HL Stnllta.                                             I uitiiul, i okiti, ZZ. juiia 1912.                                                XLV. lelo.
ShL .^i^B   .^^R. ,^1 ^^L .^^V    ^^^h     ^^ft .^1   ^H ^i^H   ^^L ^^v   ^^H ^^A.    ^^1                  ^h ^i^h   ^^T^^^A    ^^b ^^h   ^^ft ^^1    BK Bi
.Slovenski Narod" vdja v Ljubljani na dom dostavljen:                            v upravnUtvu prejeman:
eek> leto.......K 24-~            ćelo leto.......K 2*>—
pol 'eta........  12*—            pol leta.......        11 —
eetrt teta      ••,....    6—            Četrt leu......*    5-50
iu mesec.......    2-—           na mtste......190
Dopisi naj se frankirajo,    Rokopisi se ne vračaja ffre*ni*t*o:  EnaflOT* mlics *t 5 (v onUičju levo), telefon «. 34.
lifeati viak *aa ivefter tirumti aedtli« lm prualk*.
Inserati  veljajo:   peierostopna petit vrsta za enkrat po  14 vin.,  za  dvakrat po 12 vin., za irikrat ali veckrat po 10 vin.   Parte in zahvala vrsta  16 vin. Poslano
vrsta 20 vin.  Pri večjifa insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naroćnine, reklamacije,  inserati  itd.
to ie administrativne stvari.
--------------   Posameua stevilka vel|a 10 viaariev.   --------------
Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozira. „Narodna tiskana" telefon si SS.
.Slovenski Narod"  velja po poštL-za AvstioOgrsko:                                            za Nemčijo;
ćelo leto.......K 25'—          ćelo leto.......K 30-—
pol leta   .......    9  13-—                                                       .
četrt leta......,    6-50             za Amenko in vse druge dežele:
na mesec......,    2*30          ćelo leto......K 35*—•
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništro (spodaj, dvorišče levo), Knatlova ulica: ŠU 5 telefon št. 85
Državni zbor.
Poljska zmaga — rusinski uspeh. — Proračunski odsek in vodne ceste. — Slovenski klerikalci za hrvaški narod. — Brambna debata. — Nacrti za jesen. — Sejno porodilo.
Dunaj, 21.  juni ja.
Vodiini minister Heinold je da-nes zopet prišel v zbornico. Vidno znamenje, da je spor, ki je dva dni visel nad parlamentom kot grozeči ^M?,k. ^nravnan in da so med polako
vlado zopet r
pue normalne razmere. V današnji seji pa je marsikateri govornik zbi-ial svoje sale z afero, ki se je pri čela z gromovitim potresom gora in je k^nčala z miško latinskega pregovora. Dvadnevna kampanja -Poljskega kluba« proti Heinoldu, proti vladi je končana, toda njene posledice nišo odpravljene in pojavile se bodo na eni strani v notranji strukturi poljske delegacije, na drugi strani pa v medsebojnem razmerju poljsko - ru-sinskem. Poljaki so navzlic vsemu zadoščenju. ki so ga dobili od vla-darja za Meinoldove pregrelje. utr-pe!i politično škodo. Da popravi eno-stransko postopanje Heinoldovo. je cesar s poudarkom označil kot princip gališke politike, da se smejo v prdoče u ravna vati vsc zadeve. na šmicrib sta zafnteresir?na oba v Ga- ; Vem prebivajoča naroda, te t spo- ' razumu z obema.                                j
Tn je na eni strani res zavrnitev j fleinoldovega postopanja,   na   drugi { strani ra ravno tako zavrcitev dose-?e politične prakse,    katera  je v .«'iciji poznala le en merodajni narod in katera je bila vedno uravnana r>o absolutnem in svojevoljnem povelju  Poljakov.     In   tako  hodo  Rusini, akoravno se danes kažejo razžaljene vsled  demonstrativnega   načina,    na kakršnem je poravnala    vlada    svoj spor s    Poljskim    klubom*,    odnesli uspeh tega boja. ki je ta. da so Rusini  na  najslovesnejši  način    priznani ertakopraven faktor v gališki de-.    :. ki se bodo v prihodnje    \edno lahko sklicevali  na cesarja samegau kateri je postavil pravilo, da jim pri-i?;n pri urejevaniu političnih, kul-: in in gospodarskih    potreb ožje :omovine vedno enake pravice z do-janjim absolutnim gospodaricm.
Komaj je ta zadrega izginila raz parlamentarno obzorje, žc so se pojavile druge težkoče.
V budgetnem odsek u so včeraj pričeli naenkrat Ćehi izvajati ob-strukcijsko takttko ter zavlačevati predlogo o regulaciji Donave. Češka taktika izvira zgolj iz gospodarskih, nepolitičnih motivov. Kakor znano, se alpski poslanci, in zlasti tuđi Rusini, ustavljajo nagli rešitvi vodo-cestne predloge v vodnogospodar-skem odseku. S tem, da zavlačujejo Cehi donavsko regulacijo, hočejo i na \lado in r neK. *ere >.......... katerim je regulacija Dunave na srcu, da se zavzamejo za vodo-cestno predloso in p( . jo odpra-viti težkoče v vodnu^v^iodarskem odsek a.
2e danes so se vršila ponovna pogajania, katera baje nišo ostala popoinoma brezuspešna.
Včeraj smo poročali, kako kon-sternirajoč vpliv so napravile Žitni-kove besede o službenem jeziku ar-made in njegova izvajanja o trijali-stični ideji v pravaških krogih.
Ravnokar se mudita na Dunaju dva odlična pravaška voditelja dr. Iiorvat in dr. Akačić. ki sta prišla iskat pomoči ŠusteršiČevega kluba za hrvaško narodno stvar, pa sta mesto ' f u^ dobiia Žkmkov kamen. Oba hr\          no^tika sta merab za-
htevati* da jima klub da glede Zitni-kove izjave primerno pojasnilo in za-doščenje, morala sta opozoriti slovenske klerikalce, da pomenja Žitni-kov govor prelom dosedanjega raz-merja med pravaško stranko in Šu-steršičevim klubom, ako ne nastane korenita remeđura. Slišimo, da se slovenski klerikalci izgovarjajo. češ, da je dr. Žitnik prednasal le svoje nazore, slišimo. da se je obema poli-tikoma na njihova ugovarjanja. da ta privatna pojasnila ne zadoščajo, ćelo obljubilo, da bo >Hrvaško - slovenski klub' svojega govornika javno desavouiral, toda to se do danes ni zgodilo in vedno bolj je očitno, da so bile Zitnikove besede izraz pra-vega mnenja in naziranja Šu^teršiče-vih ljudi. Tkalje rudi slišimo. &.\ so bili vsi poskusi obeh pravaških vodite-Ijcv, pridobiti dr. Susteršiča /a ener-gičnejšo akcijo y prilog hrva ki stvari hrezuspešni in da je kran >ki kle-
rikalni voditelj iinel za Hrvate pač mnogo lepih besedi, toda niti ene obljube, ki bi jim mogla dati upanje, da se bo »Hrvaško - slovenski klub« v bodoče resneje zavzel za pravice in težnje teptanega hrvaškega naroda.
Upamo, da bodo Hrvati skoro kmalu spoznali, da se njih narodna politika nikakor ne da naslanjati na oporo slovenskih klerikalcev, kakor se žalibog tuđi slavenska narodna stvar nikakor ne more zanašati na pomoč dr. Susteršiča in njegovih zvestih.
*
V   kuloarjih se že živahno raz-pravlja o izgledih jesenske parlamentarne kampanje. 2e 5. ali 6. julija bodo sli poslanci na počltnice, in sele v jeseni, morda v septembru, najbrže pa v oktobru, se zopet zberejo k za-konodajnemu delu. Precej splošno je prepričanje, da bo do takrat položaj že toliko razjašnjen in većina že toliko konsolidirana,  da bo mogla  pre-vzeti   vodstvo   vlade   in   parlamenta. O šansah in možnostih parlamentar-nega kabineta posebno živahno raz-pravljajo tuđi Poljaki, ki seveda naj-bolj  žeiiio, da skoraj zgine vlada, s katero so doživeli    tako    neprijetne aventure.    Zopet    je oseba    barona Bečka v ospredju kombinacij in govori se o kabinetu, ki bi nai bil po-pclnoma parlamentaren, četudi le na ta način, da bi nekateri dosedanji mi nistri sicer ostali, vendar si obenem pridobili poslanske mandate.    Zlasti se to trdi o ministru Trnki, kateremu da bi pcsl. Pacak odsiopil svoje mesto.
V  zbornici gre delo za brambno reformo naglo izpoti rok. Pač je bilo danes premagati    nekatere    začetne težkoče. katere so pripravili socijalni  demokratje, ko je zbornica sklepala o prehodu v specijalno debato. Toda vsi  zavlačevalni    predlogi  so bili z veliko večino odklonjeni in po predsednikovem predlo^u bo zbornica razpravljala o obeh brambnih za-kr nih y treh skupinah, in sicer v I. skupini §§ 1—40, v II. skupini §§ 41 ćr> 88 brambnega    zakona    in v III. skupini  deželnobranibni  zakon.  Današnji dan so in pa velik del jutrišnje seje bodo izpolnili manjšinjski poro-čcvalci, katerih je k prvi skupini pri-
glašenih 14, s skupaj 76 manjšinjski-mi predlogi.
Debata pa bo zato tem krajša in splošno se pričakuje, da bo gosposka zbornica, ki se sestane dne 27. junija, že našla na svoji mizi od poslanske zbornice odobrene brambne predlo-ge, katere hoće cesar, ki je baš zaradi njih preložil svoje odpotovanje v Ischl, še ta mesec sankcijonirati.
Posebna rekrutna debata letos odpade, ker je brambni odsek sprejel letošnji rekrutni kontingent že v bramhni zakon sam, in sicer v § 13., ki doiocu med drugim, da imajo postaviti v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele v letu 1912. za skupno armado in vojno mornarico 78.003 može in za deželno brambo 20.715 mož s pripadajočo nadomest-no rezervo.
V naslednjem sejno poročilo:
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r je otvoril sejo ob enajstih dopoldne. Zbornica je nadaljevala generalno debato o brambni predlogi.
Poročevalec dr. S o m m e r je odgovarjal posl. Leu^hnerju. da imajo stranke večine ra\noisti povod, stavljati resolucije kakor soci-alni demokrati, ker dajo ti predlogi oziroma resolucije smer za bodoči razvoj armade. Končno je prosil poročevalec zbornico, naj preide v specialno debato.
Pri glasovanju je bil odklonjen minoritetni prediog posl. Leuthnerja, naj zbornica preide preko brambne predloge na dnevni red.
Nato so glasovali o predlogu, naj zbornica preide v specialno debato o brambni predogi. Na predlog posl. Fresla so glasovali poimensko. Da se preide v specialno debato, zato je glasovalo 268 poslancev, proti pa 55. Nato so sklenili, da se bo spe-cialna debata vršila v treh skupinah, na ka" hodo začeli specialno debato o domobranski predlogi. Odklonili so pa predloge soc. demokratov in čeških radikalcev. naj se vrši debata o brambni reformi v osmih skupinah.
Poročevalec dr. S o m m e r je uvedel specialno debato o prvi skupini. Po izvedbi reforme bo imela v miru vsaka stotnija okoli devetdeset mož, tedaj toliko, kakor je bila do-zdaj določena na papirju.
Minoritetni poročevalec posl. D a s z y n s k i se je bavil s poljskim
konfliktom. Pripomnil je, da je moral poljski klub, ki si je mogel dozdaj vedno zanašati na dvorno protekcijo, doživeti, da so njegovo vsemo-gočnost potisnili na stran in da je vlada napravila Rusinom obljube, o katerih poljski ministri nišo ničesar vedeli.
Minoritetni poročevalec dr. Lie-bermann je izjavil, da predloga ne pomenja reforme, temveč vojaško reakcijo. Niti ena nada demokracije, da se armada modernizuje, ni bila iz-polnjena.
Posl. Habermann je uteme-ljeval svoj minoritetni prealog, da naj država popoinoma odškoduje vsakega, ki si je v vojaški službi po-kvaril svoje zdravje, oziroma njegovo rodbino. Razentega je govornik izrazil željo, naj vlada vedno, kadar potrebuje armado doma, vsaj v šti-rinajstih dnevih poroča parlametu povode in vzroke, ki so jo prisilili do tega.
Posl. Neunteufel se je za-vzemal za močno armado.
Nato je bila debata zaključena.
Posl. grof Goluchovvski je odložil svoj državnozborski mandat.
Posl. M a r c k h 1 je vložil interpelacijo, naj se uvedejo poizved-be z ozirom na poročila, da so do-gcdki na Hrvaškem v zvezi z veliko-srbskim gibanjem.
Posl. Nemec se je pritoževal, da je bil zaplenjen del njegovega govora, ki ga je imel v proračunskem odseku.
Podpredsednik Pernerstor-f e r je izrazil svoje ogorčenje, da so v Avstriji še vedno državni pravdni-ki, ki konfiscirajo govore, ki so se govorili v odsekih,torej v drž. zbornici. Zadevo bo sporočil justičnemu ministru.
Nato je bila seja končana.
SuhljB o dež. finoncoh.
IV.
J'appelle un ehat un ehat, etRolletunfri-p o n.
Boileau, sat
Najostrejše poglavje svoje brošure je posveti! bivši deželni glavar
LISTEK.
Prvič pri mllostljivi
gospe doktor šušteršićevi v
lizitah.
(Iz zapiskov  Nandeta   Glavotrsa.)
L
Jezi me!    In  že  nekaj   noči ne
^pim!  Moj bratranec Bol tato v Pepe
' L ^ieljevega   uživa slavo   sloven-
- a pisatelia, in vsi ljubljanski ko-
rarii čitajo z veliko  slastjo  njegove
e!    In sam premilostljivi gospod
zoškof, kar vem gotovo, spise v
-kem rjavo - rumenkasto brošuro,
■ materi priporoča pi»>ateUske odpad-
ke mojega bratranca   vernemu   slo-
venskemu ljudstvu!
Clovek bi počil! Saj dobro vem,
je ta grinta pravzaprav. Še ved-
Kovori tišti iezik, kot ga je takrat
oril, ko je po Tivolskih gozdovih
ovil vojaške deklice. In ta jezik tuđi
p!*e  in   ploskajo  mu   ljubljanski   ko-
r^rji. Kdo bi se od zavisti ne razle-
tel?!
Z eno besedo in na kratko po--dano:  konkurent  hočem  biti  Bd-*jtovemu Pe|>etu.  Pišem boljko slo-venšeino od njegove, klerikalec sem ra tuđi boljši od njega. Da ne bo kake pomote, povem takoj, da sem kle-1   rikalec od nog do glave, — ker nese. I                                                                                                                                                            t
b lrsoglavom se ti Kani, s Meretom sva pa prav intimna prijatelja, in naj si sva se pri »Fajmoštru« ob poltreh ponoći že parkrat dobro stepla!
Katoliško - slovensko hočem to-rej pisateljevati. Tu in tam hom pa prevrnil tintnik na polo papina, izlito malo razmazal, in vse to končno raz-stavil kot izvirno svojo sliko. Pod psevdonimom:   Naznič.
Zajamčena mi je torej lepa bo-dočnost na polju katoliško - slovenske kulture. Osel bi bil. če bi te karijere pri obilih svojih darovih ne iz-koristil. Takoj se podam v boj s poštenim vzklikom: Z bogom, za narod, liberalcem pa hudičaf
Na račun prihodnjih honorarjev tiskala mi |e -Katoliška tiskarna« le-pc, zlatoobrobiiene vizitke: »Nande Olavotrs, katoliško - slovenski kritik v Ljubljani.« Prav spodaj pa se čita v drobnih črkah: »Z dovoljenjem vi-sokočastitega knezoškofijskega ordinarijata ljubljanskega.^ Pa naj dr Šusteršič pokaže, če se more z mano meriti, kar se tiče katoliške vizitne karte! Ali pa sele tista švedra, tišti Pepe s Kodelovega!
No, prav! Vpeljati se hočem in poklonil se bom različnim damam, katere delć zakonsko posteljo z na-$imi prvaki. Podal se bom. to že spodobnost zahteva. k milostljivi gospe* dr. Zajčevi, kateri pnnašam
• Nande! Nande! pri nas kleri-kalcih se ženske drugače imenuje! Ali si čisto pozabil na »Slovenčeve« vlačuge pri Hribarjevi volitvi?
S t a v e c.
pozdrave iz pisanih Domžal.Vem, da jih bo vesela, in morda ga izpijeva pri tem par glaščkov, >ta rumenga« iz »Uniona . Ce ne, pa tuđi prav, ker jaz ne bom prinašal s sabo tistega KlobokeRa in širokega želodca, kakor ga ima s sabo prismoda Pepe s Ko-delovga, ki hoće vse popiti in vse pojesti, kadar prifehta v tuio hiso. Tudt srospe Štefetove ne bom izpustil. ker imam za to preblagorodno damo nekaj suhih rožic za njeno molitveno knjigo. Gospa Peganova, gospa Jarčeva, kuharici dr. Lampeta in dr. Kreka, kratko povedano, vse odlične dame naše stranke pridejo na vrsto, ker dobro vem, kaj sta takt in lepa manira! Zatorej ne smem od najvišje-ga vrha pa doli do Kačarice niti ene izpustiti, da ne bo nepotrebne jeze in nepotrebnih  zamer!
Ekvipiral pa sem se prav čedno, Dr. Lampe mi je podari! lepe, še skoraj nove čevlje, dr. Krek dolge, že precej zamazane crne hlače, župnik Hladnik pa čez vso rnero fino zakro-jeno salonsko suknjo. Ker sem moral imeti cilinder, zaprosil sem bivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta, da mi odstopi historični, kosmati svoj cilinder, ki je bil že pri otvoritvi Do-lenjskih železnic star nad dvajset let. Blagi gospod, katerega so sedaj slo-vesno izbacnili iz S. L. S„ tako da cilindra ne bo več potreboval, je moji prošnji ugodil. Iskrena mu hvala!
Tako čedno opravljen plačam šest vinarjev za prvi razred v mestnl električni. Pri frančiškanski cerkvi izstopim ter pogledam čez most proti Ljubljanici, katnor je   z   zanima-
njem gicaaio neKa] ljuDijansKin pou-caje\\ Pri vodi je pral svoje tintnike Boltatov Pepe, ter si brisal umazane prste v mršavih svojih laseh.
»Kaj pa delaš, Pepe?« zavpijem, »ali loviš kakega nezakonskega otro-ka iz vode?«
»Kua?« je zamukal.
Pograbim v žep, ter mu vržem navzdol pest čikov, katere sem bil nalašč za njega sabo vzel.
»Orka! Ejduš!« se je razveselil, ter pobiral, da ga je bilo veselje gledati. Nekaj jih je bilo padlo v napol-njeni kanal, a tuđi te je polovil, da jih porabi za potrebo svoje osebe.
Tedaj se pripelje mimo deželni avtomobil, ki na moj migljaj takoj ustavi. Skočim na sedež, ter rečem s primernim ponosom: »H milostljivi gospe deželni glavarici!«
Pri deželnem dvorcu me je sprejel deželni portir z globokim poklonom.
2e sem mu hotel oddati svojo zlatoobrobljeno vizitko, da jo odnese v drugo nadstropje, kar ti ugledam Janča Susteršiča, ko si je valil svoj okrogli trebušček po rdeče pogrnje-nih stopnjicah nizdol! Vedeti morate, da sva si součenca, in da se Ijubiva, odkar sva na svetu.
»Servus Janček!« mu zakličem, hiteč po stopnjicah navzgor. Pa saj ga poznate, gospoda deželnega glavarja, če noče spoznati svojega prijatelja! Od zgoraj navzdol gleda na človeka, kot bi gledal ministrski predsednik na revnega diurnista. Pri meni pa s tem ni nič opravil!
»Kaj se bos napenjal, Janez!« sem izpregovoril osorno. »Morda nisva skupaj delala državnega izpi-ta? Bos vendar še vedel, kako sva se tresla, ker oba veliko znala nisva! Pa ti si bil bolj prefrigan od mene in pred visoko komisijo si nastopil in zelene Špegle si nosil na nosu. Pa nisi slabo javkal gospodom, češ, da te ponoći oči peko, nodnevi pa da ničesar brati ne smeš, ker moraš nositi zelene naočnike. In res so te izpustili čez mrežo, jaz, brez zelenih naočnw kov sem pa padel!«
»Ha, ha, ha, ha!«
»To je bila prva tvoja fina politična poteza.«
»Ha, ha, ha, ha!«
Ko se je visoki gospod nekaj časa milostljivo smeial, me je potapljal z belo roko po rami: »Sele sedaj sem te spoznal, Nande! Ne zameri, ali o zelenih špeglih tuđi ne govori! Pa kaj iščeš tu v deželnem dvorcu?«
»Čudno vprašanje? Tisto, kaf išče vsak: D e ž e 1 n e podpore!«
»Deželne podpore! Pa s kakega naslova?«
»No, saj sem vendar slovenski pisatelj in imeniten konkurent Bolta-tovemu Pepetu!«
»Cakaj, Nande!« Visoki gospod se je globoko zamislil. »Cakaj, Nande! Boltatu Pepe je res dobil deželno podporo.«
»Ali smem vprašati,« se vmešam ponizno, »iz katerega fonda?«
»Iz fonda za vzorne svinjake. Ha, ha, ha, ha?«
Stran 2.                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    141 štev.
dovoljuje dežemozborska večina de-žekiemu odboru, da z niirni razpola-ga, kakor hoće. 2e v letošnji proračunski debati v deželnem zboru je poslanec dr. Triller z rezkimi bese-dami ožigosal ta sistem, po katcrem ie klerikalna večina oropaia deželni zbor za eno najvažnejšin njegovih pravic. ter ie tej većini s posebnim poudarkom zaklical:
»Protestiram, da bi bile poHtič-nemu preađarku đeželnega odbora na milost in nemilost izročene take vetikanske pavšalne subvencije, ka-kršne najdemo v proračunu, zlasti pri deželni kulturi. Tam so številke 48.000 K. 2CL000 K, 15.000 K, 10.000 kron, ?0.00ii K, zopet 10.000 K, 12.000 kroru 30.000 K itd., skupa] pol mfttjo-na kron.« — Četo petino deželnih do-hodkov so si torej pridržali klerik alci na polmbno razpolaganje. To se pravi: pridržan' so si pol milijona, da jih razdele med svoje politične priga-njace. Najlepse pri tem je pa, da deželni odbor o porabi pavšalnih kre-ditov ne predlaga deželnemu zboru nikakih specifičnih izkazov. tako da Še dežehii zbor ne ve, kaj se je zgodilo s tem denariem. Zaraditega je dr. Triller predlagat v deželnem zboru posebno resolucijo, ki se glasi:
»Deželnemu odboru se naroca, da odslej, m sicer že v racunskem zaključku za leto 1911. specificirano izkaže, bodisi v poročilu samem, bo-disi v posebnih prilogah. porabo vseh v sprejetem proračunu navedenih deželnih subvencija
A kaj se je zgodilo? Nekaj tako nečuvenega. da si je težko misliti večji skandal. Dne 15. fehruana t. 1. k- rriMi;  r.> -:i:.:;j  >. J-         .      de-
želnem zboru na glasovanje in klerikalna većina je to resohicijo na pred-log dr. Kreka odklonila. S tem je klerikalna večina pokazala, da neče, da bi javnost vedda, kako porablja za-upani ji denar, in s tem ie priznala, da ima vzroke. skrivati, kaj počenja s tem ogromnim denariem.
Šuklje priznava v svoji brošuri, da odločujejo pri izdaji tega denaria strankarski momenti. Lahko si je misliti, s kako nesramnostjo se to uga-nja. saj pravi ćelo bivši deželni glavar pl. $ukl}€, da je tako postopanje nedostojno, da razšina korupcijo in zastmplja narodni organizem.
Ce zapiše taka srdita očitanja mož take veliave, kakor je pl. §uk!je, če izreče odličen in zaslužen pripadnik klerikalne stranke take. z vidnim gnevom zapisane besede. potem si je pač lahko predstavljati, kaj pocenja-jo klerikalci s temi velikansk'.mi vso-tami zaupanega jim denarja. In notem je tuđi lahko razumeti. zakai so klerikalci. z dr. Krekom na čehu morali odkloniti resolucijo dr. Trillerja. — Oskrbiiiki tujega denaria nečeio položiti računov, ker se boje Hudske teze. ker jih ie strah oropanega pre-bivalstva.
Pocetje klerikalne stranke s temi pavšalnimi krediti mora presega-ti že vse meie tuđi skrajno mejo pristranosti in strankarske zagnzenosr. Presegati mora mejo osebne s podobnosti. V svojih izrazih tako iz-birčnu v svoji graji tako skraino pre-vidri in prizanesljivi Šuklie. ie v svofi brošuri na strani 19. zapisal na-slednje besede: »Nikomur nič ne očitam, namenoma opaščam vsako osebno opazko — pač pa javno za-stopam svoje uverjenie. da je nara vnost nedostojno, pri oddaji pod-por iz deželnih  sredstev pred  vsem
gledati na strankarsko pristojnost dotienaca prusilca. (M, katari lako postopa, po moje« prepričanju m\ več  »gentleauvu.
Ni več gentleman — to se pač pravi, ni več brezmadežno spodo-ben človek.
To je oštra sodba, A kako uni-čevalno ninenje ima bivši dežehii glavar pl. Šuktje o tem početju klerikalne stranke v svojem srcu, tega ni povedal, pač pa se da to usaahi.
Na čelo svoje brošure je bivši deželni glavar posta vil iraneoski motto: > J'appelle un ehat un chat< — »iMaČku pravim maček.« Znan izrek je to, a Šuklje ga ni citiral popolnega. Navedel je samo prvo polovico — drugo ie izpustil, Boileau pa je zapisal: »J'appelle un ehat un ehat — et Rollet ma fripoa«. — Slovensko se to reče: »Mačku pravim maček, Rotle-tu pa falot.« Komentar ji nam pripo-vedujejo. da je bil Rollet pravnik, ki je svoje posle izvrše val tako krivično in nepošteno, da je postalo njegovo ime psovka. »Rollet — sehurtiger Anwalt, ErzschufU stoji v besed-niaku.
»Mačku pravim maček, Rolletu ru falot.« Na ta klasični citat je torej mislil pl. Suklje, ko je začel pisati svojo brošuro. Nič ne stori, da je zapisa! samo prvi del; dvoma ni, da rrfu je krožil v mislih tuđi drugi del, mo-Koče je ćelo, da ga je ta drugi del na-I*otil, da je zapisal ;'ačetek.
Sarkastični Ijudje bodo morda iz podobnosti imen sklepali, da je Šuklje, misleč na Rolleta, spominjal dr. Lampeta, kar je pa ševe totalno izključeno, kajti brošura obsoja strenko in se ne bavi n posameznimi osebamu Ali, da je Žukljetu prav ta citat prišel na misel, ko je začel spi-sovati svojo brošuro, da se je spominjal ravno tipičnega reprezentanta sleparstva Rolleta, to nam kaže čisto jasno njegovo duševno razpoloženje in nam razodeva, kaka sodba o po-četju klerikalne stranke se skriva na dnu njegove duše. Javno je vrgel klerikalni stranki v obraz očitanje, da postopa s pavšalnimi krediti nedostojno in ne^entlemanskc, na tihem pa si je mislil, da je najprikladnejše označenše takega početia dobiti v krilatem izreku Boileaua: '•IVVačku pravim maček. Rolletu pa falot.«
To je udarec s pasjim bičem no celem obrazu — iz te^a citata se sele prav spozna, da so se morale zgoditi nečuvene, brezprimerne stvari z de-želnim denarjem, da so vedno hlad-nokrvnega pl. ^ukljeta prisilile na tako rričuj^č način, nastopiti proti početju svoje lastne stranke.
Občni zbor Zadružne zvszs v Celju.
V Celju, 20. junija.
Danes dopoldne se je vršil v mali dvorani ccljskega Narodne?ra doma občni zbor Zadružne Zveze. Zastopanih je bilo po enem ali več odposlancih 68 zadrtig; iz Štajerske, Koroške. Kranjske in Primorske so se zbrali zadrugarji na občni zbor najstarejše slovenske centralne za-drnžne organizacije. Z 1. 1912 je namreč stopila Zadružna Zveza, prej Zveza slovenskih posojilnic, v M). leto svojega obstanka. Tuđi najhviši zadružni sovražniki ji ne morejo od-rekati vrlik^h zaslus:, ki si jih je \ r\-
dobtfta za gospodarsko osamosvofo ■i okrepitev Slovencev. Ta organizacija je svojo življensko silo dokazala v trđih bojiti, ki jih |e inMla prebiti posebno zadnja leta — in bai ta okolnost navdaja njene prijatelje za bodočiK>st z najboHšimi na dami.
Otvoril je občni zbor kmalu po 10. uri predsednik dr. Anton H o ž i č, konstatiral sklepčnost, pozdravil na-vzoče in prebral došle pozdrave ba-rona S t 6 c k a kot predsednika SploŠne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, l)sti"editi fednote v Pragl, Jednote hospodafskycli společen-stev v Opavi. Glavnega saveza srpskih zemljoradničkih zadruga v Beograda, Zadružnog saveza v Splitu in Središnje sveze hrvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu. Spominjal se je nadalje velikih zaslug. ki si jih je pri-dobil za razvoj celjske Zadružne Zveze dne 25. maja umrli odvetnik v Celju, dr. Alojz B r e n č i č. Mož je bil ves čas, kar obstoja Zadružna Zveza v sedanji obliki, t. j. od leta 1904 predsednik nadzorstva in je svojo nalogo zvesto in dobro izpol-njeval.
Po čitanju    zapisnika    lanskega občnega zbora, kateri se je brez debate odobril je podal predsednik dr. A. B o ž i č splošno poročilo o    letu 1911. in obenem poročilo o delovanju načelstva v minulem poslovnem letu.  Iz  njegovega  poročila  posnema-mo sledeče: »Zadružna Zveza v Ce-liu < je stela koncem leta 126 zadrug. Odstopilo je, ali likvidiralo I. 1911 10 zadrug, ena  je bila  izključena;     za spreiem je prosilo 7 zadrug, od kate-rih je bilo 6 odklonjenih. Polnovpla-čanih ie bilo koncem  1911  1.  11.004 deležev za 110.040. Vse poslovanje denarne centrale se je    razvijalo   1. 1911 pod vtisom zadružnih polomov v Celovcu in v Ljubljani, ki sta kar najneugodnejše vplivala na vse slovensko zadružništvo.    Disciplina    v slovenskem zadružništvu je bila    in je še preslaba, da bi zadruge in njih centrala brez težav zmagale krizo, katera je bila vsled    splošnega   pomanjkanja denarja še ostrejša. Leta 1911 ie za slovensko    zadružništvo izmed vseh dosedanjih    bilo    brez-dvomno najtežavnejše. Bila je to tr-da skušnja in šola, ki nam je pokazala vse nezdrave pojave v   našem zadružništvu in nam je strogo zacrtala pot. po kateri nam je v bodoče hoditi.    Nedisciplina  in    nezaupnost mora v naših  vrstah  zginiti, likvidnost naših zadrusu    ki    v    preišnjih ugodnih letih nišo pazile na njo.   se mora  povzdigniti.   Veliko   zadružne-ga denarja se je nabilo v    posestva, obrti, trgovine ali druga podjetja, za katera skrbeti pa r,\ naloga zadruž-ništva, kmečkega  narnreč, kakor je naše. Posojilnice so popre] vse pre-več špekulirale in se premalo briga-le za bodočnost. V 1. 1910 se je izvršila revizija v 60 zadrugah in se    je porabilo za to 92 dni. v letu 1911 pa se je revidiralo    78 zadrug    v    156 dneh. Zvezino vodstvo    stremi    za tem, da se uvede vsaknletna in ne-napovedana revizija.    Tako so bile 1. 1911 že skoro vse revizije nenapo-vedane. Ćelo revizijsko    postopanje se je močno izbolišalo    na    podlaci vseh dosedanjih izkuseni, ki jih imamo deloma sami, deloma na podlagi izkušenj, ki jih imamo iz zadružnega delovanja  drugih  zvez.   Marsikje  se je  morebiti  občutilo  vestno     izvrse-vanje revrzijskih poslov    kot    nepo-
trebno strogost, toda zadruge se naj zavedajo, da zahtevamo od revizor-jev to natančno postopanje Ie v interesu posameznih članic Površna re-viziia je brez vse vrednosti in more ćelo zakriviti velike   nesreće.    Leta 1911. se od Zveze z ozirom na neugodni denarni trg novih zadrug ni ustanavljalo, temveč se je delovalo na to, da se notranja   ureditev   zadrug izpopolni —   in to   deloma   v zgoraj označenih smereh, deloma pa tuđi še v tem oziru, da se    zadruge navaja k obratu z lastnim denarjem in k zvišanju lastne glavnice. Omeni-ti je tu, da se tuđi v vzorno    areje-nem češkem in nemškem zadružništvu v »rajhu« nahajajo prav isti ne-dostatki pri zadrugah, se vrše sedaj reforme v isti smeri ko pri nas. Zato se je tuđi izven revizij zadruge obi-skovalo in poučevalo, bodisi ob pri-liki občnih zborov, bodisi na  manj-sih, ad hoc sklicanih zadružnih    se-stankih; dva večja sta se vršila    v Celju  in  Mariboru.    Prvega    se    je udeležilo po članih načelstva 21, dni-gega 45 zadrug. Korespondenca Zve-zina s članicami kaže došlih in odda-nih pišem 10.093. Upeljal se je v minulem letu oddelek za blagovni promet, ki Še ni zelo razvit, vendar pa je že vrgel majhen dobiček.  Zveza lioče svoje kmečke  članice navadin k    skupnenui    nabavljanju    umetnih gnojil. kmetijskih strojev in različnih drugih potrebščin. Ravnotako posreduje    Zveza    nakupovanje   železnHi hlagajn in omar ter ie    založila    za svoje  članice vse potrebne poslovne knjige in tiskovine. Načelstvo je imelo vsecra skupaj M    sej,    deloma p'. ....;. ii, uJon»u scj ožiega celjske-ga odbora (27) in skupnih sej z nad-zorstvom 5.«  Govornik  daje na  to obširna pojasnila o denarnem poslovanju Zadružne Zveze v 1. 1911. opisuje sedanje stanje Glavne posojilnice in srečno izvršeno sanacijo Posojilnice v Šoštanju. VVljub kritičnemu letu se je posrećilo Zadružni   Zvezi znižati svoj reeskompt. kateresra je bilo dne 1. januarja 1911 623.000 K na 314.000 K. Nato je govornik od-ločno zavrnil    rovarjenje   nekaterih vclckapitalističnih podjetij   na   Slovenskem proti zadružništvu in je za-ključil:   Na podlagi dosedanjih uspe-hov moremo  izreci za tekoče  leto najboljše nade. Kritično razburienje minulega leta se je popolnoma   poletio,  istotako  nasprotja  med    slo-venskimi zadrugarji samimi. Razme-re v poslovanju postajajo zopet normalne. V posameznih  zadrugrah in v ćeli organizaciji se sil-o zopet zbira-jo in pripravljalo za nove gospodarske naloge, ki jih moramo v interesu svojih    zadružnikov    izvršiti.«    (Živahno odobravanje.)
Za dr. B o ž i č e m je poročal tajnik Zadružne Zveze Miloš S t i b -1 e r obširno o revizijskem poslovanju Zvezinem in njega glavnih rezul-tatih, o »Zadrugi«, o blagovnem od-dclku Zveze in o or^anizatoričnem delovanju. Iz njegovega poročila o računskom sklepu za 1. 1911 omenia-itio sledeče: prejemki. so znašali 5.666.817 K. izdatki 5,659.761: upravni stroški 33.888 K. čisti dobiček 1486 K, rezervni zaklad 64.521 K, de-leži so omenjeni že zgoraj. Dobesed-no izidejo Stiblerjeva poročila v ^Zadrugi .
Po čitanju obširnega revizijske-ga poročila Splošne zveze avstrij-skih kmetijskih zadrug se je na pred-
log dr. Milana Gorišeka vzelo poročilo načelstva soglasno na znanje in se istotako soglasno odobril računski zaključek za 1. 1911; Č4sfi dobiček se pridene rezervnemo za-zladu. Na to se na predlog ravnatelja Jos. Smrtnika sklene določiti za četrtino manjše ko so se normirali 1. 1909. Pri zanimivi debati o denarni krizi je poudarjal ravnatelj Josip Ulčakar iz Trsta, da smo si pomanjkanja mobilnega denarja v zadrugah krivi popolnoma sami. V. debato o denarni krizi in še o nekaterih drugih zadevah v poslovanju zadrug so še posegli gz- dr. Božić, R a n č i g a j iz Petrove, V e n t u ri-n i iz Doline in dr. K u k o v e c.
Pri volitvah so bili izvoljeni ▼ načelstvo sledeči gospodje: predsednik dr. A. B o ž i č (Celje), podpred-sednika dr, V. K u k o v e c (Celje) in Josip Kožuh (Celje), odborniki Franjo R o b 1 e k (Zalec), Josip Ulčakar (Trst), Anton Tnrn-šek (Mozirje), Ljudevit Plavšak (St. Jur cb Taboru), dr. Ernest K a-1 a n (Celje), Jos. Smrtnik (Celje) in Anton M i r n i k (Celje). V nad-zorstvo so bili izvoljeni sledeči gospodje: načelnik dr. Juro Hrašo-v e c jCelje), podnačelnik Josip Š i r-c a (Žalec), elani nadzorstva Josip D r o f e n i k (Št. Jur ob J. ž.), Šimon W u 11 (Celje), dr. Milan G o r i š e k (St. Lenart v SI. g.), Franjo Pirk-m a i e r (Fram) in dr. Ljudevit S t i-ker (Brezice),
Socijalni pregled Zsgopsliega
proletarijata.
Shod, katerega smo imeli v ne-
deljo, je bil jako slabo obiskan, kajti komaj nekaj nad sto nas je bilo. To seje prvič zgodilo, da se je Etbin Kri-stanovega shoda tako malo nas ude-ležilo. — Sedaj sodrug Etbin Kristan ste se lahko prepričali, da pač ni vse tako kakor vam Čobal pravi.
Na shodu je bil sodrug Kristan iako previđen. Niti z besedico se ni dotaKnil naših razmer. Vpraševali bi vas sod. Kristan, zakaj se niste hoteli vsaj mimogrede dotakniti tega akUi-vainega vprašanja v socijalno - demokratični stranki. — Mar Ie mislite, da se bodo duhovi pomirili? — Ce ste teh nazorov, vam že danes pove-mo, da se jako motite, če nas opozi-cijonalce tako podcenjuiete, Kot so-t cijalno naobražen človek bi morali vendar tu uvideti, da je neobhodnJ potrebno, da se te razmere v naS stranki sanirajo, — če pa mislite vi na tak način ščititi človeka — Coba-la, kateri je že mnogokrat izdal interese delavstva, ne samo v Zagorju marveč tuđi v sosednih rudokopih. — se logično tepete z vašimi soci-jalnimi ideiami, katere razvijate med nas slovenske sodruge.
Naš sodrug Mlakar, je moral zapustiti Zagorje, bil je žrtev razmer. Kakor je zgodovinsko dokazano, so pri vsakem preporodu zdravih razmer bile žrtve, — in te žrtve so rodile stotemi sad. — Tuđi pri nas še ni s tem odpor napram Cofcalu zadu-šen. Pač pa bode s podvojeno silo bruhnil nekega lepega dne na dan...
Sodrugi, ali ni morda Čobal, s tem dokazal, da je morda imel, glede odpuščenja našega sodruga Mla-karja svojih prstov vmes. --Mi smo bili zatrdno prepričani, da se bode
Kresnin, muza, poetje in nauh za vse.
Zlilo se nebo spomladnie, več na cestah blata ni; prišlo hrepenenje razno, kakor vedno kresne dni.
Nekim se za ideale vnete solznc so ocu dragi ljubi bolj reale, sam jo reže in kosi,
Enim se je Ie platonsko razživela sia srca\, drmg} stvarnejše so sorte, boli telesni, brez duha.
Pa platoniki so večkrat padli na hinavsko stran: zunaj svet, a znotraj vmazan naše dobe je kristjan.
V časih tega preporoda, ko se v travi mesa spol, tuđi je ljudi iz brona gnalo gledat naokol.
Na Marijinem se trgu Muza poravnala ie; rekla je: »France, oprosti, roka mi zaspala je.
»Vedno tvoie slave venec nad glavo ti v svet morim* slaveti si, o tem ni dvoma, — ud se mak) oprostim.
»Noč ie tiha, vse že Uremije, tuđi policaj že spi. Pojdi z mano, če ti prav je, med kresnice v Tivolil«
>Oala sem ti poezijo, slavo in denarja nič, a nocoj odpadi, služba, ti si fant, jaz tvoj deklič!«
Proti iMaverju Prešeren | željne je uprl oči, tja, kjer ljubica njei?ova bivala je davne dni.
Oče njen je tam kramari!, bil je prvi katolik, kar jih štela je Ljubljana, Kuria vas in BLzovikl
»Draga maza!* — je Prešeren bronast jjlas iz ust pognal — >Oh, za Julko in za doto mi ie dandanes je žal!
»Kar je sva ta dota k vragu, res mi ni za ženske več! V glavi en sonet zdaj tuhtam, da 2igonu zmešam reč!«
»Pojdi, muza. a tvoj plašček je iz brona in pretrd, tuđi majhen — preveč viđen je telesa tvoi'ga vrt!c
Muza malo se namuzne, spomni se na škofov boj, SĐleza dol — po frančiškanskem mostu jo ubere koj.
Pred škofijo se ustavi in pritisne beli knof,
pozvončklja in se izjavi: »Jaz sem tukaj, ljubi škof!«
»Jaz sem tukaj, naga Muza, daj blaga mi za pedanj, da vsaj  poglavitne ude bodem si zavila vanj!«
Skof iz hudih sanj je skočil, naglo je razumel glas, korarje na noge sklical, dal ukaz je na ukaz.
! Brž Lampe obrt je staro v svoje drobne roke vzel, paral rezal je in šival, zraven žvižgai si vesei.
Muzo slavno so sprejeli, dali gvant so li do tal, obljubili ji odpustke in po smrti zvezd bokal.
Da slovo bi še popisal, sem pero preslabo vzel. Škof je piskal, Krek je plesal, žvižgal je Lampe vesel.
Muza šla }e do Vodnika, rekla ie: »MeniScc moj! Kres je tu, čas muh in sreče, pojdi v Tivoii z menoj!«
Čudno je Vodnik pogledal, zmajal sivo je glavo: »Zadaj se za mene vstopi, beri, misli, kaj Je to!«
Muza bere, da ne hčere* ne sinu ne bo za njim, slaba volja jo objame, ker ie taka smola ž njim.
Ore  naprej;   pred  magistratom jo ustavi policaj. Kliče:  »Kje imaš pravico, kam ponoći in po kaj?«
Muza se ga ne preplaši, stisne hrabro mu roko; policaj pete pokaže pred to bronasto močjo.
Pred muzejem hrabri žlahčič, slavni vitez Valvazor pomenljivo pomežikne: »Bliže, bliže! K meni gor!«
»Nočcm te!« — mu reče Muza — »si nemškutar in prestar in čokat kot iz testa si in razlezel bos se kar!«
Valvazor kiparja kolne, Muza k Trubarju hiti, ki na prižnici Ljubljani misli modre govori.
Hud je, da se kostanj plaši, pridiga, da je gorje; apno, smola, žveplo, strele na nasprotnike lete.
Zanesen je in ne vidi,
da je muza mimo šla;
on je kot pokojni Strindberg,
ženska zanj nič ne velja.
Dalje šla je, kjer svet Krištof čuva truge in kosti, Ketteja je poiskala, ki nič trdno kaj ne spi.
Muraa ie pozvala k sebi, ki Se živel ni dovolj,
in vsi trije so sli skupaj v Tivoii sred kresnih polj.
Tam lovili so kresnice, tam so ringarajali, tamkaj zamujene čaše z muzo so obhajali.
Kette je še vedno pesnik, tuđi Murn je talent, pišeta na hiše polžev, krt zalaga, da je šment.
Mesto, da bi štel cekine,
crve je za honorar;
bolj splendiden je kot Schwentner,
za Število mu ni mar.
Prvi se še rad pošali, drugi ljubi in molči; muza ni prav nič pristranska, na oba svoj bron delu
Mežnar se na zvon obesi, petelini zapojo. Predno so se razživeli, iti morajo z nočjo.
Liberalci vsi še spijo,                  -^
ti pri ženah, ti sami.
V trdno spanje plete živo
sen jim kresne se noči.
Nauk za vse:
O kristjan, če te ljubezen včasih stisne, prava reč! Kaj si sam boš srečo fental? Saj boš kmal molče trobental, v zemlji gnil in vse bo preci
________Janez Cmrtj.
U\ Ster.___________________________________                     •             SLOVENSKI   NAROD.       _______                                                                                 Stran 3.
Cobal oglasil k besedi, ter pojasni!, da nima z Mlakarjevo afero prav nobenega stika, nasprotno pa, da bode zastavil vse svoje moči, da bode Iše sodrug Mlakar nadalje ostal v službi. Kajti za malenkost, katera se je njemu pripetila, med časom ko je Ml stroj v teku ni moral pustiti v ja-sfcu (Schacht) vedre (Schate) stati, ^c mu je razlilo eden kilogram olja, kateri stane rudnik cellh 50 vinar je v in zato je moral takoj službo zaputi...
Ta «m da misliti.. • Tem veC O tem premišljujemo. tem trdneje se nam vtrjuje misel, da je rudniško vodstvo samo na ljubo Ćobalu pre-:a\o na najbolj malenkostni presto-pek, kateri se bode sodrugu Mlakar-ni pripetil in takoj priliko vporabiti, da se družinskega očeta z veČ otroci vrže na cesto.
Al moramo mi sodrug i trpi ni imeti še zaupanje v siranko, odnosno
I voditelja, kateri brani tako vzorno naše interese? — Mislimo, da ne in rudi strankino vodstvo, katero pod-rira na talr način lokalnega voditelja, ne more imeti pri nas zaupanja, kajti to se pravi delavstvo izdajati velekapitalu.
Sodrug Etbln Kristan, k prisel v Zagorje blažit, a pri tem ni imel sreće, si je mislil najbolje je, će jaz le za čobalovo sabljo« (tako so hudo-mušTieši krstili »Zarjo«) agitiram, morda bodem pa je ganil ta trdo-\ratna srca in pričeli bodo zopet naročevati * Sabljo«, a mož se je zmottl.
I          Raznašalec »Zarje« je tuđi me-
I ral zapustiti Zagorje, kajti to malen-I kastno število, ktero danes prihaja I v Zagorje, ne more vzdrževati po-I sebnega raznaševalca. — Kdaj se I N^lo vam oči odprle pri izvrševalne-tu odboru?
OpozicijoaaJci jug- slov, soc dem. stranke.
Franu pl. Suhljetu v album.
Vsem političnim spisom Suklje-rovim je iskati izvora v maščevalno-sti, ali pa v užaljenem samoljubju. Ko je torej njegov založnik po bar-iirmsko delal reklamo za najnovejši "iegov spis o deželnem gospodarevu, vprašal sem se takoj, kateri eh lepih kreposti bode imel zahvaliti a spis svoj postanek. Poza pl. Su-- ljeta je pač skrb za deželo in mo-"alno zgražanje nad slabim gospo-jarstvom klerikalne dezelnozborske većine; že površni pregled njegove brošure pa kaže. da je pl. Šukljetu vse to postranska stvar. Hotel je le krpico prišiti onim, ki so mu izpod-nešli kurulično kreslo deželnega gla-varja ter mu potem ob prisiljenem odhodu iz Ljubljane, pritiskali Jude-ževe poljube na lice. Poleg tega je pl. ^uk!je. čegar samoljubje je svoje dni v Novem mestu vedlo do konflikta z <~*krajnim glavarjem, kdo pojde v procesiji prvi za nebom, lani pa do napadov na mestne redarje ljubljanske, ker ga nišo pozdravljali, hotel se maščevati tuđi zato, ker se mu je premalo kadilo.
Faz bi se s tem spisom sploh ne xčal, ko bi se ne bil Fran pl. Šuklje r^rav po nepotrebnem obregnil ob me. Govoreč namreč o deželni hipo-•ečni banki, pripoveduje, ko da bi bil rotel jaz nepripravljeno zbornico rreloputniti s konkretnim nredlogom. Ker sem predlog o ustanovitvi dežel-ae hipotečne banke stavil in uteme-Heval že leta 1889., poročilo deželne-
ga odbora pa ie bilo v razpravi leta 1894., tedaj šest let kasneje, je vidno, kako nespretno zagovarja pl. Šuklje svoje takratno nasprotstvo do zavoda, kateri bi bil deželi prinesel ogromnih koristi. Ako mogoće se ne-spretnejši je njegov zagovor, češ, da za moj predlog ni mogel biti, ker sem predlagal zgolj hipotečno banko, a ne povsem razvitega deželnega denarnega zavoda, obsegajočcga vse bančne stroke. Temu nasproti na-glašam, da takih bank takrat sploh v Avstriji ni bilo še in da se tuđi ve-leumnemu Franu Šukljetu takrat niti sanjalo ni, da bi se mogle kdaj usta-navljati začeti; drugače — ker skromnost ni bila nikdar njegova slaba stran — gotovo ne bi bil po-stavljal svoje luči pod polovnik. Si-cer pa ustanovitve deželne banke še dandanes ne smatram za srečno mi-sel, kajti to, kar si moreta dovoliti velika in bogata Češka ter prostrana Galicija, še ni rečeno, da bi bilo dobro tuđi za malo deželo Kranjsko. Delokrog za splošno poslovanje je za banko v deželi, kakršna je Kranjska, pretesen. Prav nič se ne bojim, da bi dejstva pokazala neopravičenost tega mojega naziranja; nasprotno, prepričan sem, da postane to v kratkem očitno tuđi takim narodno - gospodarskim korifejam, kakršen je Fran pl. i>uklje. Pokaže se namreč gotovo, da bo ta banka največ koristi imela od svojega hipotečnega poslovanja, s katerim je — kar bi moralo biti Franu pl. !>ukljetu pač znano — tuđi začela. A Fran pl. £uklje zamolčuje najvažneiši argument, ki sem ga leta 1N^9. navedel za ustanovitev deželne hipotečne banke, na okolnost namreč, da bi z ustanovitvijo take banke
hV        1X......-eru   »Ve--::     l   aniln
ca _«._.. ^u* pri dovoljevanju po-sojil na Kranjsko ter bi bila mogla posojila dovoljevati v sosednje slovenske dežele. Imel sem pred ocrni skrb za utapljajoče se Slovenstvo na jezikovnih mejah. To ie seveda za Frana pl. ^ukljeta. ki takih sentimentalnih občutkov nikdar ni poznat, nepojmljiva stvar.
Skrajno impertinentno pa je, kar Fran pl. $uklje pripoveduje dalje: Sumili smo.c tako pravi, »da se njegove — namreč moje — ambicije su-čejo okoli vodstva takega denarnega zavoda.^ Ako Fran pl. Šuklje, — kar pri njem. ki se tako rad izigrava na kranjskega Bismarcka, ni izklju-čeno — ne govori tukaj v pluralu maiestatis. potem pač govori o sebi sorodnih dušah, ki se pri vsakem koraku v javnosti vprašato, koliko jim bo nesel. .Mene so vodili samo stvarni nagibi in niti trenotek nisem mislil na to, da bi prevzel vodstvo deželne hipotečne banke. Bilo bi to tuđi jako neprevidno! Sai bi bil zame-njal popolnoma neodvisno prijetno mesto, katero mi je dajalo takrat vsaj dvakrat toliko dohodkov. kakor bi jih bila mogla dežela plačevati ravnatelju hipotečne banke, ter bi bil v zameno za to prisel v odvisnost raznih oseb. katerih najsimpatičnej-ša bi gotovo ne bila Fran !>ukHe. Kai bi to bilo zame pomenilo. ve Fran pl. Suklje prav dobro. Saj on ie bil tišti, ki je napeljal deželnega predsednika Winklerja, da je po ministrskem predsedniku Taaficju — seveda brez-uspešno — zahteval od uprav nejja sveta banke »Slavije«, naj me spodi iz službe.                            >
Infamifa, ki Jej ni para, pa \< >u-kljetov končni pasus, da se mu lan-danes, ko imamo že bogate izknšnje o gospodarskem delovanju teei; politika, le dozdeva, da te baze p >mi-sleki nišo bili povsem neutemeljeni.-
Fran pl. Šuklie se predrzne mi torej očitati, da sem v političnem svojem delovanju iskal koristi zase. Tega si doslej še noben klerikalec ni predrz-nil mi očitati. Sai te predobro vedo, da sem ponovno odklonil vabliive glasove klerikalnih Siren, obečajočih ml omotnih koristi, ko bi prestopil v nHh tabor. Jaz namreć, svoiega poli-tiCnega prepričanja nikdar nisem prodajal in ni ga na Slovenskem raz-sodnega človeka, ki bi ne vedel, da me |e moje politično delovanfe stalo samo ogromnih gmotnih žrtev in da bi danes moje imovinske razmere bile vse drugačne, ko bi se s politiko sploh ne bll oečal. Politični egoizem mi očitati, bilo i** torej prihranjeno Franu pl. Sukljetu, — možu, ki ie ves čas, odkar |e politično deloval, iskal le satnega sebe in svojih koristi in kl ie zato tolik rat izpremenil svoje politično prepričanie.
Dostojna hvala inu na tem! Saj mi ie tako sam dal priloznost, pozvati javnost, da dela paralelo med njegovo in mojo politično nesebično-stjo ter med njegovim in mojim političnim značajem.
V Ljubljani, dne 21. junija 1912.
Ivan Hribar.
Iz CuvajBvega pašaliha.
(Uradno priobčilo o resultatu policijske preiskave. —  Obsodba  kaplana Cvrkovića. — Aretacija pisatelja M. Marjanovića.)
V Zagrebu, 21. junija,
»Slov. Narod« je že priobčil uradno poročilo »Narodnih Novin« o rezultatu policijske preiska\e proti Jukiću. V svojeme jedru ^otrjuje to poročilo točnost mojih iniormacij.
Z Jukićem je izročila policija so-disču sedemnajst dijakov. Izmed teh sta samo dva direktno vmtšana v Jukićevo pripravljalno deio, dočim so vsi ostali samo slišali, da namera-va Jukić izvršiti atentat, vendar pa tega nišo prijavili policiji. To je vsa njihova sokrivda. Zato je upati, da bo sodišče še mnoge izmed teh se-demnajseterih  izpustilo na svobodo.
Naša policija se je silno blamirala, ko je priobčila ćelo bajko o neki zaroti ter garnirala resuitat svoje preiskave s strašnimi pnpovedkami o opasnih nakanah dečkov srednje-šolcev.
S silo je hotela, da na ta ali oni način vplesti v stvar Srbijo, zato pri-poveduje sedaj. da je imel Jukić oficirski revolver iz Srbije, toda s tem ni streljal. marveč z brouningom. ki ga je dobil od nekega prijatelja v Zagrebu.
Kje je sedaj ta oficirski revolver ?
Če tega revolverja ni, ako ž njim Jukić ni streljal, zakaj se ga potem omenja?
Ali veste, za kaj gre?
Jukić namreč skuša, l'akor sem poizvedel, na vse načine razdražiti radovednost policije, vodeč jo za nos. Tako odgovarja na razna vpra-šanja, da se nahaja še zelo, zelo mnogo »zarotnikov« na svobodi. Ako ga pa vprašajo, kateri so ti »za-rotniki«, se policiji smeje v brk. Prav tako je pripovedoval policiji tuđi o oficir^kem  revolverju.
Najbolj se je osmešila policija s tem, da pripoveduje, da je ona od-krila bombe Še pred atentatom.
Za boga. kakšna policija pa je to, da ni takoj uvedla najobsežnejšo preiskavo, od kod so te bombe, mar-
več je čakala, dokler se   ni   izvrši! atentat?!
V  drugi polovici   meseca  julija bi se imela že vršiti glavna   obrav-nava.
Čuvaju se mudi, da bi še pod njegovim komisarijatom sodišče iz-reklo sodbo tako, kakor to on hotel...
Kaplan Cvrković je bil obsojen na 3 mesece težke ječe radi svojih velikonočnih propovedi, v katerih je opozoril narod na uvedbo komisar-jata.
Prisodila se mu je kazen, ka-kršno sem v enem izmeo svojih do-pisov v naprej napovedoval.
Dva meseca že sedi v preisko-valnem zaporu, en mesec bo še ča-kal na pravomoćnost obsodbe, a potem bo še sedel tri mesece — torej pol leta!
Sramujemo se naših sodnikov, ki morejo braniti protiustavno in protizakonito institucijo komisari-jata.
Milan Marjanović, znani hrvaški pisatelj in kritik, je fungiral začetko-ma šolskega leta kot lastnik dijaške-ga radikalno naprednega časopisa »VaU.
Radi nesoglasij z dijaškimi re-daktorji se je ločil od lista. Tako so izšle v Zagrebu samo 4 šievilke »Vala«, pred osmimi meseci pa je list v obče prenehal izhaiati v Zagrebu.
»Val«  izhaja sedaj v Pragi.
V  zvezi s tem listom je bilo ne-kaj  dijakov  aretovanih  v  Dalmaciji, v praški redakciji pa je bila izvedena hišna preiskava.
Sedaj se je tuđi naša policija spomnila nekdanjega izdajatelja »Vala« v Zagrebu in je nenadoma — aretirala Milana Marjanovića.
Pri hišni preiskavi na njegovem stanovanju ni našla nobenega sum-ljivega pisma, nobenega revolucijo-narnega statuta, a vkliub temu ga je držala dva dni v zaporu.
Nato pa ga je obsodila na deset let izgona iz Zagreba in ^icer za to, ker se je podpisoval kot izdajateli »Vala«, v katerem so izhaiali članki proti srednješoJski disciplini.
Tako  je  motivirana  r.jj^odba?
Po vsem se zdi« da so neki klerikalni elementi v Dalmaciji, ki so kar besneli na »Val«, vpcrabili sedaj priliko. Jukićev atentat — da nasko-čijo z vso silo na ta protiklerikalni dijaški list.
Za to mora sedaj trpeti tuđi Marjanović. ki je daleč oddaljen od vsake revolucionarnosti.
Da. klerikalci nikdar ne poza-bijo niti v največji narodni nesreći na svoje interese!
Italljansho - turska vojna.
Mir?
Bivši opozicijonalni poslanec Lutsi Fikri ponavlja v svojem listu -Efham- trditev. da bi Turčija ne mogla nadalievati vojne brez hudih financijalnih stisk in drugih neprilik, zlasti ne z ozirom na zasedenje oto-kov. Lutsi Fikri pozivlja vlado in komite na enotnost in napredek, da naj ne izpostavijo države največiim ne-varnostim iz strahu pred neugodnim mirom. Tuđi naj ne skuša vlada kovati iz sedanjega položaja v Tripoli-taniji ugodnosti, marveč naj skuša pridobiti evropsko diplomacijo za Turčijo. Najboljše sredstvo za dose-go tega cilja je koalicijski kabinet.
Nasproti poročevalcu lista »Cor-riere della sera«. se je baje    izrazil
novi ruski poslanik v Rimu, Krupen-ski, da želi Rusija resno mir, ker vojna ogroža mednarodni položaj ter tvori z nevarnostjo, da Turčija zatvori Dardanele, direktno nevarnost za Rusiio. Da so Dardanele odprte, je za Rusijo življenjsko vprašanje, ne morda v vojaškem oziru, marveč v komercijalnem. Ruska trgovina je izgubila vsled zadnje zatvoritve Dar-, danel okoli 12 milijonov rubljev.
Grski ministrski predsednik Ve-nizelos, ki se mudi sedaj v Parizu, je zaupno vprašal vlade velesil, kako bi sprejele predlog, zvezati od Italijanov zasedene otoke s Kreto in Samosom k otoški zvezi. Kakor bi se odločile velesile o tem vprašanju, bi tuđi one določile, kdo naj stopi na čelo tej zvezi.
leseniške novice.
Težka nezgoda v tovarni.   Dne
15. junija se je v tovarni na Savi po-nesrečil 161etni tovarniški delavec Anton Končnik, pristojen v Nevlje, okraj Kamnik, s tem, da je prisel z Ievo roko v velike škarje za staro železo, ter mu je tri srednje prste na levi roki odtrgalo. Ponesrečenec se je sam podal v ljubljansko deželno bolnišnico.
Babič Janez, tovarniški delavec, katerega so dne 10. junija v Savi vtopljenega našli, je izvrsil samomor. Babič je bil blagajnik jeseniškega ve-teranskega društva. To, da se nišo računi vjemali z gotovino v blagajni in drugi dolgovi, to je gnalo nesreč-neža prostovoljno v smrt.
Jeseniška požarna bramba je imela preteklo nedeljo na vrtu Jane-za Ferjana na Savi veselico s tombolo. Ob 11. ponoći je došel tja kaplan in znani klerikalni hujskač Kogej, ter je Sokolom, kakor tuđi drugim gostom prepovedal plesati. Da se ni do polnoči plesalo, ie kaplan Kogej god-ce s6K odkupil.
Škot Anton Bonaventura Jeglič je preteklo nedeljo tuđi tovarniško bolnišnico obiskal, pozdravit ga je v imenu bratovske skiadnice gosp. Anton Luckmann! Zakaj, to bomo pri-nodniič pojasnili!
Rozman Peter, tovarniški delavec, občinski svetovalec in znani klerikalni hujskač je v nedeljo v go-stilni naše vrle somišljenke g. Klinar na Savi, nekemu pevcu društva >Sa-va« raztrgal slovenski trak z napisom »Delavsko slovensko pevsko društvo Sava-. Pa naj klerikalci še vpijejo, da so Slovenci.
Štajersko.
Iz Celja. Javno telovad-b o priredi jutri v »Sokolskem domu« celjski »Sokol«. Nastopi članstvo z Ijubljanskimi vajami in naraščaj. Vabimo k mnogoštevilni udeležbi! — P r e t e p. V Koštomajevi krčmi pod. Bukovim žlakom so se sprli kmečki fantje in tovarniški delavci zaradi nekih deklet. Slednji so končno odšli, ali dvema. Koštomaju in Pokelšku ni dala žilica miru. Oborožila ste se z ročicami in počakala na kmečka fan-ta Ambroša in Starovaršnika. Košto-maja in Pokelška so orožniki prijeli in zaprli. — »Slovenski Gospodar« očita sedaj seveda tuđi celjskim Slovencem, da se nišo ude-ležili volitev v mestni občinski za-stop. Pravi, da je »Narodna stranka«, ki hoče veljati za vodnico celjskih Slovencev, že mesece in mesece kli-cala na koraižo, potem pa se sramotno umaknila. Res pa ie. da nismo pi-
dresna noč, bajna noč...
Jos. P r e m k.
Kristina in Mira sta bili prijate-Kristina je bila nekoliko večja,
o zamišljenega in bledega obra-u s san ja vi mi, skoro plašnimi oemi n ozkimi drobnimi ustnicami, ki jih ^ pri govora večkrat napela v Ijub--o sobico. Mirino lice pa je gorelo -akor roža v julijskem solneu, oći pa
• zagonetno globoke in prošeće,
Ir da nosi v njih vso svojo lepo, 'o dušo. Tako sta se seeznanili ■ e kdaj,    ampak videlo se je, da - rojeni druga za dru^o: Če so se NCale njune oči, je bilo v pogledu <irno soglasje in nikoli se ni zgodilo. Kp* bi omračila njune misli kaka tež-nesorodnost.  Tako  sta  se  ljubili d m Kristina v trdnem prepričaju, da si ostaneta    zvesti do pozne tarostL
Tako sta sedeli tisto popoldne na
Omotni klopici visoko gori v tivol-
>kem   gozdu in razmišljali na dolgo
Toko,   kako   bi    uganili    svojo
^vO  .   .   .
»Morda pa je le res, da je kresna -r>ć polna čudnih moči,« je dejala ^ira in se nekako zamišljeno zagle--ri'a v košato vejevje. ki je branilo "čnim žarkom do njenega nežne-id obraza.
Kristina je skomignila z rameni, ja pogled je pcičal, da ii ta misel ^aja.
»Mogoče,* je pomislila — »ali vsakemu menda ni dano, da bi se mu razodela bodočnost . . .*
Mira je nekoliko pomolčala, nato pa je pogledala Kristino zaupno in se nasmehnila.
»Moja mati je pripovedovala, ko sem bila še majhna —«
Zdaj si pa velika,^ jo je pored-no prekinila Kristina — »no, le po-vej!«
Mira jo je lahno stresla za uho, potem pa je nadaljevala:
»Takole zvečer. posebno pozimi, ko smo sedele vse štiri sestre: Elza, Tončka, Berta in jaz — pri mizi ali ob peči, pa nam je pripovedovala mati, da mi mestni otroci ničesar ne vemo. VeŠ, ona je iz dežele, pa nam pravi večkrat še zdaj, da smo vse skupaj neumne gosi.«
»In ti to pretrpiš?« se je zavze-la Kristina — »Hu! Glej, moj oče je okrožni stražmojster. sabljo ima in revolver, pa se ga prav nič ne bojim! No, pa povej kaj je pripovedovala mati.«
Mira je nekoliko pomislila, kakor da zbira v duhu materine bese-de, na to pa je pričela živahno:
»Mati je dejala, da ožive v kresni noći vsa drevesa, Še rože se pogovarjajo med seboj in kdor je ne-dolžen. lahko sliši vse to in še več.«
»Ko bi bilo to res . . .« ie za-vzdihnila Kristina in povesila oči, kakor da jo muči bogve kaka boL
»Ti bi poizkusila?*
»Bi. ali ti mar ne?-
»Mogoče . . . ampak če nisem brez greha?« »To veš vendar sama najbolje,« se ji je zasmejala Kristina.
»Moj bog, ko bi vedel človek kaj je greh in kaj ni?« je pomislila Mira nekako v skrbeh. »Glej, prejšnji mesec sem vsak večer lagala materi, da hodim v cerkev k šmarnicam. pa sva hodili v Tivoli na promenado ali pa k Zalazniku na torte.«
Kristina ie napela ustnice v tisto hudomušno sobico in je stresla z glavo.
»To ni greh, to je še zasluženje: Večerni hlad in torte, to je telesno krepčilo. v cerkvi pa je zatohlo, torej — nezdravo. Ako nimaš drugega pregreška si še vedno nedolžna.«
»Dobro,« ji je pritrdila Mira, Ampak mene nadlegujejo včasi tuđi skušnjave.«
»Kakšne?« jo je radovedno pra-šala Kristina in se primaknila k njej še bliže, kakor da se boji preslišati vsako  najneznatnejšo  besedico.
»Različne,« je odvmila Mira in obrazek ji je zardel v temni rdečici. »Veš, takole zvečer . . .«
»Ko greš proti domu?«
»Ne, pozneje! Vedno sicer ne, včasi zaspim zelo hitro, pa pridejo zopet večeri, ko spanca ni in ni .. .«
»In takrat misliš nanj!«
»Na koga?«
»I, no — ne delaj se vendar ne-vedno. Na Vladimir ja vendar!«
Na Mirinem obrazu se je pojavila lahna jezica.
»Meni je do Vladimirja prav toliko kakor tebi do Milka,« ji je odvr-nila odločno.
»Na koga pa torej?« je postajala Kristina bolj in bolj radovedna.
»Na nikogar — ampak tište čudne misli pridejo, da sama ne vem kako. Ležim v postelji, gledam v temo, pa pričnem premišljevati kako bi bilo, če bi me kdo naenkrat silno poljubil. Veš, tako silno kakor v »Be-račevih skrivnostih« Strnad ...
»Samo enkrat poljubil?« je po-vzela Kristina in videlo se je, da bi ona ne bila zadovoljna samo z enim poljubom.
»Kolikrat bi hotel in . . . in . . . veš, da bi mi povedal kaj lepega, da bi slonel na mojem zglavju in — da bi me imel zelo rad . . .c
»Kdo?« je radovedno povzela Kristina in oči so se ji pričele skriv-nostno iskriti.
»Kdorkoli že,« ji je odvrnila Mira — »ampak oči bi moral imeti crne in tuđi lase, obraz pa bled -- in govoriti bi moral lepo kakor pes-niki . . .«
Kristina je nekoliko pomisiiln, nato pa jo je pogledala ljubeče.
»Morda ti je namenjen prav tak, kdo ye. Glej, nocoj je kresna noč, ka] ko bi poizkusili uganiti svojo srečo?«
»Da bi šli v gozd in prisluž-kovali?«
»No, da!« ji je pritrdila Kristina. »Toda skupno ne. Vsaka naj gre na svojo stran in ko izveva kaj naju caka se vrneva zopet na določeno mesto.«
»Toda taka tema in gozd, saj bi se lahko zgubili in zablodili bogve kam.«
Kristina se je zagledala v tla, potem pa se je dotaknila s Kazalcem belega čela in je odvrnila premiš-ljeno:
»Brez strahu! Tej nevarnosti pa se kaj lahko ogneva. Vsaka prinese seboj dolgo vrvico, ki jo potem omo-tava okrog nekega drevesa in potem odideva vsaka na svojo stran. Vrvi-ce seveda ne smes izpustiti in nazaj grede jo navijaj zopet lepo v klop-čič, pa priđeš gotovo zopet natanko na kraj, kjer sva se ločili. Prav tako storim tuđi jaz in izgrešiti se ne mo-reva na noben način.«
Mira je bila s predlogom zadovoljna. Dogovorili sta se, da prideta zvečer na isti kraj in potem sta vstali in smehljaje odšli.
Komaj pa je ugasnila tam na ovinku njuna svetla obleka, je stopil izza koštanja, ki se Je koša ti I čisto blizu tište samotne klopice, student Vladimir ves rdeČ in zaripljen, kakor da je dolgo časa težko krotil svoj smeh.
Pogledal je naokrog kakor da si hoče natanko zapomniti tišti kraj, nato je odšel v nasprotno stran s sila zadovoljnim obrazom. — —.
Stran 4.________________________________________SLOVENSKI   NASOH.      _____                     -_________________________________*** &**-
saio teh voHtvah poprej niti ene vr-stice. Fes je nadalje, da stno le pre-študrali vokini imenik in potem po dogovora z vsemi, v pošte v prihaja-jočtmi krogi, skteniiu da se voiitev ne itdetežimo. Lkthovšcine nismo vprašaii, ker smo po sramotnem svoječasnem izdajstvu opata Ogradi ja pri votttvah v okraini zastop itak vetfceli, da ne bodo duhovnik i v mestti za volkve nicesar storili in da najbrže spioh ne bi sli niti voliti. Dr. Henkoviču pa. ki ga vidimo v družbi z dr. Zanggerjeni braniti klerikalne prvake po sodnih đvoranah, takrh reci tuđi ne kaže zaupati. In s tem smo končaii. — Tištim celjskim gg. dri. nr^anjknm, ki se zibrajo pri »Betem vora« in se prilizutejo klerikalcem, urav toi>k) priporocamo, nai si prc-berejo uvodnik v zadnji številki »Slovenskega Gospodar ja« o uradni-škifi plača h. Mocda se bodo fz njega kaj naučili.
Iz Maribora. Smrtna kosa. Trgovcu gosp. Šepecu Je umrla štiriletna h Cer kiča Angelica. Naše sožalie! Dalie je umri tu v četrtek dopoldne znani bivši špecerijski tr-govec Alojzii M a y r. Truplo so od-peljal v neki nemski krematorij, da ga zažgo. — Nerodni kolesar. llletni Ferdinand Krefl, brivčev sin, se je pelial na kolesu proti Olavnemu trgu. Pri tem ie tako nerodno vozit, da je trcil v tovorni voz, naložen s premogom. Prišel ie z nogo pod kolo, ki mu jo ie strlo.
Paberki iz »Slovenskega Gospo-darta«. Bojkot n e klerikalne m u gostilničariu! V £martnu pod Vurberkom ima v hiši grofa Herher^           uostitničar in tr-
govce Golub i..i^>.jr v najem. Ker ni ni klerikalec in petolizec tamošnjega fajrnostra. se mu v »Slov. Gospodar-ju« oćttno grozi z bojkotom in denuncijacijo pri bojda klerikalnem grofu, da ga bo napodil iz hiše. — been slučaj, V ^pitalicu si je na-ročH narodni trgovec »Slov. Naroda. To je gotovo njegova stvar, kaj hoće Čitati in kaj Si naroči. A neki tamošnji dopisnik »Slov. Gospodarja«. na-vadno so dopisniki fajmoštri, ga ime-noma navaja v »Slov. Gospodarju-, zmerja in grozi z bojkotom. Državno pravdništvo tega ševe ne vidi. — Klerikalci za — občinsko avtonomijo. Pri Sv. Lenartu se je vršil zadnjo nedelio županski shod, na katerem ie pel dr. Korošec visoko pesem občinski avtonomiii. A med resohicijami ni nobene, ki bi se zavzemala za slovensko u radovanje obćHi — izrekla se je edino želja, nai bi popolnoma slovenski okraini odbor pri Sv. Lenartu uradoval slovenski — pač pa se je zahtevalo, nai država plača kmečke župane ravno tako kot tiradnike. Ne odobravamo tlake, ki jo delajo danes kmečki župani raznim uradom za-Stonj — a zdi se nam ravno za našo občinsko avttmomijo pogubno, ako bi postali župani — plaćani sluge okrajnih glavarjev! Saj smo že se-daj v tem oziru silno na slabem. — Dr. Koroščev »Slovenski Gospodar« m — uradniške plače. Častiti gospodie župniki so, kakor znano, najboljši prijatelji okrajnih glavarjev, sodnikov in sploh vseh uradnikov — pod enim pogo-jera seveda: morajo biti Nemci! S to gospodo nemški uradujejo, v nem-škem jeziku denunciralo in opravlja-jo za Nemce sploh špijonsko službo na deželi. Vse drugače postopajo na-pram slovenskim uradnikom: te sma-trajo kvečjemu dobre dovolj za svoje politične postreščke in za jako hva-ležen objekt demagogije med kmeti. V zadnji številki -Stov. Gospodarja hujskajo na uvodnem mestu proti uradnikom, češ, da zahtevajo prevelike plače in preveč prosto«*r:. o tem
Zvečer je goreia na nebu zveztfa pri zvezdi. V daljavah so se svetili vrhovi gričev in gor, kresovi so metali svojo krvavo luč visoko po nebu, da Se je vKieio, kakor da preti tam iz daljave nešteto gorečih oči. Noč je bila mirna, neka gluha tišina }e skrivnostno počivala nad gozdetn. da je Miri nemirno tolklo srce, ko sta dospeli s Kristino do tistega koštanja okrog katerega sta omotali vrvi-co in se potem počasi oddaljevali druga od druge. Stopala je pazno. a roke so se h tresle, da je nerodno odvijala klopčic, ki ga je stiskala v desnici, zdelo pa se ji je, da sliši za seboj neke korake, pa dasi se ie že park rat ozrla, ni videla ničesar. Ko je prišla že precej daleč je sedla v travo in pridrževala ćelo dihanje, da bi slišala natančneje, če ji resnično kresna noč kaj razodene. Takrat je začula čisto za svojim hrhtoii za-molkle besede:
>Glej. dušica, jaz imam bledo polt, vse kakor hočeš ti. Crne :ase in crne oči in govorim kakor oesnik'«
Takoj nato je začutila na ustni-cah vroč poUub in vsa zmedena in brez moči si tišti hip ni mogla kaj, da bi mu ne darovala bele liiiie . ..
Nad njima pa je šumelo drevj?, kakor da se prkajpio ia poredno smejc«.«         • """           —
#
članku hodemo    se    spregovorili    V I >Skw. Narodu« po&ebe.                        I
Iz Gradca. VUdni komi&ar na magistratu Underrain se je te dni vendar odločil zvišati d o k 1 a d e in sicer na hišnonajemninski davek o4 23 na 30%, dalje na pridobninski davek onih davkoplačevalcev, ki pla-čuiejo letno mani ko 2000 K pridob-mnskega davka, od 40 na 50'ć. Vsi ti novi davki bodo vrgli mestu prilično 350.000 K. Ostali mestni deficit
—  se vedno znašajoč nad 600.000 K
—  bo pokril vladni komisar iz bla-gajniških  preostankov.     Mesčanstvo s temi novimi dokladami seveda ni zadovoljno in pravi, da si Underrain iz strahu pred socijalisti ni upal zvišati  najemninskih   vinarjev,   dekreti-rati  torej  davka,  čijega  donesek bi tekel   samo  v   mestno   blagajno.     — Delstvo,  da  lahko   vladni   komisarji zvišajo  v  okviriu  občinske  avtono-mije doklade, bo tolažilno   vplivalo tuđi v deželnem dvorcu,   kamor   se tuđi danes ali jutri lahko zmoti vladni komisar. Morda ta čas ni niti tako daleč več. Ako bi došel pošten in pravičen mož. bi imel mnogo korist-nega dela ne le v ureditvi zavožene deželne uprave, temveč tuđi v ureditvi razmer po naših nemškutarskih mestih. Kakor nam nišo in ne morejo biti ljube take absolutistične nrikaz-ni, je vendar jasno, da drugim potom korporacije v deželi in po naših mestih  drugače ne  bode  konec, če  ne priđe strožja in pravičnejša nadzoro-valna oblast.
Drobne novice. Iz Vuzenice. Posestnica Marija Clril v Dravčah se je z arzenikom zastrupila. — SaitlO-mor voia?5keua betjunca. Kakor smo že javih. K pobj^nil Od 87. pespofka r>ešec Franc Breunikar. Podal se je k svoji sestri na Dunaju. Vojaške oblasti so pa reveža izsle-dile: prišla ga je iskat v stanovanje setrino vojaska patrulja. Ko je videl, da ne more uteći, je skočil iz 3. nad-stropja. v katerem se je pri sestri na-hajal. na ulico in mrtev obležal. — V S e v n i c i je umri živinozdravnik Ivan Smrecker. Pokojnik je bil nemškega mišljenja. — Premog je našel blizu Tilmiča na Srednjem bta-jerskem vpokojeni revident Južne Železnice Flotsch. Po dosedanjem raziskavanju je žila nad tri metre debela. — Iz Se v niče nam poroča-jo: Kolika nesreča lahko nastane vsled brezobzirnega divjanja avto-mobilov po naših cestah, kaže slede-či dogodek: Te dni se je peljal po-sestnik E>ominik Ribič iz Brezja z enovpreženim vozom domu. Z njim se je peljala krčmarica Zemliak. Blizu Sevnice jima ie v naglo privozil nasproti avtomobil. Konj se je vspel in prevrnil voz; Ribič in Zemljakova sta padla na trdo cesto ter se hudo poškodovala. Konj je dirjal naprej, potrl voz in se se sam poškodoval. Brezobzirni avtornobilisti so seveda mirno odšli naprej in se nišo niti zme-nili za svoje žrtve. — Iz Konjic. Pri volitvah v okraini zastop so bili iz kmečke skupine izvoljer.i gg.: dr.
Ilvan R u d o 1 f, ravnatelj C 1 a r i c i, fajmošter K o z e 1 j in kmetje Cvali-te,Pučnik, W i n t e r, Drobne, Sadek  in  Zidanšek.
Ropošho.
Dvoina nesreča ali samotnor Knji-govodja Evgen St. pri neki st.vbni tvrdki v Celovcti se je odpeljal pred-včerajšnjem s kolesom k Vrh kem jezeru in se se ni vrnil. Ker je bi i St. ze delj časa bolan na srcu, sumijo, da je izvršil samomor, ali pa ie vsled hipne slabosti padel v jezero. Isti dan so pogresili tuđi 171etno dekle Elizo Bobodi iz l^elepeči. ki je služila v Ce-
I lovcu. Odšla ie z doma in rekla, da gre v bolnico. Toda drugi dan so jo videli, ko je tavala oh obrežju Vrh-skega jezera. Bržkotne je izvršila sa-inomor.
Prlzanesljiva strela. V Borovljah je udarila ob priliki zadnje nevihte Strela V hišo gluhonemega krojača I>oliha. Strela je predrla steno sobe. kjer je T>olih že z dvema gluhonemi-rna krojačema si val. Poškodovala je se več podob na steni. strla okno in preskočila v zemljo. Vsi trlje, ki so bili v sobi. so ostali nepoškodovani.
Smrt v iečt V zanoru okrajnega sodišča v f^eljaku je umri 471etni de-lavec Smolinar. Zadcla ga je kap. Aretirali so ga. ker je bil tako pijan, da ni mogel hoditi.
Primorsko.
Pofiesrečeni častnikL \i Sv. Luci ic v Tolminu se je pe^jalo več častnikov na navadnem vozu. Na ovinku na koncu mosta v Tolminu se je voz prekucniL Izmed častnikov ie 0 težko ranjenih.
Pri vožnji vina. V sredo je prišel nekdo iz Št. Andreža po vino v Vr-tojbo. Domov grede se je voz nagnil, ker je bil sod slabo podložen in dva otroka voznikova sta padla raz voz. Knesra otroka je voznik resii, sedem-letnemu dečku pa je sto k tlo čez prsa in je obležal fant na mestu mrtev.
GorKaa lUMorte« v poficii»kMi
zaiMMn. — V Bolcanu se ie v petek doigral v policijskih zaporih grozen dogodek. Zvečer je prišei v vojašni-co tamošnjih cesarskih luvcev mož, ki je rekej, da hoče prostovoljno vstopiti k volkom. Kljub vseinu pri-govarjanju ga nišo mogli odpraviti, zato &o ga spravili na policijo, kjer so ga zaprli. Izdal se je za Franca Fronza. V isti čelici sta se pa že na-hajala dva aretiranca, in sicer neki Machaschal in pa neki Anton Koren s Koseča pri Drežnici, ki je bil areti-ran zaradi popolne pijanosti. Med tem ko sta hotela ostala dva spati, hodil je Fronza po čelici gor in dol. Machachatl mu je rekel, naj sezuje čevlje ter je potem zaspa!. Pozneje pa je zbudil neki šum Machaschalla in ves prestrašen je vide!, da hoče Fronza umoriti Korena. Fronza je skočil Korenu na prsi, potem ga dvignil ter bil s Korenovo glavo ob tla. Machaschall je hotel priskočiti Korenu na pomoč, toda Fronca je skočil k njemu. Machascl^ali je spo-znal resnost položaja ter mirno ležal na ležišču, đokler se ni Fronza popolnoma slekel ter začel plesati oko-li svoje žrtve. Na zahtevo Frouze je moral tuđi Machaschall p!esati okoli Korena. Fronza se je ves čas izdajal za hudiča. Končno je šiniia Mucha-schallu pametna misel v glavo. Pred-lagal je, naj se pokliče natakarja, ki naj prinese pijace. Fronzu je bil s predlogom zadovoljen in Mauha-schall je začel klicati na Domo:. Došli redar je Maehaschulla izpustil iz celice ter jo takoj zopet zaprl, ko je videl, kaj se je zgodilo. Pcicm so pa prišli štirje redarji. ki so z največjim naporom ukrotiti Fronza in 2a zve-zali. Koren je hil /e mrtcv.
Volitve v obrtno sodišče. Glasom razglasa tržaškega mestnega magistrata se vrše dopoiiiilne volit-ve v obrtno sodišče posestnikov in nadomestnikov v Trstu iz skupine obrtnih podjetnikov sele 28. t. m. in ne, kakor je bilo prvotno aoločeno, 22. t. m. Določila glede volitve same in volilnih lokalov ostanejo nelzpre-menjena.
Umri je v Trstu v bolnici Andrej Petejovič iz Šibenika, uslužbenec avstrijskega Llovda, ki se je, kakor smo že včeraj poročali zastrupil.
Samomor mestnega uradnika. Včeraj se je ustrelil v svojem stanovanju uradnik mestnega urada v Trstu, 291etni H. Schick. Piepeljali so ga v bolnišnigo, kjer je v kratkem umri. Vzrok samomora je neznan. — Na javnem skladišču na cesti Ricci pa se je ustrelil 4Oletni delavec Aloi-zij Androšek. Tuđi ta je kmalu umri in je vzrok samomora neznan.
Poskušcn umor kurjača na ladii. Na parniku Laura« Ausiro-Ameri-kane^ je bil za zadnjo vožnjo v Ncw Yorku sprejet za. kurjača 221etni Amoroso Franchi iz Pogsija pri Neapolju. Dne 7. t. m. ob 4. zjutrai so ga med vožnjo na Atlantskem oceanu pogrešali. Izkazalo se je. da je bil zaspal uro, ko bi bil moral nastupiti službo. Ko ga je II. str ijnik Ivan Miklavčič zbudil, ga je kurjač napa-del z britvijo. Le s težavo se je Mi-klavciču posrećilo premagati besne-ža in pobegniti. Na njegovo ovadbo so nato Franchija prijeli in zaprli. Ko je Laura dospela predvčetajš-nim v Trst pa so ga oddali policiji, kjer ie izpovedal. da je njegovo pravo ime Josip Langelo. Oddali so ga preiskovalnemu sodiiiku.
Smrtna nesreča vsled pijanosti. Pelavec Anton 2igon v Trstu je na-pravil s svojimi tovariši izlet v okolico. Vrnili so se pod večer domov vsi dobre volje, Žigon pa je hii že precej pijan. Na poti je splezal Zlgon, da hi pokazal svojo urnost na neko 16 m visoko drevo. Toda r»od vrhom se mu je odlomila šibka veja in ?Agnn je padel na tla. Prepcljali so neza-vestnega v bolnišnico, kjer je v kratkem umri.
Koniisiia za varnostne naprave na parnikih je imela včeraj v urad-nih prostorih sejo v kateri so skieni-li, da ohširnega dela ni niogočc izvršiti do 1. julija in so podaljšali termin za končno rešitev tega vpraša-n)a na nedoločcn čas. Izvoljen je hil tuđi suhkomite ki obstojn iz 6 čla-nov. Subkomite bo še enkrat natan-ko prouči! tozadevni vladni elaboiat, na kar bodo o svojih uspehih poročali stalni komisarii.
Nova paroplovna družba. Iz Re-
ke poročajo: Skupina reškili mešča-
Inov namerava ustanoviti novo paro-plovno družbo, ki bo konkurirala z Ungaro-Kroato ter oskrbovala tuđi paroplovno zvezo med Reko in obrežnimi kopališči. Delniska glavnica nove družbe znaša en rnilijon kron ter so se za njo zavezali izveči-ne samo reski meščani.
Dnevne vesti.
r Nespsmetna piMrila. Včeraj-snji v>Dan« je zapisal nekaj stavkov, katerih niti trenotek br^z odgovora pustiti ne moremo. — Prvi stavek;
ft
»Danes vlada med nami sovraštvo, zapravljivost in — lenoba.« Ta sta-vek navajamo le zategadel, ker tu-kaj mladi modrijani sami obsojaio vsako zapravljivost. O lenobi pa na-vadno tišti govore, ki sami nič ne delajo! — Drugi stavek: »Brez moči je danes naša napredna stranka — a le vsled svoje lastne krivde in vsled naivnosti njenih poslancev, ki so pri-volili v današnji deželni volilni red!« Ta stavek si pa že moramo bližje ogledati. Tako piše list, za katerega bodi dr. Tavčar g. Lončariču in drugim odgovor en! Hvala za tako pod-poro. Res je prišla napredna stranka na rob propada, pa le vsled tistih gospodarskih budalosti, ki so jih uga-niali nezreleži, kakor jih uganja pisec »Dana« in vsled znanih političnih budalosti, za katere so najmanj odgovorni naši postanci. — Ševe, po receptu pisca »Dana« bila bi edina rešitev obstrukcija v kraniskem deželnem zboru. In tako se piŠG danes, ko se je na Ogrskem pokazalo, da je obstrukciia velike stranke, ako hoče predsednik, brez vsake moči. Naivnežem pripada torei pisec »Dana,, naši poslanci pa ne! Sicer pa še enkrat: Hvala za tako podporo! — Tretii stavek: »Naj pazijo naši voditelji, da ne bodo Guizotove hesede veiiale žanje čez par let tuđi že glede občinskih svetov! V pretirani skopo-sti leži glavna krivda Hberalcev.« — To se pravi: Dr. Zerjav, kje si, da zabiješ premoženje Ciril - Metodove družbe in občine ljubljanske! Zadnja naj gradi poslopja slovenski akademiji, naj jo potem honorira z Ietnim dohodkom 50.000 K, obenem pa nai ustanovi du^».-t arhivarskih mest a jo.tMHi K. Lmcmo prav dobro pomen zgorajšnjega stavka, ali gospoda okrog »Dana« bodi uverjena, da ta stavek na mestu, kamor ie bil adresiran, ni napravil nobenega vtiska! In tuđi tedai bi ga ne bil napravil, če bi nad mestno občino ne visel deželni odbor, ki lahko po svoji volji regulira  izdatke  mestne  uprave.
-f Boje se. Klerikalci, ki dan za dnem iz vseh štirih strani sveta br-zojavljajo, kako brezpoinembria da je Šukljetova brošura, trosijO po Ljubljani vest. da je ista že razpro-dana in da je ni več dobiti. Kakor smo izvedeli, temu ni tako. Pri tej priliki pa smo tuđi zaznali, di pl. Šuklje rr.enda pripravlja novo brošuro, v kateri bo odgovoril na vse stvarne in nestvarne ugovore proti njegovemu spisu o deželnih financah. Naj se tedaj pomirijo gospodje S. L. S.
— Obrniki in podjetnik: v črno-maljskem okraju. čostilnicarska zadruga je poslala oblasti to-ie vlogo: Ker se je prigodilo že več slučaiev v Crnomlju in ob priliki gradbe Belo-kranjske železnice, da je »Zadruga obrtnikov\ črnomaljskega sodnega okraja v Crnomlju« zanikala vpraša-nja c. kr. okrajnih glavarsiev, ah se sme enemu ali drugemu tujcu pode-liti gostilničarska koncesija, je »Zadruga« v svoji IV. seji, dne 15. maja 1912 odločno izrekla, da se tujcem nikakor ne smejo podeliti koncesije, ker je mnogo domačinov, ki bi radi dosegli gostilničarsko koncesifO, pa je ne morejo. Tako je zaprosil gostil-ničarsko koncesijo železniški rodiet-nik Lončarič, kateremu ie »Zadruga« popolnoma odrekla, da ne sme dobiti koncesije, in akoravno ie ^Zadruga« poročala na c. kr okr. gla-varstvo. da se ne sme Lončariču podeliti koncesije, jo vendar izvršuje, ravnotako. kakor tuđi Slapničar v baraki pri Crnomlju in poteg teh še več drugih. Ravno tako ima Josip Lončarič, podjetnik, ćelo zalogo ži-veža, ki ga oddaja barakarjem in ti prodajajo živež delavcem, tako da dobe delavci živež sele iz tretje ali četrte roke. vrhu tega pa trpe domaćini grozovito škodo, ker ne rnorejo prodati nobene stvari, in to ne kmet, ne obrtnik. Zato si usoja podpisana > Zadruga« vprašati ali je dovoijeno, Ua si sme kak podjetnik vse dovoliti in da dobi vse pravice? Ce je podjetnik, naj ostane podfetnik «n na; ne jemlie drugim kruha in zasiužka. Ob-enem prosi »Zadruga«, da bi c. kr. deželna vlada ukrenila vse potrebno in naročila c. kr. okrajrtirn glavar-stvom. da se tujcem ne podele $>o-stilniškc koncesije. Obenem ^Zadruga« še vpraša ali sme podjetnik Lončarič imeti v zalogi živež in druge vrste blaga in po koliko % tiobička sme to uslužbencem zaračunati.
4- Fanatizem katoliškega duhovnika. Iz Kranjske gore nam piše-jo: G. Josip Mittendorfer, gustilni-čar v Beli peči, je bil pozvan za krst-nega botra k novorojenčku svojega sorodnika v Kranjski gori. Kc je prišel h krstu, ga je župnik Andrej Kra-jec kot botra odklonil, češ da ne za-haja v cerkev in k spovedi. Mittendorfer, mož mirnega značaja, se ni hotel prerekati in prepirati, zato se je uklonil ter naprosil za hetra svojega sorodnika Alojza Koširja. loda župnik je tuđi tega odklonil. ker se le-ta ni mogel iskazali s smivednim listkon. Vsled fanatizma župnikove-ga je novorojenček že tri todne brez
krsta. Kaj potem, ako dete urarje brez krsta? Ali bo za njegevo — večno pogubo odgovoren zeict An-drej Kraiec?! Pravijo, da bodo aete-tovi starši poskusili še s tretjim bo-trom, če bo pa tuđi ta piskus ostal brezuspešen, bodo pa dete nesli h i krstu v Beljak k protestantovskernu župniku, ki bo gotovo rade volje sprejel novorojenčka v občestvo svojih vernikov.
4- Divjaški    katehet.   Spodnje-idrijski kaplan Oberstar je toliko časa pretepal šolsko mladino pri vero-tiku, da je končno vendar moral pre-jeti zasluženo plačilo. Na tožbo ru* darja Frana Kumra iz Spodnje Idrije Št. 44, ki ga je zastopal notar Pegan, je bil v sredo katehet Oberstar pred okrajnim  sodiščem  v  Idriji  obsojen radi prestopka lahke telesne poškod-be po §S 413 in 420 k. z. na 70 K globe, ali 7 dni zapora in v plačilo    od-škodnine za bolečine 10 K. V soli ie bil namreč pretepel osemletnega sina Albina, prej imenoyanega rudar-ja, da so mu ostali vidni znaki duhov-niske sirovosti in sodni zdravnik ie konstatiraj lahko telesno poškodbo. 2e preje ie Oberstar brez usmiljenja pretepaval šolsko mladino, brcal jo z nogami, klofutal in pretepal na vse inogoče načine, nejevolja staršev je bila velika, a njihove upravičene pri-tožbe na raznih mestih brezuspešne. Ko so starši pozvali    Oberstarja na    I odgovor, jim je rekel, da kar more    I storiti z nogami in rokami pri kazno-   I vanju otrok v soli, ni nikomur odgo-   I voren. Take nazore ima katoliški ka-   I tenet o šolski vzgoji. Seveda se rav-    I na  po  svojem  predstojniku  župniku,    I ki se je tuđi    poskusil  v pretepanju    I svojih   župljanov.   Bila  je   deputacija    I staršev pri okrajnem glavarju in na-    I tanko razložila nečloveško postopa-    I nje kaplanovo v soli. Ne vemo, zakai   I glavar kot predstojnik okrajnega sol-   I skega sveta ni takoj potrebno ukre-   I nil, da se pretepavanje šolskih otrok   I po kaplanu Oberstarju prepreci. —   I Menda sedaj, ko je Oberstar sodnij-   I sko kaznovan, vendar stori nemudo-   I ma svojo dolžnost. Ali naj caka,   da   I bo kak otrok radi katehetskega div-   I janja za ćelo življenje pokvarjen. Kdo   I bo ob takih razmerah pošiljal svoje   I otroke v solo, če predstojna šolska   I oblast ni v  stanu, vzdržati reda in   I preprečevati ekscesov fanatičnih ka-    I planov.   Ce tuđi seda] ne bo   konec   I pretepavanja    šolskih    otrok,    bodo   I starši odgovorili z bojkotom šolske-   I ga pouka.                                            I
-^- Važna razsodba uprav nega. I sodišča za občine. Na neko pritožbe/ 1 je upravno sodišče v zadevi ubožne I preskrbe razsodilo z dne 2. maja 1 1911, št. 49,38, da more občina, ki 1 podpira tuiega ubogega. zahtevati I povračila od domovne občine tuđi I tedaj, ce ie bila občina v času podpi- I ranja v veri. da podpira svojega I lastnega ubožea. Ta razsodba je ye- I like praktične važnosti za občine. I Zgodi se večkrat, da se pri podelitvi I podpor iz občinskih sredstev ne I vpraša. kam ie dotičnik pristojen, so- I sebno. če delj časa biva v občini, kjer I prosi za podporo. Sele čez delj časa, I rnorda po več letih, se dožene, da ob- I činski oskrbovanec pravzaprav ni I doma v občini, od katere uživa pre- I skrbo. V tem slučaju bo torej smela f občina terjati od domovne občine I povračilo vseh izdanih podpor. Občine naj torej pazijo, ko podeljujejo podpore. kam je prosilec pristojen.
-f Profesor Sever priđe v Ljub-Ijano. Pravijo, da priđe profesor Sever v zahvalo in priznanje za različ-nc »vrline«, ki so se mu dokazale sodno in izvensodno, v Ljubljano.
+ Prekunštni »Slovenec« trdi, da se imunizirajo le tiskana dela, da pa ni dopustno imeti o tem predavanja. Sveta brihtnost! Seveda se imunizirajo tiskana dela, ki se smejo potem ponatisniti in seveda tuđi brati. In prebrati je hotel ravno gosp. Lot-rič imuniziran odstavek Macharjeve-ga dela. Morda jo prekunštni »Slovenec« še pogrunta, da se tiskana dela zato imunizirajo, da bi jih nihče ne smel — brati.
-j- Ne vsiljujte križa! »Slovenec-.« se grozno jezi, da je nekdo pripom-nil, da je bilo žaljivo za pesnika Aškerca, da so mu vsilili v smrtnem boj'u križ. Nemoralično je sploh vsi-ljevati komu v smrtnem boju ali po smrti nekaj, česar Človek v življenju ni maral, pa naj bo to križ ali pa kaj drugega. Dr. Lampe bi se tuđi lepo zahvalil, če bi mu že v nezavednosti dali v roke — koran.
+ Premeščen je iz Gradca v Novo mesto za čas sodnih počitnic gosp. dr. France Lipša, c. kr. avskultant, ki je služboval v Gradcu pri deželnem sodišču. Prideljen je v službovanje okrožnemu sodišču.
+ Sankcijoniran deželui zakon. Cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega sprejeti dež. zakon *gH-de uvedbe pristojbin za pa'-irasiek na vrednosti pri nepremičninah.
+ Od pravosodnega rataistr-stva. Ministrski podtajnik dr. Milan S k e r 1 j je imenovan za tajnika v pravosodnem ministrstvu.
~r Iz politične službe. Konceptni praktikant   dr. Leonidas Rit^amic
Ml. te*._______________________________________________        SLOVENSKI   NAROD,_________________         _______         ___________________Stran 5.
v Postotni je imenovan   za dcžeino-
\ iadnega konciptsta.
-f- U ffridskošofcke službe. \z šol-
<ke službe je izstopila na lastno prosio ociteljica Viktorija C i g o j. Za uplentiitio v Cešaici    je imenovana
na mesto    učiteljice Ane Ogulin,
ki je dobila vsled    botezni    dopust,
protr. učiteljica Leopoldina Kos.
4- Promočila- G. Radivoi P c s -a k je 21. t. m. promoviral na dunaj-
^\em vseučilišču za doktuija vsega dravilstva. Čestitamo!
—  Šukljetova   brošura nam   ie >ele jasno pokazala«   na kako slabih •K>gah stoji politika in bodcčnost S, L. S. Lahko se zgodi preje. kot pri-
akujerno, da bo nekega lepeza dne
:a potu v — penzijon. Samo še kaka večja gospodarska nesreća, za kaić-ro bi vlada več ne hotela dati »mamila«, in položaj se spremeni. Zato moramo brti za vsak slučaj tuđi na debeli pripravljeni, da nas razmere ne
resenete. Treba nam je organizact-. Predpogoj zanjo je pa list.    Zato
jzširjajmo »Slovenski Dom-. Nje-sovo razsirjanje ni nič druge»£a, kot rriprava na penzijoniranje ponosre-čene S. L. S. — Naročnini zna»a 3 K za ćelo leto.
— Streljanje na Gradu. Povodom ra^novanja patrocinija   v    trnovski
^tni župni cerkvi se bo jutri med no    dopoldansko    službo   božjo streliak) na Oradu.
—  Gostilničarji se zelo pritožu-jejo, da stranke, ki iemijejo    piiače čez ulico, prav neredno ali pa se nič ne vračalo posojenih steklenic. Slavno občinsrvo se od strani    gostilni-czrskt zadruge  zatcgadelj    vljudno prosi, da posojene steklenice bodi si za pivo ali vino, redno in točno vra-
;.i, Ker bi ^e ^;:c^.....                   . v!u
se bode zahtevala položntna za poso-;;ne steklenice.
Mirke pri Vrhniki:    Tu    imamo "^t vrelec žveplenega značaja. Poima Ljubijanica 12°,   zrak 20°,
ma ta vrelec pozimi in poleti 22 do J4°. Dr. Furlan je napravil betoniralo kopališče.
Prosimo malo pojasnila. Panes ?e dan sv. Ahacija. Tam pri Turjaku Nodo jutri imeli običajno slavlje in je -tara navada,    da   mašuje duhovnik
a dan v mašnem plašču, ki je nare-;en iz plašča Hassan-paše. To se zgodi tuđi letos. Vprašanje pa je, če so ta Hassanov plasč res pravi Hassanov plaše. Govori se namreč. Ja so duhovniki stari znameniti Hassanov plašč prodali in ga nado--nestiH z nekim dalmatinskim delom. Ta   govorica    se    tako    trdovratno
zdržuje ravno    med tistimi liudmi,
ki *o največkrat videli originalni Ha<sanov plašč, tako da bi se centralna komisija za starine že morala prepričati, kaj je na tej govorici.
Ogeni je nastal v Stari Loki 19. r. m. Pogorela je Bernakova šupa. a -: je vnefa tuđi bližnja hiša. Tuđi pri .iamkinu je ogenj uničil polovico strehe.   Najbrže je bil ogenj podtak-
ien. Govori se, da krožijo anonimna pisma, češ: Od Ljubljane do K ran ja, vse bo uničil požar!«             .
toča je 20. junija zvečer neuseljeno klestila ponekod po selski dolini.
Turistovske koče, ki so v oskrbi j
srednjega odbora S. P. D. se otvo-■"?n in bodo že popolnoma oskrbova-^c in sicer: Motel Aljažev dom v Vratih dne 23. junija, Triglavski dom ~a Kredarici, Orožnova koča na Cr-": prsti    in Vodnikova koča na Ve-
cm polju dne 29. junija. Za oskrbni-'^e so pridobljene zanesljive    osebe. proviant, tako pijaca kakor jestvine najboljše kakovosti.
Castniki vojne sole    v    Novem
mestu. Od 10. junija do 19. junija je
o nastanjenih v hotelu pri Kokliču
'   Novem mestu 24 častnikov iz voj-
ne sole, ki so cei dan utrudljivo de-
ali    in    studirali teren ter ga risali.
kosilo so imeli sele ob 6. zvečer. Po-
ujeval jim je nek major od general-■ e^a štaba. Dne 19. iunija so odšli r ienda v Karlovac.
O ffenriku Premrlu, ozirotna Premrutu smo izvedeli še sl^deče: iicnrik Premrl je vlomil leta  19T>8 v
'užbi s svojima bratrancema Kar-
Ti in Julijem Premrlom v neko tr-
f vino v Postojni. Ko so potem pri-
najprej Julija Premrla y Ljubija-
r   n Karla Premrla v Gorici, so po-
*aia Henriku Premrlu tla v Avstriji
rcvroča in jo je popihal na Nemško,
jko da ga izdana tiralica ni več do-
^Ia na  Avstrijskem.       Iz    srednje
Ntmčije je pisal, kakor  smo pozve-
^fcli, pismo  preiskovalnemu  sodniku
•' Novo mesto, da gre v neko mesto
v katero mesto, tega nismo mogli
več poizvedeti — ob Severnem mor-
kier ima bojda že službo in kjer
o oženil. Izrekel je v pismu sar-
^no kritiko o svojih dveh brat-
^ancih, meneč, da je prav, da so ju
njeli, ker sta tako neumna, da se
j^ta prijeti. Preiskovalnenm sodni-
u je pa, kakor smo bili zvedeli, dal •-P nauk, naj se nikar ne trudi, do-'"iti ga v svojo pest, ker ga v Avstri-
' ne bo več. S tem pismom pa ie po-^azal  preiskovalnemu  sodniku  sled,
n ta je pravtoo kafeoikai   tako-le:
če pravi Premrl, da pojde na sever, se obrne skoraj gotovo na jug. Opo-zoril je preiskovalni sodnik mejne urade ob tirolski, bavarski in češki meii in pa tx>licijo v Inomostu, Linču ter na CKinaju na izdano tiralico in izrekel šum, da utegne toli iskani Premrl, kmalu oglasiti se. No, in res. Nišo se minili štirie tedni, pa mu je že sporočila dunajska policija, da je tiček res pri^el pravici v roke. Bil je zaradi vloma v Postojni kar na Du-naju kaznovan. Njegova bratranca sta kot dezerterja oba v Komornu v voja^kih jecah in nobeden v Gradiški.
Izmišljena tat vina. Neki Jakob Avguštin iz Ljubljane je prišel zdra-vit se v Toplice, pa je vzel menda premalo denarja s seboj. Dne 15. junija t. 1. še pred 8. uro zjutraj je nam-rsč zagnal vrri§č, da mu je iz sobe bilo vzetih 20 K. Takoj je rekel go-stilničarju, da je on odgovoren za ! tatvino in da si bo pri računu teh 20 ' kron kar odtrgal in odracunil. Ko je j gostilničar ugovarjal, da on ni odgo- j voren za take tatvine, če gost premalo spravi denar, je pa zagrozil Avguštin, da bo dal y časopisje, kako malo varna so pri njem stanovanja. To grožnjo je javil gostilnicar orožnikom, ki so napravili ovadbo in poizvedovali naprej. To pa Avgušti-nu ni bilo všeč. Prišel je kmalu k orožnikom in zahteval. da naj se tista ovadba zaradi nicmu ukradenih 2<> K ustavi, ker on odstopi od te tožbe. No, orožniki so ga podučili, da ima Ie državni pravdnik pravico ustaviti preiskavo. on pa ne. Avguštin je od-še!, pa takoj prišel zopet nazaj k orožnikom, ki jim je pokazal dvajset-kronski bankovec in zgovorno začei r -ip( »vedovati. da ga je našel ravno-kar v svoji postelji. Neverni orožniki pa tega nišo hoteli verieti in so šli v gostilno poizvedovat, ker je bila pet dni poprej istemu gostilnicarju iz njegove sobe ukradena srebrna ženska ura z verižico. Na svoje začudenje so zvedeii. da Avguštin ni našel ban-kovca, marvreč da si ga je izposodil pred odhodom k orožnikom. in da je notem rekel, da je najdel bankovec. Deistvo, da je bil Avguštin brez denarja, meče nanj še večji sum.
Roparski napad na Gorjancih. Dne 7. junija t. 1. je šel od dela iz Ra-dovice zidar France Fink iz Drsk. Pod takozavno »Vahto« sta ga nena-doma napadla dva tuja moška de-lavca, ki sta bila skrita v gozdu ob potu. Bila sta močna in okoli 30 let stara. Eden je bil temno opravljen, drugi je imei klobuk. Govorila sta hrvaški in sta zahtevala od Finka, naj jima da novac. Ker je rekel, da nima nobenega ficka, sta ga vrgla na tla, ga pretepala in mu prebrskala vse žepe, pa ništa dobila nobensga okroglega, ker res ni imel nič denarja pri sebi. Iz jeze zaradi ponesreče-nega napada sta Finka še enkrat pretepla, potem pa pobegnila zopet v gozd.
Zaradi ponesrečenih otrok ob-sojeni. Dne 9. aprila t. 1. je odšla Ne-ža ^krbec iz \clikih Brusnic zjutraj ob sedmih možu pomagat listje grabiti. Doma je pustila dveletnega sina Franceta še spečega v vozičku in za-klenila vrata. Ko je prišla od pogreba njena osemletna hči Marija, je vrata odprla in odšla na vas. Tcdaj je prišla v hišo tuđi polpeto letn stara Franica Skrbec, ki je v otroskem vozičku zakurila, tako, da se je vnel speci sin. Na krik je pritekla Marija Skrbec, pa ni mogla pogasiti <-a:nja, zato je šla klicat soseda Jun ju šin-kovca, ki je pogasil ogenj, toda /e je bil otrok tako opečen, da je še tišti dan zvečer umri. Dobila je zaradi zanemarjene paznosti pet dni zapora. — Dne 14. aprila t. 1. pa se je naprav-Ijala k šmarnicam jMarija Žlogar iz Dolenjega Suhorja in je bila v svoje opravilo tako zaverovana, da ni zapazila, da se je izmuzala iz hiše njena dveletna liči Rezika. ki je tekla na-ravnost k vaškemu kalu, kjer ji ie spodrsnilo in je padla v vodo ter utonila. Ko je šla mati par trenotkov !>ozneje v cerkev, je šla mimo Rala (vaške luže). pa se ni ozrla vanj. Njena dekla Marija Brajkovec je potem iskala otroka in ga našla v vodi. Zlo-gar je dobila sedeni dni zapora.
Iz Semiča. V nedeljo, dne 9. junija, je priredil naš »Sokol« veselico z i^ro in so vrli fantje še dosti dobro i resili svoje vloge. Bila je zelo šte-vilno obisakna kljub deževnemu vre-memu. Tem potom se zahvaljujemo vrlim bratom Sokolom iz Čmomlja, Metlike ter drugim doŠlim gostom iz Doblič, Petrove vaši, Gradca itd., da so tako pripomogli prepotrebnemu društvu zopet za en korak naprej Obenem se pa tuđi zahvaljujemo vrlim naprednim Semičarjem za darove, kakor tuđi Kolinski tovarni v Liubljani in pivovarni Reininghaus i za poslane darove. Vsem kličemo krepki: Na zdar!
Iz Štrekljevca. Boi alkoholu, to je bojna parola klerikalcev, kadar gre, uničiti kakega naprednega obrtnika, da pa svoje pristaše s Crnim plaščem trikrat zakrijeio, kaže na-slednji slučaj: Na Štrekljevcu ie neki AraerikaDec, ki si&i m ime Drgaoc, |
ki je obenem vioogradnik in pridela letno v ifotefl shićaki do 10 U vina. Ker je pa podžupan, mimogrede povedano, dobi od občine vsako leto potrdilo za »svojo« množino vina, dasi ga ima komai 10 do 11 hl, ter na podlagi občinskega potrdila dobi od c. kr. okr. glavarstva dovoljenje za grmotoč ter svoje in prikupljeno vino toči ćelo leto pod grmotočera. Saj je čisto prav, Ua to pravico Drganc ćelo leto izrablja in da se nihče ne briga, kdaj Drganc svojo množino vina proda. Poklicano oblastvo, kje si!? Čuje se, da se ga je že večkrat naznanilo, da pa se ga je Ie malo ka-znovalo ali pa sploh nič. Pravica, kje si?! Seveda, da pa še lažje toči, mu gre tuđi župan na roko, dal mu je v najem za čisto slepo ceno takozvano cerkveno klet na Vrtači, ki je oddaljena pol ure od Štrekljevca. Vi, osrečevalci slovenskega ljudstva, podučite vašega Drganca, da brez koncesije ni dovoljeno točiti, ker gr-niotoči so samo za unožnejše vino-gradnike, ne pa v zasebne namene, ter oblastvo za nos voditi in ubož-nejšim obrtnikom, ki imajo visoke davke plačevati, kruh odjedati. Ali res smejo klerikalci počenjati vse, kar se jim zljubi? Ali ne veljajo zakoni za klerikalce ravno tako kakor za naprednjake? Pozivljamo v to poklicano oblast, da zgoraj omenje-no temeljito preišče.
Iz Semiča. Naš župan še vedno nadkriljuje s svojo brihtno glavo ter predlaga vedno visje občinske do-klade. Sedaj so zopet naložili za šo-tore za sejmne dneve in od šotora zahtevajo 1 K ter letni prispevek dve kroni. Čuditi se moramo, kam ven-dar gre ta denar in čemu je letni prispevek dveh kron? No, očka župan, Ie višajte doklade, a morate tuđi potem gledati na to, da bodo obrtniki tuđi kaj zaslužili. No, pa tako, kot delate sedaj, da dajete lujcu (judu) prednost, ne ho dobro. Dne 15. t. m. je na semenj bilo prignane 12(K) glav goveje živine, prodane pa 800 glav, kupčija je bila zelo živahna, cene nizke. Najvcč živine je š!o v Karlovac in Zagreb. Iz tega se že sedaj sprevidi, da bode imela železnica res veliko prometa pri nas. Prihodnji semenj bode dne 26. julija, na kate-rega že sedaj vabimo kupce in trgovce.
Hud zet je Jože Skof, 40 let stari posestnik iz Dragomeli pri Zgor. Su-horju. Dne 15. t. m. je oral s taščo Ano Gršič na njivi in se je nekoliko sprl z njo. Ker je tasca te tiščala svoje, se je tako vjezil, da ie popadel vo-tiko in tako pretepel taščo, da ]e bila vsa crna po životu in da se je Ie z veliko težavo privlekla domov v hišo.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 22., nedeljo 23. in ponede-Ijek 24. junija 1912: 1. V katalonskih hribth. (Lepa potovalna slika.) 2. Te-koči zrak. (Velezanimiv znanstven posnetek.) 3. Gospod se hoče zaba-vati. Samo pri zadnji predstavi. 4. Kralji v pregnanstvu. (Senzacijska, učinkovita drama v treh delih. Film prinaša senzacionelno afero.) Pri vseh predstavah. 5. Rozalija, špiriti-stinja. (Velekomično.) — Popoldan-ski spored v teh dneh traja 1 in pol ure. Soboto od 4. do pol 6. in od pol 6. do 8. Nedeljo od 3. do pol 4. in od pol 4. do 6. Zadnja večerna predstava ob 9. uri na vrtu s popolnim spo-redom. Predstava na vrtu traja skoraj dve uri. — Pozor! Drug teden se igra pri vsakem vremenu na vrtu, ker je večina prostora za gledalee prekrila s plahtami.
Kinematograf »Ideal« Krasna senzacijska drama »Kralji v pregnan-«(vu« nam predvaja senzacionalno afero iz življenja princa Jurija in iMessenije. Dejanje se vrši večinoma \ Parizu in v krasnem franeoskem kopališču Biaritzu. Vidi se tuđi ple-zanje na 60 rn visoko skalo, kar ni ni-kak trik, ampak originalni posnetek. Sceneriia je krasna; slike čiste.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od dne 9. junija do 15. junija je bilo v Ljubljani novorojenih 18, 2 mrtvorojena. Umrlo jih je 25 in sicer 11 domačinov in 14 tujcev. Med temi sta umrla dva za otročnico, dva vsled mrtvouda in 2\ za različnimi boleznimi. Za infekcijoznimi bolezni-mi so oboleli: 2 za otročico, 3 za škr-latico, 2 za egiptovsko očesno belez-nijo in eden za ušenom.
Glas iz občinstva. Pisejo nam: V H-jevi ulici pretepa neka mati osem-letnega otroka dan na dan in sicer tako neusmiljeno, da se zgraža vsa soseščina. Tu bi bilo pač na mestu > Društvo za varstvo otrok«.
Kres. Glede kresov se nam poro-ča. da se smeio v mestnem okolišu zazidati le z dovoljenjem. ki se ga dobi pri mestnem policijskem uradu. Istotako ni dovoljeno streljanje, zaziranje vsakovrstnega umetalnega ognja, posebno še pri objektih, kjer je nevarnot, da bi lahko nastal ogenj. Toliko v ravnanje.
Trptačeafe živafl. Včeraj dopol-dne je nek posestnik iz Babne gore gnal v klavnico bika. Ker se mu je na Sv. Petra cesti začet upirati, ga je začd silno pretepavati, naposted pa
lomiti rep. Ko ga prižene do Ambro-ževega trga, mu je živince padlo na tla, nakar ga je obli! z vodo, potem pa zopet začet lomiti rep, tako, da se je nad tem početjem obcinstvo silno zgražalo. Preskrbljeno je, da neusmi-ljenež zasluženi kazni ne odide.
Zaradi prepovedanega povratka je bil aretiran leta 1853. v Stepanji vaši rojeni in v Dobrunje pristojni postopač in žganjar Jakob Dimnik.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Macedoncev in 30 Hr-vatov, v lieb je šio pa 10 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gdčna. Alice Seigneur je izgubila denarnico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja. — Nek gospod je izgubil zlat obesek z dvema slikama in imenom Erna. Nek drugi gospod pa je izgubil M) K denarja. — Čevljarski pomoćnik Jožef Černelc je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. katero dobi izgubitelj nazaj na Mestnem trgu 3.
Pozabljena ie bila te dni v Dre-nikovi trgovini na Kongresnem trgu žlica za solato, srebrna zapestnica in oksidirana igla. Lastnica naj se čim-preje zglasi pri navedeni tvrdki.
Velika kresna prireditev s koncertom in umetalnim ognejm bo da-nes zvečer v hotelu »Bellevue<'.
Narodno ohromho.
Družbi sv. Cirila   in Metoda   je,
poslal g. Jos. Rakovšček od Sv. Luci-je ob Soči 17 K, katere je darovalo pri pogrebu g. J. Velikonje zbrano ućiteljstvo mesto venca pokojnemu nadučitelju. — Mesto venca pok. pe-snikii Aškercu so darovali Družbi Mo-. .. rQ X iO \- ;: pccslom, katero je dan svojega odhoda 11./10. 1894. v .zlato tržansko knjigo* vpisal Mozirju :
Mozirje, ti dika Savinske doline, Ostani ponos mi slovenske očine! Kot Tvoje planine vsak trdno mi stoj, Ko bije za dom in svobodo se boj! Anton Aškerc, 1. r. Za   C.   M. obrambni   skiad   so se nadalje prijavili: 1049. Milka Man-koč, 18. kamen,   poslala   ženska   podružnica v Trstu 200 K; 1050 in 1051. podružnica v Rojanu pri Trstu, plaćala 400 K;   1052. Josip Bernik,   mizarski pomoćnik v Chikagu, poslal 200 K.
Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda naj bodo povsodi in pri vseh veselicah in prireditvah razpostav-Ijeni, tako se mnogokrat poudarja — žal, da se jih le malo odzove temu povabilu. Toda pevsko društvo »Sla-vec« tuđi pri svoji dobrodelnici, ki jo priredi v nedeljo 23. t. m. ćeli dan na Ijubljanskem Gradu ni pozabilo na to in bodo taki nabiralniki razpo-stavljeni po vseh paviljonih za pro-stovoljne doneske brez vsakega pritiska, tako da tuđi družba C. M. dobi svoj prispevek. Orajska veselica, ki se vrši i?a zračni višavi in krasnim razgledom raz ljubljanski Grad, obeta vsled obširnega sporeda — tako dopoldne kakor popoldne naj-lepšo zabavo in ker ima dvojni na-men, pomagati bližnjemu vnesreči in naši šolski Matici tuđi v delni pro-speh, je gotovo, da bode vsakdo. ki ie za to dvoje zavzet gotovo posetil to veliko dobrodelno prireditev.
Odbor podružnice sv. Cirifa in Metoda za Javornik, Savo in Koro-ško Belo se najsrcneje zahvaljuje slavnemu pevskemu društvu »Sava«, ker je brezplačno sodelovalo na izletu dne 9. junija, kakor tuđi si. tamburaškemu zboru na Jesenicah, ki je pripomoglo. da je družba imela tako lep dohodek na svojem izletu. Pevsko društvo, kakor tuđi tambu-raško društvo zaslužita javno pohvalo ker so tako požrtvovalno so-delovala in svojo nalogo častno resila.
Iz Semiča. Za C. M. podružnico se je sestavil pripravljalni odbor. Občni zbor je z ozirom na deževno vreme preložen na poznejši čas, ki se naznani pravočasno.
Društvena naznanila.
Občni zbor MGlasbene Matice" v Ljubljani se vrši dne 8. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v hiši „Glasbene Matice*, Vegova ulica z običajnim dnevnim redom : Poročilo funkcijonarjev, volitve odbora in slučajnosti. Računski zaključek za preteklo upravno leto in proračun za prihodnje upravno leto bo društvenikom 3 dni pred občnim zborom v pisarni „Glasbene Matice* na vpogled.                               Odbor.
Pri seji „Ljubljanske pevske župe*' dne 21. junija 1912 se je skle-nilo, da sodelujejo v župi včlanjena pevska društva od slej pri raznih veselicah le proti primerni odškodnini.
Zegnanje v Trnovem. Napredno gospodarsko društvo za Krakovo in Trnovo priredi jutri v nedeljo 23. t. m. v MiHčnetn Hribarjevem gaju po-ieg kopalBča Kolezija veliko kresao rrnr<lro na korist društveni knjižnici. Ker je ta dan žegnanje v Trnovem in ker }e Hribarjev gaj tako poln naravne tepote, da se že itak odpočije v njem duša in tek), pričakovati je najlepše udeležbe   od   strani   vseh
Ljubljančanov. V prijetnem hladu ob skrivnostnem žuborenju temne vode, ob prisrčnem žvrgolenju na<ie-budnih ptičev in ob lahnem šumenju gostega košatega drevja se ti zazib-lje duh v prijetne sanje in nehote vsklikneš: Dobro nam je tukaj biti! Ni se ti bati pekočega solnea med razbeljenimi stenami, med zaduhlim starim zidovjem, tu se naužiješ sve-žega zraka, da si podaljšaš življenje. Čudno ni torej, da je Hribarjev gaj že navadne dni zatočišče mnogih odpočitka željnih in potrebnih. Jutri nas vlečejo tja omenjene naravne krasote, vabi nas pa tja še druga stvar. Društvo, ki priredi kresno veselico, stoji krepko na braniku za naše narodne pravice in to društvo je vredno gmotne in moralne podpo-re nas vseh. Člani vseh narodno-naprednih političnih društev ljubljanskih in okoličanskih posetijo njegovo veselico v zavesti, da pridejo k sobojevnikom za ohranitev aa-predne Ljubljane. Pokazati hočejo Trnovčanom in Krakovčanom, da simpatizira z njimi vsa Ljubljana ter da ne poznajo nobenega polovi-čarstva, ki se poraja, v nekaterih gotovih krogih. Jutri torej vsi na-predniaki in narodnjaki v Hribarjev gaj! Podpirati se moramo medse-bojno, ker le od dobro stojećih naših organizacij je odvisna naprednost in
Ineodvisnost bele Ljubljane. Naprednjaki! 23. junija vsi v Trnovo 1 Zakaj? Zato, ker je kresna nedelja in Žegnanje v Trnovem ter kresna veselica „Naprednega gospo-darskega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo". Veselica se vrši v naravno krasnem Hribarjevem gaju. Sodeluje priznano dobra godba požarne brambe iz Kranja in sicer od 5. ure pop. do 2. ure po-polnoči. Nastop potujočih pevcev. Zrakoplov. Umetalen ogenj. Ples na krasnem plesišču. Točilo se bo zajamčeno pristao vino, vrhniško marčno in crno pivo. Na razpolago bodo jedila , bob in specijaliteta trnovskih štrukljev, crna kava, šampanjec itd. — Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin., otroci do 10. leta so vstopnine prosti. Naprednjaki! Zavedajte se svoje dolžnosti in uvažujte napredne okrajne organiza-. čije. Imejte vedno pred očmi naskok na napredno Ljubljano. Proč s p olo vičar stvom, ki se poraja v got ovih krogih. Torej v nedeljo vsi v Trnovo! Pred veselico obhod svirajoče godbe po mestu in sicer z drž. kolodvora v Siški po Bleiweisovi, Mariji Terezije, Dunajski cesti, po Prešernovi uli^i, Marijinem trgu, Wolfovi ulici, Gospo-ski ulici, po Turjaškem trgu, črez Breg, Krakovski nasip, Cerkveni ulici, Ko« lizejski ulici v Hribarjev gaj!
Pri jutrijšni veliki grajski veselici na Ijubljanskem gradu bode tuđi bogat srečolov z dragocenimi dobitki in komur bode sreča mila ta bode s dobljenirni dobitki zelo zadovoljen. Dopoldne pri zajtrkovalnem koncertu se bodo dobila tuđi gorka jedila in ker je tuđi za drugo vse oskrbljeno bodi geslo:   Jutri   na grajsko veselico.
Stavbna zadruga zasebnih urednikov v Ljubljani. Splošna draginja stanovanj, posebno pa pomanjkanje malih stanovanj, katero zelo občuti-\o tuđi zasebni uradniki, je rodilo to prepotrebno zadrugo, katere na-men je priskrbovati svojim udom zdrava in cena stanovanja s tem, da gradi, eventuelno kupuje hiše. Pravila so že registrirana. Zadruga stoji na strogo in izključno gospodarskem stališču. Člani zadruge postanejo lahko le tišti, kateri so zavarovani pri deželnem uradu splošnega pokoj-ninske^ra zavoda za nameŠčence v Trstu. V kratkem se vrši občni zbor, kateri se bo pravočasno naznanil. 2e danes opozarjamo vse interesente na to prepotrebno zadrugo. Pri-glase sprejema g. Silvester Škerbi-nec, prokurist podružnice Jadranske banke v Ljubljani.
Opozrjaino še enkrat na prireditev Sokola na Viču, ki se vrši jutri pri Bobenčku na Glincah. Telovadne točke bodo nudile nekaj posebnega za obcinstvo. Lep senčnat vrt je kakor nalašč za take prireditve. Tuđi za dobro in ceno jed in pijaco bo vse-stransko preskrbljeno. Začetek telo-vadbe je ob 4. popoldne. Ker se viški Sokol resno trudi pokazati uspeh svojega dosedanjega delovanja in tako obcinstvo vsestransko zadovoljiti, se obisk te prireditve toplo pri-poroča.
Sokolski dom v Litiji se pridno dodeluje. Pri zaključju stavb poka-žejo se pogostoma še različna manj-ša dela, pa tuđi ta bodo v najkrajšem času izvršena tako, da bo dne 29. t. m. v telovadnici prva predstava igre »Nebesa na zemlji« vprizorjena. V to so vse priprave v najboljšem teku. O priliki župnega zleta dne 21. julija 1912 bo otvoritev te najnovejše stavbe, katera sicer ni obsežna, ven-dar pa se je dalo na malem prostoru napraviti lični, trgu primerni in upaj-mo tndi svojemu namenu zadosiuloči donu
Stran 6.                                                                                               SLOVENSKI  NAKOD.                                                                                             141 ftev.
Bmnsten klerikalni pamflet — lišek klerikalne neumnosti.
f Dobili srao v roke brošurico, ki foiz Brna razpošiljajo Ijudcm po de-želi. Ta brošura nosi naslov: »Das Straf-Gerictat Gott-Vater am 12. April 1915. — Unser Allerhochster Merr und ewigc Richter Jesus Cfcri-stus sprach: »Ich sage euch. in der-selben Nacht wird von Zweien, die auf einer Schlafsttate liegeru der Mine ergrifferu der- Andere freigelassen werden.« Lukas. K. 17, V. 34. tlier-auf antworteten sie und spradien zu ihm: Herr* wo? r!r sag te ihnen: Wo das Aas ist, da sam me! n sich die Adkr! das heisst: Wo die Gottlosen, dort die Vertilgung. Veroftcntlicht zum irdischen und twigen Nutzen der glaubigen Menschheit vom ka-tfcofecfaen Christen L. OfsclK>wy.« Na knjižici ni povcdano. kdaj je bila tiskana, in tuđi ne, kdo jo je tiskal. S pozivom -Ljudje. čujte!* dokazuje L\ Olschowy resničnost sanj in piše po tem (v nemškem jeziku seveda): »Strogo veren katoiiški kristjan, ve-lik častilec najsvetejše Matere božje je dobi! po božji inilost; popolnoma presenetlfivo tri proročanstva. Ćute!
Prva v noći od 6. na 7. aprila leta 1911. V ten sanjah je govorila neka prikazem -Pripravljalo *e zelo resni in te/ki čaši. Ljodje so naj\ećk> kraljico. potemtakem Jezusa Krista in njega nebešketsa očeta, opetovano žalili in ob 5* uri priđe povratilo.*
Na vprašame. ob knteri 5. uri. ie odgovorila prikazem Ne ob 5. uri, \k> drugem Časovnem računu, ne po naši zernelj^ki uri.« Na vprašanje, kdaj je to, je spregovorila prikazen: -Ko bo luna polna in imela dve veliki Crni marogi. bo 5. ura. in nato priđe po-vračilo. Ljudje bodo dajali velik odgovor.«
V  tein trenotku sem vide! na nebu polno luno z dvema velikima Crnima marogama. Na vprašanje. kako dolgo po 5. uri. je odgovorila    prikazem
»Dne 12. aprila, na ponedeljek. Ta datum pada na leto 1915.«
Ko je prikazen videla inoj ^trah. ie spregovorila: »Samo ml tf»dje se ■aj boje. ki so žalili najvecjo kraljico, potemtakem Jezusa Krista tn niego-vega nebeškeua oceta. Drugim se ne bo ničesar zgodilo.« Na vprašanje. kaj naj storimo, je izjavila prikazen:
»Kdor ima svece, posvećene na Svecnico, naj jih prižge.«
LViigo proročanstvo v noći od 18. do 19. marca 1912:
»Brez verske druhali ne bodo v tcdmi Kristusovega trpljenja leta 1915. već igrali v gledališčih. ne bodo več prirejali koncertov in ne bodo več plesali, marveč z zobmi bodo Šklepetalu zakaj na veliki četrtek dne 1. aprila 1915 se bodo pojavila znamenja na poini luni za božje izvo-Ijence.
V  onem velikem tedmi se bodo brezvercem in brezbožnikom    posu-lil zasmehljivi in zločinski jeziki. Ka~
i kor divje zveri bodo neartikulirano talili po besedah Jezusa Kristusa.
Te poživinjene Cioveške druhali pa se nai ne trudijo, da bi si konstituirale novo svetovno naztranje, ker to bodo točno in gotovo dobile dne 12. aprila 1915. pri ognieno-vulkanski zemeljski revoluciji.
V  oni noći bodo vsi pometani živi v veliko ognieno peć in se ž san i v pepel. Po osveti dne 12. aprila 1915. pa    priđe    naš    resnićni  bog  Jezus Krist, večni sodnik, da daruje življenje  svojim  izvoljencem  in s smrtjo vzame moč hudiču.
Ko je tako napovedal konce sveta dne 15. aprila 1915. piše katoiiški kristian Olcho\vy: ^Ljudje! Kma-hi. ko se pojavita na polni luni napo-vedani dve veliki Crni marogi, ne bo imelo ničesar več veljave na svetu. IJelajte pokoro, kakor to mi delamo. Jaz in moja žena sva sklenila, da bova vse, kar imava, do 12. aprila 1915 porazdelila med uboge, v re*>-nici verne ljudi. Pupolnoma revna, v cunje zavita, hoceva prićakovati božjo kazensko sodbo.«
Brošura končuje tako-le:
; In ko bo luna polna in bo imela dve veliki crni marogi, potem vedi-te. da bo nastopala velika pogibelj vseh brezbožnikovr in žaltivcev naj-večje kraljice.«
Vprašamo, ali se ie že kdaj tiskalo kaj bolj neumnega, bolj borni-ranega, kakor je ta brošura? Kaj je namen te brošure? Namen je razvi-den iz teh-le stavkov:» Jaz in moja žena sva sklenila, da vse. kar imava. porazdeliva do 12. arila 1915. med uboge, v resnici verne ljudi. Po-popolnoma revna, v cunje zavita, hočeva pričakovati božje kazenske sodbe.<
Brošura ie torej brezvestna klerikalna spekulacija na neumrie, pra-znoverstvu vdane ljudske mase, da bi jih z napovedbo sodnega dne ostrašila, da bi ljudje radodarneje metali svoje groše v nenasitno zrelo farške bisage.
Kje je tu goreči državni pravd-nik, da bi preprečil take atentate na zdrav razum in na žepe neukega in neumnega ljudstva?
Nikjer ga ni in brošura se lahko svobodoo po oošti pošilia v odprtih kHvertik! — Skandal!
Razne stvari.
*  Nesreća  pri zgradbi.  Iz Baje poročajo:   Pri   zgradbi   nove   palače trgovske banke se je podrl oder. Šest delavcev se je poškodovalo, med temi eden težko.
*  Železniška   nesreća.   Iz  Londona poroćajo: Ekspresni vlak, Man-chester-Leeds je pri Todmordun skoči! s tira. Tri je vozovi so se razbili. Deset oseb   je   težko   ranjenih,    sedem   pa mrtvih.
*   Nezgoda na cestni   zeleznici. Iz Madrida poročajo; Ker se je zavora pokvarila,    sta    dva    vozova    cestne železnice skočila s tira in sta zavozila v izložbo neke trgovine. Dva pasažirja sta bila   usmrćena,   devet   jih   je   pa težko poškodovanih
' Nova ekspedicija na severni tečaj. Iz Berolina poročajo: Pripravlja se nova arktična ekspedicija, da pre-isče ledeno morje. Ekspedicijo, ki je proračunjena na tri do štiri leta, bo vodil poročnik Schroder — Stranz. Ekspedicija odide meseca   junija 1913.
' Papež pri kinematografični predstavi. Tred par dnevi je prisosvo val papež ▼ konzistorijaloi dvorani kinematograf ični predstavi. Reproducirali so blagosl ovijan je nove kampamle sv. Marka v Benetkah. Papež }e z velikim zanimaotnm stedil  predstavi.
*  Buren shod.  S   t. m. se je vrŠil t \Vahlstattu    v    Pruski   Šteziji    občni zbor   ondotnega   pogrebnega   društva. Trajal   je  pet  ur in je bil zelo buren. Navzo£:h   je   bilo   217 oseb,   polovico žensk, in 5 oroiniki. Sin umrlega pred-sednika je itjaviU da ustreli blagajnika, če bo še enkrat izvoljen.   Orožniki so mladeniču   vze!i nabasati revolver.    \z-volih so drugega kandidata — groinje so pomagale. — »Frankfurter Zeitung« priporoča,   naj   bi   društvo   zavarovalo svoje člaoe tuđi za slučaj poškodbe na obciiih zborih.
*  Eksport žab iz Rusije.  Petro-graske »Narodne Novine« poročajo, da so začeli  v  Rusiji izvažati  rabe.  Kakor znano,   v   nekaterih   deželah   ni toliko žab, da bi zado^čale povpra£evanju po tej dobri jedi. V Severni Ameriki goje žabe,   kar   prina^a   letno   po   več  tisoč dolarjev   čistega   dobička.    V   zahodu i Evropi   je   v   zadnjem   Času   na trgih zelo    manjkalo   žab.    In    tedaj   so   se trgovski   krogi   začeli   zanimati   za Ru-sijo.    Pred   kratkim  so poklali v Pariz prvo   po^tljatev   žab,   kjer   so   sprejeli žabe z najvecjo hvaleinostjo.  In kmalu so nastali  živahei  trgovski stiki   z Ru-sijo»  ki upa od te nove eksportne pa-noge dobiti lep dobiček.
*  Nesreina komtesa.    V krogih madžarske   aristokracije   vzbuja   veliko senzacijo ne^rećna usoda krasne kom-tese   Alice   A^bertove  pl   F.nna,  ki   je ae^rečno  končala s svojim mladim iz-voljencem   baronom   Ladislavom   Kur-thvjeni.    Komtesa  je  bila stara že 29 let.    Bila   je  navzlic temu,   da   je  bila priznana krasotica, neporočena.    Starat so   upali,   da   napravi   dobro   par  o Toda   bogati   ženin ni prišel.    Pozr- ]e je komtesa zavračala vse ponudbe.   Xi pa  ostalo  tajno,  takaj   to dela.    >rce njeoo je bilo že oddano.    Izbrala «-i je mlađega  moža,   ki  je bil za sedem  let mlajši od nje in ki   je študiral na  t o-žuofiki   pravniski   fakulteti.     Bil    je   to baton Kiirthy, ki je bil dvaj^tt let star. Dve leti je trajalo to znanje, ki je potem tako žalostno končalo. Njeni starši nišo   hoteli   trpeti   tega znanja,   ker ni imel niti baron niti  komtesa potrebnega premozenja     Kako   sta   končala svoje mlado življenje, smo že poročali.
*  Požar na parniku.  Nezgoda na ogrskem  salonskem  parniku   ^Kraljica Elizabeta**  je bila večja   nego   so   za-četkoma mislili. Dozdaj so dognali, da je bilo 29 mrtvih,  ki so deloma  zgo-reli,   deloma utonili.   Truplo   strojnika Strocke so našli  popolnoma  zgorelo. Rešeni pripovedujejo o groznih posa-meznostih,   ki   so   se   dogajale   med paniko na parniku. Trgovec Rauchwer-ger iz  Crnovic je od strahu   zblazncl ter se z  dvema   streloma  usmrtil.   Ti prizori so še zvečali paniko. — Drugo porodio   iz   Bukarešta   pravi:   Požar na krovu   ogrskega  parnika   „Kraljica Elizabeta" je izbruhnil med Crnovodo in   Silistrio   blizu   malega   pristanišča Rasova in sicer ob  pol dveh   zjutraj. Ogenj,   ki   je   nastal v   kuhinji,   je   v kratkem   uničil   vse   prostore   prvega in drugega razreda, ker je bila notranja oprava parnika lesena in ker je pihal hud veter.   Kapitan je dirigiral parnik proti obrežju in je obstal  ž njim pet-deset   metrov   od    obrežja   oddaljen. Rešilne čolne so izpustili. Mnogo pa-sažirjev je  poskakalo v vodo,   da  se na ta  način   rešijo.   Ker je Donava v zadnjih  dneh   preplavila   vse  obrežje, so   morali   pasažirji   več   ur   ostati  v vodi. Nekateri so  se resili na  drevje. Več ribiških čolnov in dva mala parnika so prišli iz Ćrnevode na pontoč. Od osemdeset pasaiirjev jih pogrešajo
triindvajset. Med rešenimi je tuđi bolgarski general Sarafov. Škoda je velika. — Oficieino poročilo ogrslće paroplovne družbe pa pravi, da po-grešajo samo tri pasažirje in da so se najbrže tuđi ti resili. Zgorela sta Ie strojnik in neki natakar. Tuđi škoda ni tako velika.
Telefonska in brzojavna
popočila.
DRŽAVNI ZBOR.
Pićla udeležba. — Afera poslanca Tresića.
Dunai, 12. junija. Zbornica je bila danes dopoldne izredno malošte-vilno obiskana. Sejo je otvorit ob 10. dopoldne predsednik ob navzočnosti samo 11 poslancev, ter konstatiral sklepčnost.
Govorili so nato nekateri manj-šmski govorniki in sicer poslanca Leuthner in Fressel. Poslanec Fres-sel je govonl 1 uri ter označil opozi-cijonalno stališče svojega kluba na-pram brambni predlogi. Češki narodni socijaki so z ozirom na malošte-viino ubiskano sejo in zlasti z ozirorn na to, da so bili še ti poslanci večino-ma iz opozicije, hoteli doseći konec današnje seje. Zato je poslanec Fressel koncem svojega govora stavil prcdlog. da nai predsednik konstatira nesklepčnost seje in zaključi sejo. PodprcUscdnik Pogačmk je razuinel Ie prvi del niegovega predloga, ter ie ta predlog smatral za nedopušten po poslovniku, ker je predsednik kon-^tatiral sklepčnost. Zato je predlog :>oslanca Fressla zavrnil.
Nato je govonl poslanec dr. Tresić-Pavičić, ter je hotel popraviti, kar je Fressel zagrešil. Izjavil je, da ne bo govoril praznini klopeni, ter je prosil podpredsednika Pogač-nika, da zaključi sejo. ker je zbornica premalo številno obiskana. Ob-cnem pa naj konstatira tuđi razmerje glasov. Temu predlogu je podpred-sednik Pogačnik ustregel. Opozicija . je hitela iz dvorane. Ker pa je pod-predsednik zelo dolgo zvonil je pri-hitclo iz kuloarjev nad 100 vladnih poslancev. ter je bil na to Tresićev predlog s 1.^8 glasovi odklonjen. Burni prizori so se odigravali v zbornici. Na eni strani so napadali nemški na-ciionalci Fressla, na drugi strani pa ie prišlo med nemškim National-Verbandom in socijalnim demokratom do prepira. Ko je hotel dr. Tresić začeti svoj govor je predsednik izjavil, da je izgubil besedo vsled svojega predloga ter da ne priđe več na vrsto. Proti temu so Hrvati protestirali in izjavili, da je podpredsednik Pogačnik nepravilno postopal. V kuloarjih se je zadeva na to mirno resila, podpredsednik Pogačnik je izjavil, da ie Fresslov predlog pre-slisal, vsled česar priđe dr. Tresić pozneje k besedi. Nato se je razpra-va nadaljevala ter je poslanec Wi-narskv napadal vladne stranke, ki prepusčajo opoziciji, da vzdržuje sklepčnost zbornice, ko gre za hrambno reformo.
Hrvaško-slovenski    klub in Pravaši.
Dunai, 22. junija. Kritičen položaj v Hrvaško-slovcnskem klubu se je zopet noostril. Dasi je dr. Šusteršič desauiral posianca Zitnika, vendar Pravaši s tem še nišo zadovoljni in smatrnio to Ie za primerno pokoro. Nezadovoljni so tuđi glede tozadev-riih obiav v današnjih dunajskih listih.
Iz namestništvene službe.
Dunai, 22. junija. Italijanski poslanec Bugatto, ki je bil okrajni glavar in v naučnem ministrstvu, je imenovan za namestništvenega svet. v Zadru. Dalmatinske stranke so z njegovim imenovanjem popolnoma zadovoljne.
Pravaši proti bramnni predlogi.
DimaK 22. junija. Pravaši hočejo Rlasovati proti brambni predlogi in sicer iz stvarnih ozirov, ker vsebuje-|o brambne predloge krivce za Dalmacijo, in iz strankarskih političnih namenov, ker se je dalmatinski klub izrekel proti brambnim predlogam. Pravaši upoštevajo sodbo ljudstva in se boje ljudske obsodbe. Klerikalci se seveda temu z vsemi silaini upira-jo. Doseći skušajo s Pravaši kompromis, glasom katerega bi klerikalci pripustili, da se smejo Pravaši pri glasovanju absentirati, nikakor pa ne bi smeli glasovati proti predlogam.
Pogajanja med Pravaši in klerikalci še nišo končana. Skoro gotovo pa je. da bodo klerikalci dosegli s temi pogaianji prav malo, kajti Pravaši si hočejo na vsak način izvojevati popolno svobodo glasovanja. Razpo-loženje v Hrvaško-slovenskem klubu je zelo mučno.
Državnopravna   stratfka in dr. Kramar.
Praga« 22. iunija. Državnopravna stranka je sprejela na svojem vče-rajšnjem shodu protest proti dr. Kra-mafu zaradi niegovega govora v brambni debati ter se zavaruje proti temu, da bi dr. Kramar nastopil po*
vodom odkritja spomenika Palacke-mu kot slavnostni govornik.
Ȼ4ko  nemika-sprava.
Praga, 22. junija. V današnji seji delavnega odseka za spravna pogajanja je predsednik dr. Pasterka naglašal, da sprava ni več tako daleč, kakor se to splošno sodi v javnosti. Najbrže se sestane češki deželni zbor ćelo že v prvih dneh meseca julija, zato pozivlja finančno komisijo, da pospeŠi svoja dela.
Vojni ministar v Skodovi tovarni. Plzcnj, 22. junija. Vojni minister Auffenberg je bil včeraj v Plzni in ob-iskal tuđi Skodovo tovarno, kjer je ostal 3 ure. Danes obišče vojni minister strelišče Skodovih tovaren, kjer mu bodo pokazali streljanje z novimi topovi. Vojni minister se je odpeljal nato danes ob 11. dopoldne zopet na Dunaj.
Spomenik Palackega in Poljaki.
Lvov 22. junija. Mestni zastop v Galiciji in većina poljskih sokolskih društev ter druge narodne organizacije, so sklenili, da se ne udeleže odkritja spomenika Palackemu v Pragi, ker   se odkritja udeleže tuđi Rusi.
Vsesokolski ztet v Pragi.
Petrograd, 22. junija. 250 članov ruske sokolske zveze priđe na vsesokolski zlet v Prago, ter se jim pridruži tuđi 800 ruskih srednješolskih dijakov pod vodstvom profesorjev. Ruski ude-ležniki obisćejo nato jugoslovanske dežele.
Čuvaj bo šel!
Dunai   22.  »unija.      V političnih
k ,. ' .. . v.1j ^o ure Cjvaje-vega režima štete in da bo imenovan za kraljevskega podmaršala Lazar pl. Boroević, ki bo ob enem tuđi postavljen za poveljnika XIII. vojnega kora. Boroević je po narodnosti Srb.
Samomor dijaka.
Zagreb 22 junija. V nekem tu-kajšnjem hotelu se je včeraj popoldne ustrelil dijak Anton Duboković iz Lešine, sin pred kratkim urnrlega hrvaš-kega državnega poslanca. Anton Duboković je imel hudo nevrastenijo in je samomor izvršil najbrže v hipni zmedenosti.
Bosanske železnice.        v ^
Budimpešta, 22. junija. Oficijozni Pester Llovd« se zaganja v skupne-ga finančnega ministra Bilinskega in avstrijsko vlado zaradi bosanskih že-leznic, ter pravi, da je politika Bilin-skega napačna, ker minister ni bosanskim strankam že naprej povedal. da so vse njih želje glede izpremem-be bosanskega železniškega programa zaman. Nadalje pravi >Pester Llovd-:, da se dunaiskim mogotcem in njih trialističnem pijonirjem v Bo&-ni ne bo posrećilo doseći zveze Bačka - Tujla - Sarajevo, ker vstraja ogrska t-fada na prosi Šamac-Doboj.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 22. junija. Pred ogr-skim parlamentom so se vršili danes zopet običajni prizori. Vojaški kordon je stražil vhod v zbornico in je za-branil vsem opozicionalnim poslancem vhod v zbornico. Opozicija je bila v parlamentu odsotna.
Budimpešta, 22. junija. Predpo-Čitniško zasedanje državnega zbora bo najbrže končano 28. ali 29. t. m.
Državni zbor se sestane nato še-le koncem septembra, ko se vrši tuđi delegacijsko zasedanje.
Budimpešta, 22. junija. Listi poročajo, da so se ogrske opozicijonalne stranke zopet zedinile v enotno narodno stranko osemštiridesetnikov.
Kovač izročen sodišču.
Budimpešta, 22. junija. Imunitetni odsek je sklenil, da izroči poslanca Kovača, ki je izvršil atentat na pred-sednika ogrske zbornice, sodišču.
Bilinski — bosanska pogajanja razbita.
Sarajevo, 22. jun. Pogajaoja med Bilinskim in bosanskimi stran kami so se razbila. Bosanske stranke so se zediniie na delavni program, ki je v marsikaterih točkah bistveno nasproten nacrtu  Bilinskega.
Bosanski sabor ne bo sklican in Bilinski se vrne v sredo, dne 26. t m.  zopet aa Dunaj.
Potovanje srbskega ministrskega predsednika.
Belgrad, 22. jun. Ministrski predsednik dr. Milo?ano?ić priđe začetkom julija na Dunaj ter se odpeije od tam v Marijine vare. Milovanović se bo na svoji poli ustavil najbrže tuđi v Ljubljani
Liga balkanskih držav. Boiogna, 22. jun. Dunajski poro-čevalec »Resto del Carlino« je baje izvedcl iz dobro podučenih krogov, da se je avstro-ogrski vladi poarečilo usta-nofiti ligo balkanskih držar. Po nje-govem poročilu gre za tajno zvezo med Srbjjo, Bolgarijo in Romunsko, h kateri )t pred kratktm pristopila tuđi Crna gora, in sicer neposredno po bivanju ćrnogorskega kralja na Dunaju. Tuđi z GrŠko se ttšc baje pogajanja zaradi prittopa.
Sofija, 22. jun. Iz Belgrada raz* Širjene vesti o našrtu bolgarsko-srbske pogodbe so neprestano predmet živah-nega razmotri van ja v listih. Naći j ona« listični lisii se izrekajo soglasno proti ideji sporazuma s Srbijo na podlagi razdelitve interesnih afer v Makedoniji.
Volitve v tursko zbornioo.
Carigrad. 22. jun. Vsled ieterpc-lacijskega predloga albanskega poslanca Essad paše so docile oblasti v PeČiju, Prištini in Argirokastru nalog, da naj nemudoma izvrše volitve V tursko zbornico.                                                     I
Knez Trubeckoj.
Petrograd, 22. junija. Knez Trubeckoj, ki je bil svoj čas ataširan ruskim poslaništvom v Berolinu in Carigradu ter se je posveti! zadnja leta kot publicist zunanji politiki, je bil imenovan za šefa za vzhodne dežele v ruskem zunanjem uradu.
Avstrijski   dreadnoughti   in   Anglija.
London, 22. junija. ,Evenig News* so baje izvedele, da ima angleška najvišja pomorska oblast natančne j informacije o gradbi avstrijskih dre-adnoughtih in da bodo imele vpliv na odločitev Angleške glede stališča v sredozemskem morju. Bati se je, da bo Angleška leta 1914 zaostala za državami trozveze v dreadnoughtih in to zato, ker bo imela Avstro-Ogrska leta 1914 že 4 dreadnoughte. '" "*
Angleške  skrbi.
London, 22. junija. „Daily Mail*
se obširno bavi z zadnjimi poskusi s     I
Zeppelinovimi    zrakoplovi   v  Nemčiji     I
ter    svari    pred    mogočim   napadom     I
Nemčije iz zraka.                                      I
Maroko.                            I
London, 22. junija. Kakor poroča     I
poročevalec   lista   ffTimesu    svojemu     I
listu iz Tangerja, je opažati med do-     I
macini,   da   so   sedaj   začeli   zaupati     I
generalnemu rezidentu Lyanteyu. Do-     I
macini so precej zadovoljni z njegovo     I
politiko,   in   dasiravno   bo imel gene-     I
ralni rezident še mnogo dela, je vendar     I
upati,  da  se  mu   posreći napraviti v    I
deželi   mir.   Zlasti   dobro  je   uplivalo     I
zopetno imenovanje velikih rodbin za     I
regente v Marakešu in Abdi.                   I
Tanger, 22. junija. Dne 17. t. m.     I
se je vnel pri napajalisču Ued Inaune     I
v blizini kolonije Gourod   boj, v  ka-     I
terem   je   bilo   ubitih   9   domačinov,     I
2 podčastnika in 1 častnik.                     I
Pri pomorskem manevru.             I
La   Rochelle,   22.   junija.    Pod-     I morski čoln ^Castor*   je trčil pri ma-    I nevriranju    pod    morsko    gladino    v    I spremijajočo  ladjo, ki  je bila poško-    I dovana.   Podmorski  čoln  je  dobil Ie neznatne poškodbe,  med tem,   ko   je morala  spremljajoča  ga  ladja nasesti na plitvino, da se ni potopila.
Izgredi v Lizboni.
Lizbona, 22. junija. Včeraj ye prišlo tu do krvavih izgredov. Mnogo oseb je težko ranjenih, mnogo mrtvih. Mesto je zrevolucijonirano. Na trgu Don Pedro so eksplodirale 3 hombe, ki so jih položili anarhisti. Množica je kamenjala senatorja Co-sto, ki se je branil z revolverjem. Vlada je poklicala na pomoč voja-štvo, ki je zasedlo ulice. Bati se je novih izgredov. Razpoloženje na ce-lem Portugalskem je  zelo  nevarno.
Lizbona, 22. junija. Več oseb je bilo aretiranih in izročenih sodiščem. Pri eksploziji bomb je bil eden ubit, 2 težko ranjena. V boju s policijo je bilo mnogo redarjev težko ranjenih.
Upor v Mukdenu.
Peking, 22. junija. V Mukdenu se je uprla predvčerajšnem kombinirana brigada. Streljanje je trajalo ćelo noč. Več bank in trgovin je bilo oropanih, več sto hiš razdejanih, vendar pa so uporniki strogo pazili, da se tujcem ni zgodilo nič žalega. Žene in otroci so pobegnili v angleški konzulat. Včeraj je vladal v rnestu mir, trgovine so zaprte. Ob raestnih vratih stoje močne kitajske straže.
Mukdon, 22. junija. Uporvojakov v Mukdenu še ni ponehal. Uporniki še vedno plenijo po mestu.
Volilni boj v Severni Ameriki.
Chicago, 22. junija. Roosevelt je baje popolnoma formalno naznanil svoj izstop iz republikanske stranke ter ob enem svoj sklep ustanoviti novo neodvisno stranko. Vsi dogodki kažejo, da nameravajo Rooseveltovci izstopiti iz konventa.
Chicago, 22. junija. Presojevalna komisija je proglasila tekom včerajšne noči nad 30 mandatov, ki jih je označil Roosevelt za goljufive, za neve 1 javne. Položaj je bil zjutraj kljub temu zelo nejasen. Na obeh straneh, zlasti pa na strani Taftovcev, je opažati razpoloženje za kompromis. Mandatni komite je predelal do sedaj 7 držav, vse v Taftovem smislu. Konvent bo trajal najbrže do srede prihodnjega tedna, ražen, Če bi Taft odstopil in bi se ustvaril kompromis. Dela mandat-nega komiteja imajo konservativno tendenco. Pristaši Roosevelta in Lafo-letta se teh posvetovan] ne udele-žujejo.
139 štev.__________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.___________________                                                             Stran 7.
Prasvsta.
»Clasbena Matica« priredi* ka-tor smo že poročaii dne 24^ 25. in 27. t m. v Urrionski dvorani tri javne produkcije. Vstop je sicer brez-plačen, vendar je pa za ono občin-srvo, ki hoče prispevati k pokritjn stroškov več reserviranih sedežev, ki se dobivajo po 1 K v trafiki I lojene v Prešerrtovi ulici in na večer produkcij pri blagajni. Za prvo produkcijo, ki bo v ponedeljek, 24. t. m. ie nasiednji spored: I. produkcija 2A. juni ja. 1. a) Orieg: Poetična slika. >) Heller: V gozdu. Na klavir igra z. Ivan 2argi. (Sola gdč. J. Chlumec-ke. 6. razred)   2. Orieg: a) Iz suite
Peer Gynt«; b) Jutranje razpolo--enje: c) V palači gorskega kralja. Sa klavir igrata čveteroročno gdč. Cirila Bole 5. razr. in Nada Komotar \ razred. (Sola gdč. J. Chlumecke.) .% R. Schtiraann: Sanjarija. Na gosli svira gdč. Vincencija Ravnikar. (So-a g. Vedrala, 4. razred.) 4. a) Greča-
nov: Nokturno;    b) Heller:   Spre-
xl osamljenega. Na klavir igra gdč. Var. Torelli. (Sofa g. J. Chtumecke «. razr.) 5. a) Pvorak: Slovanski ries. Op. 72. št. 8; b) E. Abesser: Ci-zani v gozdu. ćveteroročno na kla-vr igrata gdč. Ana in Elza Sturm. >ola g. PavČiČa, 6. razred.) 6. a) Dr. PJ. Ipavic: Ciganka Marija; b) Dr. B. 'pavic: V spominsko knjigo; c) A. Vedved: Ljubici. Pesmi pofe gdč. >ief. SkrbinŠek. <?ola g. M. Hubada. \ razred.) 7. Raff: Tarantella. Na klavir igra gdč. Vera Rekar. (Sola g. V. Talichove, 7. razred.) S. Grieg: Norveški svatbeni sprevod. Na klavir igra gdč. Ana BartL (Sola g. V. ITafichove. 7. razred.) 9. Raff: Tretii avek iz sonatiiie v C-uuru. Na kla-v;r igra g. Stanko Komar. (Šola g. V. Talichove.   6.   razred.)   10.   a)  Fr.
rila: Madrigali: b) St. \Yahl: Ogr-4i. Na gosli svira g. Karei Planin-Zek. (Sola g. J. Vedrala. 4. razred.) 11. a) Dr. B. fpavic: Nezakonska Tati; b) O. Dev: Vzdih. Pesmi pojc :lć. Stefanija Skrbinšek. ($ola gosp. M. Hubada. 3. razr.) 12. a) A. Dvo-~ak: Na starem gradu; b) Ft. Sctiu-~ert: Improtnptu v Es. Na klavir <;ra gdč. Mar. Breskvar. (^o*a g. J. vhiumecke. 7. razr.) 13. Čajkovski: i- Barkarola; b) Jasne noči; c) Kar-
val.    Na klavir    igra    gdč. Ivana
impe. (šola g. Fr. Gerbića. 7. raz-
:d.)
Iffnj/žEvnost. — Kulturno-historUnega   pome--j      atedenska štev. >Sk>v. Hustro-ane^a Tednika*     za nas Slovence. S ovenski  zgodovinar  in  posebej   se pa slovensik literarni zgodovinar se bo morat ozirati na njo in ji odkazati "" "*ic    mesto.    kajti     ta    stevilka .   Ilustrovanega  Tednika*   probavlja    in ovekovecuje    spomin    na našega pesnika-velikana A. AŠkerca tako,    da zasluži      Slov. Tednik^ v
I    -eh poštenih v resniei narodno čn-č^ih    Slovencih   priznanje.      Slov. : >tr. Tednik     priobčuje   tuđi   tri .srni   o A. Aškercu   in stvarno oh-tktivno   pisan   pregleden     članek rvljenjepis). Priporočamo vsem, ki liso naročniki »S. I. T.«, da si nabacio vsaj to številko *S. I. IV Pobi-o io povsod po tobakurnah, knjigar-" "*h in kolodvor ih izvod samo  18 v! — »Slovenski   Unstro^ani   Ted-ift«    priobčuje    slike in opise o ak-ualnih    dogodkih,    znamenitih   ose-?3b in krajih ter tuđi povesti, humo-*e^ke,  smesnice itd.    Priobčnje tuđi
*   r an »V burji in viharju*, ki je naj-' menitefii     roman   iz  jugosk>van-
7irodovine.    Z julijem pa začne
..vati veiezanimivi nov roman
zza arabskih časov    »V službi kali-
*a*. friporočamo vsem, da si naro-
r   Slov. Itastrovani Tednikc,   ki je
slovenski list te vrste.
»Lovecc,   glasilo   Slov. lov-
a društva* ima v svoii 6. števfl-
. dečo zanimivo vsebino: >Zađel
-   zgrešfl*?    Podgorski,    »Spomini
-ranjskega    lovca«,    Fr. Lokar,
■i    in    zeleni    listi«,    Podgorski,
^-ov^to   gibanie v ktrij^ki okolici*,
Karče.    »Iz Jovskega    oprtnika«.
' ddelku za ribarstvo:      Po belo-
anjskih vodah^, Bučar.  »Iz ribar-
^e mreže«   in ftstek    >Beivedcre*t
• rhovski.
■ednapodna 3YtomobiIsfca alpska tekma.
Udeleženci    mednarodne   alpske •
nobilske   tekrac   so   se   odpeljali i
'ij zjutraj ob 5. ari iz Trsta. Vele- \
"•-ustrijalec Drcher v Trstu, ki je sploh |
apram avtomobilistom posvedočil ka- j
3'^rsko gostoljubnost, je dal postaviti !
ak  voz  lićno  košaro,  s katero je \
žnike voinje dobro preskrbel.   V \
košari je bila po ena steklenica '
,   preblavske vode,   refoška, šam- \
^.jca in konjaka, dalje pečeno pisce ;
narezka t**r velika škatlja finih sla-
:. Pot je bila doloćena iz Trsta čez !
^ij, Ucko goro, Matuije in Šentpeter .
v Ljubl>ano, kjer so udeležend prenoćili.   Ceste   so   bile kijub deževneina
vremenu povsod dobre, v nekaterih kraj ih je padlo te toliko dežja, da se ni dvigal prah, kar je bilo za udele-žence jako ugodno. Ceste so, kakor se izraz a jo avtotnobi listi, tako v Istri kakor na Kranjskem jako lepe in dobre, samo na Kranjskem je čez ceste Še polno jarkov za odtakanje vode (Wasserasten), ki so jih v drugih de-želah že opustili. Čez take jarke poskoči avtomobil tako, da je za vozni-ke skrajno neprijetno. Pripomniti je pri tem, da je to prva avtomobilska tekma v naših krajih, pri kateri je iznenadilo udeležence slabo vreme.
Nesreća na Učki.
Na potu iz Pulja v Ljubljano so se avtomobilisti peljali tuđi čez Učko goro, kjer se je zgodila strašna ne-sreča.
Prvi je vozil Viljem pl. Gutman, koj za njim je prišel avtomobil boga-tega berolinskega industrialca, AHreda Fiscberja, s katerim se je vozila njegova žena. Kontrolni oficir na tem vozu je bil ritmojster Waltz1, vodil je pa voz šofer Schaier. Nesrečo je pro-vzročtla edinole častihlepnost ponesre-čenega Fischerja. Tekom vožnje na Tirolskem se je ziomilo pri sprednjem kolesu avtomobila levo pero. Fischer je imel pri sebi rezervno pero in bi bil torej zlomljeno pero lahko nado-mestil. Ker se pa gre pri tej tekmi za to, kateri vezovi so najboljši in se za vsako poškodbo zapišejo „Straf-punkti-, ni mog:el Fischer zamenjati zlomljenega peresa, ker je nekaj pik že imel. Vozil je z zlomljenim pere-som. Po ravnem ni to nič hudega, a na gorah je to nevarno. Prišedši čez Učko goro je voz seveda            z vec^o
naglico navzdol. Vsled ovinkov, ki se liitro vrste in nagle vožnje je zlomljeno pero izskočilo in se kolo vdalo. Bila je največja nevarnost, da zteti voz po silnem prepadu — Fischer in njegova žena sta planila kvišku in — to je provzročilo njiju smrt. Šofer je bil zavri in obrnil voz od prepada na drugo stran proti skalam in Fischer ter njegova žena sta s strahovito močjo priletela z voza in zletela med skale. Za njima je zletel z voza tuđi hužarski ritmojster Waltzl, dočim se je šofer, ki ni bil vstal s sedeia, le neznatno opraskal. Fischerjeva žena je bila mo-mentano mrt\-a — pri padcu si je glavo popolnoma razbila. Fischer je živel še kake črtrt ure. Viljem pl. Gutman je videl nesrečo in dirjal v Opatijo po pomoč. Ko je ta prišla, je bil Fischer že mrtev. Ranjenega rftmojstra so spravili v kočo na Učki. oba mrliča v Opatijo — tekma se je pa nada-Ijevala.
Avstrijski avtomobilski klub pri-reja dirke in tekme že od 1. 1904 — to je prva velika nesreća, ki se je zgodila pri njegovih priredbah.
Na potu iz Trsta v Ljubljano ni bilo nobene večje poškodbe; največjo je imel voz, ki ga je vodila gospodična Helena Morarin-Andrijevič —, studentka filozofije na Dnnaju, kjer slovi kot imenitna avtomobilistka in je v športnih krogih kot pogumno in spretno dekle izredno priljubljena.
Ritmojster Walzl, ki se je na Učki gori hudo pobil in zlomil roko, je imel sploh na celem potu posebno smolo. Drugi dan tekme je bil za kon-trolnega oficirja na vozu, ki so c po-lomil na prehodu Jauften na Tirr >kem, od koder se priđe v Meran in I olean. Ritmojster je moral iti šest ur peš in nositi svojo prtljago. da je pn-el do železniške postaje. Na potu ■</. Tri-denta vToblach je bil za kontrolnoga ofiaija na vozu, ki je na gori Broc-cone zgorel. In naposled je prišel na voz Alfreda Fischerja ter se je na Učki gori ponesrečil.
V Ljubljani so sprejeli udeležence na dirkališču, kjer je bil tuđi avtomobilski park. Vse ceste, po katerih so vozili udeleienci skozi mesto, so bile okrašene z zastavami, povsod so ča-kale velike množice, ki so tekmovalce pozdravljale in jih obsipale s cvetjem. Tuđi obsežni prostor na dirkališču je bil z zastavami in z zelenjem primerno okrašen. Napravljena sta bila tuđi dva šotora in sicer eden za tfkmovalno vodstvo, drugi pa za goste. Oskrbo in sprejem udeležencev v Ljubljani je prevzel načelnik starta dr. baron Born in predsedstvo kranjskega avtomobil-skega kluba.
Prvi je prišel v Ljubljano v Ljubljano ob 2 uri 11 minut Willy pl. Guttman, ki je vozil z avtomobilom sistema Mercedes, jako močnim vozom s 100 konjskimi silami. Ob 2 uri 45 min. se je pripcljal avtomobil z nadvojvodom Leopoldom Salvatorjcm.
Nadvojvodo so pozdravili ob zvo-kih avstrijske himne, ki jo )e igrala godba 27. pešpolka, predsednik kranjskega avtomobiiskega kluba baron Born. Nato je pozdravil nadvojvodo deželni predsednik baron Schwarz, de-želni glavar dr. Šušteršič, ljubljanski župan dr. I. Tavčar in fml. Kusnianek.
Kmalu za njim so pričeli prihajati v večjih in manjih presledkih vozovi drugih tekmovalcev.
Nadvojvoda je obiskal med vožnjo skozi Postojno tuđi   postojnsko jamo
in sicer je bil že okoli pol 10 ure v Poftojni, kjer so ga slovesno sprejeli. Okoli tretje ure pop. se je razširila naenkrat vest, da se je pripetila na Učki gori velika nesreča, ki je zahte-vala tri žrtve,
Takoj ko se je ta vest potrdila, je prenehala igrati na dirkališču vojaška godba.
Vozovi so prihajali neprestano, okoli 5. pop. se je pripeljal tu4i nadvojvoda Josip Ferdinand. Do 6. ure zvečer je prišlo 71. vozov. Ostali, ki so imeli med potjo male nezgode, so dospeli še le okoli 8 ure.
Za zvečer je bil določen v »Uni-onu" družabni večer z vojaškim koncertom, katerega je priredilo na čast gostom kranjsko avtomobilsko društvo. i Vsled nesreće na U£ki gori je bil kon-j cert odpoveđan, vrftl pa se je v pri-[ memo okrašeni unijonski dvorani družabni večer. Gosti so se zbrali v obilnem številu že okoli 8 ure. Prišel je tuđi nadvojvoda Leopold Salvator s številnim spremstvom. Prisostvovali so tuđi zastopniki vlade, na čelu pred-' sednik baron Schwarz, mestni župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar z zastopniki mesta, deželni odborniki, zastopniki raznih drugih uradov, vojaške oblasti in mnogo drugih vplivnih oseb raznih stanov. Pri vhodu v dvorano so spre-jele goste slovenske dame v krasnih narodnih nošah in jih okrasile s sve-žim cvetjem. Razvila se je živahna prosta zabava, ki se je zaključila sele okoli  11   ure zvečer.
Danes zjutraj ob 8 uri so se avto-mibilisti odpeljali. Na startu se je zbralo mnogo občinstva. Odhod se je začel ob 8. uri in so se vozovi odpeljali drug za drugim v presledkih ene minute. Peljali so se čez Kranj \\\ Tržič ter čez Ljubelj in pridejo popol-dne v Gradec. Naj jim bi ostali naši kraji v prijaznem spominu.
Razgled po slovanskem svetu.
- Srbska vlada pa kulturna in sokolska društva. Srbska vlada je predložila narodni skupšćini zakon o podpiranju sokolskih, viteških in kulturnih društev. Po tem zakonu stoje vsa društva, ki imajo namen pospe-ševati iizični razvoj naroda, buditi in okrepljevati v narodu duh sokol-stva. viteštva, vojaških vrlin in rodo-Ijubja pod zaščito države in da dobivajo od nje podporo. Radi tega se stavlja vsako leto ministrskeinu predsedniku na razpoiago 100.000 dinarjev, ki jih ima v sporazumu z ministrskim svetom razdeliti med ona društva. Strelski zvezi bo ražen tega dajala država še letne podpore 20<».000 dinarjev kot podporo za nabavo streljiva, ki ga bo }i odstopalo vojno ministrstvo po lastni ceni. — Tako ume ceniti sokolske organizacije drugodi, pri nas pa jih ćelo me-cejo iz sokolskih telovaKJnic. Tako skrbe za uresnrčenja načela: »Zdrav duh v zdravem telesu?!
— IV. juKoslovanska umetniska razstava   v   Belgrađu.   F^elgradska »Tribuna   poroča:    Dne 18. t. m. je bila na razstavi slik prodana Tomislav Krizmanova    slika      Semenj    v nosni-. Istega dne je posetifo razsta-vo 700 oseb.    Ražen    prvega dne je 18.  t.  m.   posetilo     najvec   občinstva razstavo.   Dosedanii  dohodki  raz5;ta-ve  /našajo 5S00 dinarjev. —  Kakor porr>čajo srbski listi, je došla v Bel-grad tuđi slovenska pisateliica Zof-ka Kveder-Jelovškova, da si ogleda razstavo. lete I. sleta „Zreze slo-▼aaskega Sokolstva" w Priji,  a«xaaniamo,  da hm odhaial posebni vlak ▼ sredO; 26. jnnija t L
iz Ljubljane z juž. kol. ob   350  pop,
»        »         » drž. kol. »   354    »
»   Vižmarij     .    •    •   .    .    4*04    »
»  Med vod      .    .    .   •   .    413    >
*   ^kofje Loke   .    •    .    .    426    » »  Kranja         .....    443    »
*   Podna rta fKrope)    •    •    5*05    » »  Radovljice      .    «   •    «    5*2S    »
» Lesec         .....    5*36    »
»  Javornika      ....      5*54      »
» Jesenic       .....     5'59      >
» Celovca      .....8i8 zvč.
» Sv.  Mihaela   .   .   .   . 11*55 p. n. » Selztala    .   .   . 1"30 p. n. 27. jun.
Linča         .    .    . 4'09  zjtr. » Prihod v Prago 27.t. m. ol^l 1 42 dop. Vozne cenc v Prago m nazaj so
naslednje:
razred     U.           ll|.
Ljubljana juž. kol. . . 5260 3220 Vižmarje .... 52*60 32*20 Skofja Loka       .   .   .   5140    31-50
Kranj           .....50*80    31*20
Radovijica . . • • 49*60 30-60 lavornik .... 49-— ,30*20 Jesenice          .   .   .   •    49*—    30*20
Celovec.....46*—    2860
Sv.  Mihaei     ....   36*40    23*__
Linč             .....2310    14*70
Vozni listki veljavni so 30 dni ter se vsak udeleženec lahko vrne s
poljubnim vlakom po isti progi; iz-vzeti so samo brzovlaki, na katere pa se bode lahko dotično raziiko do-plačalo.
V sobo to, dne 22. junija
velika Sokolova
kresia leselka
na dirkali&ću«
6aspodapstvo.
— 2etev se je pričela.   Dne 17.
junija so prvič zapeli srpi žanjic smrtno pesem jeČmenu. Pri Prečni so želi prvega. Tuđi seno, ki je kaj lepo, pridno spravljajo, kar jirn nastalo krasno vreme silno olaišuje. Pa tuđi rž že rumeni in si srpi, končavši svoje naporno delo z ječmenom, menda ne bodo imeli časa odpočiti in oddahniti. V torek zjutraj 18. t. m. so opažali ponekodi na severnih stra-neh prav rahlo — slanico. Pač čuden pojav za čas, teden pred k resom.
Oarila.
Upravništvu naših listov so poslali   za   ,,Ciril   Metodovo   družbo":
Karlo Dekleva v Vr. Britofu pri Divači K 2 24 h pod geslom: Družba prejrni mal dar spet, kar odklonil je kadet. 7;*eli nabirald in darovalci!
Današnji list obsega 18 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   nrednik: Kasto Pustoš! em?ek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Geno domaće itfranio. Za uravnavo n
ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega
„Mollovesa Seidlite-praikaM9 ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno pa vse tcžkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 L Po poštnem povzetji razpošUja ta prašek vsak   dan   lekarnar  A. Moli,  c. in  kr. dvorni
zalagatelj na Đimalu, Tntftlauben 9. V le-
karnah na deželi je izrecno zahtevati Moltov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisorn.                                             1    19
Poletje pritiaja! Pišite po vzorce V. J. Havlička in brat, Kopališče Po-debradv, slavno znani leta 1887 založeni izvozni tvrdki modnega blaga in platna, ki obhaja svoj 251etni jubilej in razpošilja ravnokar izgotovlje-ne zbirke vzorcev spomladanskih in letnih novosti modnega blaga za ko-stume, krila in bluze, zefirov. pralne svile, platno in delene za krilo, izber za neveste. najfinejših damastov, raznih tkanin in kavnih garnitur, brisač, robcev itd. Priporocamo to češko tvrdko cenj. obeinstvu. Pri skli-cevanju na naš list pošilja vzorce gratis.
r                             N
Mlado, staro,
Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam,
Vcdno zdrav želod'c imam!
Varajte se      /g?k poaaredb 1 ^9^H
Mshri „fUIlir se debi etltno od Rast-Itirt« totflatli! ..Mir t LiBbliai.
V              ________            J
Postavno varovano.
neteorolo§Kno ooročilo,
ViMM Mi ■tffjf Stri            Srtteji mlmk tlak 9t-76 na
^    Štuje    i^  i-               j
■^ •*«•- is. s-- Vetr°vi; Neb°
21. 2.OOO. 737*8      18*1 ! brezvetr.l oblačno.
,,    9. zv. i 737 7       16 8 I        „        i
2Z   7. zj. j 738-5 |    14 7 ! si. jvzh. j   megla
Srednja   včerajSnjfr  temperatura   17 0f, norm. 1ft»4» Padaviaa v 24 tirah 0*4 mm.
Borina   ponosila«
.Kreditna banka v Ljubljani-.
Oraiai kani tfiMjskc Mru 22. jnija tftz
■•toft»«»i »••Mi.         9mmi     "•■^
4% majeva renta    ....         87-90        »H>
4-2V, srebrna renta ....        90-60         90"90
4«/« avstr. krontka renta   .   .         8T-90        88*10
4»/, ogr.         ,.....       87*95       SStS
4«/, kranltko deželno potojtlo      92*25       93*25
4»/i k.o. čelke dež. banke   .      9CT85      9^85
Sr*6fc«.
Srećke Iz 1. 1860 •/•    •   .        43^—    444r—
-     „   „1864.....    602—    614—
"      tt«k«    ......     284—    296—
M     lemeljtke   I.isdai«    .     292—     304-—
Z             „        U.     „       .     254-     266—
„     ogrike blpotečne .   .     24350     25150
„     dan. komunalne     •         495*—     507*—
„     avstr. kreditne  .   .   .     490*—     502 —
„     ljubljanske   ....       68*75       7475
„     avstr. rdd!. krlia   •   .      52-—      58 —
Z    bSrillka   .....      27—      31— "    tmike ......    238'35    24125
Ljubljanske kreditne banke  .    446—     44S—•
Avstr. kredltnega zavoda .   .    639 10    640*10
Dunajske bančne družbe .    .    529*—    530—
Juinc ždeznlce.....      9780      98*80
Državne železnlce   .   •  .   .    72825    72925
Alpine-Montan.....    992*50    993*50
Ceskc sladkorae družbe   .   .    372—     374 —
Zivnostenske banke.   .   .   .    281*25    282*25
Valat«.
Cekini.....;  ;   .      1138      11*41
Marke.....'• V -     117-95    118*15
Frankl    ♦* •   .   .; #   *-*   ^     95*80      95^0
Lire......V .    .      94 70      94*90
Rublj!.........    253-50    254*50
Žitne cene w Budimpe&ti«
Dne 22. jurtija 1912. Termin.
Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg  11*6$
Pšenica za april 1913    .   .   za 50 kg  11*88
Rž za oktober 1912   .   .   .   za 50 kg   9>68
Oves za oktober 1912   .   .   za 50 kg   9*29
Koruza za julij 1912 .   .   .   za 50 kg   8*90
Koruza za avgust 1912   .   .   za 50 kg   8 95
Koruza za maj 1913  .    .   .   za &0 kg   7*50
se sprejroe takoj.   2265
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«^
Lahek zaslužek
za vsakaga.
5—10 E na dan pri lahkem dela«
Vzorec se dobi, ako se vpo§Jje 60 h v znam-kah pod šifro „Postranski xaslniek 10* poštno leteće, Ljubljana.                  2262
Moderno       2245
s   4   oziroma    5   sobami    in   drugimi
pritiklinami se odda za a^gnstOT rok Poljanska   cesta   št-   22«
Kontrolna blagajna
„National11 s tipkami, popolnoma nova, se proda pod tvorniško ceno kakor tuđi
dva dobra gramofona
z ploščami; eden je z denarnim vmetom
kateri bi bil >ako pripraven za. gostilno.
Pismene ponudbe pod ,Blagajna1
upravništvo »Slov. Naroda«.             2221
hotarskeoakandidata
sprejme      2xm
notar Hudovernik v LjaMjauL
Iz proste roke se proda po nizki ceni
nova blša
z veliko njivo. V hiši se nabaja trgovina, pripravna je za gostilno in za vsako obrt, ima osem sob in 3 vehke kleti in je pripravno tuđi za letovišče. Oddaljena }e četrt ure od kolodvora Žirovnice in vodi mimo cesta na Bled. — Več pove Ivan SokliA, Brtg, pošta tirovnica, Sorenisko.    2260
Lepo slaiiinje
obstoječe  iz 3 sob s pritiklinami,
se odda za avgustov termin.
Več se poizve v pisarni        2263 n Peghenghl, hotel pri MaJićn. a
I hl vina iz 1.1911:
150 hl beiega namiznega, 150 hl crička iz lastnih vinogradov, ležečih na Bi-zeljskem in na Hrvaškem, |# BaprateJ« PoŠiljam vzorce. Cene po dogovoru, vino   postavljeno na   postajo   Brezice.
Dra§«ttn Bros, lastelk tiatgia* 4mt Kla^oo, Irnihi,          2»
S**** 8-            _________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    Hl štev.
I   * ■ x   I                ------   Ljubljana.   =                  |
■__________________________________■'■■■■■■-■■■■■■■■■■■mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^_______
Slanovanje s 3 elggantnimi sobu (brez toije)
DnprafBO za mm ali privatnike se i »ini mala takoi odda.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.                             2244
..♦*••—^
F. L. Popper čevlji    \
g     za gospođe in gospe so nogara                                   «£
g|     najbolj prileini, lični in najbolj se                                     «£
■|     kakovosti.    Naprodaj    samo   pri
■ JULIJI STOR, Ljubljana    E/l
^                  Prešernova ulica št. 5.                                  '^-—^A
^      Goysserski  čevlji   za turiste, higijenićni      JJpL^:     ^\ «£    čevlji za otroke ia Lawn - tenais - čevlji.     S)^ ^^^       ]
*•■■■■■ m-,^J>^
Kakor pomtadansko solnce
ogreva in oživlja naravo,  tako Mmgodejno  razvedra je z zammivimi slikami
■               in lepim čtivom »Slovenski Ilustrcvani Tedmic« svo'e čitatelie              *
I         /^"^*                Zastopstvo le prvovrstnih to- I
I  _i^^p^EBBjŽ^>\       varen in priznano najboljših I I ^^^JSp^^,      koles „KINTA" modeli 1Q12 I
Karei tamernik & Ko.
I Ljubljana.  Dutiajska   cesta   9—12.
I              *■«»      ^»              Spedalna trgovina s kolest, motorji, atto-
I ^S=5|C\  j/fcT*^    ^^ mobili in posameznimi Seli. ^^
■   fe^ ^Z^-\\^^ u    V      ^3|       Mehanlcna delavnica prvega razreda za I   ^^i~^J/&3^' Vv     '     >/          vss v   f°   stroko  spadajr.ča dela tn popravila
■   \»;^y           ^^s—^       Garaža za avtomobil«.  Zatona pniima-
■                                                         ^^^—     tiko« za avtomobile, motorje in kolcsa
■                     .^b^    ___>  _—^^*Š^Km8P      Popravila   pnevmatlkov   potom
■■■f                                             _^b^^b«?^^^mm*         a^MaV^IM^^Mr   i _^^^^£^^^^^£^^^^đ^^^^^^^^                                   ^^
■       fr "     "^ lalBBaBHHfaHifff            vulkaniziranja    Bencin   in   olje za
I    O^^^^VH^BiHlJHB^M^^!^^^"**3*        vse vporabe. Izposojevalnica Um»  I
■   /ij^fcl^fjMf^^iŽJkf         '•••   Sola za vožnj« z vse mi vo-  ■ 1     VlJCT^^^^^^*^^^?J^,vSf['             Zl*i- ■■•^•»"•»•it*Oitt smo s strokov-   I
■      ^^.^^*»                               ^iL_-«^^              nimi pojasniš brezplačno na razpolago.   ■
Vodne elewatorje      _^
^fl^.                       ćrpalnike na            ^B^B» A.
^g    ^W                                vrtilot                   B^B^Bb^T
H^kl                              kakor  tu'ii        _A_B^a^M__
I ^H.               Ia vodo, robili in j^^BBSe^^^^B     '
M    ^^H        ^^^      na  vcter,   topli      U« ^   "T^MB**
m     Bil                 le) m hcncin     '9b "*^P^ \j3-„
B       ^KjJ                 Isdeluje najceneie  {B^yp^
^^^*               t to. *wr. ut.» n»n
: Vinko jYiaj5ič | valičai mlin v Kranja
<      ■■                    (Kranjsko).    ——   i
j            Največja  proizvajanja   priznano naj      >
<     boljsih pšeničnih mok in krmnih izdelkov    > ki izvirajo iz najbolj  izbranih  pšeničnih
I      vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode
<     v se   in   dado   kvantitativno   nedosegljiv pridelek,   kar  je  zlasti  za  gospode   pe-
<     kovske  mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zalogc:            34
V Lialiliaiii, Cerknici, Trnovem, Pođgradu, Trst«, Pulta, Reki, Zadru, Spi je tu, Ercegnovem, Rotoru, Sr. Luciii ob Soćl. Beliaku, Celovcu« Inomoittt,  Botcaau   in   Tridentu
Brzojavi:   Valjćni   mlin,  Kranj.
Blag osi a sin i k.
Samo »Vertesov«  guljažev pri-datek    je   v-^e!,    drucega    nič !
Unrtnrttt   8ol!>iev prldatek
ItJllcil)«    »   20 Tinanev.   ::
Za    pripravljanje   mesnih,  zele-njadrih, krompirjevih in dr. jedil
Ranitve  I
v»eh vrst n«i trn »krbno vamjeio vsahega         I
ker se <; tem 'ahko najmsmjša ranite« razvi)e do prav h'rlih, tpžko celjivih ran. Ze * > let se praško d*«B«fi« laftlil obnaSa kot omečnjoče obveziloo sredstvo, ki vlcče is rane. Varuje rane, lajSa vnetjr inV>o(e€in«, hladi in posptšuje Earaičenie inracetitev.
PMP"   P* p«M m p^OJa v«ak dan.     *BJI
Cei lonček Ti- hel.    Kdor              ^r.   ,       _.__. .
posije po pošti naprei  "• :»       ^^^^fc^^Ži^SSf^/^ 16 h rtobi   >,  kdor7K   .  .       ^% ^K^tfT   (f7 1'» lončkov pofttnine proit,,        ^^^^^ftP^^j/*^
na vsako   postajo   Arstro-            V^^vŽMŽf/
Posor   na   tme   fi««lka,                W3r
■    Lxd«loTaloa, o«n« tn var-
■           vtvcno cnanUrt. Pri s'rio aJuno po 70 h.
■                    ■           Mana  taloga              ■■     ».....■■
I   B. FRAGNER, c.k.dvomidobavitelji.
■    iekarna pn „Cnit« Orla".   Pra^a.   Mala ntrana
■                       o3«l M«ru<i*T« «L M. 903.
■              Zaiog* fo rseh  te^ntrnah   .Astro-Ogrske
S    ▼ Lf«blt«*l:  lekartie loa. Mayrf   *r. •. Plvooll,
I    ^t.            4O26           __^al   I
^^p^^aVaaVaaaali^^^aHaaVaaa^aakaJ
El) A TT C" 1^1 "B" E1
PATENTEI
vseh dežela tzposluje inženir                              ♦        20 j
IVft« #jiaEM^MRat*-A.* Jft*~  oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik \ na Dunajti VI., Mariahilferstrasse št. 37.                          |
IlaF" ŠE DANES    ^*naroči4e    ~&&'
Ii&s^s* %av k B>v «-m ■■ &■ «*aW poletne vzorce ^^J& j I p^7 rnleli Mi ^jj,! ! l/J^      1912    ^y    B»!
V. J. Havliček in brat,_____r7Wi3r j
kopališče Podebradv,  Češko.     IS^^h^k %Wf ■
10b »JtllceTanJn na nat list dobite vxorce gratis   I            . _     J^UmEE/ESfSfe&fl&j^Suđl^^Ufc*
in tranlto,   pri uroilln pet odstotkov popusta.    I       ~~                 «MMMMMa^^MMMa^aBrMBMMM.MMMMMF         •■
HavUčkove tkanine in cefirji »o nalbcliil.   I   <-*>-""e^r"^^^^^^*5BHr ^^^^^^^^       I
Kai je plavi plin?.
Plavi plin je dosedaj | najlepša in najcenejša ::    luč na svetu    ::
gon tuđi uaviitoli kakor električna, samo da i« polovico ttnejš* kakor elEktilna ali atetjlei (kartiiđ) ali dragi plin.
Plavi plin akcijske družbe.
Glavni zastopnšk A. Ivane. Celje (Štajersko).
Iščejo se zastopniki za mesta ali za dežeio. Prednost imajo samo instalaterji.
HmmmmmmmImmmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmbmmmmmmmmmBmmmbmmbMmmmmmm
I Zaradi opustitve
raznih  vrst   perila   in    Švicarskih   vezenin   posameznih prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah.
Opreme za neveste
Platno,   sifon    in    švicarske    vezenine    se   kupijo   zelo
■                    ugodno,   dalje   rjuhe,   brisalke,   prti,   prtiči,   oprave   za
■          *         .* .* .• .* .* ." kavo, nogavice in žepni robei. / .- .- .* ,% /
Perilo ..TETRA
I
■                  za gospode in gospe, kdor trpi na protinu, revmatizmu,
■                  .' .* / .• .• .* ischiasu, naj nosi le to perilo. .' / .' .* ." .•
I    Opreme zi^nouoroIencKe.
I 71 ntf\n CL ^ .-r* Uubljana, Selen-
I rTlllilll^^cirv.iiMjoTOuiicai
**■■—_„^-------------.—_—_— —-------...                                                                                        _ —
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Cotula u luaji. — Ibtuofljoa UH. - 29 poMUc.    M Hjil tH-Jf. Mn Ml (I W JffltmMli GHtnm.                   ttliiiU kapilal ia resim S2.000.000 km.
Preskrbovanje vsch   bankovnih   transakcij,   n. pt.:   Prevzemanje ■—■rwtli vtof   na   hranilne                               Najkulantnejše izvrševanje bonmHi nmroCil na vseh tuzemskih in in9zemskiri mestih. — Izpla
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrt-               čevanje   kuponov  in  izžrebanje vrednostnih  papirjev.  —  Kupovanje in  prodajanje  deviz, valut in tujih
stovaniem   — Dcnar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi.  —  Kupovanje in prodajanje Tr%4mm6mXk               novcev.  —  Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
„mh,. 'mtravo v okviru u radnih kurznih poroćil-   —   Shranjevanje in  upravljanje (depoti) vrednostnih                pirjev, Istin,  dragotin  itd.  pod  lastnim  zaklepom  stranke.  — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
paJkjeTin poiijila oanje.                                                                                                                                                  papirjev, - Promese za vsa žrebanja. bplaftlU I* aakamila v Ammrth* lm I* AMrlkft.                1660
_______________                                                                                  __   _ _ j^__^_j^___^_.^J.^_^^^.^„^^.J^^^^^^^^^^^^^^^^i^i^^MMMawB^iaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaMMa^^w^wM^i^^^^^^^B^^^^ii^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^»ii»^^^^^i^
141  Stev.                                                                                            SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              Stran 9.
Slovanslio Sokolstio.
V zadnjem trenutku pred od hodom v Prago se nekoliko resnih na-svetov, kl, u pa ino, ne bodo brez uspeha.
Z veseljem in radostjo se vsakdo pripravlja za naš veliki praznik v Zlati PragL Marsikateremu so se v spominu nepozabni dnevi V. vseso-kclskega zleta in s tem večjo nestrp-nostjo pricakuje šestega, ki bode vse dosedanje prekašal. Velikanske priprave, ki se vrše, nam pričajo, da
I bode marsikateri odšel iz Prage poln navdušenja nad to veličastno prire-citvijo. Kar ni do danes se nobeden narod izvršit, to naredi Sokolstvo, naredi ona velika ljabezen do krasne ideje Sokolstva, ki si je danes osvojila tisoče in tisoče src slovanskih Sokolov, ki z vstrajnim, nesebičnim de-|om žrtvujejo vse.
A vendar ne živi v sanjah, da ne bodeš razočaran, ne plavaj nad oblaku da ne padeš. Spomni se, da je to naša prva Olimpijada, katere se ude-kžiš tuđi, ti in da se moraš za njo tako pripraviti, kakor so to storili stari Grki. Ali se bi upal nastupiti pred tisoci in tisoči glidalei nepri-pravljen, da bi samo z enim gibom pokvaril ćeli krasni vtisk? L parno, da ne bo nobenega med r.ami, ki bi to hotel storiti, ki bi hotel omadeže-vati čast našega naroda. Slovensko Sokolstvo mora pokazati celemu svetu, da delo. ki ga vrši desetletja že v domovini, ni bilo zastonj; pokazati mora, da vzli vsem žalostnim razmeram, ki vladajo v naši domovini, visoko drži sokolski prapor, poa Katerim zbira znacaine. krerostrj čiane našega naroiia. To iniej vsakdo na misli in potem bode slehemi znaU kaj mu je storiti.
»Delo je naša rešitev,« pravi Tvrš. in radi^ tega moramo od tebe zahtevati delo povsod in vedno. kjer-koli kot Sokol nastopaš. pređvsem pa o priliki vsesokolskega zleta. Ne zahtevamo od tebe nič, čemur bi se sami ne podvrgli: bodi prepričan, da tako zaposljen ni nobeden. kakor bratje. ki skrbe za prireditev. Zato imamo odkrito prošnjo k vsem zlet-nikom: ne nadlegujte po nepatreb-nem bratov, ki bodo imeli znamenja rediteljev. So to Ijudje, ki so mesece in mesece žrtvovali ves prosti čas, inarsikatero noS so prečuli pri delu, in to iz Ijubezni do velike ideje so-1 kolske. Radi tega bodite obzirni na-f pram njim. >'e obraćajte se za vsako nepotrebno malenkost k njim, vpra-| šme raje druge ljudi, saj jih bode um na stotine. Bodite potrpežljivi, na'} ne priđe takoj jeza na dan. ako se ti kakšna malenkost ne izvrši tako, Kakor si želiš. Misliti moraš, da je tu ri-oće in tisoče ljudi, ki hočejo biti v?i postreženi. Zato potrpijenje pri \-aki priliki. Pokaži, da si Sokol! Na drugi strani pa izpolni natačno \se. kar ti reče ali svetu je rediteij. Ne smatraj posameznih odredb za Mtnarije, ne pridi nikdar z besedami: xaj ni tako natančno. Ako Sokol ne hode vrši I svojih dolžnosti. od koga naj to potem zahtevamo. Vseslovan-^ki Sokolski zlet je prva in največja manifestacija Sokolstva. Gre se za čast Sokolstva, in radi tega je dolžan **ak Sokol, vsaka Sokolića, da eden drugega podpiramo; Ie na ta način lahko pričakujemo, da bo manifestacija veličastna, kakor si jo želi vsak Sokol. Naše medsebojno obnašanje bodi bratsko, z Ijubeznijo in navdu-^njem začnimo vsako stvar in uspeh ie gotov.
Vseslovanski sokolski zlet se vr->i v najbolj neugodnem času. Slovan ^toji proti Slovanu, od vseh strani pa preži skupen sovražnik, ki hoče po-rabtti vsako malenkost v svoje crne namene. Vsi dosedanji napadi so srećno odbiti. Zleta se udeieže vsi Slovani, marsikateri proti volji veči-ne svojega naroda, in to samo iz Hubezni do Sokolstva. Različna na-nit«avanja Slovanom sovražnih na-rodov, so odbita, vsi napadi so se izjalovili. Zato je tem bol j na nas samih ležeče, da ta velika manifestacija krasno konca. Izogibati se nam k vseh nepotrebnih in nespametnih i/zivanj. V dneh spiošnega navduše-nja se izreče marsikatera beseda, ki it pravzaprav brez pomena, a m>-^ražnik kuje iz tega kapital. Takim sivarem se izogibajte! Zlasti za nas liigoslovane je to zelo važno, kajti /alostne razmere na jugu nam bodo iiale mnogo, mnogo provokaterjev v ^ragj, ki bodo skusali izzivati vse-mogoCe konflikte. Ogibajte se teh, /avrnite oštro vsakega. k! bi na ta nesramen način hotel kaliti lepo manifestacijo Sokolstva. Hi ono na-•dušeoje. krasni govori, različni klici ne spmnene nič na razmerah na )u-?u. škodujejo pa ugledu celega So-Mstva. Zato proc s takimi nepotreb-nmi stvarali. Zlet ni ćas praznih fraz* arapak je čas dela.
Od trenotka, ko je brat starosta dr. Scheiner dne 25. maja v repre-zentančnem domu naznanii začetek sokolskih slavnosti, od tega časa 'uje ćeli češki narod bolj kakor -Niaj prej vp|iv Tvtšcvc    ideje    na
članstvo sokolskih društev. Zato Je dolžnost vsakega Sokola, da povsod in ob vsaki priliki javno pokaže, da je v resnici Sokol, in to ne samo na telovadišču, ampak tuđi drugod. Med drugim je tuđi velikega pomena obnašanje Sokolov med vožnjo in pri prihodu v Prago.
Širša javnost, zlasti ielezničnl uradnikl, ki ne poznaio sokolske ideje in ki se ne morejo udeležiti zleta, sodijo Sokolstvo po tem, kako se ob-na^a v vlaku in zunaj vlaka na postajali. Zaradi tega ie nuino potreba, ; da bi se vsak Sokol zavedal, da je tuđi vožnja v Prago za Sokolstvo velikega pomena; da dostojno obnašanje posanieznikov stvari mnogo koristi, nedostojno nasprotno mnogo škodi. Tuđi med vožnjo bodite Sokoli! Pri takih rrilikah naj nihče ne pricakuje kaksnih udobnosti pri vožnji. Nasprotno! Tu mora biti vzorna disciplina od najmlajšega brata do najstarejšega. Storilo se je vse potrebne korake, da poskrbi ravnateljstvo železnice vse potrebno, toda ako se pojavi tu ali tam kakšen nedo-statek, ne preostane nič drugega, kakor s tem se zadovoljiti. Večkrat se zgodi, da hoče ta ali oni pokazati, da pozna paragrafe ali kaj podobne-ga, da ne vstopi v vlak, dokler ne bo za njega prostora, da je plačal svoj prostor itd. To so stvari, s katerimi se samo šikanira nižje /eleznične uradnike, ki bi gotovo vsakemu prej ugodili, kakor pa ne. Zato se naj opusti tako nesokolsko obnašanje, tuđi napram tem bodite Sokoli. Pred Prago uredite vse svoje stvari, da bodo v redu, da ne bode potem na kolodvoru   nikakih   zmešnjav.
V Prac*1 Večina bode inula skupno prenočišče. V teh prenočišoih bode stalno nadzorstvo. Onozarjamo brate, da se obna^ajo v sknpnem pre-nocišču kakor se za Sokola spodobi. Kdor se ne bo držal pređpisov. tega se odstrani iz prenočisča. Sploh ve-Ijajo za take. ki se v skupnem preno-cišču ne znajo obnašati, ne paziio na čistoto. ne puste drugih mirno spati, besede Vanička: brat, ki se ne zria dostojno obnašati, ne spada v skupno prenoćište, ampak na ulico. — Ne ponočuj dolgo; pazi, da se bodeš ^*edno dobro prespal, da drugi dan franko vzorno nastopaš. Ko se bodeš hotel okrepcati. pazi kam greš; samo v čiste in dostjne prostore srne Sokol. Na Letni bodemo obcudovali nioč in krasoto — in ti bi hotel potem v krčmo?
Ne mislim očitati posameznikom čašo piva. toda želim, da naj bi slab-ši bratje ne pozabili. da so Sokoli. Ako bi bili vsi zletniki samo telovad-ci. bil bi v tem oziru brez skrbi — toda k nam se pridruži marsikateri. ki mu je samo za zabavo, in te vidiš v prostorih, kjer je na prodaj Venera. Tu je vaša dolžnost, brajte načelniki in staroste, da svojega čl-ina opozo-rite na dolžnost pravega Sokola.
Upamo, bratje. da bodete upo-števali ta kratka navodila in da bo nastop slovenskega Sokolstva \ Pragi za naš narod časten.
Na zdar!
*
Marathon. V necleljo smo videli na letenskem telovadišču prvikrat antično sceno -Marathon«, o kateri smo že poročali v tem vestn-ku. Z veliko napetost jo je vse priC = kovalo to sceno in ne zaman. kajti \ -akdo je šel zadovoljen iz telovadiš^a pod mogočnim vtiskom, ki ga je naredila na *lehernega ta krasna sj< ->a. V zletnih dneh bo provedena zadnji dan in toplo priporočamo vsem Slovencem, da si to ogledajo.
Ženske-Sokolice na Češkem so uvedle pri kroju novinko — in sicer rdečo-slovaško ruto na glavi, kar je zelo lepo videti pri skupnem nastopu telovadk, ker je s tem ohranjena enotnost, ki se je prej zelo pogrešala. *             <-
Stanovanja! Bratje, ki so naro-čili privatna stanovanja, naj se zglase takoj po prihodu Slovencev v Prago v pisarni »Slov. Sok. Zveze v hotelu »Adrija«.
Svila za neveste
ođ l K 35 vin. m©t«r naprei v vseh banrah. Franko m i« »MirlBjeii« m poftUja aa dom.  Bogata izbira  ywotcvw m  po«je
»eb«rff7 tarlH..                        3    164
Večkrat m nađi   priložnost,   da
sf pri ranjenju išče in priporoča dobre obveze. Jako preiskušeno in ce-njeno sredstvo, ki § svojim antisep-tičnim, hladečim in bolečine blaže^ čim učinkom dobro služi za prepre-čenje vnetij in Yi p(»spe»uje celitev ran, je, v eeli monarhiji dobro znano praško dorcaće zdravilo iz lekar-ne li. FrajJ^nerja, c. kr. dvomega do-bavitflja v Prajri. Ker se to mazilo tuđi pri dolKoletn^m »pravija-nj« ne pokvari in ne izdubi avojeg^a nčinka. bi se moralo za nenadejane »lučaje to sredstvo imeti vedno pri hi«i.
I. b.
A. KUMST
Zlrfov*ka ulica itev. 4.
Velika zaloga obuval
Lastmftf a iadaUui m «uta, «oaa«4# ta ooroke i« reano na isbaro.
Vsakršna  nirocil*  se  izvršnjejo  tečno  \u po nizki cemi. Vse mere se shranjHJejo ia :        zazaamnjejo. — Pri zuaaajih naročitih itj se blagovoli vzorce poslati.       40
o. f. lii
prri ia ©dini   slovenski  uglaseTalec in trgovec glasovirjev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Glasoviri e, pia-
iBg^>3B^S^^^»       nih   dvornih   in
^^fl&7^Ep *--      W          imam    v    lastni
^%^^S        •■^        zaiogi       bogato
m                       nih cenah   Jam-
^■^0                  čim  pismeno   10
let!   Tuđi   stare
šlasovirje imam vedno v zalogi. Vgla^evanje vseh sistemov glasovirjev m harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Gl*s-beni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno Ie
koncesnonirasa tvrđka C. f. Jura^
AW k svojim!
.ffiJE^^ Zastonj
W*f       ""^J^Ss-^lSi^  dobi vsak t plos
ItTSSST  čo   in    200    igel,
4^s^ ifBBP^jjfSk   ako naenkrat na-
^^SSSS^-^1   ::  roči 6 plošč.   ::
2   Zastonl   :
dobi  vsakdo   1   album  in  2OO igel, ako naenkrat  naroČi   10 plošč
Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej
iadi na prav prime me mesećne obroke.
Pusecn > ugodni nakup 2^ gg. gostilničarje. Vsa popravila grafrtofigUlfcr izvršujem v svoji lastni delavnici točno m solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite. Odeon, Jumbo ldr.
Preprodaš alci dobiio popast.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana. Stari trg 9.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani,  Slomškova  ulica št. 6.
Priporoćam   svojo   bogato   zalogo   najrazličoejših
koniskih oprav
------ttrasno opremlj ene     ._.---
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-i: ičin«, že obra bije ne vozove in n ——    konjske   opravo.           -.
HH®® H Hlll] EU BI
Spia trgovina I
Uni«                     I
ročnih del   {
IDHI JAOERi
I Židovska ulica ftta«. 5. I
I   Predtiskarija         I
I I Tamburiranje I I  Montiranje :-:~]~    I
I     | Plistranje :-: ;-; |
^^^^^^BHa^l^l^l^oHBHI^IHBHIHHiB^BlB^HBHB^BHolBHHim^^^^^^^^H^^^^^^r      j
Kupi se dobro obranjeno
KOLO.
Ponudbe pod Vozlaćek Vlad., Sodna ulica 4.
Ljudevit Borovnik
puška i*   v   Boro vijah   (Fer-
lach)  na Koroikem.
se pnporcča y izdelovanje vsakoTrstnlb piifk za lovce in strelce po najnovejših sistemib pod popotnim jamstvom. Tuđi prv^ dolnto stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuie. Vse puške so na c. kr. preskuie-zalnici in ođ mene preizkušene. — llu«tro-31            vani oenikl zaatonj.
Odlikovana z najvišjo odliko grand prix : na svetovni razstavi St. Louis 1904. :
\~                                   v     •* /
\Po Glanzinu le likano\    / \      perilo naflepie.    \ /
If WMl !!B 19 TIH. S? M\ 30f!Bl.
Lasne kite
3 naifineie kakovosti po 5, 7, A 9 in 12 kron — vse vrste |& lasne pođlage in_mreiice_^ WŠ lasuljc,  brade in   druge po-
w trebščine za maskiranie vse H| po zmernih cenah priporoča
i Stef an Strmoli,
w       brivec  in  lasničar
© Cjnbljana, pod Jrančo št. 1,
H       (iraven ćevliarskega mostu).
m    Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno
m    in okusno.   Cena  za  delo  kite 3 K.
V    Kupuje zmedene in rezane ženske lase J                   po najvišjih cenah        1788
gajp- Od leta 1868 se ~Wfg
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
G. Hella & Comp.
U   ga  prit>OTO*ajo   odlični   zdravnilti.   skoro   ▼ rseh   eTTopskih
driaraii i odličnitu uspctioni uporablja oroti
vsake vrste  izpuščajem
zlasti   proti  kroničnim  lišajea  in parai. irpašČAJem,  In$kina«J
na jjlaii in  v hradi. ima ▼ sebi
4O  odttotko«   le»neeia   kotrama ^ti se razJiknje
bi&tveno od rseh drnjjih kotranovih rail.   ki se nahajajo v trgovini
Pri poltnitl boleznih  rabite jako nsoešno
Bergerjevo kotranovo žvepieno milo.
Hot blažie kotranovo milo:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
_____________Dtlie:----------------------
Bergerjevo boraksovo milo
in sicer rroti oBjf*cem, oflorenlu. pegam, mo< ZOlJem in drugim nepnlikam ko±e.
Gena komadu vsabe vrste x navodilom O uporabi 70 vinarjev.
Novo:    Bergerjevo  tekoče   kotranovo  milo
je izrrstueca učinka  pri tožntb bolemih. In- A       .  j^     JL. sk{«am na jjUri ««  t bnđl Ukor  tuđi   kot JL^^^ŠLM sredstvo  ra rast las.   Steklenica  1   K 5© v;n. ^^^% *A^ Zahtevajte_po lekarnah in zadev«ih trgOTJniha^  */i»P.^S iifcljotio Berq«r}eva kotranova mn« *nlT~ttcZjk parite  na   poleg   stojećo   varstveno   inatr.kA  yr^ t^ VV*^ in na polecstojeći firmin potpis        s~* /5» ^ >,    *
O. Hell & ĆO. na vsakl rti-       4/^^^/^^,^
na   DiinajB   1883  io  i   zlato =L------------—--------**^ _
svetinjo nm »vetovni razstavi « Pariz« 1900
Tvornica : 0. HeU & Comp^ Dunai, L, Biberstrasse 8.
V Ljubljani se dobiva v lekamah:
nulama Lenstka dedići, Ph. Mr. Josip »liamr, J. Mayr, 0. Flccoli, Ubald pl. TrBa\6€xy in v vseh dragih lekarnah naKranjskem
Sprejme   se  pod   ugodnimi   pc^oji starejši, vojaščine prost
pnmnfnik >bM
boljša   rnoč,  v   trgovini  A*    Sušnik,
Zaloftka cesta.                            2227
s:    Tvornica    ss
plutovinastih
zamaškov
Znckerman & Lobi    19S5 Praga, Ponć 26 nova. — Cenovniki gratis in franko.
Najizvrstnejše   in  najboljše   tamburice —    izdeiuje ter razpošilja-------
Pnra siseska tvornica taiboric J. STJEPUŠIN
Sisek (Hrvaško.)
A                  Odlikovan   na  pariški izložbi 1.
Cjf^              1900   ter   na    milenijski   izložbi
^f^VjJ^—     Poleg tamburic   in   skla-
^Sfe^ŽSa^^^    dbah   za   tamburice  ima
4g&S?iBBi   razna glazbila,  n. prime:
afcSS^\ ^\             flosli, citre,
.^jp^p^y^      mandoline,
3^a£gHp||wj2^^     harmonike, ^Aa^^^^S«^      okarine itd.
"^•■^                                           Ije poseben cenik
i     Veliki OistroTUi ceno^iK se posije vrakemu fra ako in zastonj.
i       V isti   tvornici   izhaja   strokermi   tamburaški   mesečnik 1       pod  naslovom   »TAMBURICA«, ki poleg pouka prinaia
tud i tamburaške skladbe  in  stane  na  ieto samo 8 K.
!   Superfosfafi
mineralni in 2ivalski, najbolj preizkušeno,
najzaneslivejSe in najcenejše gnojilo s fos-
forjevo kislino za^vse
ggp^   vrste zemlje   "^Bg
Vsebina strogo zajamčena.
Najzanejsljivejše in najhitrejše  oživljenje
krmskih nasadov, doseženje velikih dono-
sov fosforovih soli polne krme.
= Superf osf at =
povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo
tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tuđi
pri krompirju, repi itd.
dalje amonijakove, kalijeve in solitrove
.'.   superfosfaie   .-.
dobavljajo                  4323
vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-Ijedelske zadruge in društva.
Centralna pisarna: Praga, Pffkopv 17.
!| Raiensko-piavilni red i
?z  dne  23. maja 1873 štev.       Jt 119  državnega zakonika z      JJJ dodanim                   Um
: S     zvršitvenim propisom I
A                in drugimi zakoni in ukazi     l$5
?kazenski postopek zadeva-      *W
jočimi.      _______                          WM
Trdo vezan 5 E 60 v..    |(€
m                po  po*ti S E 80 v.        Y?
i naredna kigania t Iliji. |
Ali Vam lzpada]o lasje? Ali se Vam dela prhliaf?
Poteat ■»••■&«!alt« ^IH
dr. Drallefa
brezovo vodo
za lase.
PTBfltflU Mit! 0 Bdlkl!
€mm* K 2-SO Ia I-—.
Dobiva se   v lekarnah,   dro-
geriiah,  parfumerijah  in boljših brivnkah. lzdelovalec
Jari Drtlle. Podmokli n. L
Razglednice
umetniške in pokrajinske Si dobe vedno v veliki izbiri v
:: Vhifniče::
vseh vrst, iz&eluje mjokusnejt, solidno in po nizki etni
9larodna tiskana-
Sfr*" 10-__________                                                                         SLOVENSKI   NAROD.                                                                                             141 štev.
Ah ste   ozenieni?
^^^^^-^^^^^^ Fotcm zahtevajte »ari
^^T^—^    ^-^11 K 80 h, 12 xa IC 3 40.
fefH ^^m Bb^ I Hustrovan cenovnik z ^^^Lt^^ ne?^J zdravnttkimi nasveti ^^^^^mw , \ ^^H gratis in franko (zaprto ■a^V' *<* ^Bjo h     -  L Mater,
om^aan^Mi^a"«  W*eatiigeiaty. t f.
21 itio Mm t L'nb!]aai a BK
4obr» isar|m           2254
troavski pioli
Ponudbe je nasloviti : „Trajna sin* tka11, Mabljina, Poste restante".
£epo stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalne sobe, verande,   pritiklin  ter   2 uporabo
defa vrta se oMa sa avgnstov termin ▼ vili Btrfpsaaa na *o*jan-ski cesti *iev. 83. na Kodeljevem.
Posebno priporocljhro onim, kateri ie-lijo izven   mesta   in v   miru  stanovati
2264
Jfiiujiilu   Ju  Uyl**y
dobrega   značaja.   Prednost  i majo oni,
kateri  so   dovršili   me<čansko   ^olo   v
Celju ali Krškem.            2?. 5
Z.  Krajne,   Kranj,
trgovina đcliMates, špecerije in deieinih pridelkt*.
——a—Bea&^ jfc4fc*taiM«B£aaT--^Esaagg
■I veo naganja
kodflcev cljoret „Ottomun"
ter s 1 afti mm adtta h Mi li 1 na 1112 ne uiadii mm.      I
MU« Mi« Isvattaa    2261
DPkovski loniBlDik
•&£e  službe.
Naslov: ZraMra* Stfi, Žiri ttcv. §7.
Redka prilika!       ftotfiui prilika I
Zelo dober pianino
se po ceal proda na voejl« 8?. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2, L nadstr.
SaiostiiĐa Dospoćitaa (učiteljica) iiće
pri boljŠi rodbini vecjo,
nemeblovnno sobo
s posebnim vhodom. Želi se tuđi vsaj opol danska brana — Ponudbe do 5. ju-liia pod „Ugodnost41 na upravništvo »Slov. Naroda.«                                 2212
2aj     O^^O    z dvema sobama, *|___^ ^^        kuhinjo in pospo-^-^ M i2S 9    darskim   poslop-3 A ■  m  I      zemlje,   zraven ■ ■ B ^ W    c^ozda, blizo kolo* 5 x H % W m    avora    m    ^arne ■ Š 1 Lg 1    cerkve, jako  pri-■ »M^^ j^fc    pravno za obrtai-*                                     ke ali letovičarje,
! se propasti v St. Vid« St. 59 pri Ljvbljaai. i  Vcj se roizve pri lastniku  istotam.       2258
lirf«lovate!j    toiot
► Franc Visjan
t  Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
3f       priporoča svojo bogato zalogo J 43        Mvia in te rabi fen Ih
7 ?«r vozov. -Ttti
l^^iza nabavo vsdksfntie ž^tezniae » priporoia I ^^^J
I m I ifBlelp. i žcleznino Merkor \w\
| Peter Majriič :: Celje |
IS- OMflŽOlBSRE TOPLICE —> I
*                                       ielend&a. poitna, telafa-nuha, ta br-Bolavna portala,                                          ■■
^    Nov, zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.   1MI     IH
^^^^^^■(^^a^-^                     »tarosiaTne   radioktivoe  žveplene   toplica Pr " 58^ C pn-   |^|
V^Vflffj^S^^             protina, revmi, ischias Ltd.         H
IH tJ ^t mSM.   f^^tejHBt              BHim    "nŠmlionio    P71    trdovratnih   t>oiexnih   ▼ vratu.   ;aKoiku,  prsifa,    ^^B
^3!??«ffS   I^Ij'P1^           nm   i"a'lj2n!B                m l«iic«h. v ielodai in čreresih.             ■
—    * - ^S«iii£L r"*5:K?r*        Elektrić masaža, lažne, oglikorokislinske in solnćnekopeli.   pl
Krasna  umetniska  reprodukcija v weč barwah /VlUIMTi; GROHAKJEfE SLIKE
PRfflOZATRDBARJA
■a    USTANOViTELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    ^
Visoka 6* caai In *iroka 55 cm  je maj-
lfit afcrma mto atorciialta fctta. Ta
40vrŠasaf&a kar fjfc liuuaa) SlovaacL Cena   s  pošto   kron 3-2O
HARODHA KHJKJflRHA l^", ?,
Edlni zostopnlk
u *•• Kraalsk«
za prilalivaijc prispnkii a ii»aln
za ;wetovno reklamo p#ai#t|e •• laća takaf.
(Samo provizija ) A. Borosviec, Schvvarzach-SL Veit, Salzburg                                    2252
Isče sa Izarfan 2194
kljucavnicarski
pomoćnik
ki bi znat samo*tojno vodtii ¥sa klju-čavničarska dela Plača po dogovoru. Služba stalna. Ponudbe s preldožitvijo izpričeval, oa  upravn. »Slov. Naroda«
OptičDi zavod
? Jđs Ph. Ooldstein
J Liitaljana. Pod Tranto 1
* priporoća svojo be^ato
.   zalogo naoćntkOT, sči-
I   ptlnikov. daljno^iedov
i« vse v to stroko spa*
:: daj oče predmete. ::
li JCarodna | i knjigama |
v £jnbljani
presernova ulica stev. 7.
{i           ^3    priporofia   {               i  • k
m   kanediski,   konceptni,   doku-   /
«    mentni, ministrski, pisemski,    |
B        ovitai in barvani papir         i
1                                         I
|   Rnete s pisemskim popirjem.    »
t             Crgovske knjige              |
•    v vseh velikostih, crtane z eno ali    ?
£    z dvema kolonama, vezane v papir,    h
m                  platno ali polusnje.                   JJ
s   OOjemainc Knjižice ^ ^„^         i
s              "i
l   Zalaoga$oI$thzyezkovinrisanL   |
i   ZavitkezairadcvvsehveHbostth.   S
s                                    f
"S      -------Velika izber-------       i
g   «Mk    ptaanUkib    potrcMCla,   I
1   riUUrk,     kaaMnčkor,    tabli«,   |
I              i>M>, trsila tUL             |
9        JarfC  za šole in um etnike.        •
C                           ^                          E
f      ------- Razglednice -------       7
■    pokrajinske,   humoristične,    umet-    E A   niske viefa vrst, od najpreprostejših    £ |                    do najfmejith.                     ■
Z    £ltaoi za slike ii dopisike,     t
■            vezane v plifi in ▼ tasnje.           E
£            —               i
I ------foaUskt taHgc ------   ■
1          potohia u etrokt          i
I  £csai olcrtrćlri za nzskMec  1
f  KsahK ksk«, MkohUd, palete,  i
I     nulu raniU, tik, CipKt    i
I         Jbttsi ta tttiikL         I
^^^^^^^^^^| in modno blago sa   go- ^^^^HH^^H
a^BHBHB  spode   ia go*p«   pripo- ^HH^^^^Hi^B
:    roča isvosna hite     :
f || IIM1 Pioiof mmmi n su 7CC| DC
1 Uli  II II   v Humpolcu na Ceikem   MM   |    | H |
Juli U H *.~«-„!.»..•~LLI I HL
hm. %mkm mhim —■■
^^^^^^^^^^ M« l«l|« 4a tafcattsge- ^^^^^^^^^_ ^■^■■H tevttt 0fcU*e u fMi. ^^^^^^H
Išče se za takojšnji nastop
kontoristinia
veŠča slovenšćine in nemščine v govoru in pisavi, ki bi imela že nekoliko prakse. — Ponudbe pod MKontO-ristia|aM  upravni^tvu »Slov. Naroda«.
2231
Iščeta se
dva krojaška pomoćnika
eden za res fino veliko delo, drugi istotako za fino veliko delo, ki mora popolnoma sigurno preobvladati tuđi fino angleško damsko delo
Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „A in U*,                     2234
lioitii
spretna in popolnoma vešča
tesno- in strojepisja se sprejme pri
tvrdki R. Stermecki v Celju.
Iv celju! Slovenska tvrflka. v celjus I izdsiuje velike mostne teMnics za teMaoje živine io vozove vseh sistemov in velikojli. ■
I ----------   Prevzame fih tuđi v prenovljenje.   ______ I
I Stavani ju uraetni ključavnlčar   IVAN REBEK  Celje, Polianska nlka št. U. I
Išče se mleko
sveže   pasterizirano in najboljše  vrste.   Dobavitelji   morajo   garantirati  za  svezi
dohod v Trst. — Enoletni zakljntek.                     2250
Ponudbe in pogoji nai  se poiljejo pod „PasteUP11 upravništvu »SIov. Naroda«,
IzdraviHsče_Gleichenberg. Sezlja s od 15. maja do 30. septembra. Neprekosljive   vnednosti    pri    vseh   boleznih   sopil« _         Svetovnoznani zdravilni vrelci.
m    Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo Gleichenberg ■    1239                          (štajersko).
Dgzelni zbor kranjski in deželng linancg
MjgBjB^     —      -~      w      ~      "^^      "^      ^      ^ "-      "^'        "%     —     ^
5555    Spisal bivši deželni glavar Fr. pl. Suklje.  ;
mmmmmm'                              Dot>i se v                             j
^= Narodni knjigami" v £jubljani. \
55555    Cena i   1   K  80 vin.,   s  pošto  2O vinarjev  več«   '
91   Konfekcijska   trgovina   in   zavod za   !ra M|          izdelovanje  oblek po  meri          Im
1! a. kunc il
U I         ■■■■■■■■■■ I ■■■|%IS^»m^ ■■■■■■■■■■         I IK
g| j                !■■■■■■■■■   kjtllJIJaila   ■■■■■■■■■■                ♦ JU
Gn •                 pHporoča svoje izborne isdelke vsakovrstnih                 ! W
|! poletnih oblačil. !|
HI    Strogo solidna postrežba. Najni±je9 stalne cene.    I |B
9 I                 usaa   ISuatrovattl  cetilkl   na   razpolago.   :kss:                 j jsj
PrešerBove diki!
Pltija II ?Kli]3 Pl PCtM HfZEtll
Iv. Bonač v Ljubljani.
Cw* tllkl ft kMB.        273
I Sprejema zavaiovanja človcSkcga Ow-                                               jg| Ty^W^^¥ T^%L                                              IZavaruje poslopja in premičnlne proti |
I ljenja po najraznovrstnejših kombiaa-                                           "           ~~*                        •*                                                          I požarnim Skodam po najnižjih cenah.
■ Cijah  p°d  ^0  ugodnimi   pogoji, ko   .%   •   ,-.     YIt)«MR«   ItfaPOftlai    banka   W   Pragl.     .-.   .    ...    Škode cen ju je  takoj in najkulantneje.
I        nobena druga zavarovalnica,          Haim laatfl K i^7ftO«a-B4. — tapteeaaa »<»t<»|ait «■ kapitalne B lt9,S#O.eoa-«i.   Uživa najboijSi slovea, koder poštuje.
I Zla«    ).     ugodno    zavaro^oje    a.   »• «®"*  *** ™&&* nffmUlliCl lile drtlft I flMkOZi SlafmfcO-MnHJOO   OpflVO.    Doy(>|juje {z čis^Tdobička i2datn0 I doiivclie  ta smrt z manjšajoćimi se                                                          »•*  ■••■•■■• »al««                                                           poaporo v narodne in občoofcoristne
Iio«                                  ao- jajgai afrtn i l|iB» Sg^ž i taptii tti Sn. IL -•«
141 Jtev.                                                                                                  si OVPNSKI   NAROD.                                                                                                 Stran II.
FF.HilUiiiskii.lukoliarci'.*
Pisatelj Milčinski si je — zlasti ^ikar je izdal svoje »P r a v I j i c e«
I — v našem literarnetn svetu zadobit ep renome. Po eni strani se je zatomi v narodno dušo, v njegove šege •rt navade, ter črpa snov svojim spi-sjrri l»rav na izvoru, kjer je zdrav in -psten, nepokvarjen studenec ljud-£.ega mišljenja in izražania in de-•.^nja. In cki drugi strani skuša uve-aviti svoj priroieni pisateliski dar, Kl se nagibi je na šegavo stran, da v ahki, dovtipni besedi z napol ironič--■m usmevom pove kako sladko-^renko resnico. V »Pravi jicah* se je -y ^kusil z lepim uspehom v narodni čkciji in stilistiku kjer je poda! na-rcnlne motive v svojem jeziku, v plastični in prirodni besedi. V »Igrač-kah«. zbirki humorističnih slik in er-tic. je hotel samo zabavati. podal je nekaj pkhkega in vsakdanjega, do-ćim je v svoji najnovejši knjigi ^Muhoborci« skušal združiti oba motiva: Narodni slog z umetnim, pri-rrosto dikcijo z umetniško karakte--^tiko.
Ta zbirka pomeni za Miftčimke-_: velik korak naprej!    V zadnjem
Ijasu ni bilo kaj prida knjig na našem književnem trgu, ki bi bile tako KratkoCasne in zaeno umetniško dobre kakor so »Muhoborci*. Pisa-telju teče pripovedovanje lahko in naravno, mični prizori, neprisiljen dl a log in dobra karakteristika — vse ic v teh jovijalno veselih, s prisrč-mrn humorjem pisanih povestih.
Po prvi povesti, ki je najdaljša t umetntški najboljša, je dal pisa-•eff knjigi naslov. »Muhoborji . d<»-•-. rodna povest govori o prebivalcih ftarodavnega Muhoborja, trga na Slovenskem. Marsikaj so imeli ti « 2vni prebivalci, le ene same stvari hm je nedostajalo: Sodnije. te ni bi-ir> v Muhoborcu. In o njej in za njo ^ ^vori povest. — Sosednji trg. Luče, ~.d sodnijo, in drža\-nozborski kan-_Jat vprasa Muhoborce: »Ali ste vi slabši od Lučanov?« Njihova samo-zavest in ponos sta zadeta na obeut-:;:vern mestu. Takoj gredo zanjo v hoj. in se bojujejo in tožarijo tako čolgo, dokler ne dobe — ne sodnije, ampak nov poštni nabiralntk, ki jim za je dosegel njihov državni posla-rtec
Povest »Muhoborci« je Iepo pi-•jna, zanimiva. ne utrudt, temveč buja radovednost do konca. Ima rbilo lepih mest, dobrih karakteri-stik. šegavih prizorov, h katerim se čitatelj rad vrne drugič in tretjič. — Brvec Krunoslav Batič, je podan z žfvo plastiko, in jaz »pismouk* bi mu H skoraj našel modeL saj sem merril. ca slišim njegov glas. Istotako je Slavica ori sa na naravno, da je kaj! Lcitefj Podržaj rn njegova družina, doktor Gad — vse pristno naše. — Ta in tam bi kaj sicer lahko izostave včasi gfe preveč v podrobnosti m se izgubi v banalnostih. Na po-vršie priđe amerikanski humor, za maso. Razvozlanje konflikta med vi-sokošolcem Jankom in županom priđe prehitro, majhen deus ex macrii-ia. Kliub nekaterim ptitvinam »mu-toborci« nišo brez literarne vred-nosti.
Druga humoreskica v fcnjigi je »Vpokojeni rodoljub«. Zelo kratko-časna stvar, ampak precej pretirana. Mnogo dobre volje se naleze bratec rd \-pokojenega rodoljuba, ki hodi na narodne veselice in zahteva na Dotenjskem ob taki pntffci pokalico vi se vozi potem z večernim vlakom
I^kupaj z navdušenim mladentčem. »Ura $L 55.916* je detektivska 7':vest in je dobra persiflaža šerlok-tolmijad. Izvrstno je pogojen Cihrov Taka, detektiv in pisatefi sam, ki je ;z2cubii uro. Stvar me je spomnila na Mark Twaina.
»Pomladanske muhe«  so  dobra
amerikanska humoreska. Pisatelj tu ti i izbirčen v sredstvih, ki imajo pri-vabiti čitatelja v dobro voljo.
In »Deželna vinska klet«, je sicer zadnja v knjigi, a po humorju ne zaostaja kar nič za svojimi predni-cami. — Vladova šegavost je poda-
|**a s fino ironijo, in istotako posetni--i deželne kleti, edinega našega do-v"xielnega zavoda, ki ni pritožeb -rezenj. Zelo vesel je krokarski za-: nik vinosodne seje: »Ker ni zvon-a. skomigne predsednik z ramami in tako otvori sejo.« — Dve primeri Disateljeve ironije: »Vmes se je se-
• Založil L- Schwentner v Ljubljani.
veda veselo trkalo in možato pilo. Toda izpregovorila se je tuđi ie mnoga resna, krepka, jedrnata bese-da. Zakaj čuda veliko rodoljubja, podjetnosri in neustrašenosti je ob takih mokrih prilikah v Muhoboru. Pa tuđi drugod. In s tega idealnega stališča je pravzaprav škoda, zakaj nismo Slovenci vedno pijani.« — »Prijel me je za rokav in rne sukal skoz gnečo do male okrogle gospodične, ki je stala poleg dveh anarhi-stov in tekmovala z njima v smehu. Poduči) me je, da je to gospodična Dora ^trukelj, najnavdušenejše de-kle z vseh Poljan. Nos ima sicer mal-ce prevelik, ker si je kakor otrok rada vanj tlačila fižol — ampak na-vdušenje se večje! Tuđi ona sedi v odboru za Trubarjevo slavnost in sicer v odseku za lizanje poštnih znamk. — Vlado jo je poljubil na vrat, da se je prestrašeno ozrta; opravičil se je s »pardon!« predsta-vil mene in ji potem povedal, da v veselem razkošji ne smemo pozabiti svoje narodne dolžnosti in da je se-daj zelo ugodna prilika nabibrati med navzočimi rodoljubi za Trubarjev spomenik: za to plemenito delo pa ni poklicanejše moči nego je ona, I>ora Strukelj! — Jaz sem z navdu-šenjem pozdravil to misel, saj smo pri nas v ćrnomlju tuđi zmeraj kaj nabrali, kadar smo ga imeli pod kapo. Segel sem v žep: eno kronico ali dve bi bil rad odrinil: toda Vlado me je kar siloma proč pote^nil na-zaj k sodcem. To mi ni bilo všeč! Ne bi bil verjel, da je Vlado tako umazan. — Doro ^trukelj sem pa videl švigati po kleti in nikogar ni izpusti-la. kdor ji ni pravočasno ušel ven-kaj .. . In takih \c V: > .! -k. Tf — T.t-ko se je klet precej lzprazmia in dalo se je vsaj brez nezgode dvigati Čašo do ust.-
Navedel sem par odstavkov, in na njih vidi lahko vsakdo pisateljev slog in vrline, ton njegovega pripo-vedovanja in poredno ležernost pisa-teljevega humorja, ki ni brez originalnih, včasi nekoliko banalnih do-mislekov. V splošnem je Milčinski zabaven, rutiniran, tuđi duhovit pisatelj, ki zasluži resnega uvaževa-nja. In ker je jako dober humorist, zato mora njegova zadnja knjiga iti med slovenski svet, ako smo se do-stopni literaturi.                   — Ar.
Lahko dobite posle, ako razglasite, ua se pri \as pere samo s sa-mocitlnim pralnim pomočkom Persi-4ota. Za neškodljivost se jamči.
Kdor *e pred dolgim motetijem prebave hoče varovati resnega trpljenja, naj pri najmanjšem znaku ka-taraličnega obolenja rabi kašelj bla-žeče, iiripavost odpravljaioče ter ćelo dušeci kašefi premagujoče sredstvo Thvmomel Scillae lekarnarja Fragneria. Skoro vse lekarne imajo sedaj v zalogi Thvmomel Scillae. Cena je 2 K 20 v. Pazite, prosim, strogo na ime!                        XII. b.
Ćudi zrak so si zavojetalc
®Fayeve   pristne   sodenske   mineralne pastilje,   ki so Žc 25 tet tako sijajno preizkušene proti vsem katar^nn sopil. Rentjć   Sch.,  ki   se  je  preo kratkim __     udeležil pasažirske^a  poleta   je vzel l2|     seboj škatljico sodenic  in   r'avi,   da se ima zahvaliti   samo  njirr    ako se v oštri vožnji ni   resno  prer idil. — Fayeve sodenice ne odreko - fkoli ali J^^  jih Že rabimo v odvraćanje a    ozdrav-^^^k ljenje botezni. — Škatljica s'  ne samo Hi K 1 25. Ponaredbe odk>£no za vračajte.
-------—H
Gotovo oofejo lufiol
■aibol|i6fa »kasa 4U|o
MAGGI Voćke
Pazi naj se nataočno na ime I MAGGI in na varstveno I znamko     zvezdo    <    križem.   I
Dngc kocke ntso MAGGI-jeve. I
kftlms-va Mtla v Avstro-Ogrski in po vseh
A ^^^ ^ kulturnih drtavan rabijo za umi-
^UB^^Hvanje in kopeli proti izpuićajem
^^^^^Hna   koži   in »ečistostim  kože.
tIKt Vsaka etiketa mora i meti znano
^^BHB^ varstveno    znamko    in    podpts
tvorniSke firme G. Hell & Comp.,   ker sicer
mila nišo pristna, že 40 let v pf ometu uvedena.
Za otroftke koloni
(Ml zdravuikov prav rada priporoćena.
—"----"iilkalićiia kislina
Ob 2elodCni kislini
Skroteljnih. rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju.
Cevlji s pristnimi
izboren plen.
1                Proti           is     '
zoboM in piiii zob
<         Uborao delufe dobro umm
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ia odstraniaie
:             aeprifetno sapo ix oat             :
1 stekleaica z navodilom 1 krono.
;    Deželna lekarna Milana Leusteka    ;
v Littblimni, Beslfera costa ftter. 1
1     P^teg Franc iožefovega jubilejaega mostu. 1     V tej lekami dobivajo zdnvili tadi ćlaot bolni šk ih bla^ijn )ni. želcinicr, c.kr.Ubačae ;     tovarne   in  okr. bot. blagajne ? Ljubljani.     ;
Meluslne-ostua In xobma voda.
i     Sanja,   Hrvaško,   22.   februarja   1908.     ►
*                  Bla^. gospod lekarnar!                 ' Prosim vljudno, pošljite mi zopet
;     tri   stekienrce   Vaše   izborno   dehijoče     ; antfaoptieao molnaiao-utao sobno vodo, katera je neprekosljivo sredstvo
; zr>per zobobol, utrja dlesno in od- ; stranja neprijetno sapo iz ust Za ' obranjenje zob in osveženje ust jo bom
;     vsakomar kar najbolje priporočal.           ;
*                         Spoštovanjem
Malo Kaurinović, kr  po§te meštar       ,
H       Zbirka       9
L avstrijskih zakonov u
I    I      v   slovenskem   jeziku.      I    I
EiOMMld %akmm
o hudodelstvih,   pregrežkih
in    prestopkih   z   dne   27.
maja 1862 št. 117 drž. zak.
z dodanim
tUk»Tmiam zakMMa
z  dne   17. dec 1862 St d.
z. ex 1^3 in   drugtmi no-
vejšimi    zakoni   kazensko-
pravnega obsega.
T platno vosaa  •  K|
L     Jfarriu kijtgana     J
n^nnnnnnnnnnn«nB
Proda se     2m
z dobro vpeljano pekarijo in vrtom. — Naslov pove upravmštvo »SI. Naroda«.
Gostilna
v sredini mesta            2i77
se tiii v lajem talij ali z novembrom.
Naslov pove upravmštvo »SI. Naroda«.
Lepa  enonadstropna
z dvoriŠčem, kletmi in hlevom, deloma
dobro oddana,  drugi del pripraven za
trgovino   ali   gosti Ino,   v večjem   kraju
Notranjske                 2115
se proda za 25.000 K
radi   selitve. Kje, pove upravništvo »Siov. Naroda«.
ŠStampilijc v&eh vrst za arađea tfraitva, trgove« itd. Anton teme (Tsvor  te   lsoolovatolt kavćakovih itantaUlf UdUIobo. Stari trg 20. Comikl Iranko.   235
JU Na obroke!
^m^r      iz velikanske tvoriške zaloge do-
Abavljam po  vsem Avstro-Ogrs-kem takoi za K 14-— prve vrste pristno srebrno rtiOBtiunio ura s tremi srebrnimi   pokrovi, naj-ftneje  graviranimi  in U karatflo zlato oklopno lerffito najmodernejše oblike 60 gramov težko  za  K  140*-  po mojih najugodnejših pogojih    samo  K 4*— mesećno.   Dobavlja se takoj na vse strani po povzetju prvegaznes-ka K T4 — Trgovina z zlatnino
R. LECHNER, Breclava (Lundenburg) 6.
Tvori, ica iSče povsod
m zastopnike
za prodajanje
Die renomiranih ter naibolie uvedenili
cementnih barv.
Ponudbe (v nemškem jeziku) od gospođov in firm, ki so z izdelovalci cementnega blaga ter podobnimi obrati v vedni dotiki, naj se poSljejo pod šifro „Bokor lolokor Vor-olonat, P. X- 2SOS** na Rudolfa Mosse, Praga, Pfikopy 6.                                  2293
Prva avstr.   zaTarovatolca proti
Utinskemu   Tloma   v   Ltabljani,
WoifOTa ulica št. 6.
katera zavaruje: na življenje, proti tat-vini, proti požaru, nezgodan) itd.
sprejme več lanesljiTlli ia spretnih      izu,
Dotovaltev
8 proti visoki proviziji a
I Nadležne kodne I
#na obrazu ali na rokah   ^M
odstrani  v  5  minutah    ^1
slramatM Ihil  I
Zaj. neškodljivo,   gotov   ^H
uspeheh. PuSica za 4 K zadostuie. Raz-    ^M
1985   pošiljanje strogo diskretno.            ■
bs.i.LlfaLUmt«fLla^lLbr«itsi17L ■ ■■■■■■
If aproda] Imam          2251
30 kl vina
letnik   1911,   belega   in   prav   dobrega.
Jpil Puki libila Priitma, Spodnje Šlajerfto.
Proda  se, malo   rabljen
AUTOMOBIL
Ima  18 konjskih moči,   z dvema cilin-droma, najboljšega   sistema Diobutom.
Ogleda se pri g. Bajcu, Sv. Petra cesta št. 24.                             2205
Odda se    "*
vila zračna stba
za stanovanje, pišamo ali kako društvo.
Habljana, Hllierleva ulica št 5 1.
Enonadstropna vila
v  Rožni   dolini  št.   250,    obsegajoča 4
stanovanja, ka ter ih   vsako   obstoji  iz 2
sob, kuhinje   in pritiklin,
»pod ugodni! pogojitakoi proda.
Pojasnila  daje  lastnica v Rožni dolini št 195.                                           2223
Heblouonn soba
s posebnim vtiodom in brano se odda takoj.
Natančneje   se poizve v Predilni
ulici 10. HI. desno.                 2246
Ženitna ponudba!
Mladenič, 26 let star, srednje velikosti, ne-omadež. življenja in krotkega značaja, brez svojcev, s stalno službo in 150 K mes. plače išče damo vsled pomankanja znanja v svrho resne ženitve. Dame nar. napr. mišljdnja z 5—10.000 K, ki se bodo plodonosno naložile inkatere imajo veselje do malega gospodinj-stva in mimega življenja, naj pošljejo ponudbe s sliko in natančnimi podatki na uprav. »Slov. Naroda« pod naslovom „Stro-ievodjalH Slike in pisma se vmejo.     2208
O g I a s.
Ia ala trapistovski sir, nien po t kg Ia soniski limliBrian, hlen po 3 - 5 kg
stane kg K l'6O.
Ia tajao maslo kg K 290 po povzetin.
Mlekarna Su nj a,  Hrvaško.
Drva
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. E>osta-vijo  se na  zahtevanje tuđi   na   dom.
Parna taga SCAONETTI, za skla-s diščem drtavnega kolodvora.::
Specerijska in delikatesna
trgovina •
se radi bolezni lastnika in rodbinskih 2193                   ^azmer
takoj odda pod zeio ugodnim! pogojl
Kraj, Iepo gorenjsko mes to. Več pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Večja tvornica stroiev w\m
mladepa uradnika
Slovenca, popolnoma veščega sloven-ščine in nemščine v govoru in pisavi. — Splošna trgovska naobrazba ter tesoopis pogoj. — Ponudbe pod „Mlad ■radnik" do 21. t m. na upravništvo »SI. Naroda«.               214
w        ---------------                                                               ^i
Modna trgovina
v Ljubljani         |
Strltarjeva ulica št 7.
Solidno bino. Hbkt ceit fnrd fUttiu mm.
im Ma
r                                     i
Novosti konfekcije za dame in deklice,  i bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robei.
Stran 12.                                                                                             SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              Hl štev.
ŽGANJARNA ROBERT DIEHL EIE CELJE
LAURIN & KLEMENT
^^              d. dr». w Mladi Boleslavi              ^^
/AVTOMOBILI^
^r          ___    Zastopnika:   Mlfcodem  A  Wetzk»  -  Gra#*c.    ^-  ■        ^^
St  944                                                                                                2214
RAZGLAS.
U ia kramanki U ni
v Jelšanah se bode obdrževal dne 28. junija 1912.
Jel>ane,   dne  17. juaija.  1912.
Znpan : L ValtBĆlt.
Prava in neprava ljuta. U: Opatov pipšisk.:
I Povest-  —  Spisa]   Blal  Po hl in. I    I Zgođovinskipovest Spisal Iv. Remec.
I Ceo* broš. 1 K 60 Tin., vet 2 K W^W Cena broš. 1 K 80 rin., vez. 2 K I 50 vin-, s pošto 20 vinarjev TeČ. I    I 70 vin., s pošto 20 vinarjev već.
■         I  Ti    na^aovejši     zabavni    m    veseli    knjigi    pripo^oća    najtopleje  ■
^ftaroflna knjigama v ljubi ja ni."
I Plemenska
-         0             2217
pemtmna
ima.   prodaj.
Ker se mi je za moj zasebni ftpart
z rejo perutninstva naloiil nropravičen davek, ne bom plačeval tega »čudnega« davka ia raje prodam po ugodni  ceni
Laafshan, svetle Erakm«, helaad-uhm fc*l**opke, Tmv*r*Umn ia tu4i
kurjo stajo s 16 zaklopnimi gnezdi.
H. franzl Ljiililiaaa, Priwoz it. 10.
v sem   drugim   so   za   vsakega   poznavalca »amo
ie (37) let
preizkušena                 1236-1!.
vozna kolesa
Heliknl Premier
j                      Krasni katatog gratis.
I Zatop.: 1. lim. Domžate. Mat. Rozoii. Složite.
Velečastitim  damam  se  vljudno  naznanja,  da se
v damskem mol salonu 1. vrste
Josip ietc Kongresni trs 1I   '
zopet sprejemajo in točno izvršujcjovsakovrstna naročila
I         V^imlšl    §M    lll&MA   IvAMmII            Topli vrelci  53' C toplote in luine kopeli so pripravne
■       I DDlb    III   IU ZliE   RDOBII           posebno   u   zdravljenje protina,   revmatizma,   ischias,
■       IVflV    III   IN»U«   lftV|»«*ll           dal-e   ženskih bolcrni)   kroničnih   kaurjev,   eksudator,
H      |                       ■• W        mt g          ■     Q                        živćnth  bolexni,    kožnih  bolezni,    prebolesti.    Najbolji*
H      uAH^Uri A   m   V1IMI flffe            pormb« vreUkega mahonrj*? enikega onemn t  Prsncovib
I    KilllnllMU   %lllllll3          Var'h   K°Paliikl zdravnik. ZdravHiSka godka. Prekrasen
■     liUllUllvllU    li II II I I  II           gosdni park,   najlepša okolica.   Najcenejša   brezkonkn-
H         ____"^                     | J I II II I 1^ II            ::      rendte,  pr«v dobr«  prehrana  in  stanovanje.         ::
I---------""—""—   •*»•■ *•■•!••                      Radloaktiviteta.
I              ffl«l     H PVflSKCUli                    Sot>» od K l —  Luprej. —Pojasnila in prospekte daj«
■             n      ♦   *       1   U   \r   '              «■   '   1"*i«                     uprava kopališća Stubica   na Hrvaikem.   Posta Zabok.
■      :; POStaja   £al)0K IU   pOStajanSCe ::           Brtojavna posuj« Scubica.   -  Postaja za interurbani
I   Zagorjanske 2eL kopaliSCe Stubica        tcleton Avtomoban« «vc«i Pri viakih Ob s. m% 53 m.
^M                                                                                                  đopoldne  na  postaji   Zabok;    12  uri 21   ta.    in  6.   ori  5.       H
■      Selila    Od    1.    maja    dO    30    Okt.           :ninut popoldne na postaji Stubi&e Toplice.       1773        ■
OZNANILO.
Zglasila za vstop v I. letnik ženskega učiteljišča
se sprejemajo pri ravnateljstvu v petek, Dne 5. jnlija oč 3.—7. ure, v I. letnik moškega učiteljišča pa v sredo, ==   dne 10. julija od 2.-6. ure.   =
K zglasitvi je   prinesti s seboj   krstni [rojstni] list,   zadnje šolsko izpri-Čevalo, zdravstveno izpričevalo od uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah.
224i                                           Ravnateljstvo.
zajamčen uspeh
^^^^^                    ali  Jer.a*   nazaj
flp5        KravBltti Ukas
^m Jj               o izvrstnem učinka.
/\V   Bujne,    lepe
lp   prsi
^ Vt            dobite ob rabi med.
dr. fi. Kxa krene za prsi
uliiit¥i ni i preiskano. srar. neškodljivo za vsako starost, xanesl|iT vspcfe.    Rabi
se 2Mnan|€ P- :z.^sm punica K 3, velika puška, zad-jstna za uspeh K 8*— Razp'j^Ujanje strogo diskretno.         1984
bst.Lfc bkaMi. hsaiH-, MmmU I
frniD "
Ml m[
(if Militi
P^^^^Žž parne   deitilerlje &ht£M     Barkovlje
j^^^^^^H t ni« ploinkiraiiih 5trilniah.
f TlM Dobiva se povsod!
f s Kdor |i siv, izgleda đar!
Izborno, zajamčenu, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1.  Vitekov „Odoline*4, ki barva tako] in  trajno,  plavo  (blond), rjavo in crno. 1 karton z navodilom K 4"—.
2.  Vitekov ^Jf ncžnMv dvojna ta, cenejša vrsta.  1   karton  K 2 —.
3.  Vitekov „H«cinut enostavno bar-Vilo. 1 stekSenica K 1*—.
^gm^^         Ta barvila so se v
^^^^^^^        tiso'ih     in    tisoćih
/BPPfi-T^         siućajih izkazala
/      '*    j§^   najboljša.     Edino
/    \         ^Hf   pravo   (vsc   drugo
"** "*?&2r      *^^^H nicekosinet.indiet ,   t^^         JB   izdelkov tvrdke
"^^-—^* \m Vitek * ton. Praia.
SS^: Drogerija ^idrija
LMai Seiftiiur?. li 3, Hsproti g?n. ptiti. Itt« lan inpriii ZMbisIu ilita M. f.
[■■■^      ^»       MP ^pt^fc, ■■     ■■■■    Devin -Buckau.
I   ^^BJ^J^^^F         ^^^B^^^BHBv    ^^K       ^V9 IHR       l^^^hl                      Podružnica b
^^ ^ ~ uroceparne lokomoBile
1    2053      s:    krmifom    ::    MrC*    Veniliai
Originalni Volfov gradbeni način......10—8000 PS.
Obratni stroj i največje popolnosti in   hranljivosti
[ IMF" za industrijo in poljedelstvo. *Vi
Gospođin je!          •              Pozor!!
Ne kapajte presnega masla r^nsđomestlla žanje, đoKIer niste poizkusiie slovite spioSno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
UNIKUM
MARGARINE
99UNIKUMci  ni rastlinska margarina.                    SAMO   BL AIMSCH EINOV
IIMIITIIlfl« se izdeluje  iz najčtstejše go-                    UNIKUM« Je   resnično   edlno   in
ff*'i*lf^vwl      veje   obistne   tolšče   z   visoko                  ** %•■•■■%»#■•■        prawo   nadomestilo    za
pasterizirano smetano,   ima torej   n»jw«čjo   r«-                   presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. dilito vrednoti in je resnićno zdrav.
IIHIKIIM^ ni     umeten,    nego   najčisči                                            Tzdelovanje
"U                 "*"•-' 'VV-t!« od na               BLAIMSCHEIIIA    „UNIKUM«
■ imifllMIiC -1    JmI*     eefiejsi   od   na-                                                       "
II**■• ■■***■■■      za *^^^    9 vadnega presnega                   je   varovano  s  stalno  državno  kontrolo   in je to
masla   in   zajamčeno   mnogo   izdatnejši   nego   to.                   razvidno na vsakem zavitku.
Cettjena gospodin ja!
:■:   He dajte se torej feftfftti od drugih oglasov ia rabite za nadomestilo presnega masla za    ;•:
pečenje     praienje
P                 kuhanje      maslen kruh
BLAIMSCHEINA ffUNIKUMcc  MARGARINU
Dobiva se povsod. — Poizkusnje gratis in  franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Innaj XIV.
_                                                                 ________        —      ^^^^_^^^^_                    ni im       ,^^^^^^^^^_     ^^^^^^^^^^     ^_^__^_^___.      —^^ba^     _^^^^^^^^^_      ^^^^^^^^^^         —                    ^^^..^^^.^^^-----------^MMM^    ^HMMH|^H^^^_     ^^^^^g^^^^^    ^^^^^—^fc-^
Uradno dovolfena, že 20 let obsto-ječa naistareiša ljubljanska
DOsredovalĐica stanovao] in služeb G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritlicje
2  minuti  od tržnega  prostora
(preje    Gosposka     ulica     štev.    G)f
priporoča in namešča le bolfse
ii iajoče vsake vrste
kakor
prijatno trgevsko in gostilni^ko o sob je
Izbira raillćnih slnieb, ilasti za ženske
Vestna in kolikor moino hitra postreiba
zagotovljena,              2238
Pri vaanjih vpra^anjib se prosi znamka za odgovor.
I Uničevalec stenic I I   Qng - 4ing, -1
^m oblastveno varovan, pomori takoj vse ^H H stenice z zalego vred. H
H Nestrupeno, blagedišeče,razkužujoče H ^M Dobiva se v stektenicah po 60 vin., ^M ^m zraven spadajoča brizgalna 20 vin.. ^H ^M v ii1 in ', litrskihsteklennicah raz- ^| ^M                  meroma ceneje                  H
H v glavni zalogi v Ljnbljani pri H
I Antonu Kane. drogorija. I
^M    Dmga sredstva odlocno odvraćajte!     H
J Poglavitna zaloga: Dnnaj, ITI1L Gentzgasse 27. |
P^ [ari RronstBinerja
^1          proti vremenom odporne apnene
■■a^adne barve
^m                  obastveno   varo\-ane
■     V 50 razli£ican od 24 h kilogram naprej.
^1 Že desetietja najbolje preizkušene, ■ prekaiafo vse ponaredbe. Edini ^B     primerni    pleskaini    materijal   za  2e
I Emajloe fasatinilarve, ^^.d':
^M     jo se umivati, krijejo 2 eno potezo, brez
H     grundiranja,   emajlne   trde,   porabne
H     samo pomeSane z mrzlo vodo. Raz-
^m     ku2evalne,nestrupene,porozne. Idealno
^M     barvanje  za  notranje   prostore, §e ne
^1     podbarvane fasade, lesene stavbe, ka-
^M     kor  kolnice,   paviljone,  plotove  itd.
^M     Dobivajo se v vseh niansah, stroSkov
^M     za  Pirjaš ki   meter 5  vinarjev.  Knjige
^m     z vzorci in prospekti za Ston j in post« ^B                        nine prosto.
■     [ari Kmstnnr. Dunaj HL Haeitrti. 120.
GUvu ul«g« u Ljub^uo; Brata MrL
(
141 itev-_____________________________________________     SLOVENSKI   NAROD.________________________________________________Stran 13.
fFran Sax, elektrotehnik 1 Ljubljana, Gradišće 7            I
oM«s*v. fcwc. l»4t»lator it •a*k«*-UM« w»pr«»«t Ml, pr»MS I sit« i *»!j« M&niti svotiil, tel«f»«ov Ittf. Str*UvoaiM Mprav«! H P«pr«va v strako spaalajoćik *•!. V x»to*l MMi prv« ■»«%«, »*•- H r*£aml mi razpo4»9o. Opr-eaalje« ••«■ « n»ja>a>li*la»l I« a«|w- H ««|41mI     pr«skMie«»4nimi    aparati.    —     C«n*    I«    *•!•    sa>M*Ml   ■
******mu «M.Mi*.   Ceno   posteljno   perje! I
(f**2^       ! kg  širega, <k>brega, palicnega 2 K; boljtega 2*40 K;  prima   I
\V             pofbeleff«   2-8U   K;   betaga 4 K; belega   pohaste*«   §'•©  K;   ■
.<3rOvSv       kg velefinepi ancžoobclflci, puljcnc^, 6'4o K, 5 K, kg poha,  I
^J^®^-    »NN 1      »ivcgl 0 K, 7 K, bclcpa, iattga 10 K;   najhne?ii prsni puh U K-   ■
.JSS^ELr'^J'                       *ar»€il» *i i k* aaar*, fra**«.                     ■
nanking*,   pernica 180 cm dolga,   120  cm airoka, % dveaia zglavojcaina, 80 cm dlg, 00   ■
cm   str.,   pobijena x novim,  smm,  prav  stanovitnim   puhastin perjem   16   K;    napol   ■
r»ah  20 K; pah »4 K: posam«ne parnice  10 K,   11 K,   14 K,   16   K,   sgtarnice   3 K,   I
3*50. 4 K. Pernica, 200 cm dcriga.  140 cm $ir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21  K,   zglav-   ■
nka, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70,  spodnja pernica iz moenega,   ■
;rtastega gradi a, 180 cm dolga, 116 cm Str. 12 K> 80, 14 K 80   kazpoiilja te po povsetju,   I
d 12 K oftprej franko.   Lahka se franko lamcnia ta neufcajajode »e vrne denar    -    |
Natančni eenovniki   eratis kl franko.       S Beniach, Desentc« **• 707, Čeftfca).   ■
I Stirioglate strojne žične pletenine
I                surove ali na ognju pocutkane, vseh debelosti in iirokosti pentejj
wMeh«o pakom m ocr*i*-r»r - f«ztf«v, teajvaikov, vrt*«,   >   voltćre, •h«w«k« i—rale t— ■M*«te » pa»ali i« *r«mo«,      ■   - materijal za ogralevanje, -^-  . -                Jeklaaja
baieć« iicj za alotove. većkrat SMkaaa, »eat«rooQiata, v o«mjm pocinkana strojna tičasta pletaniM« za wa**«tw* awti za|c«iw, n«ajake. fazanerija. wolićr^, lavn-teiHute, Rabttzeva ste«e, monirtke ttavbe, Žicaste in o«ra)e iz kovineu Žaaaza, »topaiake •«ra)a. ok«a«he mreže, o«raje za gr«t»e, pr*knice, pt-adelja In barko*«   --      .•-,--■■-                  ..-.„.                       •        --                                               •., ■         x .k .* -t
Al  Hutter & Schrantz d. d., Dunaj V!., Windmuh!g. 23
ImmP                hronaica sUarskef m ia kl«t»«ćeTiAastefla bla««.
*^Jp*      Vrrjrčnc kn;!£«.   nreračuni  m   pojasnila  vsake  vrste   gratis  in  franko ••• Dobiva  se v vseh ve^jih  železninskih irgowinak. .".
Klaznanilo.
!9 i b.!!. dnairi!! gimnaziji«Llutillani (Poiiaaslia lesta)
bode vpisovanje za prvi razred
v nedeljo, dne 3O. junija 1912
dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisami. H9~ i flM Hi b iDiHi kntii Isti ii trtkfartitmka ii^nteiila zattic Uiiske Uli. ~VK
Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 6. julija od 9 dalje.
Zli na nj i učeoci se lahko tuđi pismeno zglase, ako dopošljeio imenovane listine praročasno rarnateljstvu, zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom Mati no pri ravnatelja.                                                                                    2191
Po odi oka c kr. dcL šolskega ?veta se smejo uCenci, ki pripadaio po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajniin ^lavarstvoin v Čmanlju Kraoja, Novem mesti hi Radovijid — in okr. sodiščen v Kamnikn, Kostanjevici, l^okronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanska gimnazije samo po dovoljenu c kr. dež. šafckega sveta. Dotični roditelji naj si torej izposlujejo pravočasno to d> voljenje.
Ravnateljstvo c kn II. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne  12. junija 1912.
.^BaaaaVt9Eaa9BaaaaaaWnamflBaV9BaaaaQ3^BaaW^aa^^aaa^
fELCKTROTeHniŠKA      "I IDCLNISKA DRUŽBA       I
■                                PREJE                                                 H
I KOLBENINDR.         I
■ PRAGA-VYSOCANY             ■
H                         Dinamo strofi  In elektrlč-d  MOtorfL  R    H
H                         Naprave sa ©lcktrlćno raxs*etl)avo In    H
■                            prcvaianie električne iU«. s Bokirltel    ■ H                         obrat ¥*eh vrst k VentilatorJL s Tar-    H
■                            bogeneratorii,   el#*rtrične iolmudeo Ia    ■
■                            lokomotive, ierjavi in dvlgala. s Ofetoi-    ■ H                         niče   In   iarnice   vseh  vrst   s   ¥o4to#    H H                         turbine vseb sestavov (TTaUicIs, Pelton).    ■
H                   *     s Točna, eena In hitra roprsfUa n*   H
I     H                      električnih strojev dmgih tvrdk. s fM   H
I     IA                    potrebe u lasUHraaie. a   s   s   »   s= ^V
KljuCavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
N|UMkl Matp ftt 8.
Rtiokova hi&a.
V^Nka šal«««
MedUnlli ognjttč.
UvrslM la MlMM «•!•.
C*ne iM«riie.  Popravila se i   ■ teftM« ix«i*sujejo. i   i
lajittja zalna navaiDih ii nairlniiSIh
otroškth vozičkov
km mmmmdmm Ae aailim«i*«
B^_w   iim6.
^_Wr M-Paklć
iS^^Dft         ▼ LtublJanL
_^^H^b^B^           lizaitiB aarotoaiifl si
*^^Kl&r                       Mttifa s ptvzitien.
^^s||||HimBaaaaaaaaaaaaaaa*aaaaflk^r
lii SF^1^^11 ■ -<2> ii
n Josip Kojina j
U   krojač prve vrste
t\            se nahaja sedaj v lastni hiši              II   ■
n Franta ložeta tesla I n
konkurira z najve^jimi tvrdkami          j
glede finega kroja in ele-        i
gantne izvršitve.              J
Tvorciska zaloga najfinejl 3igl. !j JI   iB tranc specijalitet Hlaia.    II
|: Zavod za unilormiraDie.: jl
PNajboljši kosmetiški predmeti za olepšanjc polti in telesa so:
aflk      a4 CD   m-lc  P°  ®° ^
*a        l^ff      UCi » creaaa po u
o         ■■£      Ja "   Menthol   n O         I^H      H3 ustna voda po
"^        UK    zobni pra&ek po 60k:
fl       M'BB     za ohr3niteT in rast las:
SlB    ||ja lasna^TOda po
*o*     M_   Jaav    ™"™" la»aa poraada
aj   ^a wbbf
■D
O    Ti izdelki »Ada*f ki so oblastveno
_-           varovani, so naprodai lev
! Orlovi U
i   Ph* Mr. Josip Čizmar
■ 1           v Ljubljani.
I            Kupujte ziopno te domaće izdelke".
Oblikovan«
Prva kranjska
tvornico Hrlev
Ljubljana
; Hilšarjeva ulica 5    Recherjeva hi$a
RUDOLF A. VH
a%             ^^a^^BaasB^K^jfl^^B^^^B^aj^M^^V               wt
*aY            aBBBBBBBTaTaTBZ*??*?^,        \M           ^
^^                         B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^P^^^^^BB^^^^^^aavaaa^B^B^B^S                    <BVV
i   •     HBBLJJB    a.
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebit
solidno   narejene   pianin«,    klavlrj«   \n
harmonij« tuđi  tamoigraln«
mm gatov ttoanr, na cUlna od-pUćlU ali naposodo.
Poprave in  uglaševanja se izvršujejo  točno
in raCuni)o najceneje. HBtTt*|s troraAoa as «vstri|seo.« |mf«
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBaBBBBBBBBl
pMBaaaaaaaaaaavBaaaHBMaMM
IC kr. priv. tovarna za cement
I          TrbOTOljftke premogokopne dražbe v Trbovljah           I
I priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od I I avstrijskega društva inžentrjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I I  podorne trdote 4aleć nadkrllfvioćl dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.  I
I                     Priporočila m izpričevala              42     I
I  raznih   uradov   in   najslovi t ej Ših    tvrdk    so    na razpolago.  I
I      Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.      I
■BHMaaTMHMftlM^iBi^^
Ustanovljeno 1862.                          1335                         Telefon   štev.  584.   I
Najstarolia tvornica peći la ognjiže                    I
Sg Rudoll Geburth. Dunai
,'■*,                Vn* Kaiserstrasse 71, na ofln Barggasse.            I
đmstr^Siilađište MM, Kutialmti in stroj, egnjiši, ogĐjiši za kavo, kapeiDib io peti za Iikaoje. I Mfclffir     »Vse vrste kurilnlli ii tiajnogoriliiifi peti.:   ^.
|J|j^M  Plinove peči in plinovi kamini.   g^E/f j
It^IJ^'t^    Specialni kalalogi gratis in Iranko.    ||iSi§iS &J?\
fe i& Zoruzem cevljant
F^L^u^^^sio^ ▼ Llablfani, Woliova ulica št. 14
ciioofotaio svoja bogato isloso obuva! za poletno sezijo.                                      I
TTse vrste moških, damskih ia otroških čevljev
iastnega m tujega izdelka.
Gumi za pete!  vrvioe,  zaponke,  čistila itd. rf
vc-dno v največji izberi.                                               -j
Speciaiisti 12 pme oorshe in !s?sKs tevlje. —gggl
Izdelujejo se po meri v lastni delav- j^P^gp^^pp nici,  sprejemajo  se tuđi popravila. ^H^^jfcj^^^jJ}
Postrežba   točna,  cene  solidne. — Zunanja        ^^^^3|i%g naročila proti covzetiu. — Zahtevajte cenike.
BaBBaaaBBBBBBBBBBaBBBaBaBBaBBTaHBBBaBaaT^^
ISuaila in mm U V fifflif IKO
Z    IHUUCTIIlllU    VCIIM'HI    Ul LV\)CLl lllVil   li.
Ljutiiiane tez Mwm v Rew-York
32                            ]e proga
R^ed Star Line .deča zvezda
Na naših   parnikih   Ftnland,   Kroonlanđ Vaderlamt,  Zeeland,  Lapiand  in Saniland,
ki eskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborn.i hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v knjitc za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnepa pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljane vsak 'orek popolonc
Naši parni ki  vozijo  tuđi na mesec po večkra. ćei Kanado v  Severno  Ameriko in je  iz
vožn;a izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno notrjen   zastopnlk
v Liubiiani«
Kolodvorska ulica o^ stev. 2Sy
od južaega kolodvora na levo pred   znano   gostilno „pri   Starem   TiŠler]Uci
BjB^BaaBMlaBaBaaaHBBM^BKiaaa9BaMH^BKJ^^^^H^^^^H'^^^^^^^Hi^'*w^"aaHlhl1 •* ■   J m^     ^^^a^t^^K^mz^^^^^^^^^^miimi^^^ms^m^^m
I3r*o da j o.
lailil! U bloilov, rlževiGv in igesa ta
v Stahovei pri Kamniku, mr dne 1. inliia 1912 ob 10. uri depoludne. ~%m
Podpisana kamniska korporacija bo ta dan prodajaia na svojem lesnero
skladiŠču v Stahovei sledeče vrste lesa:
19 skladov 4 m doigih   smrekovih in jelovih hSodov,
približno  skapaj 6975   komadov   v meri   2196*897 m3;
3 sklade riievcev za trame  po 5. 6. in 7. m doigih,
približno skupaj   1807 komadov v   meri   204 165 m3;
1 sklad   dolgoga leia od 8 do 13 m za trame In stavbnl les.
približno   315   komadov  v    meri  110372  ms.
Nadalje še 4 sklade jelovih, smrekovih in mecesnovih hlodov različne mere
Skladi se bodo prodajali posamezno.
Tik lesnega skladišča je korporacijska beneĆanska žaga kupceir na razpolago.
Prvo polovico kupnine je plačati v 14 dneh po sklenjeni kupčiji, druge polovica pa narslej do 15. avgusta t. 1. če pa kupee poprej odvaža kupljeni les mora popolno kupnino odšteti, predno prične drugo polovico kupljenega lesa odvažati.  Pri  sklepu  kupčije same pa je šteti   10% aro od dogovorjene kupnine
Natacčneja pojasnila daje korporacijska pisama v Samniku. I                Rcsne reflektante vabi  k točni udelezbi pri tej prodaji.                   2210 '
Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku.
i
Stran 14,______________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.______________________________________________________141 Stev.
IsllsISISBElBBBBBHB
Edlna zaloga
iznraih moli imun.
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
Liiiana. Prešernova ta si. I
|5| [5] [HJ |o| la] [a] [aj [5J [a] (aj (3J [5] [5]
f---■»---—        "        ■!                                  -                 h_^  Ud fe^^ kn^rf Ih^ *^m* ft^vl
lastnike vodnih sil
patentne vroteparne lokomollile
^~^Sfc\    Henrika Lanz v Mannheimu
/jrqj_$**"*" jjjP^Mvi       hitro v obrat spravljiva,  ceoeiia,   izredno     |
•fl^^lTSSSUnnK*      varčno deluioča,   ?a Tse vrste kuriva pri-     |
w-«4*£--Uf j -^^^    pravna ir reserfi mofci. -«■
•^PSJ^SES^"'^'"""       == Avstnjska prodaialna pisama : =     I
Emil Honigmann,  Dunaj IX -4,   Loblichg. *.    i
Inu telefon  15594.     :-:     :•:                    Obisk iorenirja brezpiačno.     .
Alfonz đk Breznlk
sodni ix«edenec in   učlteli   Glasbnne   Matice.
HaJTečja in najstarejsn trgovina in izposoievalnica klaviri e* in kar-nUMUiev. VeliMaaska zaloga vsega glasbenega orod ja stnut in muxikalij.
tntUHKtSk  Ljubljana, Kongresni trg št. 15 uMngTH-.
Inasprotl muniike €?•«■> B-lcv^f*
„  __=*       Klavlrje dvorr.e tvrdke Bdsea-
dorf er, Cupka, H61xl * Heitz-rnann, Stelzltammer .~ HorA-
gel     amer. harm.) ima-n   le  fas
u    tzklfntao edlnl zastopnik za
I     r       --- ■  \   velikanski   nalogi *     in    izbiri.    Ne    dajte   se  varati
po   navidezno   cenem, vsiljivem      A blagu,      osotto,   ker   nudim   m \^akomuT. da si po kolikor ino-   ^ 1    goče  Mjittft  €«■!  ali  na ču-%   dovito  fjliie   obroka   bm
f*-                 m-»^       ^^   v-sakega  ia4at|a nabav; rnro-
vrsten instrument i resnično j- -;. ; * • ■/ iranciio 5tari klavini na^u^odne e v lameno. Iiposojevalnina oa{-pitia. Popravila in aglaševmnje Tseb giasbil najceneie. Preigrani klaviri; vodno v zok>^.-   Violine,  citre, kitare, taabmrice, hariaailra, telov. rogovi .r. strane po to-
v.::r,iikih cč^a'-. — Ves da« 01101101
lvaniax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17      1
I           ::    priporoča   svojo  bogato zalogo    ::
voznih koles.
Sivalni stroji
ra  rodbino  in  ohrf.
v lT!i?laćii hrži za mm v bili.
| Mi Sili JDLOT.
'   Pletilni stro)!
■"    •:               --eh */eMkosti.
Najnovejša lznajdba!
Uelik požar
I                         se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
I S 49 daiaralie sile poauu^teaiat ravmoteteat nove sestave, ki od desne I      iq leve strani -riećejo in mećejo vodo. —  V vsakem položajo delujoće kretanje
I                                               brizgalnic nepotrebno.
I     Na KranjSkem V> dO3Ct3aj naručila te vr^te brizgalnic sledeča nasilna društva
I     SrtfcOi KostanierlGa, Bonln|ska Bistrica, Metlika, fteaćur, Koroikm Bela
I     Brnatea, Zgornja SUka, Dravi} e, 8 podni a Idrlja, Pradoali*, Šora, Itob
I    Trsim, labaica, Bovta, Velika Loka, Kanua gorica, Stotice, ValU vaa I                                        it rtter na »olenlakenu
R. A. SMEKAL
v Zagrebu
I skladi&če vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, I cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro« I                        jer ter motornih mlinov.
I     Odplačevanje   na   obroke.
I   73                19" 129 odlikovan]! ~VK
■                                                                                                                                               .    ___                              —--------
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
pnpofoca svoje
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-ntočljivih hawelokov itd. itd-
Obleke po meri se po najnovejsih vzor-cih in najnižjih cenah izvrSujejo.
i '      '_________;__________________________________________________________________'                             |   '
c  —^———————~——^—                   >
j      Pekarija,      |
i  slaščičarna   i
in kavama   1
Jak. Zalaznih
Stari trg štev. 21.
i             Filialei              t
;    Glavni trg št 6,    ;
J Kolodvorska ulica št 6. i 1 X X XX XXXX
. Q. Čadež .
"        w Ljubljani         "
Mestni trg št. 14
po'eg Lrbančcve mairaf. trgovine priporota
^ klobuke t
slamnike
H um. mm moško perilo, H B kravate, ovratnike iti itd. ■
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Prostovoljna javna dražba.
V torek, dne 2. julija ob 10. dop. se prodasta
u H i .Ini" ii Jlisif.
Vili ste novozgrajeni, popolnoma opremljeni, vsaka s 5 sobami, kuhinjo, kletjo, verando in balkoni. Vsaka vila ima lep senčnat vrt in krasen razgled, ter ste komaj 5 minut oddaljeni od jezera in zdraviliškega doma. Izklicna cena vile »škrat« je 13.000 K, vile >Rusalke« 17.000 K
Pojasnila glede prodaje daje                                         2209
g«*pa Harfi« Ikale, Bl«4, wfla „Danica*4, ali pa c kr. notar Plantaa v Lfvbl|anl.
I:- lovama olinatih barv. laka in U :: I Brata ^EBERL
irkosHkana. lakirana, staiboa 45£ ia Boitaa Đleskana;.'.
——                                                                                    243
Prodajalnica s        l jjiMjjnj           Delavnica s
Miklošičeva   ulica   št.  6.     Lj 11111]Ullu        Igriška ulica štev. 6.
nasproti hotela „Union«.                                               Električna sila.
WlWihael Kastner | I Najcene]ši nakup za: 1
H   specerifsko blago, kuhinjsko In ilvinsko sol. Petrolef,   I
H   tndi v originalnih pločevlnastih kangljah, obdavčeni In   I
I   neobdavieni boncin (za motor)e in automobile). Gaso-   I
I   Un9 ligroin (za rax«vetljavo)- Knrilno olje za Dleselove   |
I   motorje. Vseh vrst strofna ol|a« Parafin. Vse mineralne   B
H   vode in vsi proizvodi izvirkov vedno svezi v zalogi.   ■
HLjubljana, Kongresni trg 10. H
XX--------------------------------------------------XX
® Tovam WM). 1. Haglas &
a               Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.    237     |
! flaiMia zaloga poitva i
S73    xa spalae In ]edflne sobe, salone in gosposke    -----------
SS sobe. Preproge, zastorll, modrod na vzmot 2:S JJJj            itamatl modroci, otroiU vozicU Itd.            jJS
XX___________________________________________IXX
XXXXXX     '^   NajsoUdnelie blago.    -fW   |XXXXXX
najcenejša in najhitrejša vožnja v Amenko s pamiki „SeveroaemsKega Uoyda"
Iz        ....    .        ,J»
Bremna
V
NewYork
s   ceMriiEinii  brzoparniki  „KAISEH^VILHELM", „KB0NPRIN2 WILH£U«U, „KA1SER VILBSLM d. OROSSEU.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ■*■
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega 4} parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite «5
v LfmMlanl edino le pn                                       S^
imm in, HoioavoisKa mi štev. i &
nasproti občeznani gostiini »pri starem Tišlerju".
Oihod ix LfnMlano |o fiik lorek, četrtek in soboto. — ¥sa M
polauUa, ki m Ukafo poUranim. totao in bresplatao. — —
rostroftba pontona, roelna in noUdna,                  fai
Potnikom, uamenjenim v zapadne države kakor Colorad© Meksiko, Kalifornljo © AriZOSi, UUb, Wio«i«f( Nevadi, Ortren ii Washington nudi nas« 4ruštvo posebno M| ugodno in   izredao  ceno čez  ttmlv^stem.   Odhod na tej pro«i iz Bremna   A
enkrat mesečno.                                               jy
u se dobivajo pa tuđi listki preko B&ttinori in na vse ostal« dele sveta kakor KN    I Buzilijo, Kibo, Baeaos-Aires, Coloab«. Siif lporc ? A?sUiliK Itd                         I
141 »ev.                                                                                   si ov^nsiu  narod.                                                                                  siran re.
»J5^ Zastonj uro ^S »Chronos«, posebno plosnato in dvakrat zaprto dobi vsak, kdor si naroči 14 kar ilatoplatirano dvojnato vcriiico najmodernef§e oblike in * prekrasnim obcskom. Za stanovitnost venžice in dobro funkcijoniranje 5 let jamstva. Povzetje samo K 3155. Brezplačna ura se priloži vsaki veri žici Izvoz  mp L. SchMchtor Dm»| XVI 1,  Urcfteatrtierfirtel  5—221.
!Vafli«lfie   «■»   ■a|ataa«v»Me|ie
Š&PSSA               l«A*m^sm   Isdelka         2146
^Kjn^^kJ    Dobama Prrt speciaJna izvozna tvrdka za plašće iz tirolskega lodna
\jyJS^    Aatoti lanerebBer, Inom ost, Abt. 79. Dobiva se po vseh boljših
— fW f*        noskih modnih trgovinah. kjcr ne, se posrje naravnost po povjctj«.
r,
Lan gen & Wolf, Dunaj, Laxenburgerstr. 53 n. I
Zastopalk: Sakri«! Briatok, LisMJaM, BI«l«eiMva eesta 1%.    I
Originalni   motorji   „OTTO" I
II                  ^^^T^V         2a ^>eiKtn» b*B*o*, petrolm, surovo olje, sesalni plin.     I
i   ^V-^^^u    ^okamobilt M ^ccin s streho ali brez nje.   I
I    *T^^^^^)    slS2  stro*1 " obdelO¥"ia leM-         I
II    ^^l^^^l    Popolne   opreme  žag  in  mizarstev.   I
■      ^Oa^v^rv. Ledite in hladilne naprave.   I
II   >:    Obisk inienirja, proračuni,  prospekt 526 A. B. Z. brezplačno.    : :     I
Potoiki v Severno 10 Južno Imeriko
se vozijo sedaj te po domaći avstrijiki progi
Avstro-Amerikaiia'
Trst — Hew Yorkt Bnenos Airet, | Rio de Janerio, Santo« itd,       i
z   n*jno»ejšiai   brzopirniki   z   dvera*   vijak oma,
|     elektritm rizsretijavo, breiZičcin brzojavom, oa
kitenb je  za vsakega pouika  preskrbljeno, da
= dobi tfovolj donitče brine z vioea,  svež krili, posteljo, kopelj itd.                 -
0ĐR8Đ PUHHKIf: I tamu Itanfln nati sasuto, i JtiM im^riko valna U do i. !
Vsakovrstaa pojasaiU daje radefolje brez plačno la prodiii vone lisie platni z as topnik za
Kranjsko, Štajersko ii Iforeško
S1M0N KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
>c / 574 12-2.                                                                                                     2233
Proslovolina Una dražbe ipreii.
Pri c kr. okrajneai sodi&ću v Radovljici so po prošnji lastnice hotelske drutbo „Triglav" v Ljubljani na prodaj po javni dražbi sledeče -^preiničnine, ziasu skoro pri kolodvoru ležeći
hotel „TRIGLAV«
: dependanc&mi, vsami drugimi posiopji in vrti in pa već ob Bohinjskem jezera ležečik, osobito za stavbe vil pripravnih parcet.
Za te nepremićnine so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer:
.                             .                        ... -      — __.. -^-             -~          -
1      ■*      Katasterska         Parcela              Kulturna           PovrSje        ***                             Elitna
2      -i           obeina                ftev.                     vrsta                               -!!JBBl_        k        j          ion" i -       ^                                                         I__________________ha    a   m»    K    h__________________T *
hi&a, St-  144,                                                                        *
dvorišče, lede-                      ■                     hotel
._     Bohinjska             279           nica, perilnica,    —   17   OS 11 — 4 —                                     !
307      B«tx^                             pekarija, dn-ar-                                       »Tngiav
!                                 278 1 281 2           ^rti        |—   17  88'! 5   28|                   115000!
|                                            278*2           hiša §tev.  145    — i 3 .50   —   —                                     i
!                                       281 1       Mša^tevTT^ ~Ti«^~~
i                   Bohintska             287          hlev tn dvorišne  —   9 107   —   —
J                      Bistrica       277 1,282 1              vrta             — i 25 j 06   7    40
2802               park          ~j 4513B 13140
286                  pašrtik           —    4     86   —    12
!       hotelska opresa m ostali inventar .   ^   ^   ]   . I — i—  —i—  —
1_____________________________________________________________________________________________________________________________________■________________B_________________
skupaj    ...     1    24   63^ 26   20 i -       .                                                                                                                                                    *
I JI  I                                      1754 2      |         travnik          —   32   32 jj 1    06    .V Ukanci"      3O00
i                                                                                                                                                                                 ----------------------------------------^ ■«                                                          i                »                                        i    -                                                                                                                                                                                                                                 j
■                                                  »47, 944/1,                                                      ]      j       I
378       Sludor           1065/2
i----------------------------------------------------—    Na jezeru     22000
!                                  948, 949,
!   I                             945, 951 3, I         njive          —  52  73   1   »
:                                9412, 951^1                                  j
'         4,^5        Studor        ^2 2 1^066 2Eta^ katastru    _         ' JJ n                              !
i                                                        1065 3      I     pa travmki                                                                                           j
skupaj    ...    3    19  45 i20 ,^3                                              |
^kupini pod II in III se na željo izklićeta tuđi skupaj za 2500(>— K. Jražba ^e bo vršila dne 8« julija 1912 ob polu 11 iafi d*poW»« w v kotelu „Triglav" na Bohinjski Bistt-ioi.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice rez O2ira na prodajno ceno.
Zdražitelj vseh tren skupin srne  prevzeti vknjiženi terjatvi mestne nra-
-iinice ljubljanske v skupnem znesku  100000 K; prebitek dražbenega iikupila
71 a je po odbitku   desetodstotnega   vadija,   ki   ga   je   založiti v sodnO shrafllDO
»red začetkom dražbe,  plaćati s petodstotnimi obrestmi od dneva dražbe dalje
treh mesecih po odobrenju iste v prodajalkine roke.
Dražbcne pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodiŠču in pn g. no-arju Ivanu Plantanu v Ljubljani med  opravilnimi urami.
C. kr. okrajno sodi^e v Radovljici, oddelek U
dne 17. junija 1912.
I AttUSt RepK I
I       SOdtf t Lj«WJwi v Trseve»v        I
izdelujein popravijtfsakovrstnc I
sode
I              pm »Btatttik c*m«au               I
I Kupuje in prodaja slare vinske sode. I
Blaž Jesenko
1    L|«Ml«ma, Stari trg 11     I
■                         priporoča                          Q
klptioke, slaiike
I   cilindre,  čepiće itd.   I
H    -- ■         najnovejie faione   --       H
D        po najnižji ceni.        I
I   Mustrovam ceoiki zastonj in postnine prosto.   S ■ajcenejše
dežoike in solnčnike
domaćega  izdelka priporoča
tvornica  dežnikov in  solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —   Prešemova nlica 4.
Haiboljši in napi niig!
1 !• £• AillJLv
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete dmgam, ogtejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejŠih švicarskih   nr   iz              W^L
zlata in srebra, ure            ^Ey
za dame z diamanti              J ft^^
in briljanti, zapest-   ^^^^^H ^^H nice, uhane, vratne ^^^^^^B^ verižice,   poroene           ~=^P^^^^
in druge prstane,       JS&*  ^^^^ krasne nastavke iz   y^^^^x  ^B^k kina   srebra,   na-  mg       /*^i^m mi zna orodja   itd. lE^    ^t^flH
lahtCTijte cenik, ^^tSMU pošljem   ga  zastonj!       i»t     -^r^^~
Vsa popravila  izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno.        ::
Teodor Kom
(p^r«i Bmrik Kora)
pokrivalu M io klepar, vpeljalit strelinin. ter iKtalatir vrtovodov
LioUiaKL Niuska testa št. i
Priporoča se si. občinstvu   za izvrfte-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje  z  angleSkim,   ^raneoskim   in tuzemskitn Skriljem z
KksttMatUn skrili« fftetit) nM NiticMi
z iz bočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in  galanterijska  kle-!       parska dela v primano solidni izvršitvi.
Poprave   toćno in ceno. Prorieiii texipl«ćDO io post. prosto.
tatoimUm Vm.
I »Ulo. tu 21 iuiiia (lan». Petra ii Pavla. semaiji lan i TnajD)
te  bo Trsila ▼ Tomaju, ▼ gostilni Černe biš. št. 10,  ob 9. uri dopoldne ch-ažba
raznega manufakturnega blaga v cenilni vrednosti 2853 K,  spadajočega h kon-
kurzni masi Ignaca Žvab, bivšega krojača V Tomaju.               2154
G. kr. notar dr. Rnmer,
konkurzni upravitelj.
^-      Razglas!       ~.
Na c. kr. državni realki v Idriji
bo v julijskem terminu
vpisovanje za I razred za šolsko teto 1912/13
dno 9. Julila 1912 dopoldne od 11. do 12. ure.
Prinesti je  seboj rojstni  (krstoi list) in zadnje  obiskovalno izpričevalo ljudske sole.
Sprelmnne izknia|e se prično
----   dne 10. julija i. I. ob 8. uri zjutraj.   =
V Idriji, dne 18. junija 1912.
Ravnateljstvo.
I   jztnglešlzo  skLadišče  oblek,
O. (J^ematoviČ
i   LfuJDljcunjCL, J\£estrci trg šteir.  5    \
i   na=nanj& ohasijsko prodajo
\    poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke,      \
\     ter poletne damske konfekcije z globoko redu-      t
\    ========   ciranimi cenanii             ■              f
Povest trgovskega pomoćnika.
Gospod Perchal, eden najboljših trgovskih sotrudnikov, zaposlen v neki veliki trgovini v Parizu, je bil bolan več let na resni bolezni.
.Irnel sem — pravi on — močne pekoćine in drisko z zaporednimi vetrovi. Skopoo z drugim! odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več prebavljati. Zelo sem
hujšal od dneva do dneva.    Poskusil sem mnoga  sredstva,   čiščenje,
JA              puščanje krvi, kopanje,  kar nič me ni ozdravelo.   Zapuščen od vseh,
v^J              obupan, ni mi preostajalo drugega nego  —  smrt.    Da izpolnim svet
J              prijatelja, sem rabil prašno oglje .Belloc*. Po 3—4 dneh sem se po-
^             čutil boljšega ter mogel použiti pečeno meso,   to  Česar nisem mogel
Y              nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska — ozdra-
j                 vel sem.    Ker sem raogel jesti,   prebavati, in se je odstranila driska,
/ V              so se mi kmalu povmile moči ter sem začetkom  meseca  popolnoma
>  ^^^    ozdrave!."     Claudio Perchal, trg. pomoćnik. Pariz, 29. nov. 1896. <     ^*^            V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem ko-
£.      silu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bo-^*^   lezni, da, ćelo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsa-kemu drugemu zdravilu.
GoSDOd   GlaUdiO                 OglJe  Belloc  provzroča   prijeten  občutek v  želodcu,   da>e tek,
PprrhTi               pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc  je ne-
rercnai.              prekosljivo sredstvo proti težavara v želodcu po jedi, proti migreni,
ki   JC  pOSlediCa  Slabega   prebavljanja,  proti  goreCiCi, proti vzpehavanju,  kakor  tuđi  proti
VSCm   *ivčnim boleznim  Selodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupku na čisti ali po&lajeni  vodi  pomeša  in  naenkrat ali y presledkih Spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoH množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek pozirati,  naj vzamejo raje pastilje Belloc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje BelkK. Zadostuje v usta jiti dati, in s slinami, ki jfh raztopi, požreti.                                                                          1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekaraa U. pL Trnkoczy A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Čižmaf.
mm Fr. Sevčlk mati
puftkar                                       I
priporoča svojo V*UkO zalOffO rarnovrstoih                     58 I
pnšk In samokresov
lutnega iidolkm, kakor tuđi bolfilsUta, salakih ia MUdh strogo I
proizkaieBlll P«ik,   za katere  jamčim za dober   strel.   Posebno   pripo-  I ročam  lahlM   trOCCVfc©   in pfeftke Bock  s Kruppovimi   cewni za brez- I
dimni  smodnik. — Priporočam tuđi                                 1
veliko zalogo vseh lovskih potrebšćin     I
HT   po najni±jik cenah.   *m                      I
ropniTiU la aarooao m Isvrfalofo totea ia Maoaliivo.         I
Stog t&_________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.______________________________________________141 Stev.
Jfi m * vrn sr rjsssMmuf°MurM tr&°yiM I ■ ^^" ■WHMi^   BI   MMBV    ;;        nega  blaga,        ::      Ljubljana, Stvitarjeva ulica.   I
^H                                                                                                                                                                                                                                                                     __                               __________                                            B
^^■liB^BjiHB^                              dela mokre kleti.vlažna
l^^i^^i^SIP^JplIijBi      stanovanja li   iiil|!fI|lSii|irzajamcc;i'0  suha
Prva gorenjska    AIU
košariška obrt v Radovljici.
(Izdelki državnih učnih delavnk).
Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslo-nila, popotne in kupejske košare, cvctlična in stojala za dela, obscžni senčni stoli, zaklopni stoli, vlaknaste preproge, ko- I palni čevlji. Vse porabnostno m luksusno I                        košarištvo.                         I
Ilustrovani    cenovnik    zastonj. I
miru uri u M°dei i9iz
Jb^^^b^                               r i ih i
Ako rabite trpeino-, lnksus-, lahko-, dirhalno- ali slnibeno kolo,
potem izberite brez premiselka le PUCH-KOLO, do danas neprekoa-
lji*o, zanesljivo, trpeino, fino In elegantno.
Fr. Ćuden • Ljubljana
Eđino zastopstvo originalnih PUCH-koles za Kranjsko.
Ccnik brezplačno in poštnine prosto.
Lastna delavnica za popravila.
Otroška igrača
je  opravljanje   domaćega penla,  ako I rabimo                 1208 I
| samrtelĐioče pralno sredstvo. 11
Zajamčeno neškodljivo!       Ni klor! I Po polurnem kuhanju             I
bleščeče belo perilo.
P^rci|M    varnje   tkanine   in perilo se v koti u   I »■  *-• 3M          obeii  takor od »otac« na trati        I
Tvoroita: BogofflilVoitHJunajIII.il. I
Dobiva se povsod.                I
Strogo solidna oaistareisa domsča muka. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne  ure.
-^^^^^                Popravila in
nova dela po nainitji ceni.
v Edina zaloga iir
! „TOP
Lud. Cer ne f
jnveUr,   trgovec   r.  arami   ter  xapri-seteni »odni cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica št.3.
Ceniki   zastoaf   ia   poitnine  prostL
55^ Najfinejši I^S
špirit
:iz žita, najboljša: hahovost za žgonje
se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki ::
H. Rosner & Ko.
Ljubljana, poleg pivovari Jnion"
»^—~---------------------    — ■--------------------------       ■ '            ^^^^™
damsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
NI. Kristofič-Bučar
UUBUA1TA.    ST-A-ISI    TEG-   ©.
Velitca izt>ira. posebno:
fini kostumi, prašni plašči  in krila
izdeluje tuđi  po  meni-
KRASNE    BLUZE
noćne iialje, nM;mii perilo, moto sportne čepiće ia klotincke.
Potrebščine za otroke in novorojenčke
v največji izbiri.
iT PošiSja na izbiro tuđi na deželo. ~v*
A, Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
——  LJUBLJANA. =====
Tvornica kemičnih barv, lakov in /irnezev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe
barve
Etnajlne barve
Fasadne barve
Marijin trg št. 1.
Vse vrste s ss   firnežev,    s: ::   čopičev,    :s s:   lakov,    s:
Nlavec
(Gips)
Olje za pode in stroj e
Karbollnej
Naslov   zadostuj e;                m
A. Zankl sinovi v Ljubljani.
| Ceniki zastonj!                               Ceniki zastonj! |
i^--------------------------------------------------------------------------------------------------------___---------------------------------------------------------------------------------------------------------_--------------
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
o«fc.ižh» wi««tc»k ■,■■■.■■■■                                          Stritarjeva ulica itev. 2.                                           »«»«•«»! fond soo.ooo hren.
|   Podružnice ¥ Spljetu, Celovcn, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice In na teko« račun    M*    O     Kupnje In prodaja srećke In vrednostne papirje s   ter Jih obrestnje od dne vloge po čistili   s  TT   2   O u             vseh vrst po dnevnem korzu.             ::
r. P. VIDIC & KO MP., LJUBLJANA ^
u      tovara* zarezanih stresnikov      ::
ponudi vsako poljubno množino pateat dvo)BO larezaiii
strešnik zakr i vač
s poicvno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". Irts *4pt*Un Navsfer I                         Straha popolnoma warna pi^ed nevihtainil
mnm mm ■ mm mz stmi sedomosn. ® E^'S.^ru.r   >
Wl »er.                                                                                            SI nVFNSKl   NAROD.                                                     *                                     Stran 17.
Za kratBk čas.
Kmet zagleda v mestu ve-ijo gru-5o ljudi in vpraša v blizini stojećega posiopača, kaj se je zgodilo:
»Nekaj posebnega,- je deial po-slopač. »Krava je znesla jajce!«
»A res?« je deial kmet prijazno. >Tz tega jajca se bo pa zvalil tak osel, Kakor ste vi.«
Mož: Danes imam tako težko pTavo — mč dobro mi ni. Malo poi-đem na svezi zrak.
Žena: Pa le pazi, da ne bos zopet vsegt denarja zakvartaL
Katehet je v soli razlagal otro-kom, da sta bila Adam in Eva popol-notna sama na svetu, in je potem po-klical Pepčka:
»Povej, Pepček, kaj bi ti storil, če bi bil cisto sanj na svetu?«        y ^ »K teti bi šel v Moste.«
Turist: Plaćati!            '■!?*&"%
Krčmarica:     Prosim — kaj
pa so imeli?
Turist: Muhe na juhi. muhe v
omaki,    muhe  v  špinači in muhe  v
pivu.
Knjigo vodja: Blagor tištim. ki nič nimajo. Teh ne skrbi, kje bi naložili denar. brez skrbi ležejo k po-čitku. brez skrbi vstajajo__
Ravnatelj: To je lepo pove-dano — a zakaj zahtevate potem vsa-
ke kvatre zvišanje plače?
*                •
Gospodar: Ali me je kdo iskal?
SI ti ž k i n i a : \ekt gospod je bil tu; ni sicer povcdai. kako mu je ime. a mislim, da je vaš dobri znanec
Gospodar; Po čem pa to sklepaš?
S I u ž k i n j a: Ko sem mu rekla, da vas   ni   doma.   se je razburil   in
vpil: Ta hudič zmerom švinaia.
*                »
— Torej. ljubi Emil, zdai. ko sva žaročena — kako nai pa to razla-gava? Kaj, če bi bila dala to v liste?
—  Čemu? Povej to par prijate-Ijicam kot največjo tajnost — pa bo
jez uro že vedelo ćelo mesto.
*                 *
Glas iz občinstva:
Na pošti pri Sv. Neži je promet tako naraseL da gospodična ekspedi-tarica sama že ne more več prečitati vseh dopisnic in razglednic. Nujno je treba, da se tej pošti dodeli še nova
moč.
*                *
Učitelj: Pepček — imenuj mi pet zverin ki žive v puščavi.
Pepček: Stirji levi in en tiger.
*   •   *                                  !
V odlično restavracijo je prišel ' tnjec, se dobro najedel in napil in potem natakarju razodel, da ne more plaćati.
»Ce ne plaćate, < se je razljutil natakar, »vam siečem suknjo in hlače. -
»Nikar.« je ravnodušno rekei gost. »Tu imate polno odličnega občinstva, jaz pa nimam na sebi ne srajce, ne spodnjih hlač.
Gospa: Kaj še vedno nisi pometla...?
S 1 u ž k i n j a: Ah — gospa — štiri sobe ... ?
Gospa: Vzemi časopis in pre-čitaj poročilo iz Kanade. Tam je vi-har v tridesetih minutah pometel dvainsedemdeset hiš, ti pa rabiš za štirf sobe ćelo dopoldne ...
C e v 1 j a r : Kaj — čevljev še vedno ne morete plaćati? Že ćelo leto ste mi jih dolžni! Cevljev ne plaćate — obleko pa imate vsak mesec novo.
Dolžni k: Pomirite se, vrli davkoplačevalec,    obleKe    tuđi nišo
plaćane.
*                *
*
Pisateljem se dostikrat primeri, da jim uide izpod peresa kaka nesmi-selnost, ki je tuđi pri popravljanju ne zapazijo. Iz obširne zbirke takih bu-dalosti naj navedemo nekaj izgledov. V nekem franeoskem romanu je čitati: ~Z eno roko je božala njegove crne kodre, z drugo je pa rekla —«
—   V    nekem drugem spisu je zapisano:    *Bil je 70 let star, izgledal ie pa, kakor da je še enkrat tako star.-
—  Neki odlični zgodovinar je zapi-sal: »Dvakrat je bil težko ranjen, enkrat na nogi, enkrat pri Watexloou."
—  In drugič je istemu zgodovinarju ušel naslednji  stavek:    »Brabantski žrebec je za Belgijo tista kura, ki zlata jajca leže.«
*
Hči: Mamica, povej no, ali si tuđi koketirala, ko si bila mlada.
Mati: Ševe, tuđi.
H č i: Ali si bila ti tudt kaj kazno vana?
Mati:   Papa je moj mož   po-
stal.
m            •
1 41e t na Minka: AK imaš ti tuđi že ljubčka?
141etna Fanika: A ja — saj me že mama dosti klotutajo.
Mož: Torej, ljuba žena, jaz sem gospodu župniku povedal, kar je rekel zdravnik, da namreč ne smeš otroka sama dojiti. Prečastiti gospod župnik so dovolili, da naja-meš dojiljo.
Žena: Naj se torej zgodi, kakor so gospod župnik rekli. A to ti povem: Naša hiša je katoliška in jaz vzamem za dojiljo samo pošteno ka-toliško žensko, ne pa kakšne take, ki ima že otroka.
S o d % i k: Vi ste pač vse svoje dni občevali samo s slabimi Ijudmi.
Obsojcnec: To je pa res! Od svojega dvanajstega leta obeu-jem samo s poKcaji, orožniki, sodniki in jetniškimi pazniki.
Fajmošter Matevž: Itali-jani so imeli v bitki pri Tobruku 70 mrtvih in _?O0 ranjenih.
Fajmošter Jaka: Ćemu pa iemljejo mrtve in ranjene seboj v bitko?
Kaplan Miha Jeternik se je v že-
Iczniškem kupeju seznanil s potujo-čim ptujcem in po daljšem pogovoru čuti! potrebo, da se mu predstavi.
»Dovolite — moje ime je Mihael Jeternik. <
>Me veseli! Meni je ime Zmie-rombovskv.«
»Kajpak, kajpak — če vam je Bovskv ime. potem ste seveda zmerom Bovskv.
*
—  Vam se je pa zelo na    dobro obrnilo. Pred nekaj meseci vam je že hudo predio.
—  Strašno!    Pred    konkurzom sem bil. Popolnorna sem že obupal. A tak rat je prišla sreča v mojo hiŠO. Moj brat se je obesil, moja sestra je utonila. mojo teto je povozila električna železnica in bratranec je mojega bogatega strica umoril in potem samega sebe ustrelil — tako sem jaz vse podedoval in živim zdaj srečno in v miru.
—  AH so nove goldin - ure dobre?
—  Teh ti ne morem priporočiti. Lani sem eno kupil. Tri dni je dobro kazala, četrti dan sem jo pa že moral poslati v zastavljalnico.
*
Čevljar: Kaj je pa rekel gospod praktikant, ko si prišel po denar za cevlje?
V a j e n e c: Rekel je. da še no-govic ni plačal in da torej za čevlje ne more nič dati. ker plačuje vse po vrsti.
Ustna voda       _^0^^^^^\ v^jjaft***1*^   Zobna krema
MOJA STARA
izkušn;a je \r. ostane, da •/..-. prL«ir.:.!ijc peg ter za pridobitev m ohranitev ne'ine, mehke polti ni bol ^ega mi'a ne?o SVL-N'ivpoznaro lla^iko StoteO ■illo s koniićkom, znam^a konjiček tvrdke Ber^mann Će Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drotrerijah, parfumeriiah in vseh enakth trgovinah. — I^totako se Bergrnanova lilijska krema „Manei«" čudovito nbnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po :     :     70 vin.   se dobiva povsod      :     :
5RLVRT0R
gumijevi podpetniki
Nedo»«f|ljiv«  trdnosti.
Giavn zaloga: Artci Kri»pcr, Ljakljuu.
Voda opazovana s po-večalnim steklom.
Kapljica tekoćine, ki se je vsela I« pljuć na sopilih trpečega človeka, in trptji dan po njegovi smrti, je vrbovala mikrobe, ki so tu narisani.
Goudron - Guyot usmrti te mikrobe v vodi kakor tuđi v pljunih.
Pred kakimi 30. leti se je posrećilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, kotran  v  vodi  raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanee, pri vseh lekarnah potl imenom »Goudron-Guyot« neko s kotranom zmešano pijaco, ki v potrebi služi kot ako dobra kotranova pijaca. Zadostuje kozarru vode ali kakršne si bodi druge pijace pridati eno ali dve kavni zli< i.
Rabljenje zdravila >Goudron - Guvot«, pri vsaki jedi, in sicer pnakomerno in za-por^doma, zadostuj<j, da v kratkem odpravi naj h nj si katar, kakor tuđi vnetje sapnika. S pomodjo tega zdravila zamore ozdraviti ćelo najhujša obolenja sopil, kajti kotran zadržuje razdelitev maznih mikrobnih voz-lov, s tem, da uni^uje mikrobe same. Ni mogoće si predstavljati bo!j priprosto in uspešnejše  zdravilo.
V  slučaju, da bi se komu ponujalo knko druso   sredstvo,   namesto      pravega        Goudron - Guyot<, teriaj  naj  se v lastnrm int. resu vsakdo varuje.
Ako se  hoće kdo zdraviti  od  vn^tja v
^apniku, od katarja, todaj naj zahteva v lekarni le pravi »Goudron - Guyot«. D^Mv < s*e tega iz neke posebne vrste smr*         i
raste na norveSkem obrež.ju, in je napravljen lastnoroćno od Guyota, izumitelja raz-topljivoga kofrana. in tako tuđi uspešnejže kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako ponioto naj se natančno pazi na znamko; Goudron - Goyotova nosi ime Guyot natiskano v velikih ^rkah svoj podpis v vijo-licasti. zekni in rde^i barvi, kakor naslov: Maison Frerc, 19, ure Jacob, Parim.    .
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in  tuđi  ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotrano-vemu okupu, lahko nadomestijo teg^a Guyot s kropHoami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškoga kotran a, in kntere se jem ■ Ijejo 1—2 pred ali tuđi med jedjo, so lahko prebavljive. kori^tne želodcu in stanejo jako malo.
Barva, pa^til Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s crno natiskanim po^pisov; i.Guyot«.
Zaloga: Maison FV^re, 19, rue Jacob, Pariz  in v vseh lekarnah.
V  Ljubljani *=e dobi v l«karnah:   Gabr. Piccoli:   Fr. Sušnik;   U. pi. Trnkoczy;    Ph. Mr. Jos. Cižmaf.
š^sfšft™   Pozor traovdi
porabi to priliko,             lllliUI     lllJllffLl i
dobro ti bode vsak dan !------------------------
! \wm ircnehn \m 5loi. Stajeiia se tai
prostori za trgovino
me5. blaga po ceni oddajo. Jako velik promet. Naslov pove upravništvo  »SI. Naroda«.
V Ameriko in Kanado
pripravna,   cena   in   zanesliiva   voznim
CUNARĐ LINE.
Carpathia iz Trsta, dne \S. juni ja 1912. Saxonia iz Trsta, dne 2. julija 1912. Pannonia iz Trsta, dne 9. jnlija 1912. Ivernta  \i   Trsta,   dne   23.  julija   1912.
Iz LiTerpooia: Najhitrejši in najiepSi parnik sveta,
Lasitania. dne 29. junija, 27. julija, 17. av-gasta, 7. septembra 1912.
Mattretania. dne 13. jnlija, 10. avgusta, 31. avgnsta, 21. septemnra 1912.
Pojasnila  in vozne liste pri
Mi Odlasek t Ljotniani. V*Mw clica St. 23
poleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-New York 111. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred.
[ipiiiil
I krojačnica prve vrste za I I         gospode in dame         I
I Dunajski   c. 20 I
■ nasproti kavame ^Evropa" - Tramvajska I I             =====     postaja.      -                     I
I Zaloga inozemskega in I I pristno anglei blaga. I
I         [moMn. ::hdn9HMu.         I
I           Z odličnim spoStovanjem           I
I J«h «r«florla^ krola«. I
Perje
za postelje in puh
priporota po najnižjih cenab
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred  Skofijo   štev. 20.
Zunanja naročita se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljublianaf   Stari   trg   9.
Kot prvi edini slovenski obiastveno konce sion. "pti1: in strokovnhk priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna oćala In ščipalnike, toplomere zrakomere, hygrometreT dali-noglede vseh vrst kakor ,.Zeiss, Bnsch, Ooerz" itd., ter vse v to stroko soada-|OĆe predmete. Vsa popravila izvršni em točno  in  solidno v svoji  l električnim
obratom nrejeni delavnici. ZahtevaMe cecik.  pošliem  ga  zastonj.
Pfl           Ustanovljen« 184«.           H^B^^H
arno barvarstvo 1
ter kemicno čišćenje in   ' snaženje cblek.      ij
.. Anretura sukna.  L
| Poljari nasip - OzKa ulica šl. 4. ■ Sprejemališče    f
Selenburgova ulica št. 3.
IPostrežba točna. Solidne cene. Li xxl x fx xi ^^^^^■■1m ■■■■!        ■       III—   ■■IM«^^B
y LiatillanL Đunaiskd cesta 21.
Velika zalosra
i steklenine, porcela-na, svetllk, zrcai, šip, kozar cev; vrčkov i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih   cenah.
F.K.KaiSGr.DUSkar
UuMiana, Selenburacva nlka št. i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lonkil potnbfiiii, neh del koles (bitikloi)
kakor tiidl
niiialni meli po mM Mi
Popravila pušk, samokrtsov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj  in poštnine  prosto.
!! 500 kron!!
Vam plačamako moj izkoreninjevalec „mazilo RIA" (Riasalbe) Vaših kurjih očes, brada-/ic, trde kože v trch dneh ne odstrani brez bolečin. Lonček z garancijskim listom 1 K. &emenyf Raiaval., PostfachlŽ 64 Ogrsko*
V  naiem  se  radi  bolezni   odda dobro vpeljana        2132
trgovina z m. igoin
v prometnem kraju na Gorenjskem. Ob železnici in križišču deželne in državne ceste, poleg fame cerkve. — VpraŠanja na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Trgovina 1912".
I Pristno Uo los. I
I Spomladanska in poletna sezija 1912. ■ I EnkupcD3'10iDdolgza f1 kuP°n  7 kron 1
■                                1   kupon 10  kron  ■
■ kompletne moškoobieko   i kupon 15 kron B
I (suknja, nlače, in 1 kupon 17 kron H I  telovn!k)stanesanw    1   kupon 20  kron  H
H Kupon za črnc salonsko suknjo 20 iv, dalje blago H B za povrlinikc iuristovaki lodcn, svilnate kamgarne H H     itd.   razpošiija   po   tvorničkih   cenah   za.   solidno   in     ^9
I         redno dobro znana tvorniška taloga sukna         Q
I Siegel-Imhof v Brnu. |
I                   Vzorci gratts In Iranko.            5ti   H
S   PredrtO&tl,    ki    jih   imajo   privatni   odiemalci,   ako   B
B   blago  naročajo naravnost  pri   firmi  Slegel-Imhof   3
B   na kraju tvornice, so velike. Stalne najnlžje cene.   |S
fl   Velika lzbira. Tuđi najmanjša naročila se izvrše s   B
B    "• OTioinorna   svežim   blagom   natančno   po   vzorcu.    fll
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št- 3.
©       M      pletilna industrija ^^fg^^i ji       in trgovina
^^l--^—š^mEmm^^    na drobnoin debelo
Sivalni  strofi   od  70  K  naprej;
$£p~    pletilni široj    "^Hl
patent »Wederman« je edina in naj-uglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovlieno;ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se  ceno  podpletujejo.          232
::    Podpiraite domačo industrijo.    ::
Oramofoni - avtomati
u prve roke se dobe le v
:: ateljeju za gramofone ::
L Rairger, iiutiliasia
Sodna  ulica  ši. 5.
Velika tvorniška zaloga.
Gramofon za gostilni-
^^V~>^                     Čarje    z   magnetnim
//\?Kj[                  vmetora,     popolnoma
f/^t ^^k               sam ^elll)0^» začne in
1L—j0^£>.J%r ^S»                  jenja sam — K 80*—
11 ^JfesfeJaL -' ^^w           Enoletno pismeno jara-
\^^                 j»        stvo. Pišite p9 cenik.
- ^iip^^^        '^lc ^  l*50 za   *000
^^^^^^^^^*      Velika zaloga gramo-
^jj5      V :¥"   *7f         .-.    fonskih plošč.    .•.
^^^^^^^    Pazite    natanćno
::   na   naslov,   u
KASLJiUOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom I
THVMOMEL SC1LLAE 1
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in porairjuje dušljivi kašelj, od-pravlja težkoCe dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Ttaymomel Scillae pri oslovskem
kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. •^T" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se posije naprei 2-90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— S. 10 steklenic ako denar naprej za 20-— K.              I
lzdelovanje in glavna zaloga              I
B.  Fragnerja    lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji ——     Praga III-, š*. 203.    ____
Pazite   na   ime   izdelka.    .^^^^^ iidelovalca   in  na  var-   ^^BBMtMiiđL stveao zaamko.          ^BSHtffi^^
V  Ljnbljani   ▼ lekarnah.          ^Sffi^
Jos. M*yr.  dr. G. Piccoli                ^V^
li Jos. Cilmit.___________________
Stran tg.____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD._____________________________________________________141 štev.
Razpisuje se služba
oUgi zdravDika v Honio.
Mata po dogovor«.                                   -1-*
Prošnje je vlagati  do 15. julija  t.  I.
Zupanstvo občine Komen.
2t»                                                                         Vlak« Jastoc, župan.
Trgflvsfto tomiiRo !n pođporno društvo v LjudlianL
2,p.«. 56o,i9iz       vab ilo
gospodom  častnim,  podpornim in pravim članom
trgovskeoa taolnlškegaln nagpornega društva
v Ljubljani — na
74. redni občni zbor
ki se vrši
MA. IHiHIZ IKn fil! rtu 9. wftr umi Inmi nntiega magistrata.
^        „__„___
1.  Računsko porobilo ravnateljstva  o poslovanju io stanju društva za 1. 1911.
2.  Porodilo rerizijskega odseka o prejiedaaj« računskih sklepov za 1. 1911 in o
•kontrirar■ i   —  -, -^
3.  Predlog ravnateljstva na odobrenje enkratnih fakultativnih podpor, ki  jih je ravnatelja     : •      . ?       v-   ..- > leta  1911.
4.  Predlog ravnateljstva na pode li te v izrednih podpor članom za !.  1912.
5   Samostoini predlogi !!■—■, ki se ~----^ po § 43. društvenih pravi I vsaj oscm
dnl pred  ■-,■—   ,.--. -  m i.:r  ^ti rumeno ravr            x
6.  Volitev reTiiijskeaja odseka za 1. :ii; Gbstofeteja iz treh računskih  pregle-dovakev   -   :•.-/-  r?.~ c^:n::--"-v. :~  rrt:-; član^v, ki ne pripadaj© ravnatelistvu.
7.  VoliteT devetih ćlanov ranuitclistra v zmisiu § 31   društvenih pravi!
8.  Predlog ravaateljstva,  da  se   imenuje  pet članov, ki  so  2e nad  petdeset let druStreuik     *2st^-m   * arn-r
9.  Priziv dveh ĆUbot na občni zbor gfede ponaša stroškov.
V Mubliant, dne 22. junija 1912.
Alojzij Lilleg       .                 Ivan Volk
ravnatelj.                                        2253                                     tajnik.
trgovina
i teleznino in specerl)o
▼  večjem  mestu na D^leillsk^am,  kjer
se ravno gradi železmca Promet je velik.
Kje,    pove    upravoiitvo   »Sloven-
skega Naroda.«                                2240
£etoinje poletje v zumtnji
čevliev Bata
Po!ornti2iaikil
:: Dobivajo se povsod. :i j
— I
TJHannlna knlliamo ~
I               v Ljablfani               |     \
1 Ima v iim \m zbirko !
BRVflSHIH KliJIC
=       ki jih prodaja       i
! antikvarično f
- so izredno idil mal. -w                                ■
Prostovoljno se pi?o<l€L
iaoa ii tvernua Z3 parkete
leže ča na reki Sori,   oddaljena  -]/A ure   od   železnične   postaje   okofja   Loka. — Vodna moč znaša približno 100 konjskih sil.                        2169
ZZTZZ=    Već pri lastniku  Ignaciju   Gusell v Skofji Laki.      '  ■
n"     * ""        "n
Slovenski Ilustrovani Tednik
začne z julijem 1912
: priobčevati nov roman :
„V službi Kalifa" I'
„V službi Kalifa" je najzuamenitejši roman izza ■                        vlade Arabcev v Spaniji. Ta roman je od konca                         M
lio kraja zelo zanimiv, tako da bralec nestrpno
Rf                         {ir'^nVuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno                         H
zaniraivejSimi doživljaji glavnih oseb. V romanu                         j
se opisuje usoda jugoslovanskega kristjanskega                        f
kraljevića Strezinja,  ki je bil  prijatelj  povelj-                        [
nika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev)                         I
Wadha el Ameri in usoda kristjanske deklice FATIME. Kot kraljevi odposlanec je Strezinja v sužnji Fatirai spozna! svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubila v Strezinjo ter mn je po burnih dogodkih na dvoru kalifa resila življenje, a on pa njej zlato prostost. Ta romas je poln zani-raivih zapletljajev in pretres^jivib prizorov. Roman „V službi kalifau ni nftak šnntroman, tera već gaje spisalodlićen pisateij dr.Vel.Dežeiič.
J___________ __________L
m                                                                                              ___
^^h                                                       ^^^b^^^^^k.^^E    ^^^^^^^^SSti   j^^^^^H^^^^S š^^^Km^B^^Bsk ^^^^^B^^^^^^l   ^^^^^^^l^^^^^l    ^^^^^r^^^^^B                          ^^^^^1 ^^^^^IV v^^^^^H^^^^^I *^^^^^H *^^^^^h   ^^^^^B^^^^^^^F ^^^^^^^^^^^v ^^^^^^B^^^^b*^^^^^^P^^^^^^b    i^^^^^^^^^^^H
I  Prešernova ulica štev. 7     w Ljubljani     Prešernova ulica štev. 7
I                                                združena   s
■                        priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanoelijskega,
■                        . ■.    komptoarskega,   risarskega,  slikarskega  in  soiskega   blaga    > ■ -
I                                   PT   najboljše hakovostl in po na]nitllli cenah.   ~WBt
I
I               Papir                  Pisalne in risalne         Crnilniki in utezi
H      kancelijski, konceptni, ministrski  in trgovski; kariran in                         DOil^Gb^&IVlG                        za opremo pisalnib rniz, ličao izdelani in po najnižjih ceoaJi
H      gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za                         "**         ^mm^m*   bh^
■       pisalni stroj;  mali  in veliki   oktav za  navadna  pisma;      peresa, držala, svinčnike, radirke,   nsalni   papir,  risalne                         DavmIa^Imiaa
■                       barvasti papir in papir za zavijanje.                    priprave, crtala, tnkotniki, palete, čopiči, tuši in barve.                        naZgiCIIIIICC
B               •                             ■             fcriSBrm**                                            Tiil#ft                                      umctniSke in pokrajinske, ljubljanske in kranjske.
■                  ■ i"ylIW»i%t5    Knjige                                            ■■■■*^                                        Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast. I        vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikostl       najpriprostejše in najfinejše, crne, vijolčaste in barvaste.
I                    Mape                             Solske mape            ^08" m*2m sprejema m n™m*na
■                       za shrasjevanje trgovskih pišem.                              ^ platna in iz usnja ter jermena   za knjige.                      DISAMUO    SeITOIG
■                                                                                       Mape za zvezke.                         ~                                 A
■                        Za vitki                                           m *******                     ....." ¥seh sistemow ■■■■■■
H               ,                                                                      .   .                                          RaSCIC                                                po tovaraiških  cenah;
^B                  Tseh  vrst  in   vseh  veli kos ttT   barva&ta  in  bdi.
I       Sprejemajo se tuđi  naročila na zavitke s tiskano  firmo       * pisemskim papirjern avstnjskega in inotemske^a izvora                                  dalje naiHIČila  na
■                                                                                                                        v vseh velikostih, sa AaflM la mm —ip#<U, za na-                      ^
I            Soiski zvezki                     »ino «bo *» .u.«»*rtta.             vsakovrstne tiskovine
m           V^eh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovaru.                                      HIOIIHII                                  ttamreč    savitke,    visilaice,    osaftmila,    laktar*t
M                         TrgOVCi dobe poseben popOdt.                                            » slike, razglednice in  poezije.                                              trje¥lfc« pi»f  itd. itd.