni,   sedaj   četovodia pri težki artiljeriji št. 28 je bil za svojo hrabrost sedaj drugič odlikovan.  PrviČ je dobil zaslužni križec  na traku hrabrostne    svetinje,   sedaj    pa   bronasto hrabrostno svetinjo.
—  OdHkovan'a  pri   drž.   že!ez-nicl.   Zlati   zaslužni   križec  na   traku hrabrostne   svetinje   so   dobili   v   priznanje izvrstnega službovanja v vojnem prometu nadrevident ravnateljskega od-deika Feliks  Benedek.  Srebrni   zaslužni   križec s  krono  na  traku   hrabrostne   svetinje   z  meči  je   dobil  za hrabro zadržavanje pred sovražnikom kurjač-snažilec  pri   kurilnici   v  Gorici Anton Mikolavčič.   Srebrni  zaslužni križec s krono na traku  hrabrostne svetinje so dobili za  hrabro za-držanje   pred   sovražnikom:    strojni mojster   Josip   Seroljin   strojevodja Otokar Ružička   in Karol Stumpf ter strojni mojster Ivan Stibrić, dalje strojni mojstri Ivan  Lenščak,  Franc Mavričič  in   Jožef   Vlahter   hišni mojster   Fiorijan   Hohenberger   v Gorici, postaj, mojster Jos.  Vestner in Josip Vodenak v Trstu ter stroje-vodje-namestnik Ludovik Kremžar v Gorici. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne   svetinje   so   dobili   Franc M a 1 i v r h,  Jakob  P i r n a t  in   Andrej Skalar v Gorici.
—    Imenovanje.   Gospod   Vinko Novak, tehnični   uradnik na   Bistrici, je nameščen pri filijalki c. kr. morna-riškega stavbenega urada v Gjenoviču v Boki Kotorski v Dalmaciji.
—    Presojevalnica   cen  v  Ljubljani.   Dne   8.   junija   t.   !. ob 4. uri popoldne se je vršil  v  mestni   posve-tovalnia ustanovni zbor presojevalnice cen v Ljubljani. Zbora  se je  udeležil gospod deželni predsednik grof Atteras v spremstvu  g.   okrajnega  komisarja dr. Senekoviča.   Potem ko je otvoril predsednik   presojevalnice   g.   dvorni svetnik Franc Trenz sejo, je pozdravil deželno predsednik zborovalce, začrtal v kratkih obrisih delokrog  presojevalnice ter izrekel nado, da bo ljubljanska presojevalnica v vsakem oziru kos svoji   težki   in   odgovorni   nalogi. Po nagovoru gospoda deželnega pređsed-nika so storili predpisano prisego predsednik presojevalnice, njegov   namest-nik g. vladni svetnik dr. Lovro Požar in vsi člani   presojevalnice.   Po  zapri-segi je proglasil g. predsednik  dvorni svetnik Trenz  presojevalnico   za   ustanovljeno, razpravljal nato podrobno o delokrogu    presojevalnice    in   pozval člane,  naj   vestno  izpolnjujejo  svoje uradne  dolžnosti.  Končno se je  spo-minjal predsednik v navdušenih bese-dah  Najvišjega   čuvarja  vsega  prava; njegove sklepne besede so izzvenele v navdušeno  sprejete  Slava  -   klice  na Njegovo Veličanstvo.
—  Zapu&čine   padlih   in   umrlih vojakov.  Za oskrbovanje  eiektov,  ki so jih zapustili v vojni padli ali umrli vojaki,  so   ustanovljene   pri   vojaških poveljstvih v ozadju   .referati  ia za-zapuščine* in pri višjih poveljstvih ar-made na bojišču .Skupine za izgube". Vojaštvo (poveljstva, zavodi) v ozadju bo odslej  pošiljtlo zapuščene efekte 1c   na   pristojni   zapuičinski   referat, (pri tem priđe r poštev nadomestna oblast tište čete, kateri je  pokojnik pripadal), vojaštva na bojišču na skupine za izgube svojega predpostavlje-nega poveljstva. Poizvedovanja in iz-praševanja je odslej  posiljati  na   »referat  za   zapuščine  tistega   vojaškega
£gvjy^vii U ćq||r otNW<ia at b*j
veljuje pokojnikov vojaiki oddelek in od kođer se preskrbe ntdiljoe poiz-izvedbe. V vpralanjih je treba natančno navesti vse podatke o osebt in o smrti pokojnega vojaka, na druga mesta poslana pisanja se zamude, ter jih je treba poslati na pristojno mesto.
— Prodaja bombaiastef a blaga in perilnih  predmatov.  C.  kr. trgov-sko ministrstvo je dovolilo, da se sme v času  od 2. junija do 2. julija 1917 v nadrobni prodaji oddajati   nadaljnih 5* c  pod   zaporo    dejanega   bombaž-nega blaga  in perilnih   predmetov, in sicer  po  stanju    z  dne   2.  septembra 1916.  To  dovolilo  ne  obsega   onega bombažnega   blaga   in   onih   perilnih predmetov, za katere je bila   odrejena prisilna   ponudba.   V  ostalem   so prodajni   pogoji  sledeči:   1.   Prodajati  se sme  samo   posameznim,  neposrednim porabnikom   v   množinah   do   največ 20 m,   oziroma   pol  tucata pri perilu.
2.  Nadrobne prodajne cene  za  dopu-SČene množine ne smejo nikakor pre-segati cen, ki jih je posestnik dosegel v nadrobni   prodaji,   predno  je  stopil v veljavo ukaz z dne 31. avgusta 1916.
3.    O  teh  prodajah  se  morajo voditi posebni zapiski, v katere se mora kontrolnim organom, ki jih  postavi c. kr. trgovinsko ministrstvo, vsak čas dovo-liti vpogled.
—  Umri je v Ljubljani v Leoni-šču    trgovec   in    posestnik     Matevž S u p a n   v   starosti 72 let.   Ranjkega prepeljejo   na   pokopališče v Begunje na Gorenjskem.
—  Umrla ie v Vpavi  posestnica Antonija   Batjel   v   starosti  75 let. Pokojnica je mati g. Frana Batjela iz Gorice,   sedaj   trgovca v Ljubljani na Starem trgu. Naj v miru počiva dobra žena, preostalim naše sožalje!
Poroka. Poročila sta se g. dr. Ivan V i d m a r, c i. kr. nadporočnik, z gospico Mirni Fockovo iz Kra-nja. Čestitamo!
V Vincah pri Sodražlcl je 9. t. m. umri g. Matej Gruden, trgovec in posestnik. Pogreb je bil včeraj. Cenjeni rodbini naše sožalje!
Nadomestni seored za danes, jutri in v četrtek „Princerinja naj se omožl" je izvrstna veseloigra z Eriko Glassner v naslovni vlogi. Poleg tega fantastičen filmski igrokaz ,,Samopre vara" v 4 delih. — Bržkone dospe za današnji spored še sijajen posne-tek: Naš cesar pri procesiji na T e 1 o v o. Orkester skoro ob vsakem vremenu ob 9. uri na vrtu. — Kino Ideal.
Na oknu pri izdali voznih listkov
„Frachtgut* je pozabil reven vojak manjšo svoto denarja in denarnico. Pošteni najditelj se prosi, da to pri omenjeni blagajni odda.
Aproviiacija.
4- Oddaja prekajenega mesa na rumene izkaznioe skupince C po
znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v sredo dne 13. junija dopoludne oddajala v cerkvi sv. Jožefa prekajeno meso za rumene izkaz-nice skupine C po K 3 a kg. Določa se naslednji red : Od ih9. do 9. ure št. 1—200, od 9. do V2IO. ure št. 201 do 400, od 7,10. do 10. ure št. 401 do 600, od 10. do V2II. ure št. 601 do 800, od V2II. do 11. ure št. 801 do 1000, od 11. do Vj12. ure od št. 1001 naprej. Vsaka stranka mora pri-nesti poleg rumene izkaznice s črko G tuđi močno izkaznico. Rodbine do 4 oseb dobe V» ^g» rodbine z več kot
4  osebami   1   kg.  Stranke   se   nujno opozarjajo, da že v naprej   pripravijo denar, da se z zamudnim menjavanjem ne bode tratil čas.
4- Oddafa govejega mesa za uradnfške skupine po znižani oeni. V sredo, dne 13. junija popoludne bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za uradniSke skupine go-veje meso po znižani ceni in sicer za skupino I. in II. po 2 K za kg, za skupino III. po 3 K in za skupino IV. po 4 K 1 kg. Rodbine z 2 ose-bama dobe V2 kg, rodbine s 3,   4 in
5  osebami dobe 1 kg, rodbine s 6, 7 in 8 osebami 1V« kg, rodbine z 9 in več osebami 2 kg. Določa se naslednji red: Od 3. do 4. ure dobi meso skupina I. in II., od 4. do 725. ure skupina m., od VjS.  do 5. ure skupina IV. Vsaki stranki   je  prinesti s seboj tuđi  mesno   nakaznico.   Pripraviti   je drobiž.
-f- Oddaja govejega meta na mile provizorne karte po znižani oeni. V sredo, dne 13. jimiji popoludne oddaja mestna aprovizacija go-veje meso na male  provizorne karte
Mpiulte mino posojDo!
Na sramotni oder vse tište, ki imajo sredstva, pa ali sploh ne pod-pišejo vojnega posojila ali pa premalo.
Majnik Idl7.
Karol  t •ressty6ftS2fcy pl- Phhms generalni   polkovnik   in   zapovednik
iz svoje mesnice v cerkvi sv. Jožefa po 2 faoni 1 kg. Določa se naslednji red: Od 7a6. do lh7. ure pridejo na vrsto izkaznice s št. 8800—9100, od 1 i7. do V18. ure izkaznice s št 9101 do konca. Rodbine do 3 oseb dobe 1 2 kg. rodbine s 4 in 5 osebami V* kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, s 8 in 9 osebami I 7« kg, z več kot 9 osebami 17* kg. Vsaka stranka mora poleg male provizorne karte prinesti s seboj tuđi močno nakaznico. Pripraviti je tuđi drobiž.
-(- Slab kruh. Zadnji čas se zo-pet dogaja, da dobe stranke pri neka-terih pekih naravnost neužiten kruh. Tako so dobile nekatere stranke kruh, ki se vleče, če ga prelomiš, kakor gumi, zopet drugrod smrdi po ples-nobi in nesnagi. To opozorilo naj za enkrat zadostuje brez navedbe imen, ker so magistratu ti slučaji že nazna-njeni ter se bo brez dvoma zopet izvršila natančna revizija.
+ Maksimalne cene za koruzni zdrob. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 25. maja t. 1. št. 15566 se od sedaj nadalje sme koruzni zdrob prodajati na drobno kg po 76 v. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
Izpred tusodnega izietnnega sodišča.
Detemorilka. Frančiška Vato-vec, 20 let stara, iz Košane, je hči revnih starišev. Izmed 10 otrok je ona kot najstarejša že s 14 leti šla \z domače hiŠe ter stopila kot dekla v službo. Imela je tekom svojega službovanja z nekim 221etnim fantom nezakonskega otroka, kateri je pa umri. L2nsko leto je služila v Novi Sušicu kjer je intimno občevala z nekim vojakom, kar ni ostalo brez po-sledic. V porodnišmei na RekI je dne 29. marca zjutraj povila zdravo dete moškega spola, katero je sama dojila, dne 9. aprila t. 1. je pa zapustila bolnišnico in Šla proti domu. Pripe-ljala se je ob pol 8. zvečer na St. Pe-trsko postajo in se po državni cesti obrnila v smeri proti Ilirski Bistrici. Predno se odcepi pot proti Kalu, sto-
v borovo goščo. Tu je odrezala rdeč
trak od nceravic ter ga irdn zcvoz-1a otroku okolu vratu, nakar je položila otroka na tla. kjer je otrok najbrže hitro preminuL čez 4 dni je našel orožnik mrtvega otroka in kmalu se je posrećilo izslediti mlado detemo-rilko. Obdolženka odkrito nriznava svoje dejanje in se zagovarja, da je to storila iz strahu pred očetom. ker ji je baje zagrrczil, da jo ubije, če mu to sramoto še enkrat napravi. Sodi-Sče jo je obsodilo na 4 leta težke Ječe.
Kazne stvari,
*  Zadrva zloraba uradne oblasti grofa Tisze. Budimpeštanski list ,Az Est" je pred več leti sklenil s tiskamo „Athenaeum"   tiskovno   pogodbo.   Ti-skarna   te   pogodbe   ni   dolgo držala, na kar je „Az Est* nastopil pot tožbe in je dobil  proces  v  vseh   instancah. „Az Est"   je opozicijonalen  list  in je grofu Tiszi   življenje   pošteno grenil. Predno je grof Tisza  odletel  z  mini-strskega predsedstva,  se je BAz Estu« še maščeval. Izdal   je   namreč   mini-strsko naredbo, s katero se sploh raz-veljavljajo take pogodbe,  kakršno  je sklenil BAzEst" z tiskamo Athenaeum". Taka pogodba je bila doslej  na Ogr-skem  upeljana le  ena, namreč ravno „Az Est"-ova in Tisza je s svojo  naredbo tuđi to  pogodbo hotel  zadeti, vedoč, da stori z njenim   razveljavlje-njem ,^zEstu"parm ili jonov Škode. „Az Est"   je tej   ministerski  naredbi, ko jo imenuje zadnjo Tiszovo zlorabo uradne oblasti  posvetil  primeren čla-nek, v katerem izreka upanje,  da bo naredba nemudoma preklicana.
*  Vojna posojila pred   400   leti.
^Slovenski Narod« je pred nekaj ča-sem priobčil podlistek. v katerem je bila omenjena tuđi denarna zveza ce-sarja Karola V. z avsgbur. trgovsko hišo Fugger. Zdaj je o tej zvezi izšla obširna in podučna razprava. Ko je bil ogrski kralj Ludovik II. v bitki pri Mohaču pobit in ubit, je Fuggerjev pooblascenec rekel angleškemu di-Dlomatičnemu zastopniku Hacketu. »Cc bi bil imel kralj Ludovik 150.000
cekinov več denarja, pa bil zmagal.«
Povedal je resnico. Fugger je bi! namreč ogrskemu kralju posodil le 5000 cekinov — za toliko je imel var-nosti — in ni hotel več dati. Posledi« ca tega je bila, da je od kralja od-padlo mnogo velikašev in je bila bitka izgubljena. Znano je, da je bil Karol V. izvoljen za cesarja, ker mu je Fu^^er posodil potrebne milijone. ludi vojne cesarja Karola V. je Fug-grer financirat. L. 1536. je Fugger posodil cesarju 100.000 cekinov za vojno proti franeoskemu kralju Fran-cu I. in naslednje leto šc 83.000 cekinov za priprave proti Tur čiji. Ko je cesar začel vojno proti Saksotn, se je pri trgovski hiši Welser izposodil najprej 122.447 goldinarjev in potem se 20.000 cekinov. Isto leto 1547. si je cesar zopet pri Fusgerjih izposodil 60.000 goldinarjev in poz-neje v treh presledkih 2S0.0O0 goldinarjev. Sve-tovnopolitičneea pomena ie postala denarna rnoč Fugjrenev, ko je volilrti knez Moric saksonski nastopil proti cesarju. Cesar je bil že bolan in je moral bežati pred sovražniki, mu je priskocil na pomoč Anton Fugger in ga s posojilom 400.000 cekinov rešil iz obupnega položaja. Ko je cesar Karol V. izročil vlado sinu, je bil samo za svoje španske dežele dolžan hiši Fugger nad tri milijone cekinov, za nizozemske dežele pa dva milijona goldinarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnlaa In tlsk »Narodne tlskarne«.
Prodam nekaf dobro ohruifono
ile in U obleke
uradoiška uniforma, frak.    1898 Naslov   pove   uprav.   »Slov.   Naroda«.
Prodalo ao po primorao nlftld ——   conl, lopo   ——
ttraiKe cvetice.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
1892
Velika
ijbera   rofavic  in   reonovrstnih parfemov
2>WAJSXA CSS7A *2.
Fellerjeve želodec krepeče, voljno
odvajaj oče   rabarbarske  kroglice
z znamko
„Elzakrogllcetf
odstranijo sagatoafo.
Pred vojne cene. 6 Škatljic franko
5 K 57 h. Lekarnar E. V. Feller,
Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško).
Čez 100.000 zahvalnih pišem.
Popolne opreme
otroškega  perila
v zalog! za vMko starost
priperoia znan« trgovina s pejrilem
C. J. HAMANN
LJUBLJANA, Mestni trs Jtev. 3.
fshMi|aM tus.             flsF* Perflo lastnega izdelo.
Stran 4«
■SLOVENSKI NAROD*,  dne 12, jimija 1917.
132. itev.
defek on deklico
Sole prosta, če reogoče v SiSki sttnujoča, kl bi donaSala redno vsak dan zjutraj ob 8. uri nifeko iz ŠiSke v Ljubijano, proti đo-govorjeni plači. Naslov pove upr. »SI. Nar.«
Mi* krava $ teleln
i dobrim mlekom, sposobna je tuđi za vožnjo in oranje.                           1890
Več  se   poizre   Salo   itev.   47,
p. Moste.
Prodajalka
špecerijske in   manufakturne   str oke z daijšo prakso, žefi mesto premenltl.
Cenj. ponudbe pod ,vastna 1897*
na upravn. »SIov. Naroda«.            1897
Prota  s*  pa  oe«l  ▼•*    parov   dmhw &kwmn\emšh tm movfk
damsklhčeullev
ŠL 1« In 37, kakor radi  sovi  Ttanls- '
tovili *t  37, 38 ia 46.  -   Naslov  pove i
upravn. »Slov. Naroda«.         1896 \
Mlada, pošteno deklG
za Tsa domaća   dela,   katera   pa   mora  |
biti tuđi zmožna   nemškega   jezika, aa  \
tako]   apK5|uiO«   —   Vpraša   se   med  j 10.  in  11. uro   dODoldne   V   trgovini
K. toamoralk k BV, Dnna|aka o-12.
1874
prede 5« *«k*j 1* b'
sadneoa mosta.
flbert DomliJis, 3lir. Bistrica.
1893
I            ^_—__^^^^^^^^^^^^^^^^_        ^VaBa^laBA        ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m
lihek nz n nienfe
opravo. — Poandbe u paMHi
prMal «•». IH, tfrai paMa, UaMfau.            1904
Zenitna ponudba.
Jfad bi 5« stjnanii j pndno Žensko 3 &rtmorsk*&* j par rJ5«^ kronami ali s pokojnino, tuđi vdovo brey otrok, srednje starosti*
Pismene ponudbe na upravn, „5fou. /faroda' pod , Ženiteu t8W.
Proda se skoro nov
ženski iiralni stro]
bolfše vrste.   U«—    atoaa,    1   sft*-
laii, kopahsa kasa, zrcalo, ■•kal obloko,   roklansaa  takla  ls   va* drvtjlk stvari.             is«g
I Ljubljana, Gajeva ulica Star.  21.
i Pozor gospodarji!
UUU U kapltl SSO |«irav 1f. 2t74 • hsktaro* stmtf« prv*  vnto   v  aosat,
pripravno za vodstvo gospodarstva z njivami ; travniki, pašami, sadovniki in poslopji, ki I nosi sedaj 6'4%, deloma 1e obdelana, tedaj ! se izvolite obrniti n* agenturo tn anon*ni ; zavod K. VrMmmimrltt Zajr**, BofOvlćOTra : »lica *t 7. m. kat. mme\ §■■!■■ „Bk*-aoMita 1*41".                 1687
[ 500 kron!
| Vam plačam, ako moj an!-*r-. ■- • ^ --^^-^* čeva!ec korenin Bta kah—i ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaših karflk ocem, feratevtat fMMtmMf. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.79 B, 3 lončld   K   4*Mf  6   iončkov B 7.50.   Na
stotine zahvalnih pišem in priznanj. B«M«ajt  — IN1m(Ium)   Ffitmi   I It SO7,0vrsko.              3663
FraBČiika Prlstor roj. Saktč naznaaja ▼ svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je Bogu, Vsegamogočnemu   dopadlo   odpoklicati   strica in prastrica   it<L,
Natevža Supana
trgovca Im pososttiiks
po dol^i, mučni bolezni, previdenega z tolažili sv. vere, ▼ starosti 72 let ▼ boljše  življenje,
Pogreb dragega pokojnika se vrši ▼ sredo dne 13. juoija 1917 ob 9. uri dopoldn^ iz »LeoniSća« Zaloška cesta do periferije mesta - začetek CelovSke ceste in od tam na pokopalilče v Begunje na   Gorenjskem.
Sv. masa zadušnica se bode darovala v četrtek 14. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni  cerkvi v Begunjah na Gorenjskem.
V Ljubljani, dne 12. jun i ja 1917.
V neizmerni Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preialostno vest, da je naš iskrenoljabljeni soprog, oče, zet in stari oče, gospod
Natej Gruden
posestnik, traevec in sostMnKar
dne 9. t m. nenadoma preminuL
Pogreb nepozabnega se vrSi 11. t m, ob €L ari nmčer, iz hise žalosti na pokopaliSče v Sodraiici.
VIN1CE, dne 10. junija 1917. Marila ftrvtfaa,                Hlariaa ■rlasaall roj. Irmšmm,
soproga.                                            FbbHi bčeft
Laa in laalala,                           Jttfp lHaMa^.
vnukL                                 okr. živ. zdrav* tedaj cbef-zdravuik,
PttitU« ii ilmke
■pri|Mt tak«| kr«|atioa Un jUhtt, Stari tr§ i». 24.
1895
SLUGA
se sprejme takoj v
KINO IDEAL.
itanivaile se zamenia.
Friparočljiva atasaianfa, akata« late It iveh aak in ▼■enml pritlk-llaaml aa samenla sa pa**kaa ali vaila, mirsa đvailca, radi Baatallk raimcr         1900
Naslov  pove   upravn.   »Slov.   Naroda«.
KONJAK
tttttllraa  te  vlaa  laatnaga   pridelka
Pri oslabelosti od starosti in želodčnih te2-kočah |c iz vina destiliran star konjak že stolet a znano preizku^eno okrepčilo. 12 let star»ga v 4 pollitrskth steklenicah po5ljem franko za 40 Kf mlajšega 3 letnega, čudovito bolečine tola2eče vdigavalno sredstvo zoper trmafe v mdila, 4 poiiitrske stekle-nice 32 K. Vino od 5f> Mtrov naprej. Beli rizling in rdeči   bur^under   per liter K 3 60.
Benedikt ffleril, ▼6lepoteitfllkf
grailina Goliče pri Konjicah, Štajersko.
Za boje
že rabljene za vsebiao sad ja od 25 do
200 kil  in                    1850
korbice
pletene    za    5     do    10    kil,    kupi vtako množino
tati IMA, Šmartno pri Lifiji.
Zastonj ii po§rnrac prosto
dobi vsak na Željo moj glavni katalog s ca. 40G0 slikami ur, srebrnine, zlatnine, godbenh in .— ..,«-.       btivskih predmetov.  i
Šolske in koncertne "^ violine po K 12, 14, 16, 20 25, 30 in viš. Dobre harmonike a K 8, 10. 12. 14, 16, 22, 30, 40, 50, 70 in višje. Premena do-voljena ali denar nazaj. PoSilja^tev po povzetju atl   predplačilu.   Razpošiljalnica
iAM   EOlfKAD,  c. kr. dvomi dobavrta!}, Itost (Brftx) itev. 166€. ČcSko.
Zenitna pontidba.
Jfomercijaln> uradnik. 2? let siotr, Šlovenec, s dobrtmt dohodci. bivaioB v Tjosni, kler so obZne ra^mere pri-meroma jako dobre, se Jeli v svrho skoraišne $enitve se^naniti s Žedno gospodično ali vdovo, (event. 3 enim malrm otrokom), v starosti od 25 — 30 let Jlfalo premofenje se Seli, vendar ni pogou Pismene nasveie 5 sliko Ckoia se vrnej se prosvo pod m Odkritosrlna liube^en f tS52 " na uoravmštvo   m S^vensk^aa Mat oda*.
Josip Jug
pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16.
•c  priporoča   cenjenemu   občinstvu  za vsa v to stioko spadaj oča dela.    1114
SalMaa ta totaa pMiraika.
Srbe cico
^^^Hs^B^P    '^rfl^^^B^^P^P     ^^^^^^^^^^p^f     ^^^^■^^■■^ii    ivv#
otnafe, Je brez vonja, zato uporabno tuđi Uz dan. Veliki fontek K 3.-, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni prtšek za varstvo občutljive kože, Skatljica K 2^0. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v
SpnfMM aArm, skikn hi MrQtn
vzgojiteljico
(cv. učiteljica) k dvema dečkoma v starosti 5 in 6 let, popolnoma veSča slovenskega in nemSkega   jezika v govoru in   poduĆevanju,
z vso oskrbo v hi§i.                                   HW4
Ponudbe  se   prosi   pod   JHm   datela
1M4" na ucravn. »Slov. Naroda« z navedbo plače, referenc in vposlatvi spričevala.
mw   Priporofam   "VI
cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec.
Naročila za cikorijo in milo izvršuje tuđi od 5 kg   dalje po   post povzetju
tvrdka A. Kušlan
Ljubljana, Karlovska cesta št 15.
•sT* IS^em
koncipijenta.
Dr. Ignac Malnerii9
ođTatnik  ▼   IfoTem  maatu,  sedaj
nadporočnik- tud tor,    Zl6jrabf     Ka«
člčova alica 13.         1894
V lepem   trgu   na Spodnjem  Štaierskem   a«
•prtim« v dobro voeljano trgovino  meša-
nega blaga
poslovodja
samo starejša moč, za takojšnji vstop. Interesenti, ki imajo skušnje v ekonomiji in vinogradništvu, imajo prednost. Ker se služba odda event. tuđi samo za dobo vojske, se nato opozarjajo gg. trgovci iz evakuiranih južnih krajev.                      1878
Obsirne    ponudbe   pod   wposlovod|a
187Sa na ucravn. »Slov. Naroda«.
KLAVIR
mw se proda,   im
Qi*adi££e   «.  7,   spodaj.
Mlevci barv
skuSeni   v   mletju   oljinih   barv   na   valjČne
mline ta spralaiaia sa tako|ft«i nastop.
Ponudbe sšpričevali in zahtevki je vposlati na
aastav ataMek, veletrgovina s bmrvaml
aolmoffrmd, (aalslmrg).        1889
Straaka  brez  otrak   BC   tUe
stanovanje
▼ mosta, takoj ali pozneje.            1836
Pismene ponudbe pod lvbr6Z Otrok 1836M an upravn. »Slov. Naroda«.
===== Išča aa več                =
izurienih M
▼ trajno dala. Sprejme se le pnre
moči«   Več  se poizve  v   upravništvu »Slovenskega Naroda«.       1901
PIANINO
se proda     m*
v Krakovski ul. št. 19.
Malboa pritlia hiša
z i^rtem in uee ^tancuanji IT se proda. ~WE
Več se poizve  pri Anton fttlra,
Spoinla ftlika št 22.            \m
Nobenega zobobola
več, nobenlh noči brez spanja. „Fldes*1 pomiri bolečine v otlih zobeh, pri    I
trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva 2e odpovedala.    I
Pri neuspehu denar nazaj. Cena 2.— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov 8-— K.    I
Nobenega zobnega kamena več, snežnobele zobe dobite po uporabi „Xirls-    I
____               sabsui vo4a. Takojšnji učioek. Cena 2 K. 3 steklenice 5 K.              I
K«m«ay, Kosio« (Basckaa) L Poftlal prMal lt/S 23, Ogrske.           3659
KNJIGOVODJA
prva moč, samostojen delavec, bilančnik (dopika) i$(e enake ali temn podobne službe. Spričevala prvih tvrdk. Naatop tako} ali po-zneje po dogovoru. Položi tuđi kavcijo. — Ponudbe pod „ZaopiM ataibac< na upravn. „Slov. Naroda".                                                J855
I       Srbeiico, izpu&aje       I
odpravi kar   najhitrejSe „Dr. Fiescha originalno rujavo mazilo".   Mali lonček K 160, veliki K 3'—,  dražinska            1853
porcija K 9-—. Dobiva se                                                i
I w lekarni „pri zlatem jelenu4*, Marijin trg, Ljubljana.
Proda se pOSGStVO
is proato roka, na Javni draiU teo 17. Jnnija ob 3. uri popoldne •v. Jakob ob Savi ▼ Fodgorl itv. 35. Poiettvo obatoft ts njiv, trav-■ikov Ia »oidov. Prodala nm skupno ali poaamono, pogofl Izvidni na lica mašta.                                                    rranttika eiavič.
Srpetico jtei jnjeiio, laienie lože, liiaie. orinte. kožne bolezni. ture. ofekline io rane
ozdravi hitro in sigurno
iantarsko mazilo.
Ne umaže in ne diši.   Mali   lonček 3 K, veliki
lonČek 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom.
K temu spadaj oče brinovo milo 4 K.
ttord Sandor, lekarnar, Nagy Kdrds 30.
/DbSder,
\8AIBE M
Dr. Ivan Vidmar
e. in kr. nadporoinik pri 78. p. potku
Mirni Vidmar roj. Fockova
-+&h poročma. -S^»                      1891
Victtm ob Savi          dne 12. junija 19t?          J[ranJ.