cy}/a3e čestitke za S. matec — ^dan zena
LETO 1977
GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA	11480081
LJUBLJANA
ŠT. 1

• OSMI MAREC
Prebujanje zavesti
Če se ozremo na družbeno in samoupravno zavzetost zaposlenih žena, moramo biti iskreni in si priznati, da je nezadovoljivo
Leto je naokrog in spet smo se znašle pred praznikom žena. Ali je kaj drugačen od preteklih osmih marcev, ali smo z našo enakopravnostjo prišle kam naprej, ali se je kaj premaknilo?
Zaposlenost žena je eden od osnovnih pokazateljev položaja žene v družbi. Pri nas vse manj žena veže svoj položaj na vlogo gospodinje. Njeno vključevanje v proces dela ni le materialnega značaja, ampak zlasti želja, da se ob delu afirmira kot osebnost, žal je še vedno kvalifikacijska struktura zaposlenih žena nižja od kvalifikacijske strukture moških. Prepričana sem, da temu ni kriva le tradicija, ampak predvsem dejstvo, da nezadostno rešena vprašanja pomoči zaposleni ženi vplivajo, da žene še vedno izbirajo tiste poklice in tista delovna mesta, na katerih imajo največ možnosti, da svoje probleme, vezane na družino, rešujejo na čim bolj sprejemljiv način. In v tem je tudi vzrok, da se žene še vedno v nižjem odstotku od moških izobražujejo ob delu. Tu je še precej dela za sindikat, ki bi moral poiskati stimulative za vključevanje žena v proces dokvalifikacije in prekvalifikacije.
Upam si trditi, da žene še vedno počasneje kot moški napredujejo v samem procesu dela in pri prevzemanju odgovornejših delovnih mest. Če upoštevamo, da je v Sloveniji med zaposlenimi 43% žensk, pa pridejo na vsako vodilno delovno mesto, ki ga zaseda ženska, štiri vodilna delovna mesta, ki jih zasedajo moški, se ob tem podatku lahko zamislimo (pa ne le ob 8. marcu).
Ustava in zakon o združenem delu jasno določata posebno zaščito žene v času nosečnosti, poroda in materinstva. Ali spoštujemo ta določila? V zvezi z zaščito pred težkimi deli in deli nevarnimi za zdravje, določa organizacija združenega dela, katera so ta delovna mesta. Tudi na tem področju mora sindikat aktivneje sodelovati.
V naši državi je nočno delo za žene prepovedano predvsem zaradi materinstva. Menim, da morajo biti ženi dostopna vsa delovna mesta, v skladu z Zakonom o združenem delu pa je treba poostriti zaščito žene-matere pri delu v tretji izmeni.
Če se ozremo na družbeno in samoupravno zavzetost zaposlenih žena, moramo biti iskreni in si priznati, da je nezadovoljivo. Menim, da je nujno dvigati zavest žene v njenih pravicah in odgovornostih, v njeni vlogi v procesu dela v skupnem družbenem življenju. Nujno je, da postane žena resnično subjekt v kreiranju svojega položaja v družbi, kot tudi družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja.
In kako je s položajem ženske v »Hoji«? Po mojem mnenju se prav nič ne razlikuje od vsega, kar sem prej napisala. Uresničevanje enakopravnosti je žal dolgotrajen proces.
Pa vendar, 'draga sodelavka, če se boš ob letošnjem dnevu žena ustavila in se vprašala, kje je enakopravnost v tvoji delovni sredini, kaj lahko narediš, da se bo formalna enakopravnost čimprej vtkala v življenje, ter boš poiskala odgovore na to vprašanje, potem ne boš imela naslednjega dne grenak priokus in nagelj ne bo ovenel že devetega marca. Tvoj 8. marec bo dobil svojo vrednoto.
Vsem sodelavkam »Hoje« iskreno čestitam ob
dnevu žena.	uja-dtta r^rAA-r,
MARIJA LOGAR

• OB DNEVU ŽENA
Kri za
drugega
Tokrat je vsebina našega glasila v veliki meri posvečena Dnevu žena. Želeli smo brez velikih besed seznaniti kolektiv z nekaterimi našimi sodelavkami.
Za osrednjo temo smo si izbrali minulo uspešno krvodajalsko akcijo, v kateri je sodelovalo veliko število tovarišic. Pripravili smo kratke razgovore z nekaterimi, jih tudi predstavili in upamo, da smo prav ravnali.
Seveda je na Hoji še veliko tovarišic, mamic, babic, za katere so besede zahvale ob prazniku vse premalo. Vsem tistim, ki se vneto borijo z varstvom svojih malčkov, z neurejeno prehrano in varstvom svojih šolarjev in vsem, ki se lahko samo svoji iznajdljivosti in pridnosti zahvalijo, da »stisnejo« do konca meseca, tistim, ki nesebično pomagajo mladim družinam pri njihovih problemih in vsem tovarišicam, ki sodelujejo pri izgradnji lepše socialistične prihodnosti, želi uredništvo in moški del kolektiva ob Dnevu žena veliko delovnih uspehov in uresničitev najbolj skritih osebnih želja.
Naša sodelavka Frančiška Kozjek, je doslej že dvaindvajsetkrat darovala svojo kri. Razgovor z njo objavljamo na 2. strani
mioiru
Tovariš Dušan LTJIN, delavec TOZD Stavbno mizarstvo, je dal doslej največkrat kri (73-krat). žal je bil bolan takrat, ko smo se pogovarjali s krvodajalci za to številko glasila. Želimo mu čimprejšnjega okrevanja, pogovor z njim pa bomo pripravili za naslednjo številko. Na sliki: Dušan Luin sprejema čestitke od organizatorja krvodajalske akcije Jožeta Šilca.
• KRVODAJALSTVO V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI
Pomoč, ki ne pozna meje
V nekaterih TOZD je zavest članov kolektiva izredno velika, ki preseneča in je vredna posebne pohvale
Krvodajalske akcije v naši delovni organizaciji potekajo že vrsto let in to zelo uspešno. Na pobudo sindikata in uvidevnost samoupravnih organov in posameznikov — krvodajalcev, so bile organizirane izredne krvodajalske akcije. Dvakrat je bilo organizirano srečanje s krvodajalci vseh TOZD in skupnih služb. Na srečanjih so bila podeljena priznanja za večkratno darovanje krvi. Humanost je zelo razširjenja pri članih kolektiva, saj imamo evidentiranih 310 krvodajalcv. Zadnje krvodajalske akcije 8. januarja letos, se je udeležilo 171 krvodajalcev od tega 50 žena in 40 novih članov kolektiva.
Srečanja v Študentskem naselju v Ljubljani se je udeležilo 205 članov kolektiva. Takrat so bile podeljene plakete, značke in praktična darila 56 krvodajalcem.
Udeležba je bila velika saj so prispevali denarno pomoč tudi drugi posebno občinski odbor sindikata, Rdeči križ občine Ljubljana Vič-Rudnik in sama delovna organizacija.
Vsako leto se podeljujejo posebna priznanja, letos pa so jih prejeli za: 5 X darovano kri 32 članov kolektiva 10 X darovano kri 11 članov kolektiva 15 X darovano kri 7 članov kolektiva 20 X darovano kri 5 članov kolektiva 25 X darovano kri 1 član kolektiva
posebne pohvale, priznanja in nagrade za nad 20-kratno darovanje krvi, pa so prejeli:
1.	Luin Dušan
2.	Pevec Martin
3.	Balažič Anton
4.	Mavsar Henrik
5.	Oven Franc
6.	Kozjek Francka
7.	Alič Anton
8.	Tehovnik Anton
37 X TOZD Stavbno mizarstvo 31 X TOZD Stavbno mizarstvo 31 X DSSS — UPRAVA 30 X TOZD — Tesarstvo 26 X DSSS — Uprava 20 X TOZD — Polhov Gradec 20 X TOZD — Podpeč 20 X DSSS — Uprava
% V nekaterih TOZD je zavest članov kolektiva izredno velika, ki pre-0 seneča in je vredna posebne pohvale: TOZD ŽAGA ROB 72 0/0, TOZD
•	GALANTERIJA PODPEČ 51 %, TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC
•	44 %, TOZD TESARSTVO 40 %, TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA 37 %, DSSS
•	Uprav?. 27 %, TOZD STAVBNO MIZARSTVO 22 % in TOZD VELOX 0 11 %. Hoja skupaj 35 %.
Podatki o krvodajalcih so zbrani za leto 1976. Evidenca, ki se vodi na posameznih TOZD ni najbolj urejena, zaželjeno je, da bi izvršni odbori sindikata tudi temu delu posvetili nekoliko več pozornosti.
Med krvodajalci imamo tudi takšne, ki so enkrat darovali 0,5 1 krvi. Te evidence nimamo, zaželjeno je, da bi spoznali tudi te člane kolektiva.
•	Od samoupravnih organov in vodstva pričakujemo še v naprej vso
•	podporo, da bi posameznikom, ki se odločijo za krvodajalca omogočili
•	nemoteno udeležbo pri darovanju krvi in letnem srečanju vseh krvo-
•	dajalcev delovne organizacije HOJA.
• POMENKI Z NAŠIMI KRVODAJALCI •
■
• KOZJEK FRANČIŠKA
KRI ZA DRUGEGA
Eno izmed rekorderk med krvodajalci sem nekaj dni brezuspešno iskala v TOZD Polhov Gradec, nakar sem jo ondan uspela dobiti pred pričetkom popoldanske izmede.
Frančiška Kozjek dela kot priučeni strojni mizar v »Pohištvu« in je v naši delovni organizaciji že sedmo leto. Z delom in delovnim okoljem je zadovoljna.
Krvodajalske akcije se je udeležila že 22-krat. Prvič se je udeležila, ko ji je bilo 19 let in od takrat dalje se redno udeležuje te humane akcije. Njena krvna skupina je A. Zatrdila je, da se zdravstveno po akciji počuti zelo dobro in je ne spremljajo nobeni znaki utrujenosti, vrtoglavice, slabosti ali kaj podobnega.
Dokler ji bo zdravje dopuščalo in osebno počutje, se bo krvodajalskih akcij redno udeleževala.
Več od vseh priznanj in pohval, ji pomeni zavest, da lahko pomaga sočloveku, ki je nujno potreben pomoči te vrste.
Kaj več od nje skoraj nisem mogla izvleči, že to, da smo se spomnili na njo, je bilo za njo presenečenje. Zame pa je bilo prijetno spoznanje, da je v delovni organizaciji še veliko tovarišic, ki po svojih najboljših močeh zavestno pomagajo sočloveku, katerega niti ne poznajo in da bi še z večjo ljubeznijo pomagale sodelavcu, če bi bilo ob kakšni nesreči to potrebno.
Lep praznik in še kdaj nasvidenje.
MARJANA KAMPJUT
•PETAČ MARJANA
TO JE ŠELE ZAČETEK
Marjana Petač, DSSS, se je krvodajalske akcije udeležila prvič. V naši delovni organizaciji je zaposlena šesto leto, in sicer kot devizni referent v gospodarsko-računovodskem sektorju.
•	Ker ste se tokrat prvič udeležila akcije, me zanima, kaj vas je pripeljalo do te odločitve?
— Res sem se akcije prvič udeležila, vendar sem že prej razmišljala o tem. Tudi sama sem že dobila kri in zato vem, da takšna humanitarna akcija pomeni veliko pomoč vsem, ki dan za dnem potrebujejo to dragoceno tekočino. Zavest, da lahko nekomu pomagaš ali celo rešiš življenje, je vredna več kot pa se da z besedami povedati.
•	Boste tudi v bodoče ostali v vrstah krvodajalcev?
— Na vsak način se bom akcij še udeležila. Posebno, če bom tako dobro prestala darovanja kot prvič, ko nisem čutila nobenih negativnih posledic.
•	Verjetno imate ob Dnevu žena kakšno pripombo ali pa željo do obravnavanja sodelavk v DO?
— Sicer se v kolektivu počutim dobro, vendar pa menim, da bi lahko takšne praznike kot je Dan žena izkoristili za prikazovanje uspehov in problemov žena. Ne bi se smeli omejiti na stisk roke in nagelj ček, mogoče bi pogovor o predlogih za različne rešitve problemov, ki tarejo zaposlene tovarišice, pomenil že tudi samo reševanje žgočih vprašanj, če že imamo tak praznik, je škoda, da gr. bolje ne izkoristimo.
Predlog poznamo, mogoče bi bilo vredno o njem razmisliti in pripraviti koncept za naslednje leto.
MARJANA KAMPJUT
• BALAŽIČ ANTON
TRIDESETKRAT
KRVODAJALEC
Anton Balažič je doslej dal kri že 30-krat. Za svoja humana dejanja je prejel 5 značk, in sicer za 5, 10, 15, 20 in 25-kratno darovanje krvi. Prejel je tudi dve plaketi.
•	Se mogoče spomnite kdaj ste se prvič udeležili krvodajalske akcije? — smo ga vprašali.
Prvič sem se akcije udeležil leta 1954 v Ljubljani, in sicer še v starem zavodu za transfuzijo krvi. Tehnika odvzema krvi se ni spremenila, zgradili pa so novo poslopje Zavoda za transfuzijo krvi.
•	Kako pa je potem potekala vaša krvodajalska pot?
Trikrat sem se udeležil odvzema ob kolektevnih akcijah, potem pa sem bil klican. Daroval sem 4—5 del krvi in to vsega skupaj 19-krat. Po določenem času pa sem začel darovati plazmo in sem jo do sedaj dal 11-krat. Postopek darovanja plazme traja 2 uri. V tem času ti vzamejo dvakrat po 3 del krvi, jo centrifugirajo, tako da ločijo plazmo in nato kri vrnejo dajalcu.
•	Morda kdo v družini sledi vašemu zgledu?
— Starejši sin Branko je tudi reden krvodajalec, ima skupino AB in tudi njega kličejo na odvzem.
•	Kaj menite o akcijah na Hoji?
— Akcije na Hoji so vedno dobro organizirane in ravno zaradi tega je med nami toliko darovalcev krvi.
•	Menite, da se mladi dovolj pogosto odločajo za krvodajalstvo?
— Zadovoljivo, sam pa bi vsakemu predlagal naj se akcije udeleži, če že zaradi drugega ne, vsaj zato, ker mu bodo kri kvalitetno pregledali, določili krvno skupino in dali poročilo o zdravstvenem stanju. Nobene bojazni ni, da bi nekomu, ki ni sposoben za oddajo krvi, le-to vzeli, če zdravstveno stanje ni 100-odstotno zanesljivo, krvodajalstvo ne pride v poštev. Tudi meni v času, ko sem hodil na obsevanje, niso vzeli krvi.
•	Ali so kakšne omejitve o številu darovanj in kakšni so časovni presledki?
— Omejitev ni nikakršnih, je pa strogo določen premor med eno in drugo krvodajalsko akcijo.
Pri odvzemu plazme je obvezen 14-dnevni premor, pri darovanju krvi pa je premor 3 mesece.
Anton Balažič, ki je že dolgoletni član kolektiva Hoje, je še povedal, da bi samo v primeru zdravstvenih razlogov prenehal s svojo humano akcijo. Vendar pa upa in mi vsi z njim, da takšnih razlogov še dolgo ne bo.
Hvala mu v imenu vseh, ki jim je že in jim bo še pomagal.	M. K.
• FLORANČIČ KATJA
PO OČETOVIH STOPINJAH
Katja Florjančič, DSSS, spada med mlajše krvodajalke po letih, po krvodajalskem stažu pa že ima nekaj izkušenj. Zaposlena je v likvidaturi. Takole je stekel naš pogovor z njo.
•	Iz kakšnega razloga se odločiš za krvodajalske akcije?
— Izključno iz humanitarnih razlogov. Kri sem dala že sedemkrat. Vsekakor pomaga za mojo odločitev dobro pripravljena akcija, pa tudi stalna TV reklama, ki poziva krvodajalce, ima pozitiven učinek.
•	Koliko krvi daruješ in kako se počutiš?
— Darujem po 2 del krvi, imam skupino B.
Po odvzemu krvi se dobro počutim.
•	Mogoče kdo v družini sledi tvojemu dobremu zgledu?
— Na žalost še ne. Hčerka je premajhna, moža pa ne morem pritegniti za to. Dober vzgled pa mi je dal moj oče, ki je tudi reden krvodajalec.
•	Si se udeležila srečanja krvodajalcev?
— Srečanja sem se udeležila, bilo je v restavraciji Študentskega naselja. Moram priznati, da je bilo vzdušje zelo prijetno, tudi organizacija je bila dobra in si podobnih srečanj še želim.
M. K.
• SLAVIČ BOGOMILA
DOBRO ORGANIZIRANA AKCIJA
•	Zakaj ste se udeležili krvodajalske akcije, smo vprašali Bogomilo Slavič, DSSS.
— Pritegnila me je dobro organizirana akcija, želela pa sem si tudi pregledati kri in splošno zdravstveno stanje. Seveda pa je darovanje krvi zame najlepša pomoč soljudem.
•	Ste kri darovali prvič?
— Krvi nisem darovala prvič. Že trikrat prej sem se odločila za akcijo in sem prepričana, da se jih bom tudi v bodoče udeleževala.
•	Koliko krvi ste darovali v januarski akciji?
— 2 del, imam pa skupino B.
•	Kako ste izkoristili prost dan? Ali ste se udeležili srečanja krvodajalcev?
Tistih nekaj ur sem čisto po žensko izrabila za nakupovanja in podobna gospodinjska opravila. Srečanja pa se na žalost nisem udeležila, če pa bo še kdaj organizirano, pa upam, da bom lahko prišla.	k.
• KORITNIK IVA, NKA
POMOČ NEZNANCU
Ivanka Koritnik, je darovala kri že 13-krat.
•	Zakaj ste se odločili za sodelovanje v krvodajalski akciji?
— Za prvo sodelovanje v krvodajalski akciji sem se odločila iz hvaležnosti do neznanega krvodajalca, katerega kri je prejel moj otrok ob zahtevni operaciji.
•	Kaj vam pomeni sodelovati danes v krvodajalski akciji?
— Sodelovanje pri odvzemu krvi me navdaja z občutkom, da sem s tem storila svojo človekoljubno dolžnost. Trdno sem prepričana, da vsakdo, ki mu zdravstveni razlogi dopuščajo, daruje svojo kri neznanemu bolniku. Nikoli ne vemo, kdaj se mi sami lahko znajdemo v podobnem položaju in takrat se bo marsikdo šele zavedel kakšen in kako velik pomen ima darovanje krvi.
•	Kako se počutite po odvzemu krvi?
— Počutim se dobro, z manjšo vrtoglavico, vendar te kmalu mine, ostane pa zavest, da si zopet nekomu pomagal.	JOŽE ŠKRBEC
• AKCIJA JE BILA DOBRO ORGANIZIRANA
Več medsebojnih srečanj
Začelo se je pred osemindvajsetimi leti — Koristni pogovori ob delu o
delu
Med našimi delavkami, ki so že večkrat dale kri je tudi Milka GREGORKA, ki je lansko leto praznovala delovni jubilej — 20 let dela pri »Hoji«. Pogovarjali sva se v TOZD Stavbno mizarstvo, kjer sedaj dela, in bila je tako polna življenjske energije, da je bil pogovor z njo res prijeten, tekel pa je nekako takole:
• Kje vse ste delali v teh dvajsetih letih?
— Najprej sem delala devet let v Podpeči, doma sem namreč iz Vnanjih Goric. Ko sem se poročila in preselila v Dragomer, sem bila še bolj oddaljena od Podpeči. Takrat ni vozil avtobus, kot sedaj. Na delo sem se vozila s kolesom, kadar je bil sneg in zameti pa peš — že ob 3. uri zjutraj sem vstajala. Kljub temu pa imam na Podpeč lepe spomine. Kar nerada sem šla v »Roleto«. Samo zato ker so bile z Ljubljano boljše avtobusne zveze. No, tudi v »Roleti« smo se »ujele«. Bil je to sicer majhen kolektiv, pa se mi zdi škoda, da se ga je razpustilo. Delo je lepo teklo, prinašalo dohodek, pa razumeli smo se.
Med tistimi, ki so doslej na ljubljanskem zavodu za transfuzijo krvi že nekajkrat darovali svojo kri, je tudi Milka Gregorka, ki dela v TOZD Stavbno mizarstvo
•	In kako je bilo na krvodajalski akciji »Hoje« januarja letos?
— Rada sem se udeležila te akcije, saj sem vedela, da se bom med drugimi tudi srečala z nekdanjimi sode lavci. Akcija je bila dobro organizirana in vsi, ki smo se je udeležili, bi že leli le še več takih krvodajalskih dni.
•	Kdaj ste prvič dali kri, ste se takrat kaj bali?
— No, prvič sem dala kri, ko sem delala v Podpeči, še zelo mlada sem bila. V tovarni smo imeli našega zdrav nika, pa je kar prišel, ko smo delale in določil kdo naj gre. Bala sem se da me bo bolelo, pa ni bilo nič hudega. Takrat, pred 18 leti krvodajalci nismo imeli prostega dne. Samo kri smo dali, potem pa smo se vrnili na delo k strojem.
•	Pa potem, ko ste še večkrat dali kri?
— Potem pa me ni bilo nikoli več strah. Še nikoli Imi ni bilo nič, kadar sem dala kri. Nekateri sicer trdijo, da se zrediš, če si krvodajalec, no za sebe vem, da imam preveč kilogramov zato, ker pač rada jem.
•	Koliko žensk krvodajalk pa je tu, na Stavbnem mizarstvu?
—	šest jih je. Zadnjič, pred »Hoji-no« akcijo sem hodila po tovarni in sodelavke nagovarjala, pa sem videla, Ida se kar boje dati kri. Res, nekatere imajo še majhne otroke ali so noseče, pa vseeno, lahko bi nas bilo več!
•	Kaj pa doma, je poleg vas še kdo krvodajalec?
— Moja hčerka je stara 17 let in bo šla med krvodajalce brž ko bo dovolj stara. Večkrat se o tem pogovarjava in je že kar nestrpna. Tudi moj ata dn bratje so že dali kri. Ata je bil že kar precej star in sem mislila, da mu ne bodo vzeli kri, pa so mu jo vseeno. Moj mož pa ves čas obljublja, da bo šel, a vendar kadar je akcija, ne more pustiti službe (je šofer). Sumim, da je to izgovor in se najbrž boji.
•	Koliko krvi pa vzamejo naenkrat?
— Meni vzamejo vedno tri doze, to je po moje več kot tri del. Zadnjič me je zdravnik nagovarjal, da bi dala več krvi, pa nisem upala.
•	In kaj menite o takem, prostovoljnem darovanju krvi?
— Nekateri menijo, da našo kri preprodajajo. Pa ni tako. Zadnjič sem gledala film po televiziji o neki operaciji, potrebovali so ogromne količine krvi. Ko smo se pogovarjali o tem v službi, smo zračunali, da bi za tako operacijo bilo potrebno okrog trideset krvodajalcev. Pa pomislite, koliko operacij je vsak dan, pa nesreč po svetu. Ko dam kri, sem prepričana, d.i sem naredila nekaj dobrega, saj bo moja kri pomagala sočloveku.
•	Kaj pa vaše delo v TOZD Stavbno mizarstvo?
—	žal sem naredila le tri razrede nižje gimnazije. Mama je zbolela, doma pa so bili še majhni otroci in poprijeti sem morala za delo. Kasneje sem se pa zaposlila, saj sem med tem že zgubila stik s šolo. Tu v Stavbnem mizarstvu sem začela delati kot poen-terka. Sprva me je skrbelo kako bo šlo. Veliko mi je z nasveti pomagal tov. Mesar. Sedaj pa to delo rada opravljam. Ko je mesec naokoli in je vse narejeno, sem vedno vesela in zadovoljna.
•	Ko ste toliko let že v naši »Hoji«, kaj menite, kako bi kolektive posameznih TOZD med seboj bolj povezali, seznanili enega z drugim?
— Ko smo se zadnjič na krvodajalski akciji in potem na samem srečanju pogovarjali, sem ugotovila, da imajo delavci v drugih TOZD podobno željo kot mi tu na Stavbnem mizarstvu. Radi bi, da bi mi obiskali druge TOZD, oni pa nas in to takrat, ko stroji tečejo, da bi se pogovarjali ob delu o delu. Primerjali bi kako delajo drugje in lažje bi razumeli težave, ki morda tarejo sodelavce v drugih TOZD.
MAJDA LOGAR
Martin Pevec med odvzemom krvi.
• DVAINTRIDESETKRAT KRVODAJALEC
Vzornik mladim
Najvišji izraz solidarnosti, saj gre za reševanje človeka
Martin Pevec je že 32-krat dal kri. Za razgovor smo ga našli pri delu, v TOZD Stavbno mizarstvo, kjer se je zaposlil pred leti, ko se je preselil v Ljubljano.
•	Ali se spomnite kdaj ste prvič dali kri?
—	še v Izoli je bilo leta 1963. Moj prijatelj je bil krvodajalec, pa sem šel z njim. Kri dam tri do štirikrat na leto. Včasih me pokličejo, včasih grem sam, ali v okviru akcije podjetja.
•	Katero krvno skupino pa imate in koliko krvi vam naenkrat vzamejo?
—	Imam nula pozitivno skupino. Običajno dam tri enote krvi, to je nekaj čez 3 del.
•	Ste kdaj dali kri tudi direktno ponesrečencu?
—	Ja, ko sem bil v Izoli, so me dvakrat ponoči iskali, mudilo se je, pomoč je bila nujna.
•	Kako se pa počutitie potem, ko darujete kri?
—	Zdravstveno se kar dobro počutim. Nič mi ni in sem tisti dan prost le zato, ker je pač prosti dan za krvodajalce.
•	Kaj pa dan krvodajalcev »Hoje«, ki je bil januarja letos?
Ja, tisti dan krvodajalcev sem bil na Stavbnem mizarstvu organizator. Iz naše TOZD jih je šlo okrog trideset delavcev. Vesel sem, da smo pridobili precej novih krvodajalcev, saj je žal več tistih, ki so stalno dajali kri, odšlo iz naše TOZD. Tako na primer tovariši Mesar, Oven, Neda Rutar in drugi.
Veliko pa je pri nas še mladih, ki se kar boje dati kri, a jih bo treba pridobiti za takšno akcijo.
•	Ali menite, da akcija, kakršna je bila v januarju, kaj pripomore k razširitvi kroga krvodajalcev?
— Takšna širša akcija prav gotovo pripomore k temu, da bi krvodajalstvo v naši TOZD, pa tudi v »Hoji« zaživelo. Res je primemo, da je samo srečanje krvodajalcev povezano z akcijo darovanja krvi. Takšno srečanje pa tudi poveže ljudi med seboj.
•	Kaj pa doma, imate kaj posnemalcev?
— Doma sem dal ženi pobudo. Pravi, da mi hoče biti tudi v tem enakopravna in se v svojem podjetju redno udeležuje krvodajalskih akcij. Rada bi me dohitela.
•	In kaj vam pravzaprav krvodajalstvo pomeni?
— Menim, da je darovanje krvi za sočloveka najvišji izraz solidarnosti, saj pomeni reševanje človeških življenj. Apeliram na vse, ki doslej še niso krvodajalci, zlasti na vse mlade delavce Hoje, da stopijo v naše vrste.
O In kolikokrat boste še vi dali kri?
— Dokler bom le lahko. Starost tu ni važna, bolj pomembno je zdravje in počutje. Rad bi še dolgo časa aktivno sodeloval.
Tovariš Pevec, želimo vam, da bi se res še velikokrat odzvali tej humani akciji, vaš vzgled pa naj bo spodbuda vsem nam.
M. LOGAR
• PREDNO SO ZNANI REZULTATI MINULEGAPOSLOVNEGA LETA
»HOJA« V SEDANJEM TRENUTKU
Določeni činitelji so vplivali na zmanjšanje rezultatov preteklega leta — Raje gradimo betonska stanovanja, pozabljamo pa na počutje človeka — Ljudje naj bi zasedli delovna mesta v skladu s svojimi sposobnostmi
Čeravno se je koledarsko leto 1976 že zdavnaj izteklo, imamo še vedno oči uprte v rezultate preteklega poslovnega leta, katere pričakujemo vsak čas, oziroma bodo znani že pred izidom te številke. Splošne ocene lahko že damo v tem trenutku, čeprav z določeno rezervo.
»Hoja« bo zaključila poslovno leto 1976 po plačani realizaciji s pozitivnim ostankom čistega dohodka, po fakturirani realizaciji pa se bomo gibali v poprečju zadnjih let. Torej niti ne moremo govoriti o izredno slabem poslovnem letu, upoštevajoč določene okolnosti, ampak celo o ugodnem letu s tem, da že stalno iščemo možnosti rentabilnejšega in ekonomičnejšega poslovanja.
Na dosežene rezultate po bilanci je preteklo leto vsekakor ugodno vplival zakon o obveznem plačevanju obveznosti. Neplačane terjatve prvega tromesečja ki so negativno vplivale še na polletni obračun, so bile plačane v tretjem tromesečju, prej pa v celoti odpisane. Povsem drugačno stanje je tudi ob koncu leta, saj so kupci po zakonu plačevali svoje obveznosti redno, s podaljšanim plačilom do 15. januarja 1977, ki se šteje v bilanco leta 1976, pa je prispevalo k zmanjšanemu prenosu neporavnanih terjatev v letošnje leto. Nov način plačevanja je v veliki meri koristno vplival na rezultate, saj smo morali v preteklih letih vedno delno odpisovati zastarele terjatve, odvisno od trajanja zapadlosti. Ti delni odpisi so zmanjševali akumulativ-nost zaradi odpisov, prav tako pa tudi, ker so bile terjatve pokrivane z zamudami oziroma v času, ko je imel denar manjšo vrednost.
Zato ocenjujemo zakon o obveznem plačevanju za zakon, ki ščiti proizvajalca in onemogoča obračanje sredstev na račun dobavitelja, gotovo med dosedanje najboljše stabilizacijske ukrepe. Vodenje periodičnih obračunov po fakturirani in plačani realizaciji omogoča pregled nad aku-mulativnostjo in stanjem sredstev, s katerimi razpolaga podjetje v posameznih obdobjih poslovanja. Zato od obstoječega načina obveznega plačevanja in vodenja obračuna po plačani realizaciji v prihodnje ne bi smeli odstopiti.
Konec potuhe za nesolidne kupce
Določeni činitelji pa so vplivali na zmanjšanje rezultatov lanskega leta. V Hoji smo vodili zaloge gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje v vseh TOZD po direktnih stroških, razen v TOZD Ve-lox in Podpeč. Ker pa je bilo potrebno v lanskem letu zaloge gotovih izdelkov preovrednotiti po zakonu na direktne stroške v celoti, se je zmanjšala vrednost zalog od planskih lastnih cen na direktne stroške za približno 2 milijona din na Veloxu in 4,2 milijona v Podpeči. Za enako vrednost pa se je zmanjšal ostanek čistega dohodka. V TOZD Podpeč so se zaloge povečale delno v lanskem letu, v glavnem pa so bile prene-šene iz preteklih let. Hoja ni bila v stanju zaradi nizke akumulativ-nosti tega preovrednotenja speljati že prej, sicer bi to izvedla, kot je bilo opravljeno v drugih TOZD, ko tega zakonskega predpisa še ni bilo v veljavi.
Nadalje so vplivale na rezultate ostanka čistega dohodka delno odpisane terjatve iz preteklih let in sicer do konca leta 1975. Teh je bilo prenesenih v leto 1976 v vrednosti 2,36 milijona din. Ker so bile terjatve že odpisane v preteklih letih v breme izrednih izdatkov, so se knjižile v letu 1976, ko so kupci terjatve poravnavali, na izredne dohodke. Glede na zakonske predpise pa je bilo potrebno celotne neporavnane terjatve do konca leta 1975 in odpisane v tem obdobju, vendar prenesene v leto 1976, prenesti na poslovni sklad, še enkrat v preneseni vrednosti bremeniti v breme izrednih izdatkov in ko so bile oziroma bodo terjatve od kupcev poravnane, vknjižiti na izredne dohodke. Ker ponavadi obravnavamo na samoupravnih organih pretežno akumulacijo oziroma po naši knjigovodski evidenci ostanek čistega dohodka in amortizacijo, ki naj še ne bi bila razporejena, se prenosa nihče ne dotakne, večina pa sploh težko razume, da so ta sredstva enakovredna povečanemu ostanku dohodka. V bistvu se je torej ostanek dohodka za obravnavane v letu 1976 še neporavnane obveznosti še enkrat zmanjšal, povečal pa se je poslovni sklad v enaki vrednosti.
•	Tedanji predpisi so očitno šči-
#	tili nesolidnega kupca, saj je
•	moralo podjetje neplačane ter-0 j at ve do kupca dvakrat breme-
#	niti v breme izrednih izdatkov, 0 predno je dobilo poravnane ob-0 veznosti, kupec pa je še vedno 0 na tržišču avtoritativno nasto-0 pal in posloval. K sreči je nov 0 zakon o plačevanju to razpo-0 laganje s tujimi sredstvi od-0 pravil, kar je bil že skrajni čas. 0 Želeti bi bilo, da bi podjetja 0 imela finančno kritje v goto-0 vini in ne samo na papirju in 0 da ne bi podaljševali rokov pla-0 čil s plačilnimi inštrumenti.
Ukinitev proizvodnje v »Veloxu«
V letu 1975 smo morali tudi prvič po zakonu zmanjševati vrednost zalog zastarelega materiala in gotovih izdelkov več kot eno leto. Gledano s stališča proizvajalca delno razumem tak ukrep, nikakor pa ni jasno, da ni zakonodajalec že ob sprejetju tega predpisa predvidel obliko zapisan j a odpisov, niti ne to, da (se čaka s sprejetjem tega predpisa toliko časa, da se ovira delo pri zaključnem računu. Sploh pa sem mnenja, da ima podjetje, ki dobro gospodari, redne letne inventure zalog in tedaj lahko razvrednoti nekurantni material, zaloge kurantnega materiala pa tako nima pome na vrednostno zmanjševati, saj mu tržna cena zaradi inflacije celo narašča. To naraščanje pa korigiramo z vsakoletnim povečevanjem cen planskega cenika. Zaloge gotovih izdelkov pa so že vodene po direktnih stroških in je njihova prodajna cena precej večja od vrednosti zalog.
Prav tako so težko razumljivi vzroki sprememb
v amortizacijskih stopnjah zadnji hip pred izdelavo bilance. Postavlja se vprašanje, zakaj ne bi ustreznih predpisov sprejeli do konca koledarskega leta, da bi imele službe po podjetjih dovolj časa za pripravo bilance, samoupravni organi pa več časa za obravnavo in sprejem zaključnega računa, kot je v navadi že nekaj let nazaj. V takem primeru ne moremo govoriti o samoupravnem odločanju, ampak o potrjevanju tistega, kar so predpisi že predhodno določili in s časovno prekratkimi roki celo onemogočili spoznavanje samoupravljalcev s potrebno materijo.
Na rezultate Hoje je močno vplivala ukinitev proizvodnje v TOZD Velox in pripojitev celotnih prostorov k TOZD Stavbno mizarstvo. Ti odpisi so se gibali v višini približno 1,5 milijona din pri obratnih sredstvih (zaloge materiala, gotovih izdelkov in drobnega inventarja), poleg tega pa še zmanjšanje vrednosti strojne opreme v višini približno 4 milijone din, kar pa bo imelo dalekosežne posledice, saj se bo razlika pokrivala iz rezervnega sklada, katerega bo potrebno napolniti iz ostanka dohodka, poleg tega pa se bo tudi zmanjševal obseg proizvodnje. Seveda ukinitev proizvodnje velox plošč ne predstavlja pomembnega organizacijskega posega, izreden uspeh pa bi bil, če bi uspeli speljati proizvodnjo in jo obdržati. Negativno
poslovanje Veloxa je od njegovega začetka obratovanja pred šestimi leti stalno obremenjevalo ustvarjeni dohodek ostalih TOZD podjetja za ustvarjeno izgubo, predvsem pa za pokrivanje anuitet za najete kredite in obveznosti do poslovnega sklada. Velja omeniti nezainteresiranost odgovornih za uvedbo boljše organizacije dela in racionalnejše proizvodnje, večje zavzetosti v komercialni obdelavi tržišča, sam občutek, da mora nova proizvodnja nuditi rezultate brez večjega vloženega truda, medtem ko so določeni zunanji dejavniki enostavno odpovedali.
Eden od glavnih vzrokov za ukinitev proizvodnje izolacijskih velox plošč pa je v nezainteresiranosti jugoslovanskega gradbeništva do kvalitetnejše gradnje objektov v pogledu toplotne in zvočne izolacije. Očitno raje gradimo betonska stanovanja, pozabljamo pa na počutje človeka, toplotne izgube, energetsko krizo in v zadnjem času že kritično onesnaževanje zraka. Ti problemi se bodo v prihodnje še stopnjevali, če ne bomo sprejeli določenih ukrepov na tem področju. Zato investicije v to dejavnost niti ne moremo obsojati iz tega stališča, saj je bil to poizkus za uvedbo nekaj novega, kvalitetnejšega, medtem ko je čas pokazal, da ta izdelek še nima v dosedanjem obdobju tržne vrednosti, podjetje pa finančno ni bilo več v stanju prenašati bremena.
Prikazovati zares dejansko stanje
•	Ce upoštevamo vse na-« štete elemente, ki so v O letu 1976 vplivali na bi-
•	lančne rezultate, vidimo,
•	da bi bili rezultati pre-
•	teklega leta ugodnejši
•	za vsoto naštetih vred-
•	nosti. Le te pa bi morali
•	porazdeliti na nekaj let
•	nazaj, da bi dobili de-
•	jansko stanje poslova-
•	nja podjetja v posamez-
•	nih letih preteklega ob-
•	dobja. Seveda se mora-
•	mo zavedati, da imamo
•	sedaj v celotnem podjet-
•	ju vrednostne zaloge po
•	direktnih stroških, nji-
•	hova prodajna cena pa
•	je razen pri obešalnikih
•	višja od lastnih proiz-
•	vodnih cen. Razlika med
•	prodajnimi cenami in
•	direktnimi stroški pa
•	predstavlja prenešen do-
•	biček za prihodnje ob-
•	dob je.
Možnosti prikazovanja stanja podjetja je veliko, najbolj pošteno pa je prikazovanje dejanskega stanja. Odstopanje od dejanskega stanja pomeni zavajanje članov kolektiva kot tudi zunanjih dejavnikov. Prav tako naj se uspehi ne gradijo na neuspehih drugih in nanj kritiki, ampak na svojih sposobnostih v danih možnostih v času zaposlitve v podjetju. Prikaz objektivnega stanja in ocenjevanja je osnova za uspešno delo celotnega kolektiva v prihodnje. Izkušnje kažejo, da nezmotljivih delavcev ni, zato pa se poslužujemo posvetovanja v krogu odgovornih sodelavcev predno nekaj odločimo. Ljudje naj bi zasedali delovna mesta v skladu z njihovimi sposobnostmi, vendar pa morajo ostati spoštovanja vredni ljudje ne glede na višino hierarhične lestvice, na kateri se posamezniki nahajamo. Posebno naj bi se to spoštovanje in enakost odražala v naši samoupravni socialistični družbi.
Ing. CIRIL MRAK
Montaža in transport pohištva HO—PO
TOZD Stavbno mizarstvo je v zadnjem času opremljalo z okni tudi stanovanjske objekte, ki so jih gradili v Novem Beogradu
• DOBRI POSLOVNI ODNOSI Z BEOGRAJSKIM PROIZVODNO-TRGOVSKIM PODJETJEM »JUGODRVO«
DOLGOLETNO USPEŠNO SODELOVANJE
Pri našem individualnem opremljanju objektov, spremljamo izdelavo od reševanja projektantskih detajlov s projektanti in izvajalci gradbenih del do priprave delovnih nalogov za proizvodnjo, izvedbe v proizvodnji in montažo na objektu.
V decembru mesecu preteklega leta je proizvodno trgovsko podjetje »Jugodr-vo« iz Beograda praznovalo 30-letnico uspešnega razvoja. Poleg ostalih svečanosti ob pomembnem jubileju so podelili tudi plakete in priznanja podjetjem, s katerimi so uspešno poslovali v času svojega obstoja. Tako je naše podjetje dobilo zlato plaketo za uspešno opremljene objekte s fasadnim pohištvom TOZD Stavbno mizarstvo in notranjo opremo objektov v glavnem za izvoz TOZD Polhov Gradec. Podeljena nagrada ni zgolj slučajna, ampak je rezultat dolgoletnega prizadevanja dela za prodor na domače in tuje tržišče. Poleg tega pa je tako sodelovanje tudi dokaz o uspešnem medrepubliškem sodelovanju, brez kakršnekoli pravne združitve, ampak nas je združilo delo.
TOZD Stavbno pohištvo je opremljal v zadnjem času stanovanjske objekte z okni na bloku 22 v Novem Beogradu, Resniku, Retenziji v Zemunu in naselje Liman II v Novem Sadu, medtem ko imamo pripravljene že nove objrkte. TOZD Pohištvo Polhov Gradec pa je uspešno opremljal pomembnejše družbene objekte v Libiji in sicer bolnišnico v Bengaziju in v Tripoliju ter pošto, ministrstvo in policijo v Barčah. Seveda to niso vsi objekti, ki sta jih dve naši temeljni organizaciji združenega dela opremljali preko Jugodrva iz Beograda, saj Hoja uspešno sodeluje tudi z drugimi posredniki ali direktno z izvajalci gradbenih del oziroma investitorji. TOZD Stavbeno mizarstvo opremi letno približno 70 do 75 različnih objektov po vsej Jugoslaviji. Po strukturi je največ stanovanjskih objektov, ne manjka pa tudi hotelov, bolnišnic, domov upokojencev, športnih objektov, šolskih domov itd.
Eden od glavnih dejavnikov uspešnega dela je vsekakor tradicija, ter strokovna usposobljenost delovne sile. V strukturi je udeležena v pretežni meri kvalificirana delovna sila, ki se je sposobna spoprijeti s še tako zahtevnim individualnim objektom, to je izdelavo opreme po naročilu, glede konstrukcije, dimenzij, uporabljenih materialov in funkcionalnosti. Pri našem individualnem opremljanju objektov, kot
imenujemo tovrstno proizvodnjo, spremljamo izdelavo od reševanja projektantskih Idetaljev s projektanti in izvajalci gradbenih del do priprave delovnih nalogov za proizvodnjo, izvedbe v proizvodnji in montažo na objektu. Ker dajemo za naše izdelke dveletno garancijo, se srečujemo tudi s stanovalci oziroma uporabniki naših izdelkov, ki pa so najbolj kritični ocenjevalci kvalitete. Hoditi tako pot pa pomeni za kolektiv postati prizadevnejši, vztrajnejši in bolj prekaljen za opremljanje novih objektov, saj se zavedamo, da ne dobivamo naročil samo zato, ker smo Hoja, ampak zaradi solidnosti v kvaliteti, rokih izdelave, pa tudi pri odpravi pomanjkljivosti. Za uspešno delo pa ni dovolj samo kvalificirana delovna sila v proizvodnji, ampak tudi v pripravi dela in skupnih službah, predvsem pa v komerciali oziroma v vseh takoimenova-nih režijskih službah. Pravilna izdelava ponudb, uspešno reševanje detaljev, pravilno jemanje izmer in priprava delovnih nalogov za proizvodnjo, dobra organizacija dela v pogledu pravočasne preskrbe potrebnih materialov, sinhronizirano delo v proizvodnji in montaži, so garancija ne samo za uspešno tehnično izvedbo pogodbenih del, ampak tudi v stroškovnem smislu, to je v finančnem ostanku dohodka, ki je v končnem merilo uspešnosti poslovanja. Na tem področju ugotav-
ljamo, da nam določene stvari še vedno uhajajo in povzročajo po nepotrebnem prekomerne stroške, čeprav z doseženimi rezultati ne moremo biti nezadovoljni.
Tovarna oken TOZD Stavbno mizarstvo je sicer nova, saj obratuje na tej lokaciji od leta 1973, nastala pa je od ukinjenih dveh obratov v Slomškovi in Parmovi ulici, ki tudi predstavljata vir tradicije v proizvodnji stavbenomizar-skih izdelkov v Ljubljani, vendar smo jih morali zaradi urbanizacije mesta preseliti na novo lokacijsko cono ob Koprski ulici na Viču. Izgradnja tovarne na novi lokaciji pomeni uspeh za podjetje, posebno še, če se upošteva pretežno lastno udeležbo v finančni konstrukciji investicije, brez pomembnejše družbene udeležbe v obliki kredita. Tudi TOZD Polhov Gradec je uspešno povečal proizvodno površino, vendar ima to ugodnost, da se razvija na isti lokaciji.
•	Priznanje Jugodrva Hoji
•	ni prvo priznanje uspeš-
•	nega sodelovanja, saj je © dobila Hoja, pa tudi po-
•	samezni člani kolektiva
•	v zadnjem času že nekaj
•	priznanj, kot na primer
•	nagrado za najboljše po-
•	hištvo leta na beograj-
•	skem sejmu leta 1976 za
•	HOPO — Hoja pohištvo, © potem za ABC pohištvo
•	in druga priznanja. Ugo-
•	tavljamopa, da smopre-
•	malo prizadevni pri pro-© izvodnji nagrajenega po-
•	hištva, pripravi potreb-® nih pogojev za proizvod-® njo, premalo prodorni ® na tržišču in je konč-
•	ni finančni izkupiček
•	prepičel, potrošnik pa
•	nepotešen in samo raz-
•	dražen.
Hoja je dobila priznanje v času, ko želijo nekateri posplošiti slabo gospodarjenje v celotnem podjetju z neobjektivnimi ocenami ter prikazi v javnih občilih in to na račun dveh proizvodnih dejavnosti, ki tudi objektivno preživljata določeno krizo, vendar brez upoštevanja in prikazovanja uspešnosti in prizadevnosti ostalih proizvodnih dejavnosti podjetja. Hoja tudi ni napravila ravno najlepšega vtisa, ker ni poslala pooblaščenega predstavnika, da bi prisostvoval svečanosti Jugodrva,
niti ne potem, ko so morali predstavniki Jugodrva prinesti priznanje osebno v Hojo. Zato želim s tem člankom osvetliti dogodke, kakor tudi neprimeren pristop h kupcu, to pa ima pomeben odmev v vrednotenju in bodočem sodelovanju, obenem pa kot opozorilo, da se v Hoji kaj takega ne sme več zgoditi. Tak odnos ni najbolj stimulativen za prizadevne člane kolektiva. Prijemov, ki bodo prispevali pri posameznikih k prizadevnej-šemu delu v bodoče, pa smo še kako potrebni.
•	Na podlagi navedenega
•	lahko zaključimo, da na-
•	šega tehnološkega in or-
•	ganizacijskega razvoja
•	nismo dogradili, to pa
•	pomeni nove možnosti ® za uvedbo racionalnejše
•	in ekonomične j še proiz-
•	vodnje.
Direktor TOZD Stavbno mizarstvo MRAK CIRIL, dipl. ing.
Žaga »Rob«
• DELO V DELEGACIJI V OBČINSKI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI LJUBLJANA-VIC RUDNIK
Problemov ni moč reševati za zaprtimi vrati
Kot živ organizem, samoupravni sistem še daleč nima dokončne oblike, podvržen je zakonitosti spreminjanja v nadaljevanju svojega razvoja, v rasti in prilagojevanju teženj občanov za boljše delovne in življenjske pogoje
Ob skupni udeležbi zbora izvajalcev in zbora porabnikov, je bilo 10 skupnih sej, katerih so se večkrat udeležili tudi zastopniki pristojnih strokovnih služb.
Po konsolidaciji so se usmerile obravnave na osnutke in takoj nato so bili sprejeti statuti občinske, regionalne in republiške zdravstvene skupnosti.
Seje so potekale vsebinsko zelo kompleksno pripravljene po naslednji vsebini:
—	razprava in sprejem programa zdravstvenega varstva prebivalstva občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik;
—	razprava in sprejem programa zdravstvenega varstva ljubljanske regije;
—	razprava o okvirni oceni dohodkov in izdatkov regionalne zdravstvene skupnosti za leto 1976:
a)	razprava o finančni problematiki v letu 1975,
b)	razprava o dohodkih in izdatkih za leto 1976;
—	razprava in sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljana;
—	razprava in sprejem samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja v okviru regije;
—	razprava in sprejem samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji;
—	razprava o osnutku zakona o združenem delu v odnosu na samoupravne interesne skupnosti in ocena stanja;
—	obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980;
—	obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah plana regionalne zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980;
—	obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah plana zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980;
—	obravnava poslovanja občinske zdravstvene skupnosti;
—	obravnava osnutka družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojno varstvenih ustanov in zdravstvenih objektov iz sredstev pridobljenih z razpisom referenduma za II. samoprispevek občanov.
V vseh razpravah so bila zaradi življenjske nuje prisotna zlasti obravnavanja vzrokov problematike odsotnosti z dela, ter finančno breme bolniškega staleža na račun gospodarstva in zdravstvene skupnosti.
Nič manj pereč ni problem izvajanja zdravstvenega varstva za predšolske in osnovnošolske otroke, kakor tudi zdravstvenega varstva ostarelih občanov. V vseh primerih je možna pot k rešitvi edino v povečanju prostorskih zmogljivosti, kar bo istočasno pomenilo tudi izboljšanje pogojev zdravstvenega kadra, ki dela ponekod v nemogočih razmerah.
Izkazalo se je, kako nujno je sprejeti ukrepe za izboljšanje zobozdravstvenih storitev, skrajšanje čakalnih rokov na vseh nivojih zdravstvenih služb od zobozdravstvenih storitev do kliničnega zdravljenja, pri čemer ne moremo izključiti sodelovanja na liniji izvajalcev zdravstvenega varstva ambulanta — klinično zdravljenje. Ugotovili smo, da so na tem področju komaj omembe vredni primeri, kjer je prišlo do strokovnega sodelovanja.
•	V grobem gledano je odprtih več aktualnih problemov,
•	ki žgoče zadevajo v živo tako posameznega občana kot
•	družbo in jih ni mogoče reševati za zaprtimi vrati. Nujno je spregovoriti o tem pred proizvajalci v delovnih organizacijah kot pred občani v krajevnih skupnostih. Z njihovim sodelovanjem naj se poiščejo rešitve tako kratkoročnega kot dolgoročnega programa.
Govorimo o premajhni povezanosti delegatov z bazo, kjer bi isti morali dobivati vsebino svoje usmerjenosti do vseh stališč, ki jih morajo zastopati v interesu vseh, vendar pa v vseh primerih žal ni tako. Mogoče bi bilo dobro razmisliti tudi o tem, koliko se je posvečalo pozornosti možnostim za dobro delo delegata. Mislim, da bi tu morale spremljati razvoj samoupravnih interesnih skupnosti po tej plati tudi ostale družbenopolitične organizacije, ker tako delegati ne bi bili prepuščeni sami sebi in enostransko usmerjeni v delovanje, kjer nimajo prave podpore od tistih, ki jih zastopajo in tako ne opravijo svoje vloge, kot bi jo lahko.
•	Kot živi organizem, samoupravni sistem
•	še daleč nima dokončane oblike, podvržen
•	je zakonitosti spreminjanja v nadaljeva-
•	nju svojega razvoja, v rasti in prilagoje-
•	vanju teženj občanov za boljše delovne in
•	življenjske pogoje.
Delegat v obč. skupnost zdrav, varstva Lj. Vič-Rudnik
DRAGICA GORNIK
• UTRINKI IZ TOZD GALANTERIJA
Obešalniki so samo še preteklost
»Okrogla miza« se je tokrat zelo obnesla
Na pobudo sindikalne konference HOJA je bil sprejet predlog, da se ponovno organizirajo razgovori v TOZD z vodilnimi delavci Hoje, imenovani »okrogla miza». Sindikalna organizacija TOZD Galanterija je koncem januarja pripravila tak razgovor, saj je ostalo na sindikalni konferenci več odprtih in nerešenih vprašanj, ki jih je bilo treba ponovno obravnavati. Osnovna organizacija sindikata je pred tem razgovorom sodelovala tudi z delavsko kontrolo o izboru vprašanj.
Zavzetost vseh je !rodila velik uspeh, saj je nepričakovano veliko število članov (več kot tertjina) napolnilo sejno dvorano v Podpeči. Vendar niso člani samo prisostvovali, ampak so tudi aktivno s svojimi vprašanji sodelovali v razpravi. Spet je prišel ponovno do izraza odnos in skrb za TOZD, ki slednjemu pomeni mnogo in mu daje vsakdanji kos kruha. Vsi prisotni so želeli slišati iz prvih ust in ob prvem obisku generalnega direktorja HOJA v TOZD Galanterija Podpeč njegovo mnenje o gospodarskem položaju v podjetju, posebno pa še v TOZD, ravno tako pa tudi o bodočnosti in razvojnih možnostih.
Veliko vprašanj je bilo usmerjenih ravno v najbolj žgoče in pereče probleme. Po besedah generalnega direktorja dipl. ing. Miroslava Repiča je trenutno stanje resno, vendar še ne kritično. Potrebno bo aktivneje delovati na preusmeritvi proizvodnega programa, da se bo ponovno našel artikel, ki bi dajal dovolj močan finančni efekt. Seveda bo potrebno ob povem proizvodnem programu misliti tudi na nove stroje in naprave, s katerimi bi se dalo kvali-
tetno in ceneje proizvajati kot na sedanjih, ki so namenjeni predvsem izdelavi obešalnikov. V pojasnjevanjih je bila večkrat izne-šena misel, da brez poizkusov in iskanja novih proizvodov ni napredovanja v razvojnih možnostih kateregakoli podjetja. Velik problem so tudi velike zaloge obešalnikov, pa bo potrebno posebno aktivno delovanje oddelka za galanterijo, da bi čimvečje količine zalog prodal po primernih cenah.
Seveda, potrebno je aktivno delovanje vseh članov podjetja in ne samo neposrednih proizvajalcev in uspeh zagotovo ne bo izostal. Ne bi pa smeli pozabiti tudi na solidarnost, ki je globoko napisana v samoupravnih aktih.
Po be r,dah komercialnega direktorja se sektor trudi, da bi zagotovil naročila za nemoten potek proizvodnje in uspešno izpolnjevanje finančnega plana. Z novimi artikli se bo izbira proizvodov izdatno povečala in s tem bo zagotovljeno dovolj dela za celotno TOZD.
Omembe vredno je dejstvo, da številčno stanje v podpeškem kolektivu iz leta v leto nezadržno upada. Obravnavani so bili vzroki
za tako stanje, kot so slabši delovni pogoji, hrup in prah ter močni vleki, ne na koncu pa tudi nizek osebni dohodek. Pomisleka vredno pa je tudi dejstvo, da je poprečna delovna doba zaposlenega v TOZD Galanterija že 20 let, med njimi pa je komaj 17 odstotkov zaposlenih, ki imajo manj kot 10 let delovne dobe. Od skupnega števila zaposlenih je več kot 2/3 žensk.
Menim, da je razgovor v celoti uspel, saj so prisotni izrazili željo, da bi se tak zdrav in odkrit podgovor ponovil že v poletju, drugače pa v jesenskih mesecih. Razgovor je dal smernice za nadaljevanje dela v TOZD in tudi vodilnim za usklajevanje dela na DSSS.
Komentar, ki se je izkristaliziral v naslednjih dneh po razgovorih je, da je izredno boleče za člane kolektiva, ko se obravnavajo osebe, ki so mnogo pomenile in dale TOZD vse, kot neposreden član v naši skupni verigi. Po drugi strani pa je generalni direktor jasno začrtal možno pot iz trenutnega položaja. Člani kolektiva so si bili enotni, da bodo s svojim kvalitetnim delom in samoodrekanjem prispevali svoj delež k uspehu TOZD. Na skupnih službah pa oostane dolžnost, da kvalitetno in tekoče rešujejo probleme za nemoteno delovanje TOZD.
JOŽE ŠKRBEC
• IZUMITELJSKA DEJAVNOST V DO »HOJA«
OLJ: Večja produktivnost
Prvi koraki so že narejeni
V začetku leta 1976 so sindikalna organizacija in strokovne službe Hoje pokrenile akcijo za realizacijo programa organiziranja izumiteljske dejavnosti v DO Hoja.
S sodelovanjem zunanjega sodelavca je bil izdelan naslednji program akcije:
Izumiteljsko dejavnost se mora organizirati v vseh temeljnih organizacijah. Modernizacija proizvodnih procesov, delovnih naprav in urejanje novih racionalnejših organizacijskih oblik je stalna naloga vseh delavcev. TOZD mora nenehoma vzpodbujati vse delavce, da bodo upravljali svoje sposobnosti za povečanje produktivnosti dela.
2. Za dosego tega cilja je treba pritegniti k sodelovanju vse samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in odgovorne vodje služb ter jih usposobiti za aktivno sodelovanje v procesu izumiteljske dejavnosti v vseh področjih dela DO Hoja.
3.	Izdelati samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih.
4.	Pripraviti kratkoročni in srednjeročni program dela inovacijske dejavnosti v DO Hoja.
Sama akcija pa zdaj poteka takole:
1.	Izvedeno je bilo predavanje s tematiko:
—	vloga inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji s* poudarkom na prikazu gospodarske koristnosti;
—	osnovne informacije o gospodarski funkciji patentov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov;
—	obrazložitev načel za izdelavo ocene tehnične in ekonomske vrednosti izumov tehniških izboljšav in racionalizatorskih predlogov;
—	obrazložitev izhodišč za izdelavo samoupravnega sporazuma o izumiteljski dejavnosti.
2.	Tehnični sektor je nabavil knjigo o inventivni dejavnosti v združenem delu, ki jo je izdala Delavska enotnost v letu 1976.
3.	Izdelan je bil osnutek samoupravnega sporazuma o izumih tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Sporazum je bil v javni razpravi, sedaj je pa v fazi sprejema na zborih delavcev po posameznih TOZD.
Kot osnovno izhodišče pri sestavi sporazuma prav gotovo vzamemo željo celotnega kolektiva, da organiziramo vsestransko inventivno dejavnost do te mere, da bo le-ta resnično postala množična. Nadalje vodilo pri sestavi sporazuma so bila načela, da bo sporazum čim bolj univerzalen, čim krajši ter obenem dovolj jasen, da bo tudi neposredno uporaben.
Pomembno je, da je novatorstvo dejansko želja nas vseh. če je ta želja prisotna, zadostuje tudi bolj načelen sporazum, kjer pa ni tako, pa ne pomaga še tako podroben sporazum ali pravilnik.
4.	Pripravlja se izvedba nagradnega natečaja za zbiranje pred-
logov za rešitev tehničnih, tehnoloških, organizacijskih in drugih problemov DO Hoja.	B. KERN
• KOMERCIALNI OBISK SEJMOV V PARIZU IN KOLNU
VEDNO VEČJA ZAHTEVNOST TD JIH TRŽIŠČ
Treba bo odpraviti še precej slabosti — Sam razvoj in moda v po bistveni industriji nas močno prehitevata — S serijskim pohištvom
smo premalo usmerjeni v izvoz
Od 15. do 20. januarja 1977 sva bila z generalnim direktorjem ing. Repic Mirom, na komercialnem obisku sejmov v Parizu in Kolnu. Na poti sva bila še z drugimi predstavniki — komercialisti jugoslovanskih lesno-predelovalnih podjetij, tako da smo si koristno izmenjavali izkušnje in zapažanja iz komercialne problematike proizvodnje in prodaje v naši dejavnosti.
Na navedeni poti, že zlasti v Parizu, kjer je naša delovna organizacija tudi razstavljala HO-PO program, smo imeli komercialne razgovore v zvezi z nekaterimi že preje začetimi posli, oziroma nekatere kontakte s potencialnimi poslovnimi partnerji. Naj še omenim, da je bil sejem pohištva v Parizu mednaroden, v Kolnu pa nacionalen, ter da so v Parizu razstavljali tudi drugi jugoslovanski proizvajalci in trgovske delovne organizacije, tako da je bilo možno napraviti tudi kompleksnejšo primerjavo in analizo, kje je naša les-no-predelovalna industrija, če jo vzporedimo z drugimi lesno-industrijskimi proizvajalci, ki v tej dejavnosti vodijo tako po kakovosti, kot po oblikovni plati.
Konkretne razgovore smo imeli na predstavništvu »Slovenijalesa« v Parizu, preko katerega je organizirana in vodena celotna »Slovenijalesova« prodaja v Franciji. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti za prodajo naših izdelkov v Franciji, posebej še HO-PO programa, pa tudi ostalih asortimentov, ki jih že imamo ali pa jih šele bomo uvrstili v naše proizvodne programe; pri tem smo prišli do nekaterih zelo koristnih spoznanj in komercialnih napotkov, ki smo jih dobili tako s strani predstavnikov »Slovenijalesa« v Franciji, kot tudi od ostalih predstavnikov in partnerjev, s katerimi smo se srečali. Glede HO-PO programa pa bi dodal še naslednje (še zlasti po razgovorih in zapažanjih iz pariškega sejma):
—	pripraviti je treba ustrezne sestave in jih ustrezno embalirati;
—	tak kot je HO-PO trenutno in kot je kompleksno zamišljen, je prekom-pliciran; trgovcem in kupcem je pripraviti ustrezne slikovne materiale, kjer bo shematično in nazorno prikazano, kateri so elementi HO-PO sistema, kaj se iz njega da napraviti in kako poteka montaža;
—	neobhodna je priprava podrobnih (že omenjenih slikovnih in tekstovnih) navodil o montaži v narodnem jeziku dežele, kjer HO-PO želimo prodajati;
—	brezpogojna demonstracija in pouk delavcev-trgovcev, ki bodo prodajali in distribuirali HO-PO elemente, tako da bodo brez zadrege demonstrirali potrošnikom spretnosti montaže; brez tega HO-PO ne bo šel, ker se ga bodo, če nihče drug, branili trgovci;
—	splošna pripomba glede HO-PO programa pa je bila, da je za okoli 20 do 30 % predrag, kar pa velja tudi za druge naše izdelke.
•	Razgovore za plasma
•	HO-PO sistema smo ime-
•	11 tudi za druga področ-
•	ja, zlasti Evrope, kot so
•	Nemčija, Benelux, Dan-
•	ska, skandinavske drža-
•	ve itd., ki pa so nam po-
•	leg spredaj navedenih
•	slabosti, še zlasti zame-
•	rij o našo počasnost, za-
•	poznelo reagiranje ali pa
•	sploh nereagiranje na
•	posamezna povpraševa-
•	nja, za kar pa HO-PO
•	niti ni prvi niti osamlje-
•	ni negativni pojav.
Splošna ugotovitev z navedenih sejmov pa je, da smo trenutno v samem serijskem pohištvu, če izvzamemo HO-PO, dokaj neiz-vozno orientirani, ker nam manjka v furniranem pohištvu oblikovna in estetska nedomiselnost, nedodelanost, z masivo, ki je danes v pohištvu velika moda, pa sploh še nismo pričeli, če zopet izvzamemo HO-PO; so nas pa ravno sejmi potrdili v prepričanju, da smo s pričetimi kontakti in razgovori o eventualni proizvodnji masive, še zlasti preko »Slovenijalesa«, pravilni (postelje, omarice, pregrade, mize, jedilni koti itd.).
Potrebno pa bo pri navedenih odločitvah več resnosti in ažurnosti, ne tako, kot to delamo sedaj, ko na posamezna povpraševanja sploh ne reagiramo, ali pa odlašamo z odgovori v nedogled. Ustrezne strokovne službe na TOZD in DSSS naj bi čimpreje dale odgovor, ali se v navedeni program lahko spustimo ali ne, oziroma, kaj bi eventualno morali še narediti, da bi lahko pričeli s tovrstno proizvodnjo.
•	Naj med splošnimi vtisi
•	in zapažanji s sejmov
•	navedem, da v svetu si-
•	cer vlada dokajšnja kon-
•	njunktura, da pa bomo O za kak očitnejši uspeh,
•	kot že omenjeno, morali
•	odpraviti še precej slabo-
•	sti (izbor, kvaliteta, pre-
•	majhen poudarek estet-
•	skemu izgledu, previso-
•	ke cene itd.).
Sam razvoj in moda v pohištveni industriji, nas
močno prehitevata in so na primer v Franciji, Italiji močno moderne velike gladke ploskve, z mnogo okrasnih elementov (kovinske letve in obrobe, pozlačeni in kromani okraski, semiš itd.), v pohištvu skandinavskih držav je močno prisotna masiva ali imitacija masive, vrača pa se (kar velja še zlasti za Nemčijo) hrast v masivi, na primer letve pri vratih, robovi, ročaji, mize, stoli itd., ali pa hrastov furnir, oziroma, imitacija hrasta; komfortne, moderne spalnice, si je težko zamisliti brez vdelanih ogledal na prednjih ploskvah omar in
to na klasičnih vratnih krilih ali drsečih zaporah.
Kot nam je že vsem znano, pa samo omenjam splošno poznano kvaliteto in izgled zunanje površinske obdelave, ki je pri nekaterih inozemskih proizvajalcih dosegla že neverjetno popolnost. Verjetno pa bo ravno ta plat, zaradi sklomnih možnosti in nekvalitetne oskrbe z domačimi materiali in deli (laki, plastični material, okrasni deli) eden na j več jih zaviralnih momentov za večjo afirmacijo na inozemskem trgu, tudi v naprej.
Direktor komercialnega sektorja:
JOŽE BERNIK, dipl. oec.
Pohištvo »HO-PO« smo razstavili tudi na pariškem sejmu
Naši predstavniki pred salonom pohištva v Parizu
SKLADNO Z DOLOČBAMI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Usklajevanje splošnih aktov in sporazumov
Pred nami so zelo obširne, življenjsko pomembne in zahtevne delovne naloge, ki terjajo zavzetost čimvečjega števila delavcev pri
oblikovanju naše samoupravne zakonodaje
Na podlagi določbe 660. člena zakona o združenem delu so dolžne temeljne organizacije združenega dela, ki so združile svoje delo v delovni organizaciji »HOJA«, uskladiti s svojo organizacijo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, druge samoupravne sporazume, statute in splošne akte. Vse splošne akte se mora uskladiti z novim zakonom v roku 2 let tj. najpozneje do 11. 2. 1978.
Ob upoštevanju dejstva, da preneha veljati zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu 31. decembra 1977, smo dolžni v letošnjem letu uskladiti z novim zakonom vse tiste splošne akte in samoupravne sporazume, ki predpisujejo in uzakonjujejo pravice in obveznosti delavcev iz delovnega razmerja.
a) samoupravno organiziranje združenega dela:
Pri usklajevanju interne zakonodaje delovne organizacije »HOJA« smo dolžni proučiti dosedanjo samoupravno organizacijo in jo po potrebi reorganizirati in uskladiti s 400., in 410. členom zakona o združenem delu. Iz določbe
400.,	člena zakona izhaja, da delovna skupnost lahko opravlja komercialna, projektivna, znanstveno-razi-skovalna in druga podobna dela, če so manjšega obsega in ni pogojev, da bi se za tovrstno opravljanje zadev organizirala temeljna organizacija. V primeru, da pri proučitvi tega vprašanja ugotovimo, da obstajajo pogoji za ustanovitev organizacije, smo to dolžni storiti v smislu določb novega zakona. Pravtako bomo morali proučiti dejavnosti vseh temeljnih organizacij. Kolikor bomo ugotovili, da temeljna organizacija opravlja več glavnih dejavnosti, bomo morali v takih primerih organizirati nove temeljne organizacije združenega dela. Upoštevati mo ramo namreč določilo 410. člena zakona o združenem delu, ki dovoljuje, da temeljna organizacija oprav Ija le eno glavno dejavnost. Opravlja pa lahko še druge stranske dejavnosti, ki so neposredno namenjene za opravljanje glavne dejavnosti. Zakon prepove-
M
DOPISUJTE
V	e
NAŠE | GLASILO §
®oo©eo®3«®®®e®9a©®<
duje temeljni organizaciji opravljati stransko dejavnost, za katero so podani pogoji, da se zanjo organizira druga temeljna organizacija.
•	V zvezi z zgoraj omenje
•	nim problemom je po
•	trebno poudariti, da de-
•	lovna skupnost nima
•	pravice opravljati glav-
•	ne dejavnosti. Kolikor
•	pa je upravlja, se mora
•	tisti del, tj. navadno ko-
•	merciala, organizirati
•	kot temeljna organizaci-
•	ja. Navedene probleme
•	iz področja samouprav-
•	nega organiziranja zdru-
•	ženega dela v »HOJI«
•	bomo morali v najkraj-
•	šem času razrešiti in
•	uskladiti z novo zakono-
•	dajo.
b) usklajevanje samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov:
V	zvezi s sprejemanjem in usklajevanjem samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov bomo morali predhodno sprejeti program dela z določanjem rokov, v katerih bodo morali biti sprejeti v programih predvideni splošni akti. Potrebno pa bo postaviti tudi osebne zadolžitve.
V	programu dela usklajevanja interne zakonodaje bi bilo potrebno analizirati vsebino sedanjih samoupravnih aktov in katere akte je potrebno uskladiti z novim zakonom ter postavitev prioritetnega vrstnega reda.
V	področje analiziranja spada:
—	samoupravno organiziranje temeljne in delovne organizacije;
—	uveljavljanje samoupravljanja delavcev;
—	združevanje dela in sredstev;
—	oblikovanje in delitev dohodka;
—	delitev sredstev skupne porabe;
—	delitev OD;
—	organizacija družbene samozaščite in ljudske obrambe;
—	delovanje 'organa delavske kontrole;
—	planiranje v temeljni in delovni organizaciji;
—	delovna razmerja;
—	izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev in pripravnikov;
—	obveščanje delavcev;
—	organizacija in delovanje delovne skupnosti DO;
—	ekonomska razmerja temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
O opravljeni analizi samoupravnega organiziranja združenega dela in samoupravnih aktov in njenih rezultatov pa je nujno seznaniti vse temeljne organizacije z ugotovitvami, kakšne spremembe in dopolnitve naj se opravijo v doslej sprejetih samoupravnih sporazumih in splošnih aktih.
Samoupravni sporazum in splošni akti, ki jih bodo morali uskladiti oz. sprejeti temeljne organizacije in delovna skupnost po novem zakonu o združenem delu, so:
—	samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo;
—	samoupravni sporazum o skupnih merilih in osnovah o urejanju pogojev za pridobivanje dohodka;
)— samoupravni	spora-
zum o skupnih osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka;
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah obveznostih in odgovornostih;
—	samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji;
—	statut temeljne organizacije;
—	pravilnik o delovnih razmerjih;
—	pravilnik o varstvu pri delu;
—	pravilnik o izobraževanju in strokovnem izobraževanju;
—	pravilnik o pripravnikih;
—	pravilnik o delavski kontroli;
—	pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke;
—	pravilnik o organizaciji poslov oz. delavnih nalog;
—	drugi samoupravni splošni akti.
•	Delavci delovne skupno-
•	sti imajo pravico in ® dolžnost sprejeti enake 8 splošne akte kot temelj-® ne organizacije, med te-® mi so dolžni sprejeti sa-
•	moupravni sporazum o
•	združevanju dela delav-
•	cev delovne skupnosti,
•	statut delovne skupno-
•	sti in pravilnik o delov-
•	nih razmerjih. Navedeni
•	akti pa morajo biti v
•	skladu s 372,- 384. in 404.
•	členom zakona o zdru-
•	ženem delu.
Pred nami so zelo obširne, življenjsko pomembne in zahtevne delovne naloge, ki zahtevajo angažiranje čimvečjega števila delavcev. Tega se moramo zavedati vsi in s svojimi predlogi, pripombami in aktivnimi sodelovanji prispevati k ustvarjanju samoupravne zakonodaje v naši organizaciji združenega dela.
Direktor splošnega sektorja:
IVAN BREŽIC, dipl.iur.
• ALI JE V SKLADU Z ZAKONSKIMI PREDPISI?
NE »ZA« IN NE »PROTI«
Zakon o združenem delu je prinesel tudi na področju dela in odločanja samoupravnih organov spremembe oziroma dopolnitve
Ob priliki javnega glasovanja na zborih delovnih ljudi, delavskih svetih in v drugih samoupravnih organih, pa tudi ob tajnih volitvah se večkrat postavlja vprašanje, ali se lahko delavec »vzdrži« od glasovanja in kaj to pomeni.
Niti Ustava, niti Zakon o združenem delu ne predpisujeta obliko glasovanja razen, da je predlog sprejet, če zanj glasuje večina glasov glasovalnega telesa, večina delavcev TOZD ali pa večina prisotnih.
Oblike izjavljanja »za«, »proti«, »se vzdrži«, določijo delavci v svojem poslovniku. Pri nas v »Hoji« žal nimamo poslovnika, kar čutimo v našem vsakdanu kot občutno vrzel. Osnutek poslovnika je sicer pripravljen, vendar menim, da je primerneje, če z njim malce še počakamo. Zakon o združenem delu je namreč prinesel tudi na področju dela in odločanja samoupravnih organov spremembe oziroma dopolnitve. Dal je med drugim večji poudarek oblikam osebnega izrekanja, saj bo referendum oblika sprejemanja nekaterih samoupravnih aktov, pa tudi osebnemu podpisovanju je dal še več pomena. Naš poslovnik bo treba graditi vzporedno z usklajevanjem internih samoupravnih aktov z Zakonom o združenem delu. Ko pa bomo poslovnik dokončno sprejeli, se bomo morali tudi odločiti, ali bo »vzdržati se« od glasovanja pri nas še oblika glasovanja, ali pa ne. Možnost »vzdrža-nja« od glasovanja se daje namreč zato, ker se nekateri ne morejo odločiti »za«, ali »proti«, zaradi pomanjkljive obrazložitve predloga, ali pa ker ne raumejo tisto, o čemer naj bi odločali.
Torej za enkrat, pri nas poznamo še vse tri oblike izjavljanja »za«, »proti«, »se vzdrži«.
MARIJA LOGAR
• TOZD V E L O X K TOZD STAVBNO MIZARSTVO
EKONOMSKO UTEMELJENA PRIPOJITEV
Velox je v letu 1976 napravil izgubo v skupnem znesku okrog 3 milijone dinarjev — Ostale so še precejšnje obveznosti do Lesnine, ki jih bo treba poravnati v približno petih letih
V oktobru 1976 je bila sprožena akcija za pripojitev TOZD Velox k TOZD Stavbno mizarstvo. Pripojitev k omenjeni temeljni organizaciji je bila predlagana zato, ker je bila ta temeljna organizacija življenjsko zainteresirana na prevzemu večjega dela osnovnih sredstev — stavbe in drugih odprtih skladiščnih prostorov. V zvezi s tem navajamo, da je TOZD Stavbno mizarstvo že dalj časa uporabljal del zaprtih skladiščnih prostorov Veloxa. Sama pripojitev Veloxa je bila predlagana iz ekonomskih utemeljitev, proizvodnja VELOX plošč je bila iz leta v leto manjša, s tem pa se je večala izguba. Za ilustracijo navajam, da je VELOX v letu 1976 napravil izgubo za ca. 3.000.000 din. O pripojitvi Veloxa je bila napravljena ekonomska analiza, ki izkazuje upravičenost odločitve da TOZD Velox preneha poslovati in se pripoji k TOZD — u Stavbno mizarstvo.
V	zvezi s pripojitvijo so bili izvedeni vsi potrebni postopki v skladu z zakonom o združenem delu ter podan predlog pri Okrožnem gospodarskem sodišču — registri OZD za izbris tega TOZD. Podpisan je bil tudi samoupravni sporazum o sredstvih TOZD Velox. Na podlagi določb tega sporazuma prevzema TOZD Stavbno mizarstvo do tretjih oseb, druge temeljne organizacije pa po načelu neomejene solidarnostne odgovornosti prevzemajo obveznosti plačila tistega dela krogov, ki jih ne bi mogel poravnati TOZD Stavbno mizarstvo iz ustvarjenega svojega dohodka.
V	zvezi s pripojitvijo Veloxa pripominjam, da so ostale še precejšnje obveznosti do Lesnine — TOZD NT, ki je skupaj s HOJO financirala izgradnjo tovarne VELOX. Obveznosti iz tega naslova znašajo ca. din
7.000.000 do 8.000.000. Dokončno višino teh
sredstev bo pokazala skupna bilanca, ki jo bosta napravila HOJA in LESNINA. Po dogovoru bi HOJA morala ta sredstva vrniti v približno 5 letih z obrestmi skupaj.
•	Del poslovnih prostorov pripojenega Ve-
•	loxa je HOJA dala v najem »LESNINI«
•	za določen čas do 31. 12. 1981. V teh pro-
•	štorih pa je dovolila, da delovna organi-
•	zacija »KIP« Ljubljana organizira svojo
•	proizvodnjo, ki je odkupila tudi strojno
•	opremo Veloxa, za znesek 1.850.000 din. Z
•	najemnino, ki znaša letno 2.401.196,40 din
•	pa bomo delno pokrivali anuitete, ki jih
•	bomo morali plačevati »Lesnini«.
Direktor splošnega sektorja IVAN BREŽIC, dipl.iur
• LETOS KONČNO ZAČETEK GRADNJE
POČITNIŠKE HIŠICE V PELEGRINU
Z osebnim odrekanjem je bilo lani zbrano v skladu skupne porabe 920.000 dinarjev — Gradbeni odbor pridobil vsa potrebna soglasja za izstavitev gradbenega dovoljenja — V prvi fazi tri počitniške hišice tipa A — »Objekt« iz Ljubljane najugodnejši ponudnik — Skupno naj bi na našem zemljiščb ostalo 12 počitniških hišic
Investicijski načrt gradnje počitniških hišic v Pelegrinu pri Umagu je bil že leta 1974 potrjen na zborih delovnih ljudi vseh TOZD in delovne skupnosti.
r :• | ijfff-fll
Šele v preteklem letu pa je želja izgradnje na naši parceli na Pelegrinu, pričela dobivati realnejše temelje. K temu nas je po eni strani vodilo kritično stanje naših počitniških kapacitet, po drugi strani pa odlok skupščine občine Buje, ter Zavod za urbanizem, gradbeništvo in stanovanjske zadeve Umag, ki je določal, da moramo do vključno leta 1977 pričeti graditi na že omenjeni parceli.
Na svoji seji dne 16.2.1976 je predsedstvo sindikata imenovalo Iniciativni odbor za izgradnjo počitniških hišic v Pelegrinu. Z osebnim odrekanjem smo lani zbrali v sklad skupne porabe 920.000 din.
DS »Hoja«, je na svoji seji dne 9.4.1976, na predlog predsedstva sindikata preimenoval Iniciativni odbor za gradnjo počitniških hišic v Pelegrinu v gradbeni odbor in mu izrekel vsa pooblastila razpolaganja s planiranimi finančnimi sredstvi. V tem gradbenem odboru so zastopane vse TOZD
in delovna skupnost, predsednik pa je Ivan Kurent, direktor TOZD Tesarstvo.
Gradbeni odbor je tekom preteklega leta pridobil vsa potrebna soglasja za izstavitev gradbenega dovoljenja. V zvezi s pridobitvijo teh soglasij je bilo porabljeno okrog 69.000 dinarjev in plačano iz planiranih sredstev sklada skupne porabe, za izgradnjo Pelegrina.
Na zadnjih dveh sejah delavskega sveta »Hoja« pa je bil odobren prenos sredstev sklada skupne porabe za leto 1976, v višini
1,151.131 din, na poseben račun pri banki, za investicijo — gradnjo treh počitniških hišic na Pelegrinu. Ta sredstva predstavljajo pravzaprav sredstva, planirana v planu sklada skupne porabe 1976. za gradnjo počitniških hišic, v višini 851.131 din in druga neporabljena sredstva
1976.,	v višini 300.000 din.
Odbor se je namreč odločil, da z ozirom na realne finančne možnosti, v prvi fazi zgradimo tri počitniške hišice itipa A. Vsaka hišica je 58,8 m2 btto površine, s štirimi ležišči.
Kot kaže, bomo, ko vplačamo komunalni prispevek, dobili gradbeno dovoljenje za tri počitniške hišice.
Med tem je gradbeni odbor tudi že iskal izvajalca del. Kot najugodnejšega ponudnika je izbral delovno organizacijo »Objekt Ljubljana, ki je pripravljen pričeti v marcu z gradbenimi deli in jih v maju zaključiti.
Za dokončno izgradnjo, opremo in ureditev teh treh hišic, pa bodo še potrebna sredstva. Politični aktiv je na svoji seji 14.2.1977 sprejel sklep, s katerim predlaga in priporoča vsem TOZD in delovni skupnosti, da s prostovoljnim delom, odrekanjem enodnevnega zaslužka in podobnimi akcijami, po svojih močeh prispevajo h graditvi počitniških hišic v Pelegrinu. Osnovne sindikalne organizacije naj po TOZD in v delovni skupnosti,
od predlaganih načinov zbiranja sredstev, organizirajo in zberejo, tisti način, ki bo v posamezni TOZD realen in za člane kolektiva najbolj sprejemljiv. Zbiranje sredstev in drugo prispevanje naj bo zaključeno do 30.4.1977. Ob formiranju plana sklada skupne porabe za 1.1977, pa se naj izločijo finančna sredstva, za gradnjo v Pelegrinu.
Delo gradbenega odbora še ni zaključeno, saj je na tem našem zemljišču predvidena gradnja 12 hišic, smo pa šele pri začetku gradnje prvih treh. Pred odborom je še veliko dela in osebne angažiranosti. Vendar pa bo njegovo delo uspešno in bo rodilo rezultate le ob podpori celotnega kolektiva in ob razumevanju vsakega izmed nas, da je vlaganje v to investicijo družbenega standarda, vlaganje v naš boljši jutri.
MARIJA LOGAR
• NAKLADALEC »VOLVO« V TOZD ŽAGA-ROB
SPODBUDA ZA VEČJO STORILNOST
Univerzalnost tega nakladalca je zelo velika in ga je možno koristiti praktično za vsako delo na še tako zahtevnem terenu — Optimizem veje iz malega kolektiva na Robu
Dolgoletna želja delavcev žage Rob se je nekaj dni pred novim letom uresničila. Dobili so sodobni nakladalec znane švedske tovarne »Volvo«, v vrednosti 1,534.344,35 din. Ta moderni viličar bo v veliki meri spodbudno vplival na delo v tem majhnem a marljivem kolektivu.
1.	Tip nakladalca »VOLVO«	LM 841
2.	Dolžina brez /vilic	5750	mm
3.	širina nakladalca	2380	mm
4.	Višina nakladalca	2760	mm
5.	Teža z grabilcem	9870 kg
6.	Nosilnost — preme 30	cm	od tal	4200 kg
7.	Višina dviganja	3600	mm
8.	Moč motorja pri 2400 vrt/min	97 KS
9.	Hitrost vožnje	0—30 km,'h
Že iz teh osnovnih podatkov je razvidno, da Je to izredno močan in vzdržljiv stroj. Ima šestvaljni Diesel motor z vodnim hlajenjem. Pogon na vsa štiri kolesa s štirimi prestavami naprej in nazaj. Upravljanje vozila je lahkotno, ker je premikanje zadnjih koles urejeno s hidravliko. Radij obračanja pri običajni vožnji je 5,5 m, z bočno zavoro koles pa 3,5 m. Zavore so popolnoma zaprte, diskaste.
Varnostna kabina za voznika ima napravo za gretje in prezračevanje, hidrav-
Ijični sedež, pregledno armaturno ploščo in priročne ročice in gumbe za upravljanje.
Kljub velikosti in težini je izredno okreten in enostaven za upravljanje.
•	Nepoznavalcu se prav
•	gotovo vsiljuje vpraša-
•	nje, zakaj ravno viličar
•	Volvo, ker bi za to vred-
•	nost lahko nabavili naj-
•	manj dva čelna viličarja.
•	Argumentov »za« je pre-
•	cej. Izredno slaba nosil-
•	nost močvirnatih tal in
•	zahteva da manipulira-
•	mo z enim viličarjem ® na skladišču hlodovine
•	in žaganega lesa je bo-
•	trovala temu, da smo se
•	odločili za ta viličar.
Poleg tega, da praktično ne more ostati v blatu ali snegu ima možnost, da se v zelo kratkem času lahko menjavajo orodja na dvižnem mehanizmu. Na žagi Rob imajo 3 osnovna orodja: grabilec za hlode, nosilni okvir z vilicami za žagan les in večje kosovne odpadke, ter lopato za odstranjevanje snega ali drobnih odpadkov. Univerzalnost tega nakladalca je zelo velika in ga je možno koristiti praktično za vsako delo na še tako zahtevnem terenu. Vse omenjene prednosti so bile močan argument pri izbiri, še posebej zato, ker je dolina kjer leži žaga poznana po obilnih snežnih padavinah.
Vsekakor je nabava tega viličarja zelo velika pridobitev za našo delovno organizacijo, posebno pa za TOZD »Žaga Rob«. Neutrudni direktor tov. Peček pa je poln idej in načrtov za nadaljne posodabljanje dela z načeli, da čim bolj zmanjšamo težaška dela na žagi, izboljšamo delovne pogoje in hkrati s tem dvigamo produktivnost.
V ta namen je že zgrajena lopa za garažiranje novega viličarja. V obdelavi je dokumentacija za od-vodnjavanje meteorne vode iz zunanjih skladišč. Istočasno z ureditvijo od-vodnjavanja se bo uredilo skladišče hlodovine in žaganega lesa za manipulacijo z novim viličarjem. Potem je v načrtu še ureditev sortirnice žaganega lesa in nenazadnje posodobitev strojne opreme in tehnologije v žagalnici, ter ostale spremljajoče problematike, ki temelji na zboljšanju delovnih pogojev. Dokler bomo imeli polno takih, dobrih idej in elana za delo, lahko optimistično gledamo v prihodnost. In prav ta optimizem veje iz malega kolektiva na Robu.
ANTON TEHOVNIK
Brž, ko so dobili novega viličarja, so se mnogi delavci Žage Rob prav radi fotografirali skupaj z novim »sodelavcem«, ki jim bo v veliko pomoč pri najtežjih opravilih
• KRATKE NOVICE •
Viličar »Volvo«
Direktor TOZD Vincenc Peček je navdušen nad novo pridobitvijo žage Rob. Njegovo veselje pa delijo vsi delavci TOZD, saj jih je »Volvo« precej razbremenil. Tov. Peček pravi, da je »Volvo« višek sodobne tehnike in je zelo težko na kratko povedati, kaj ta stroj vse zmore.
Upravlja ga izšolani upravljalec viličarja Lado Petelin, potrebno kvalifikacijo pa je pridobil v Litostroju.
Iz spoštovanja do tega tehničnega čuda, mu niso nadeli nobenega »domačega« imena, ampak je za vse ostal samo »Volvo«.
Slovo po 16 letih
Po več kot .16 letih dela v naši delovni organizaciji, je bila lani upokojena računovodkinja Manca Dolinar.
Njeni sodelavci, ki jo še kdaj pa kdaj obiščejo, pravijo, da ji upokojitev dobro de in ji večji del dneva, ki ga preživi v naravi, pomaga do dobrega počutja in pomlajenega izgleda.
Vsi ji želimo, da bi dolgo uživala v krogu svojih.
Družbena prehrana
V zadnjem mesecu je na DSSS očitno naraslo število potrošnikov toplega obroka. Kvaliteta tega se je namreč bistveno popravila, tako da nam lahko ob raznih prilikah kar dobro nadomesti opoldanski obrok.
Upamo, da pohvala ne bo imela negativnih posledic.
Velik odziv ob minuli krvodajalski akciji v naši delovni organizaciji je potrdil pripravljenost mnogih delavk in delavcev, da s svojo krvjo pomagajo hudo bolnim in ranjenim. Na sliki vidimo naše krvodajalce v čakalnici Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani
® Ob prazniku dneva žena
Po desetletnem pavziranju zaradi otrok sem se ponovno zaposlila pri delovni organizaciji HOJA. Moj prvi dan v tej organizaciji je bil poln strahu, treme in bojazni, kako se bom ponovno vključila v delo. Bila sem presenečena glede tega, ker ni člana v »Hoji«, da bi mi ne pokazal in povedal kar sem ga vprašala, zato pa hvala za požrtvovalnost, za dobro tovarištvo in še ob prazniku žena želim, da bi bili še naprej tako požrtvovalni in dobri kot ste to pokazali v »moji« tromesečni bilanci. Sem nižje kategorije delavka in sprejeli so me medse visoki izobraženci ravno tako kot, da bi bila njihova vrstnica.	m. B.
• NEKAJ ZNAČILNOSTI IZ VARSTVA PRI DELU
ŠE VEDNO NAJVEČ NESREČ PRED MALICO
Med ponesrečenimi je največ tistih delavcev, ki so zaposleni do enega leta — Samoupravljalska pravica in dolžnost delavcev za
varno delo — Novi zakon — Lani najnižji odstotek nesreč
Samoupravljanje se v naši družbi odraža tudi v republiškem zakonu o varstvu pri delu, ki je pričel veljati 1975. leta. Že prvi člen tega zakona povsem določeno precizira, da si delavci v organizaciji združenega dela ustvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere ter s tem uresničujejo pravice varstva pri delu. Seveda so v zakonu poudarjene, poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornosti delavcev.
In če zakon tako določa pravice delavcev do ustvarjanja varnih pogojev dela, tedaj je dolžnost vseh, da se tudi na področju varstva pri delu stori vse, da se pri delavcih Vzbudi samoupravljalska zavest. Prav ta zavest, miselnost, da je delavec sam kovač svoje sreče, bi prav na področju varstva pri delu morala priti do take višine, da bi delavci sami, na svojih delovnih mestih bili čedalje bolj s vestni svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti.
Služba za varstvo pri delu že nekaj let opozarja in poziva delavce naj sleherni na svojem delovnem mestu prispeva k odpravi najrazličnejših papak, ki lahko povzročijo nesreče pri delu. Mnenja smo, da se to prizadevanje že marsikje odraža. Ni malo primerov, ko so delavci sami opozarjali pa celo zahtevali odpravo pomanjkljivosti, žal, pa so primeri, ko se je delavčevo prizadevnost zaviralo z raznimi neopravičenimi izgovori.
Seveda so to le začetni primeri visoke delavčeve zavesti. Da pa bomo sa-moupravljalsko zavest razvili pri slehernemu delavcu, bo seveda treba še marsikaj storiti, saj še često naletimo na nerazumevanje, pa celo na odpor, ko zahtevamo uporabo zaščitnih sredstev, reda in discipline pri delu. Še vedno ugotavljamo in statistični podatki o nesrečah tako kažejo, da se zgodi največ nesreč zaradi nepazljivosti, neupoštevanja varnostnih predpisov ali celo delo brez zaščitnih sredstev. Registrirali smo celo težjo nesrečo zaradi alkohola.
Naše vsakoletno opozarjanje, da se največ nesreč pripeti do malice, ni rodilo sadov, saj smo tudi v 1967. letu zabeležili isti pojav. Nujno je, da bi naši delavci spoznali kako škodljiva je navada zjutraj na prazen želodec popiti »Šilce« žganja, črno kavo, čaj ali celo pokaditi cigareto, pa potem delati tešč vse do malice — 10. ure. S tem spoznanjem in malo dobre
volje se jnaučimo lepe angleške navade, da si zjutraj pripravimo dober obrok, pa čeprav na račun bolj skromne malice ... Poskusite! ... in roke se vam ne bodo tresle od izčrpanosti! ...
Koliko sadov obrodijo vsa prizadevanja in stroški za varnejše delo, ugotavljamo z letnimi pokazatelji. Često to izražamo v odstotkih. Tako lahko z za-
dovoljstvom navedemo, da smo od 1965. leta, tj. od kar vodimo evidenco o nesrečah v naši DO in odkar smo pričeli resneje skrbeti za varstvo pri delu, zabeležili lani najnižji odstotek nesreč — 7,4 (v letu 1965 pa 19,5 0/o).
•	Tudi za preteklo leto 9 ugotavljamo, da se je 9 ponesrečilo največ delav-
•	cev, ki so zaposleni naj-9 več eno leto. Torej se
9 ponesreči največ delav-9 cev-začetnikov. To dej-S» stvo nam narekuje, da 9 je treba novozaposlene 9 delavce bolj temeljito 9 kot doslej poučiti, kje so 9 nevarna mesta za po-9 škodbe.
Naj nam teh nekaj podatkov in misli služi, da bi do vseh naših delavcev dejansko prišla samoupravljalska zavest, čeprav morda počasi, da je skrb za varstvo pri delu dolžnost in interes slehernega delavca, ne oziraje se na delovno mesto. In če odmislimo nekaj let nazaj, to vedo delavci, ki so v podjetju že dolga leta, kakšne
več ali manj »grajzlarije« so se združile v sedanje enotno podjetje, pa smo z dobro voljo in vlaganjem sredstev le uspeli tekom let bistveno zboljšati pogoje dela pa tudi zmanjšali nesreče. Ta misel naj bo gonilna tudi za nadaljnje izboljševanje pogojev varnega dela.
Kot zaključek bi navedli željo, da bi se vsi naši delavci pri delu zavedali, da je zdravje največje bogastvo. Kaj pomeni biti zdrav in sposoben za delo se žai često zavemo šele potem, ko je že prepozno.
Služba za varstvo pri delu Hoja
Rekonstrukcija nesreče pri delu na gradbišču v Šiški 9. novembra 1972
Delo: montaža strešne konstrukcije.
Obrat: Tesarstvo —HOJA.
Ponesrečenec: KV tesar FRANC KASTELIC. Vzrok: delo brez zaščitnih sredstev.
Posledica: padec z višine ca. 4,5 m in zlom hrbtenice.
Težka nesreča iz velike malomarnosti v 1972. letu je stala podjetje 123.277,52 din.
Delavec je bil poučen, imel je varnostna sredstva na gradbišču, strokovno sposoben z dolgoletno prakso, pa vendar na višini ni uporabljal zaščitnih sredstev.
Posledica: pravda se je vlekla vse do 1976. leta; podjetje je plačalo že navedene stroške. Neposredni vodja dela v kazenskem postopku. Ponesrečenec invalid ... Zakaj tako?
OHO!
AHA!
Brez besed
Brez besed

Brez besed
iiilBl
Brez besed
Maratonski smučarski teki postajajo tudi pri nas vedno bolj popularni, saj se jih udeležuje že zelo veliko število tekačev. Tale posnetek je z enega izmed naših letošnjih maratonov, na katerem sta tekmovala tudi naša tekača Zvone Majcen in Franc Oven
Smučarski teki vse bolj priljubljeni
Kdor ena hoditi, zna tudi teči na smučeh. Smučarski teki — športna panoga ljudi od 8 do 80 let postaja vse bolj priljubljena. Tisti smučarji, ki se odločijo za teke, raje potujejo na dolge proge, kot da bi drveli po strmih smučarskih progah, in se bolj navdušujejo za mir in sprostitev, kot za čakanje v vrstah pred žičnicami.
Smučarski teki nas ohranijo mlade, zdrave in krepijo naše telesne zmogljivosti. Enakomerna telesna obremenitev povečuje zmogljivosti srca in krvnega obtoka, ter tako zmanjšuje nevarnosti, ki jih povzroča pomanjkanje gibanja.
Nekaj podatkov in napotkov za tiste, ki še niso tekli na smučeh, pa bi se radi tega športa lotili. Poznamo dvoje vrst smuči primernih za teke: take, ki jih je treba mazati in take, pri katerih si mazanje prihranimo »Nowax« smu-
či. Slaba stran prvih: ustrezno različnim temperaturam in snežnim razmeram jih je treba mazati, kar pa je precej dolgotrajno opravilo. Smuči »Nowax« pa lahko, podobno kot smuči za smuk, vozimo brez maž. Vendar so pravilno namazane smuči hitrejše od tistih, ki jih sploh ni treba mazati in jih tudi bolj priporočajo.
Dolžina smuči se ravna po telesni dolžini, pri čemer še zmeraj velja zlato pravilo:	višina
plus 20 odstotkov. Pri velikosti 1,75 metra torej strokovnjaki priporočajo za 35 cm daljše smuči, se pravi smuči dolge 210 cm. Za palice velja naslednje: če imate nižje čevlje, mora palica pri iztegnjeni roki segati natančno do paz-
duhe. Pri čevljih za smučarske teke nikakor ne varčuj te. Po možnosti naj bodo nepropustni za vodo, ne smejo pa biti ne preveliki ne premajhni.
Smučarjem tekačem priporočamo perilo, ki vpija pot, kajti med smučanjem se bodo pošteno oznojili.
Tekač na smučeh porabi do 700 kalorij na uro in strokovnjaki so
izračunali, da je njegovo življenjsko pričakovanje večje. Tako vsaj zatrjuje finski medicinski inštitut.
Hojina tekača na dveh maratonih
Naša člana Zvone Majcen in Franc Oven, sta se udeležila II. Du-planskega maratona.
Nastopilo je 410 tekmovalcev in tekmovalk na 20 km dolgi progi. Proga je bila izredno težka, saj je že dve uri pred Startom deževalo. Naša tekmovalca sta se odlično odrezala, saj je Majcen zasedel 71. mesto s časom 1: 29.04 in Oven 79. mesto s časom 1:30.03. Čestitamo.
Prav tako sta se Majcen in Oven udeležila III. Bloških tekov v Novi vasi. Proga je bila dolga 30 km in je nastopilo 490 tekmovalcev in tekmovalk. Ob pomanjkanju snega je bila proga podobna bolj zorani njivi, saj so tekli tudi po blatu, kamenju, vodi itd., za nameček pa je od 10 km naprej deževalo kot za stavo. Vsi tekmovalci so bili premočeni do kože in čaj na cilju je bil izredno dobrodošel. Majcen je s časom 2:06.14 zasedel 73. mesto, Oven pa s časom 2:18.54 — 127. mesto.
Izreden uspeh, čestitamo!
Vedno več kegljačev
Kegljanje se je razširilo. Tako zdaj poleg delavcev DSSS, ki kegljajo ob torkih, kegljajo še delavci TOZD Tesarstva ob sredah, delavci TOZD Mizarstva ob četrtkih, delavci TOZD Škofljica pa se intenzivno pripravljajo skrivoma.
TRIM hoja za »HOJO«
Športni aktiv Hoje skupaj z uredništvom glasila organizira TRIM akcijo »Pohod na Rašico«, ki bo 16. aprila ob 9. uri. Zbor vseh članov »HOJE« in članov družin je pred gostilno »ROGOVILE« v Črnučah. Zmerne Hoje do vasi Rašica je 1 uro in po želji dalje na Koščev vrh še 1 uro. Na vrhu je razgledni stolp in koča planinskega društva Šentvid. Prijave za trim pohod sprejemajo športni referenti TOZD in to tri dni pred pohodom.
Ker boste v tako zamišljeni akciji preživeli prijeten dan v naravi, skupaj s svojci in sodelavci, upamo da bo udeležba polnoštevilna.
VABLJENI!	FRANC OVEN
Tole pa je posnetek s smučarskega maratona blizu St. Moritza v Švici
hoja
GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8 — Tiska Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — Odgovorna urednica Marjana Kampjut — Ureja uredniški odbor: dipl. iur. Ivan Brežic, Majda Kuclar, Marjana Kampjut, Stane Mesar, dipl. ing. Ciril Mrak, Jože Škrbec in Anton Tehovnik