89. številka. Ljubljana, v torek 18. aprila 1905. XXXVIII. leto. i it:* ■;■ Uhaja vsak dan zvečer, izimSi uedelje in praanike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ograko dežele aa vsa leto 26 k, aa pol leta 18 k, aa četrt leta 6 K 60 h, sa en meiM 1 K 80 h. Za Ljubljano • poSUJanJem na dom aa tm sto 24 K, aa pol leta 12 K, sa ^etrt leto 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 k, aa četrt leta 6 K 60 h, sa en mesee 1 K 90 h. Za tuje dežele toliko več, kolikor anaSa poštnina. — Na naroSbe brea istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila bo plačuje od peterostopne petlt-vrate po 12 h, ce se se osnanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, že se tiska trikrat ali veSkrat. — Dopiil aaj b# izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in Bicer uredniStvo v I. nadstropju, npravniltvo pa ▼ pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t J. administrativne stvari. Ji Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Shod „Jednakopravnosti" v Idriji. Politično društvo »Jednakoprav- uost« v Idriji je priredilo dne 2. t. m. javni ljudski t?hod. Dasi izključujejo v Idriji obstoječe strankarske rai-mere možnost svobodnega nastopanja, je društvo vendar priredilo javni shod, hoteč s tem ugoditi nasprotnikom, ki vedno vpijejo po javnem shodu, in drugič, ker je bila s>j prva točka na sporedu tika, ki bi vspričo velike važnosti omogočala složen nastop. Sklical se je shod, in izvršil iiakor se ni pričakovalo. V § 12. društvenih pravil ima društveni predsednik pravco predsedovati vsem zborom in shodom, katere društvo priredi. Vtem smislu si je tudi društveni predsednik na tem shodu lastil pravico do predsedstva; je li bilo to opravičeno ali ne, ee bo še dognalo. Vemo sicer, da je zborovalni »skon popolnoma neodvisen od društvenega, da torej poslednji nima nikakega vpliva na prvega, a zakoni se interpretirajo različne. Tako je bilo tudi društvo prepričano, da ima glede predsedstva na shodu pravico poslužiti ee prava po društvenih pravilih, čeprav je bil javni ljudski shod, a priredilo ga je društvo »Jednakoprav-nost« is sklicalo pod društveno firmo, imel je torej povsem znak društvenega shoda. Lahko so ai nasprotniki to po svoje drugače tolmačili in morda imeli prav, a ni bilo treba za to Bvoje tolmačenje silovitega nastopa. Prepričani smo docela, da bi se bil po mirnem razgovoru gotovo navzlic prejšnjemu svojemu sklepu odločil društveni odbor izpolniti Željo večine navzočih voliti predsedstvo, a terorizem na eni strani povzročava odpor na drugi strani. Nastopanja nasprotnikov nam j& bilo priča, da jim ni bilo mnogo do predsedstva, in so heteli le terorizirati pristaše političnega društva »Jednakopravno-sti«, in po nasilnem in surovem obnašanju Antona Kristana je imel društveni predsednik Bonča po pol- noma prav, da je zaključil shod z izjavo, da za nadaljevanje istega ne prevzame društvo otkako odgovornosti. Nastop nasprotnikov je zadobii demonstrativen značaj, ko se je volilo na Kogejev predlog Antona Kristana za predsednika. Ali res niso imeli združeni Kristanovi pristaši in klerikalci vrednejšega, ki bi ga izvolili z\ predsednika? Pred slehernim delavcem imamo več spoštovanja, ko pred tem političnim kameleonom in osebnim koristolovoem. Ia so li bili b tem udeležniki, skoraj izključno delavci, pod boljšim predsedstvom kakor bi bili pod enim »Jednake* pravnosti«, koje zavzemata njihova dva stanovska tovariša Ivan Bonča in Matija Seljak, ki sta že dolgo vrsto let v požrtvovalni službi za dobrobit svo;ega delavskega stanu? Odbor »Jednakopravnoeti« je vsled nastopa nasprotnikov odšel in z istim veČina somišljenikov. Že preje pa je odšel poročevalec k prvi točki, videč skrajno nasilno in nad vse surovo Kristanovo in njegovih somišljenikov in klerikalcev nastopanje. Sedaj bo vendar iahso spoznali tudi oni, ki so dotlej imeli stik s Kristanom, da ni vreden njihovega občevanja. Pri-bijemo s protestom dejanski nsslje Kr aUnovo proti značajnemu narodnemu delavcu in zapomnili si bomo dobro ta Kristanov nastop. Pride pa še najboljši dokaz, da so združeni nasprotniki vse drugo prej, kakor pa dopustili pristašem »Jednakopravnomu svobodo govora. Komaj da je Kristan ket predsednik shoda pozdravil udeležnike, že je tudi predlagal, naj se navzočemu tajniku J. Novaku izreče najgrše zaničevale, ker Djeg a, ljudskega zastopnika (o ironija!), napada v »Slov a-Dkem Narodu« pod zaščito dr. T v-čarjeve imunitete in ga tira pred porotnike. Ko se je polegel vihar zaničevanja, predlaga Kristan, da se izreče tudi navzočemu Županu največje zaničevanje in zopet so se odzvali Kristanovi pristaši in klerikalci navdušeno pozivu malo vrednega demagoga, klici sramota, fej, škandal so se razlegali po dvorani. Pri tem prizoru je pač konštatovati žalostno deJBtvo, da je bil tožitelj Kristan, obenem tudi sodnik, da oni, ki bo izražali zaničevanje, niso premislili, ali oni, kojim sa izreka, tudi zaslužijo zaničevanje. AH ni tajnik Novak na javnih shodih vselej priznal, da je on pisal dotični dopis, ki se je zadeval Kristanove osebe, da bi ga torej Kristan lahko sodnijsko zasledoval in je s tem z a 4-h t-.-- dr. Tavčarjeve imunitete ničeva, če bi ne vedel Kristan, da se piše le čisto resnico?! In tudi imuniteta ni nikako varstvo, saj ae vidi, kako hitro izroča državni zbor tožene poslance. In če mu Kristan na ljubo klerikalcu Oawaldu najgrše krade čast in poštenje, ali ni Novak opravičen, da si išče zadoščenja pred sodiščem. Ali ne vlači tudi Kristan ljudi pred sodnika, kateri mu Btore malenkostne pregre-ške? ča si torej sme eden lastiti varstvo zakona, sme to tudi drugi-S čim se je torej pregrešil tajnik Novak, da zaeluži javno zaničevanje?! Govorite vi sjedni Kristanovi pristaši ! In oni Kristan, kojega politično poštenje ni vredno piškavega orsba, ki je za veako svojo stopinjo, ki jo stori v javnosti, drago in težko plačan, izreka zaničevanje človeku, ko* jemu do danes še ni mogel niti pi-čice nepoštenega ali z» delavstvo Kvarnega ravnanja sponesti in se je moral znašat« le nad njegovimi »nau-š! c .m;« (Kristanova beseda)?! Ako misli Kristan, da bo s takim terorističnim početjem zaprl usta odločnim in odkritosrčnim besedam, bo jako moti; postavili bomo malovredno Kristanovo osebnost le Še na bolj drobno kritično rešeto. Iz tega nastopa sa vidi, da so so hoteli Kristan in klerikalci na vsak način znebiti neljubega jim govornika in najgršo hinavščino zapopademo, ko čujemo, da Kristan pozivija k besedi ljudi, kojim se je malo časa preje izreklo najgrše zaničevanje. Fej takemu j ostudnemu početju! Vsak razumen človek je moral prevideti, da pod takimi odnošaji ni bilo moči ostati na zborovaliŠču in so somišljeniki edino pravo storili, da bo odšli. Krietan je s svojmi prijatelji klerikaloi nadaljeval shod; kako, o tem je poročal sobotni »Slovenec«, navidez sta se Kristan in Arko lasala, v srcu pa vse drugače čutila in mislila: »Svet hoče biti var&n, toraj varajmo ga!« Društvo pa ni odstopilo od sa-črtane poti, ampak je sklicalo zaupni shod v soboto 8. t. m., ki as je vršil ob precejšnji udeležbi, večina somišljenikov »Jednakopravnosti« v prostorih delavskega bralnega dru št v a Predsednikom shoda je bil Iran Bonča. Prvi je govoril učitelj real-čne pripravnice Engelbert G a n g I. Ta je pojasnil v lepem, skoro uro trajajočem, govoru šolske razmere v obče, posebno pa te v Idriji. Iz Ganglovega govora posnemamo v glavnem tc-le: Vse politške stranke govore v svojib programih tudi o šolstvu. Stara io priznana je resnica, da ima bodočnost tisti, kdor ima Šolstvo v rokah. Kako se potezajo razne stranke za šolstvo, nam kaže dnevna politika. Italijani se pritožujejo v parlamentu, ker podpira osredna vlada z denarjem nemško šolstvo v Južnem Tirolskem; Slovenci tožijo, da neče ocaista vlada ustanoviti n. rr. v Trstu ene same slovenske ljudske šole za 1000 slovenskih otrok. Tako dviga šolstvo hude viharje politiških borb še od ČaROV Marije Terezije, ko se je uveljavila rečtmca: »Die Schule ist eiu Pohtikum.a Tako je šinilo zanimanje za šolstvo v vse sloje. To je zadeva, o kateri razpravljajo veliki in m&jhni polit k-. Tudi naše politiško društvo »Jednakocravnost« ima v svojem programu šolsko vprašanje, zato je današnji naš razgovor o tem vprašanju popolnoma opravičen. Obenem je pa to tudi vesel znak, ker je do-kr7. da tudi de1»vsko prebivalstvo idrijsko uvažuje važnost šolstva in hoče o njem javnega m Čistega raz-g''*ora. Dokaz nam je, da so v našem mestu ljudje, k* se od&njejo, kadar gredo mimo Šole, kakor se odkrije Človek, ki gre mimo cerkve s pobožnim Broem. Ti ljudje ki priznavajo važnost šolstva, bi radi, da bi iz naše ljudske šole posvetili sija.m plameni blažeče omike in okrepčujočega znanja, hočejo, da bi s šolstvom prišla njih otrokom lepša doba lažjega in bolj človeškega življenja. V Idriji ustvarja maso delavec, in težko je in trpko njegovo življenje. Rid bi, da bi mu vsaj otrooi ne bili enaki v trpljenju in pomanjkanju. Zatorej hoče, da se okrepi mladini duh ob Živem studencu vede, ki daje odločnost in samozavest. Dandanes je treba človeku vere v samega sebe, da se vsdrži na površju in ne omaga v boju. Treba v njem zbuditi in ojačiti samozavest, da spozna svojo veljavo. Vsak imej prepričanje, da je za obstanek človeške družbe brezpogojno potreben: nihče ni več, nihče ni manj. Krepak dua daje človeku moč in pogum, ta notranja sila žene naša dela, jim je izvor in kažipot. Zdravemu duhu je treba zdravega telesa, da vlada soglasje. Druge države to vedo, zato oskrb^ pred vsem za šolsko zdravstvo. Spiska higijena služi drugod krepkemu razvoju mladega telesa. V Idriji ni o tem govori. Rudar ima slabo stanovanje. Pravil mi jo pred par dnevi rudar, da mu je žena spala vso zimo pod peč; kt?r ni erugod prostora zanjo. In iz mračnega, za-dehlega domačega stanovanja prihajajo otroci v mračne šolske prostore, ki jih razpaljajo menda še železne peči. Ministrski ukaz z dne 9. julija 1. 1875 ukazuje, da mora biti za vsakega otroka v šoli zračnega prostora 3 8—4 5 ms. Dvomim, da je tudi v/ Idriji tako, ako sedi v enem razredu 111 deklic. Tak zrak ▼ takem prostoru mori otroka in učitelja. Človek, ki vidi idrijsko rudniško čelo, se začudi nje velikosti. A v šolstvu ne ▼elja zunanja veličina, temveč notranja. Rudniški erar, ki dobiva is idrijskega rudnika ogromno bogastva, je torej mnogo, mnoijo zagrešil glede šolskega zdravBtva. Ta greh je toliko večji, ker ga ni mogoče popraviti, ker je zadel žive ,?judi. Odpravi pa se lahke, da ga ne bodo čutili še tisti, ki pridejo. Tik tega vprašanja vstaja samo ob sebi drugo vprašanje, ki dandanes vznemirja vsh avstrijske krono- vine, to je vprašanje o pravični urav- Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne? Gospodu prof. dr. TominSeku odgovarja A. ASkerc. (Dalje.) A sedaj se povrnimo zopet k našemu kardinalnomu vprašanju: Ali je Trubar heroj? Ali je upesnitve vreden junak? Dokazal sem že, da je Trubar po Carlyleovi teoriji pravi junak, ker je bil sam provzročil med Slovenci velikansko in epohalno lateransko gibanje, ker je bil duša temu gibanju, ker je bil tisti stožer, okoli katerega se je gibalo v 16. stoletju vse versko - socijalno, duševno in literarno življenje. Ta revolucija je imela na eno stran pa tudi trajen uspeh: porodila nam je novo duševno življenje, našo književnost, našo domačo kulturo. Ali gospod kritik ne vidi tega velikega pomena Trubarjevega v naši zgodovini, Verski predsodki so mu zaslepili jasni pogled, da ne vidi herojskega momenta v Trubarjevem značaju. In zakaj gospodu profesorju Trubar ne more biti junak? Cujte in strmite: Ker je zgodovinska oseba! Gospod dr. Tominsek piše v „Ljub. Zvonu": „ Trubar pa je eminentno zgodovinska snov . . . Trubar je bil gotovo vrl, energičen, navdušen mož; ali da bi bil kak junak — heroj ? Težko si ga tako predstavljamo, ne morda zato, ker so bili drugi možje, ki uživajo slavo junaštva, vsi večji nego on; ne! Ali, in to je dejstvo, preko katerega se težko pride k junaški pesnitvi: Trubarjevo življenje nam je vse preveč znano, dijaki in dijakinje se uče natančno, kod in kam je zahajal Trubar . . . vse to nam stoji tako trdno pred oČmi,da za junaštvo skoraj ni prostora. — Kajpada, ko bi bil on predmet kakih bajk (!), bilo bi vse drugače a mi imamo v njem zgodovinskega Človeka, ne heroja. Njegove zasluge s tem niso prikrajšane, za pesnika pa leže v tem zgodovinsko razsvetljenem življenju skoraj nepremagljive težkoče . . .* Tako piše g. kritik v „Zvona". Zgodovinski človek in heroj, to sta kritiku dve antitez i, ki logično izključujeta druga drugo ! Neverjetno ! Kako more kaj takega trditi doetor pbilosophiae I Jaz res nisem kriv, če se je dr. Tominsek s temi stavki hudo blamiral — kar mu hočem dokazati! Po Carlvlovi teoriji je Trubar heroj, to stoji dokazano; in juna k j c baš zato, ker je zgodovinska oseba, ker vemo kaj je storil za nas Slovence in s kakimi težavami, v kakih razmerah je izvršil svoje delo. Gospodu TominŠeku so junaki samo izmišljene figure otročjih bajk in pravljic, osebe, ki pravzaprav niso osebe, ker nikoli Živele niso! „Pedenj Človek — laket brada", „Peter Klepecu, „Martin Krpan", „Kralj Matjaž" . . . to bi bili pravi heroji za upesnitev po gospoda kritika mislih. „Krpan" in „kralj Matjaž" sta vsaj nekaki personifikaciji slovenskega življa, „ Matjaž - je ne kak analogon cesarju Barbarosi, saj svojega narodnega kralja Slovenci nismo nikoli imeli. Svojega, individualnega Življenja torej niti „Krpan" niti „Matjaž" nima. In jaz vprašam s »daj g. Tominšeka: Kaj naj se opeva na fingiranib, izmišljenih „osebah" ? Pri Trubarju da nam je vse znano, pravi g. Tominsek, ter v šolah se uči baje natanko, kako je živel Trubar. Kako se razlaga v gimnaziji začetek naše literature, to mi je, Žalibog, znano iz Celja, kjer sem maturiraj. Dočim so nam nemški profesorji z vsem ognjem risali početke nemške književnosti, da smo videli staroneraške, sred-njenemŠkc in nove pisatelje in dejatelje] n. pr. Luthra v nekaki nadnaravni glo-rioli, je sedel poštenjak Žolgar ko lipov bog na katedru ter nam našteval letnice, kdaj in kje je bil Trubar rojen, da je učil krivo vero ter spisal tega in tega leta to in to knjižico. Tak šolski Trubar seveda ni junak, to rad pritrdim, čeprav nočem reči, da bi tudi danes vsi slovenski profesorji tako zaspano tradirali o slovenski reforma ciji kakor omenjeni Žolgar, ki mu je bila slovnica alfa in ornega vsega slovenskega pouka. Mizerija je bila res, da v tistih letih še nismo imeli dosti nove literature . . . Vendar moram tukaj brž opomniti, da ne gleda g. doktor Tominsek na reformacijo in na našega Trubarja niti s tistega objektivnega stališča, s katerega bi se moral ozirati po predpisih „slovstvene čitanke za 7. in 8. razred srednjih Šol". V tej lepi šolski knjigi, ki jo je sestavil dr. Sket I. 1893. in ki jo je potrdilo naučno ministerstvo, beremo na str. 37. izpod Wiesthalerjevega peresa naslednjo s toplim Čuvstvom in vendar v objektivnem duhu — kakor se to spodobi za uradni učbenik ! — pisano karakteristiko naše reformacije in njenega heroja Trubarja: „Protestantska doba je brez dvoma najvažnejši oddelek vknjiževni in tudi prosvetni zgodovini slovenski; kajti pretestant-stvo jo šele vzbudilo v Slovencih nar o dn o mo č i n j i h duševno vzdramilo in oživilo. Malokdo se je zmenil za svoje izobraženje, Še manj pa za prosveto narodovo. Preprostega ljudstva nevednost celo v verskih rečeh je bila tolika, da mnogi Slovenci niso znali niti deset božjih za-povedij, in da niso razumeli niti apostolske vere niti oČenaša. Na Kranjskem ni taČas najti nobenega nižjega ah višjega učilišča, izvzemši neznatno število samostanskih in vaških Šol. A s protestant8tvom le začne naenkrat Živa navi pravnih in gmotnih razmer učiteljstva. Rudniški erar je do danes trdovratno grešil proti § 55 drž. šol. zakona. Starejše idrijsko učiteljstvo ima v svojih dekretih zapisano, da je v X. plačilnem razredu, v resnici ima pa plače le od 1600-2000 kron z 200 (učiteljice Je 160) K aktiv, do-klade. Torej protislovje, da si ne moremo lepšega misliti. To učittlj-stvo sluti trdemu gospodarju, ki a tem prezira njegovo plemenito delo in njegov pošteni napor, kar ie vredno vse obsodbe. Ob ravnih obljubah ne more n! hče živeti. Že leta 1899. je na velikem shodu na Dunaju zahtevalo vse avstrijsko učiteljstvo — okrog 3000 ga je bilo — da mu naj dado, kar mu gre po že imenovanem §. Minister Hartel je bil — kot vedno — nasproti deputaciji poln sladkih besedi. A zgodilo se ni ničesar. Prav je torej, da govori enkrat tuli Ijud-Btvo v prilog tem trpečim delavcem na kulturnem polju ia povzdigne tudi za — idrijsko učiteljstvo svoj glas. V idrijsko šolo hodi letos 972 otrok. Ce pogledamo državni šolski zakon iz lota 1869, pridemo po lahkem računu do zaključka, da bi mo rale biti v Idriji najmanj tri stiriraz-rednice. Sedaj, kr ima Idrija svojo srednjo šolo, bi za dečke zadoščali dve štirirazrednic". Kam pa z dekletom, ki dovrši 4. razred? Tako se izprašujejo vsi, ko pride dekle z iz-pričevalom domov. A nihče si ne zna nasveta. V šolo? V Ljubljano? V Gorico? S čim? — Treba bi bilo za dekleta poleg štirirazredne ljudske šole še štirirazredno meščansko šolo, da jim je odprta pot na učiteljišče, k pošti itd. Erar bi še morai napraviti ustanove za pridne učenke meščanske šole, da bi se lahko nadalje šolale in prišle do boljšega kruha. Oče-rudar ne zmore tega. Tudi nima dote, da bi ne ostalo dekle tako sam?, kadar postane domača hiša pretesna. Kam gre? Za kruhom gre, služit gre v Trst, v Gorico ali drugam. Ia ker ni čvrstih notranjih opor, omaga in pade, da se pogubi moralno in telesno. To je žalostro Veselo pa bi bilo, da niso dekl cam zaprta vrat-, v višja izobraževalca. V veselje bi bilo to staršem in mestu, v čast bi bilo erarju, ki bi pokazal s tem, da mu ni samo do uživ.-nja bogastva idrijskega rudnika, nego da daje tudi svojemu delavstvu nekaj teh užitkov. V Idriji bi bilo treba tudi rudarske šole za izobrazbo pazniškega osebU. Taki šoli sta menda sedaj v Celovcu in Ljubnu, a ti st > nemilu. In mnogoteri inteligenten mKđ rudar, ki bi R; hko izobrazil in prišel do boljše eksistence, ne more v tako solo, ker ga ne sprejmejo zaradi tega, ktr ni vašČ nemščine. Z* jugo-slovanske pokrajine bi treba bilo take Šole v Idriji, da bi imeli ljudje priliko v materinem jeziku in domačem mestu se izobraziti in si izboljšati svoj gmotfci poiožaj. Tr.ko je pa mncg.krat in marsikomu zaprla p.; t iz težkega življenja v bol,še in lažje čase. Idrijska rudniška ljudska šola bi bila lahko vzor vsemu drugemu kranjskemu in izvenkrarjjskemu šolstvu, da bi jo hodili ljudje gledat in da bi po nji urejali svoje šolstvo. Danes je pa vzor, kakšae naj ne bodo šole. Iz povedanega je razvidno, da je treba tenru šolstvu temeljite pre-osnoYe. Mnogo je že zamujenega, kar je le prebivalstvu v kvar. O tem šolstvu je le pisal »USiteljski Tovariša, tudi češki listi so pisali o tem. Državni poslanec dr. FerjanČič je 14. m. m. glede idrijske rudniške šole interpeliral v državnem zboru. Naša želja je, da ne ostane samo pri tej interpelaciji in pri našem razpravljanju, nego da v resnioi poklicani ljudje kaj izdatnega store za to Šolstvo! Predlagam v sprejetje te resolucije: I. Shod političnega društva »Jšd-nakopravnost« v Iiriji dne 8 mal. travna 1905 opozarja poljedelsko ministrstvo na sedanje skrajno nedostatne ljueskošolske razmera v Idriji ter ga poživlja, da takoj uredi te razmere s tem, da pred vsem ustanovi dve deški štirirazredaioi terenu dekliško ljud. in mešč. Šolo. Nadalje pa mu je tudi poskrbeti za kakršno koli strokovno izobraževališče delavstva v mestu Idriji. Skrb pa mu bodi tudi, da uredi plače idrijskemu uči-teljstvu tako, da bodo enake plačam državnih uradnikov XI, X. in IX. plačilnega razreda. II Shod pol. društva »Jednako-pravnost* v Idriji, dne 8. mal. travna 1905 poživlja državnega poslanca A. Ferjančiča, da se nemudoma in z vso odločnostjo zavzame na mero-dajnem mestu za zahteve, izrečene v I. resoluciji. Gtnglov govor je bil vzprejet z burnim in dolgotrajnim odobravanjem, je pa tudi bil govorjen iz srci vseh navzočih. O predlaganih resolucijah je otvoril predsednik Bonča debato. Učitelj Sabec je omenjal, da ministrstvo dela na to. da? bi se idrijsko o kr. rudniško ljudsko šolo oddalo v oskrbo deželi. To pa bi bil hud udarec posebno za učiteljstvo, ki čeravno samo nima boljših plač, ima vsaj erarična stanovanja in vdove boljše pokojnine. Predlagal je, da se sklene še a-edeča resolucija: »Shod pol. društva »Jednakopravnost« v Idriji, dne 8. mal. travna 1905 ?ahte?a: da naj šola ostane erarična in je naj ne prevzame dežela, kot želi to erar, cz. ministrstvo.« J. N o v & k se je izrekal proti tej resolucji, ker sa erar šole ne more tako lahko iznebit?, zakaj za njeno vsdrŽavanje ga veže zakon. Tudi s to resolucijo bijemo sami sebe, ker si želimo obdržati gospodarja, ki take mačehovsko skrbi za šolo. Tudi bi od deželo Isžje in uspešneje zahtevali, da vestneje oskr-bu-e ljudsko šolo, kakor zemoremo to storiti napram nemškemu poljedelskemu ministrstvu. Niti misliti ni, da bi zamogel erar brez vsakih koncesij oddati šolo deželi; če bi se to zgodilo, ustanoviti bi moral kak drug višji učni zavod, dežela pa bi oskrbovala i.uasko šolstvo, za katero, dasi lato za letom spravlja šolske doklade idrijske, nima dan* prav nikakršnih etroškov. Ni glavno vprašanje, kdo oikbuje šolo, anupak kako se oskrbuje. E. Gangl se zavzema za Ša- bečevo resolucijo. Leopold Lapa j ne, klerikalec, predlaga, nai se druga resolucija pošlje tudi dr. -S u -steršiču, kar se pa z večino glasov odkloni. Pri glasovanju so bile vse tri resolucije soglasno sprejete. Vojna na Daljnem Vitokn. Kje se nahaja admiral Rož-destvenski? »Daily Mailu« se poroča iz Sin-gapora: Nemški parnik »Prinz Hein-rioh« pripoveduje, da je v petek videl v zalivu Kam-rank (severno od Saigona) pet ruskih oklopnie in šest križar k. Kapitan O s a v a , ki je prideljen suiti japonskega princa Arisugave, izjavlja, da Japonci niso čisto nič v strahu radi izida bodoče pomorske bitke. O sav a za trjuje, da potopljene ruske ladje v Port Arturju niso zelo poškodovane. Japonci upajo, da bodo vse lahko dvignili. »Standard« naglasa, da se rusko brodovje še ne nahaja v okolišu neposrednih sovražnosti, ako je res usidrano v zalivu Kam-rank. Skoraj gotovo je, da si je Rož-destvensii poiskal udobno iuko, kjer se bo preskrbel s provijantom, premogom in vsem potrebnim, predno bo plul proti severu. Doguano pa je, da je smer, ki jo je imal pretekli torek, spremenil, ker bi bil sicer že dalje na severu. Kapitan imenovanega parnika pa je še poudarjal, kakor javlja »Diiiy Telegraph«, da je prav lahko mogoče, da so se v zalivu Kam-rank nah&jale še druge vojne ladje, ki pa s širokega morja niso bile vidne. O japonskem brodovju ni bilo ne duha ne s'uba, najbrže je skrito pri otoku Formozi, da iz zasede napade rusko ladjevje. Francoske vesti o ruskem brodovju. Iz Saigona se brzojavlja: Admiral Jo.nguieres, ki se nahaja na krovu topniČarke »Takou«, je odposlal križarko »D esc ar te s« v zaliv Kam-rank, kjer se je usidralo več ruskih vojnih ladij. Neka francoska tvrdka v Sa goau je kupila parnik »Eridan«, ki je v so hoto odplul iz luke, natovorjen z živili, ki so jih naročili Rusi. Rusko brodovje, ki je imelo pri odhodu iz Evrope na krovu 18.000 mož, je vsled bolezni izgubilo doslej samo osem mož. Neki ruski častnik, ki je zbolel Da bolezui beriberi, sa na-huja v bolnišnici v Saigonu. Japonci so v zadnjem času za-| segli več ladij s premogom, a so radi ruskega brodovja v velikih skrbeh. Potrjuje se, da ni bilo na krovu ruske hospitalne ladje »Orel« nobenega ranjenca, ker došedaj še ni biio nobenega boja. Med maloštevilnimi bolniki na krovu »Oris« se nahaja tudi knez Cantacuzone. Šest Japoncev *e je pripeljalo na neki anamski ladji do rta St. Žak, a so takoj zopet odpluli. Linevičevo poročilo. General Linevič je sporočil carju, da je inspioiral voje petega in šestega sibirskega kora, kakor tudi 10. in 17. armadni kor v njihovih bojnih pozicijah in se prepričal, da se nahajajo v izbornom stanju. Tudi pravkar iz Rusije dospeli voji, ki jih je takisto inspiciral, se nahajajo v izvrstnem položaju. 16 t. m. pa je pOBlal Linevič tole poročilo: Naše levo krilo je 12. t. m. op 11. uri dopoldne jelo pri vasi Fuloul, približno 7 vrst od Mejana obstreljevati sovražnika, ki se je nahajal v pozicijah ob gorskem grebenu saverozapadno od Fuloula. Naša artiljerija je takisto ob 11. uri pričela z ognjem, pehota pa se je postavila v bojno vrsto. Ob polu 12. uri se je sovražnik jel umikati z gorskega grebena. Naši voji, ki so dobili povelje, stopiti v ofenzivo in osvojiti imenovani gorski greben, so zasledovali sovražnika, ga potisnili proti jugu, obkolili njegovi obe krili in zavzeli Mejan. Sovražnik se je umaknil v Nantzajmogelo, tri vrste jugozapadno od Mejana. Poročil o nadaljnih operacijah še nisem prejel. Vesti o japonskih operacijah. Uradno se poroča iz Tokija: Pet švadronov sovražne konjenice je v noči 15. t. m. prodrlo v Sanj en-k i n g na cesti Hahumen Farguan. Večji japonski oddelek je navalil nanje in jih potisnil proti severu. Sovražnik je jel v velikem strahu bežati in je pustil na bojišču osem mrtvecev. Japonski vej je izgunil dva moža. Po poročilih iz Londona prodira močan japonski voj, ki je obšel ruske pozicije, proti Kirinn. Japonci so nsgoaii kitajske va-ščane v rusko bojno vrsto in pro-vzročili s tem veliko zmede. Sleparski agenti. Iz Bruslja se javlja: Razni agentje so pod pretvezo, da so zastopniki ruske vlade, cslsparili več belgijskih tovarn za okoli poldrugi milijon frankov na provizijah. DotiČniki so na podlagi ponarejenih priporočil in uradnih spričeval naročili za rusko vlado vojnega materijala ra okroglih 30 milijonov in si takoj dali izplačati visoke provizije. Sleparstvo je prišlo na dan, ko so se dotičoi tovarnarji obrnili naravnost na rusko vlado, ki ni ničesar vedela o teh naročilih. _ Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 17. aprila. Kakor poroča »Magvar Hirlap«, ne bo v seji 3. maja grof Ti s za več fungiral sa ministrskega predsednika. Na Dunaju baje mislijo napraviti skupnega finančnega ministra pl. Buriana za ogrskega m-oietrskega predsednika Dogodki v Macedoniji. Sofija, 17. aprila. Macedonska dobrodelna društva in zastopniki raznih revolucl.skih skupin 83 na posebnem sestanku sklenili, da skličejo velik protestni shod proti početju grških, turških in srbskih lat, ki iztrebljajo Bolgare v Macedoniji ia v drioopoJjskem vilajetu Shod se bo obrnil na velesile in Bolgarijo s prošnjo za odločno posredovanje, da se taka grozodejstva cdpra?i o s tem, da se podeli Macedoniji in Drinopolju avtonomija. Tuli v drugih večjih mestih se prirede protestni shodi proti Grkom. Carigrad, 16. apriia. Bo garski diplomatični agent NačoviČ soje včeraj v imenu svoje vlade pritožil, zakaj se vprašanje begunov ne reši ter vprašal, ali je turška vlada pri volji takoj odrediti da sa beguni t?-koj vrnejo v drinopoljski vilajet, ker le sedaj spombdi jf> z? vrnitev pravi čas, da li pride!«.'o 2.'vež* xa Carigrad 16 aprila. Oki s? javno ponašajo h klanjam Bo^arov ▼ Zagoričanih, češ, da je hilo to Jo zasluženo maščevanje, ker *io Bolgari v tem okraju :Ž#aii tri gr^ke aa mostane. Gibanja na Ruskem Petrograd, 17. aprila 8 poaeb nim carski.v \ -:oi.-> ae je n*r" vojaškemu nho-nemu guvernerju v Sibiriji, naj ^redioži nač- keko bt bilo Ui ?ti zastopstvo itmatva za gn bern 4m in Teme . Petrograd, 17 fp^U. Puška vlada je predlagala, da mora Finska za to, ker se jo oprostila vojaških obvetn ,s*,i, p^cbv&ti vruc«? *?«-*.Hvno blagajno za vojaške namene od leta 1905 J 7308. vsako leto po 10 milijonov rub'***. Finski dežein' *lano pa 8 ikiea^H, d« piaČtjo K za ie*o 1905 * araava, iV. aprila. V čelia-binska eo že tri dni veliki nemiri Vojasi so razrušili in oropali 16 hiš, Po mestu delijo pozive proti Židom, ki bože iz mesta. Štrajk železničarjev v Italiji. Rim, 17. aprila. Prvi dan je mirno poteke). Ker je premalo izvež-banega vojaštva, zamore na vsako stran voziti na dan le po eden poštni vlak. Železniška brigada s strojniki in kurjači vojne mercarice je pride-ljena le glavnim kolodvorom. Iz G. nove in drugih pristanišč so naro cene vojne ladje, da prevzamejo v potrebi poštni in osebni promet ob obaoh. Javno mnenje je večinoma proti štrajku, Če s, da j-;- nepremišljen ter morajo štrajkujoči podleči. No«a ( predloga, proti kateri se je začel štrajk, j zvišuje v prihodnjih petih itt.h plače i železničarjem na 1500 Ia 1800 lir. Rim, 17. aprila. Sinoči so imeli zastopniki delavskih zbornic z želez-niČarskim odsekom skupno sejo. železničarji so zahtevali, naj jih v štrajku Umih riTMlocsi. književna delavnost. Ž njim nastopajo znameniti izobraženci, ž njim se pojavljajo pomenljiva dela. Pridobitve isto dobne vednosti se obračajo prvič tudi Slovencem v prid. V Ljubljani se ustanovi tiskarna (in to po inicijativi Trubarjevi, ki je bil tiskarja Mandla iz Nemčije s seboj pripeljal; opazka moja), iz katere pride 1. 1575. prva na slovenskih tleh tiskana knjiga na svetlo. V tej dobi se nam pokaže prvi sled srednjega šolstva. Na Trubarjevo prizadevanje osnujejo namreč kranjski deželni stanovi leta 1563. prvo latinsko-nemško šolo fgimnazijo). Protestantski pisatelji (pravzaprav Trubar sam; opazka moja) so sprožili nadalje misel o 'občeslovanskem književnem jeziku, in če tudi niso mogli tega namena ares-niČiti, obudili so vendar jugoslovansko književno vzajemnost; kajti njih slovstveno delovanje ni bilo namenjeno samo Slovencem, ampak tudi južnim Slovanom sploh ..." Tako stoji v uradni čitanki za VIL in VIII. razred srednjih šol! Gospod dr. Tominsek ne govori logično, če vprašuje, kaj naj se na Trubarju, ker ga poznamo, znali smo ga, da je junak po vsem svojem dejanju in neustrašenem pogumu. Kaj naj pa se opeva na pravljičnih junakih, čijih življenja sploh ne poznamo ? Sicer se imenujejo tudi glavne osebe v romanih „junaki". Toda vsak literat ve, da ima tukaj beseda „junak" nekoliko drugačen pomen, nego če nazivamo kako zgodovinsko osebo junaka ali heroja. Zgodovinski heroj mora imeti na sebi svejstva, ki jih nahaja na njem imenovani angleški filozof Carlvle. Podobno teorijo razvijaNietzsche, čigar nadčlovek je realen zgodovinski Človek, ne pa morda samo produkt ljudske fantazije. Nietzschejev nadčlovek je pravi duševni junak, porojen iz žive ljudske mase in oborožen s tako moralno močjo, ki ga usposablja, da vodi isto maso po svoji volji. In da so ravno zgodovinske osebe upesnitve in upesnitve vredni junaki, nam priča več imeni Predvsem so vsi ustanovitelji ver taki zgodovinski heroji, ki jih tudi ljudska fantazija predstavlja kot nadljudi in heroje. Buddha, Za-rathustra, Jezus, Mohamed so historične osebe; vsi ti nadljudje so v resnici živeli, posameznosti njihovega življenja so nam več ali manj znane. Ali pa zato niso heroji, ki so Že tudi opesnjeni v raznih literaturah? 5T8 Hu8, Žiška, Luther so zgodovinske osebe. Življenje vsakega teh mož nam je znano v vseh detajlih; debele knjige nam pripovedujejo vse podrobnosti iz njihovega življenja. In vesdar so heroji Hus, Žiška in Luther! Herojstvo teh treh mož slavi poezija, glasba, slikarstvo in kiparstvo. Hus je vsakemu Čehu nekaj velikega, nekaka sinteza češkega energičnega duha — heroj! In Luther — je nemški duh. Opevan je že v vseli oblikah in panogah poezije neštetokrat. Luther je menda največji nemški heroj. Car PeterVeliki je zgodovinska oseba, in Rusom je heroj. — Kaj pa Garibaldi? Še ni tako dolgo, odkar je umrl, pa naj stopi g. dr. Tominsek za par tednov v Italijo — v vsakem večjem mestu najde kak Garibal-dijev spomenik ali vsaj kako ulico — „via Garibaldi". Italijanska poezija ga tudi proslavlja. — Katero zgodovinsko življenje nam je bolj znano ko življenje Napoleonovo — in Napoleon je Francozom polbog, to priča že monumentalni mavzolej v Parizu, kjer počiva njegov prah. Najradikalnejšemu republikancu francoskemu je Napoleon nadčlovek — heroj. Umetnost ga je proslavila že večkrat. In ozrimo se v sedanjost! Bis-mark je umrl šele pred par leti. Ta mož je menda dovolj zgodovinska oseba, saj smo ga takorekoč osebno poznali tudi mi, ki nam ni bil prijatelj. In, glejte, pred našimi očmi se razvija med nemškim narodom Bismarkov kult! Znani železni kancelar je Nemcem že pravi nadčlovek, je heroj, ki se mu stavijo nenavadni monumenti. Luther in Bismark! Da, tudi Bismark prehaja Že, ko se je komaj poveznila plošča v njegovem mavzoleju, nekako v mvthus. Nemškemu narodu je Bismark simbol brezobzirnega narodnega smotrovitega egoizma. Bismark je nemški duh. Vse nemške umetnosti so se že polastile zgodovinske prikazni moža „aus Blnt und Eisen". Gospod dr. Tominsek se ne more iznebiti predstave o samem fizičnem herojstvu; on misli, da mora vsak heroj kakor Herkules opravljati samo telesna dela, krotiti divje zveri, prenašati bremena, ki so drugim ljudem daleko preteška; da mora gaziti do pasu po krvi, četudi za kak plemenit namen. Gotovo si gospod kritik predstavlja, da mora biti vsak heroj tudi po svoji telesni postavi vsaj Herkulu podoben i. t. d. No, to so seveda naivni pojmi o heroj- stvu! Poleg fizične moči ceni človeška fantazija na Človeku Že od nekdaj tudi duševno in moralno moč; množici imponuje tudi premoč duha; mislečemu in čutečemu Človeku se vidi velik tudi duh, ki stoji na višini svoje dobe in daje smer svojemu Času na kateremkoli polju Človeške kulture. Narodni moment pa igra pri takem herojstvu naj večjo vlogo. Vsak narod ima svoje heroje; nekateri redki heroji so mednarodni. Ali je torej tudi naš Primož Trubar duševen heroj ali ne? Mislim, da sem čitatelja prepričal, da je tudi slovenski reformator Trubar upesnitve vreden heroj! A Trubarjevo herojstvo vidi samo tisti, ki ga gleda brez verskih predsodkov in drugih „ozirov" z nekega višjega stališča. Z bibliografskega stališča seveda Še ni in ne bo nihče zagledal junaka Trubarja. PreznaČilno je, da se g. dr. TominŠek kar zgraža nad vsako pesmijo, ki proslavlja Trubarja; takih pes-snitev, pravi v „Zvonu • sam, ne more „uživati"; razne misli (aha!) kar pršijt okrog Trubarjevega imena." To so res čudne misli! A literaren kritik bi moral biti prost „ takih misli j -. (DaljoJJprih.) Priloga »Slovenskemu Narodu11 Si 89, dne 18. aprila 1905. podprejo vse delavske kategorije s Štrajkom. Zastopniki delavskih zbor-oie so zahtevo odklonili ter bi prišla v poštev šele Udaj, ako bi nastopila vlada zoper železničarje z nasiljem. Rim, 17. aprila. Dobra tretjina vseh strajkujočh je pismeno izjavila vsem svojim predstojnikom, da bo šli le prisiljeni v štrajk ter bi takoj zo pet naBtopili službe, ako se jim priskrbi zadostno jamstvo za osebno varnost. Ločitev cerk e od države na Francoskem. Pariz, 17. aprila. Rešitev tega velikega zgodovinskega in kulturnega vprašanja ,e sedaj odvisna le od velikonočnih počitnic Ako gre namreč zbornica ta teden na običajne veliko-nočne počitnice, ki trajajo skoraj do konca meseca maja. potem je izključno, da bi predloga o ločitvi cerkve od države bila v tem zasedanju re* Sena, Potem pa pridejo nove volitve in kdo more reči, kako veČino pri-neso v zbornico. Zato pa zahtevajo redne stranke, naj se zbornica le-jdpove velikonočnim počitnim ter naprej zboruje, dočim napenjajo klerikalni poslanci vse javne in tajne sile. d j gre zbornica na počitnice. Marokansko vprašanje. Pariz, 17. aprila. Minister zunanjih zadev Del ca seč potrjuje, da sta se z nemškim poslanikom kne zcm Rad o 1 inom rszgovarjala zaradi Maroka. Tozadevna pogajanja pa se bodo nadaljevala, in sicer ne v Parizu, temuč v Berolina med francoskim poslanikom in nemškim držsvnim k^ncelarjem grofom B ti 1 0-vora. Francoski poslanik je cd svoje vlade pooblaščen izjaviti, da hoče oija nemške interese v Nemčiji odločno zastopati. Nadalje se Francija pismeno zaveže, da ostane v Maroku svesta politiki »odprtih vrat«. P ar i z, 17. aprila. Podpredsednik I a ure 3 zahteva, da se pri proračunu ministrstva zunanjih zadev vzame v razpravo tudi marokansko vprašanje. Jaures piše v svojem listu: »Dolžnost zbornice je, da zahteva od De'cisseja : anila. Jasna in pcroirli?a politika, ki rešpektuje pravice vseh, bo tudi povzdignila ugled francoske diploma-c je z* obrambo francoskih pravio.« Dopisi. Iz Rateč na Gorenjskem, dolgo ni bilo iz naše občine v Vašem cenj. listu nič slišati. Sedanje razmere pa nikakor ne dopuščajo prikrivati javnosti faktov, kateri so se zgodili zadnje čase. V naši občini kraljuje kot neomejen gospodar kle-kalni župan oče Pintbaob, ki je se reda pristaš črnih in torej kot tak vtika svoj nos povsod, kjer je pri takovati beliča. Stara resnioa in obče-znano pa je, da temu »kerlcu« kaj nerado gre izpod palca, vendar kaj moremo za to, če je le egoist in drugega nič, saj takih se najde med Srno krščansko mislečo bando vse polno, in vemo, da nam tega ne bo nikđo oporekal. — Ta naš »Grosus« orej ima ne samo malone vse ob iane na vajetih, temveč si lasti časti in slave še tudi drugod, a le če kaj nese, res pa je tudi, da se njegovo ime ne čita tam, kjer je treba kaj iteti. Zadnje čase od jeseni sem ima v oskrbi tudi poštno nabiralnioo. Ka zenBki akt okrajnega sodišča v Kranjski gori kaže, kako vzorno je oskrboval pravzaprav nadzoroval dostavo nam določenih pisem in dru gin pošiljatev. Seveda, on bo zvračal krivdo na druge, kateri so bili vsled njegove brezbrižnosti prepuščeni samim sebi, kljub temu, da je njegova naloga, se o pravilni dostavi poštnih pošiljatev prepričati in sploh vse nadzorovati, predvsem pa nastaviti poštenega raznaŠevaloa pisem; vsega tega sedbj pogrešamo, kar je v na šem malem kraju pač mogoče. Njegova lakomnost Bega celo tako daleč, da ima v službi take ljudi, ki mu poceni delajo in o katerih poštenosti bi bilo skoro dtomiti. Žaloigra, katera se je pred okr. sodiščem v Kranjski gori odigrala je pokazala županovo vzorno uradovanje pri Poštni nabiralnioi. Nad 28 pisem in dopianio se vedoma ni dostavilo, koliko družin je po tej malomarnosti oškodovanih vsled nedostavljanja ko respondeno, o tem še govorimo ne, Pač pa sklepamo svoje in vedite, da Vas obsojamo in ne one, katere je ^asa brezbrižnost spravila v priliko nepoštene manipulacije z našo poštno odpravo, ker vemo, da je vse prave ozire, kateri bi bili pri odpravi sa-htevati, odrinila le Vaša lakomnost, ker ste rabili za poštno odpravo na stavljenega pismonošo večkrat raje za poljska dela in pustili dostavljati pisma itd. po šolskih otrocih. Ne bomo se v tem oziru dalje pričkali, temveč le prosimo, naj slavna peštna in brzojavna direkoija v Trstu temu od pomore s tem, da poštno odpravo podeli kakemu drugemu tukajšnjemu čislanemu pesestniku-občanu ter nam nastavi zapriseženega pismonošo. Iz Vrtojbe pri Gorici. Z našim novim vzornim županstvom smo prišli iz dežja pod kap. Prejšnji župan je bil dobra duša, ki je vsem rad ustregel, če je le mogel, samo obč. urad je zanemarjal, kar pa je krivda tajnikova, kateremu preostaja 24 ur časa na dan in ki ni imel toliko vesti, da bi v redu vodil obČ. zadeve, čeravno je ultrakle-rikalen. S to svojo katoliško nemarnostjo je pripravil prejšnjega župana v take zagate, da je moral dež. račanar cel mesec stvar urejevati seveda na stroške občine. Pri zaključku je našel okoli 3000 K primanjkljaja, kojega bo moral Župan pokriti. Mnogim stvarem se pa vsled nejasnosti ni moglo priti do kraja, kar je na škodo občine, ali tudi župana samega. Ker so se morali preiskovati računi celih 7 prejšnjih let, ni nikako Čudo, Če se je v tako dolgi dobi mnogo spregledalo. No zdaj pa imamo že 1 leto novega plemenitega župana. To je za nas imenitno, ker s Častnim redom se ne dobi v vsakem kotu župana, samo smola je za nas, ker je nemaren ravno tako kot prejšnji neplemeniti župan. Naš novi pl. župan je bogat samo na obljubah. Uverjen je, kake sitnosti in škode je imela občina popreje radi računov. Že konci leta 1904 je obljubil, da položi račune, a sedaj je 4 mesece od takrat, pa še nič ni. To nam dela preglavice ter opravičen strah, ker ta plem. župan je še sam zase tako nemaren in zanikaren, da je pred 4 leti pustil, da mu je šlo vse njegovo posestvo na dražbo, da je potem njegova zakonska polovica pokupila na svoje ime, naš pl. župan pa je postal le vinarski davkoplačevalec. Vsled zanikarnosti našega župana je Še njegova žena zašla v finančne zadrege, da je ogromna njena lastnina zdaj za znamovana v sodnijskem rubežnem zapisniku. Vsled tega položaja zahtevamo, da naj se nemudoma predložijo obč. računi, in to ne do konci leta 1904, ampak do danes, za v prihodnje pa naj se postavi denarničar, ali pa naj župan vsak mesec ob koncu poda račune. Ker imamo 70—90 naklade, hočemo tudi vedeti, kaj se s tem denarjem kakor tudi z drugim vsakdanjimi dohodki počne in za kaj se jih porabi. Končno tudi zahtevamo, kakor je že zdavnaj obljubil naš novi pl. župan, da se nemudoma prestavi obč. pisarna v našo občinsko hišo, ki je svetla in zato pripravna. Odločno nasprotujemo, da bi bila obč. pisarna kot doslej v njegovi temni, mali, zaduhli in nezdravi čumnati in še s pomankljivimi in polomljenimi stoli. Ker je naš pl. župan obenem tudi cestni odbornik, bodemo o tem še posebej govorili, kadar bo potrebno. Davkoplačevalec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. aprila. — Volitev v veleposestvu. Izid včerajšnje volitve is vol ep sest v a je jasen dokaz, kak » š v i n d e 1 • so uganjali klerikalci zadnji čas, trdeč, da bi bili Slovenoi z združenimi močmi lahko zavzeli velepo-sestvo. VolilcBV je 85; nemška kandidata sta dobila po 56 glasov — torej je 29 glasov v veleposestvu, ki bi se dali dobiti za slovenske kandidate. Vaprido temu rezultatu je pač nepotrebno izgubljati še kaj besedi o tozadevnem klerikalnem predlogu. Tudi Blepec mora sprevideti, da je bil ta predlog zgolj humbug. — Zaradi slovenskih klerikalcev. Glasilo hrvatskih napred-njakov »Pokret« priobČuje v svoji zadnji številki tole značilno notioo: »Slovenski odposlanci mesta Ljubljane in Šiške so brzojavno naznanili svoj prihod dr. Rittigu v Djakovu, naročili vezove in stanovanje in prijavili, da bo voditelj slovenske depu tacije govoril ob škofovem grobu. No, v Vrpolju so na njihovo veliko začudenje čakali lestvični vozovi. G stanovanju v Djakovu seveda ni bilo niti govora. Reklo se jim je samo, da se eden izmed njih lahko nastani pri nekem kanoniku To stanovanje so Slovenoi prepustili najstarejšemu svojemu tovariša. Voditelj deputacije je iskal dr. Rtttiga polni dve uri, boril se je, da bi se mu dalo dovoljenje govoriti ob grobu, toda zanj se ni od merodajnih oaob nikdo niti zmenil. Jasno se je videlo, da ao ae klerikalei trudili zapostaviti zastopnike liberalne Ljubljane, da bi ae a tem prikupili svojim bratom — slovenskim klerikalcem.« — In ti naši klerikaloi ao v najlepši luči pokazali svojo ljubezen do pokojnega Strossmayerja a tem, da ae niti eden njihovih ljudi ni udeležil njegovega pogreba! — Katoliški dom — redivi-vui? Prijatelj našega lista nam piše: Ko sem šel v soboto proti večeru mimo hotela »Union«, videl sem v neki sobi tega še ne dozida nega poslopja vse polno žensk s rutami na glavi in med njimi nekega duhovnika, ki je sodeč po gestah tem ženskam nekaj pridigoval. Ljudje ao pravili, da so bile te ženske katoliške delavke; kdo je bil tisti duhovnik, nisem mogel izvedeti. Ce bo hotel »Union« nekak nov »Katoliški dom«, bo to pač hotelu samemu na Škodo. — Razpis notarskega mesta V Mariboru. Slavna avstrijska vlada in spodoještajerska notarska komora, v kateri imajo Slovenoi večino, sta z vso parno silo hoteli ustreči kategorični zahtevi mariborskih nemSkonacijonalnih kri čačev. Slovenski poslanoi pa so prinesli kot pisanke — eno izgubljeno slovensko notarsko mesto. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Kranjska hranilnica pristopila je glasom sklepa občnega zbora z dne 13. t. m. podružnici kot ustanovnik s svoto 1500 kron. — Obenem pristopil je predsednik Kranjske hranilnice, gospod Josip Lnckmann kot podpornik s svoto 200 kron, gospod O t o m a r B a m b e r g, ki je že od lanskega leta sem podpornik, je pa znova podaril 200 kron. Vsem tem velikodušnim dobrotnikom izreka podružnica svojo najsrčnejšo zahvalo! — Požar v /gor. Šiški. Včeraj ob 2. uri popoldne je gorelo gospodarsko poslopje pocestnice Kašteli- vlg. Potrkule v Zg. Šiški tik za J. Matjanom. Zgorel je hlev, pod, listnjak in poginila je tudi ena krava. Ogenj so baje zanetili slabo nadzorovani otroci. Na lice je prihitela spodje-sišenska požarna bramba. Tudi Koseze so poslale brizgalno stavbne opekarne, ki pa, žal, zaradi pokvarjenih cevi ni mogla delovati. No, požar se je z združenimi močmi lokalizirah Na srečo je veter plamen zadrževal, da ni udaril proti vzhodu. Ob nasprotnem vetru bi bila skrajna nevarnost za Matjanov veliki s klajo bogato založeni hlev s hišo vred ter za vsa manjša, ob hribu stoječa poslopja. Ogenj bi se bil lahko razširil skoraj do hrama ob „mlaki", v katerem rjave in gnijejo: hrizgalna, voz, sod in druge priprave že nad 20 let, to je ves čas, kar gospodari sedanji Župan. Prejšnji lastnik Pfeiferjevega grada (Pepensfeld) g. Anton Gariboldi je kot skrben žnpan vse ukrenil, da bi Zg. Šiška ne ostala ob nesreči ognja brez pomoči. Hram in druga priprava stalo je do 1600 kron. Pod je daroval g. Matjan. ZgornjeŠišenska brizgama je dobro služila tudi v Dravljah, Vi-žmarjih, Spod. Šiški itd. Tako je zgornješišenska brizgalna koristila pred sedanjim županom. Pod njega vlado pa menda živa duša ni videla odprtih vrat „hrama" in šaljivci trdijo, da leži ključ v mlaki pod 211 e t n o plastjo blata. — Veliko poneverjenje na pošti. Na Zidanem mostu in v Radečah se je prišlo na sled velikemu poneverjenju, ki se je zgodilo na vozni poŠti, ki vozi med Dunajem in Trstom. Neki železniški uslužbenec je našel na savskem bregu 80 skupaj zvezanih amerikanskih piBem, neki deček pa je našel blizu Radeč v grmovju poleg Save še večje število enakih pisem. Otroci so ta pisma raznesli in jih deloma tudi raztrgali ali požgali. Orožniki so skrbno iskali ta pisma in kolikor so jih dobili, so jih izročili poštnemn oskrbniku na Zidanem mostn, ki preiskuje zadevo kot pooblaščenec poštnega erarja. Vsa ta pisma so odposlali Slovenci, Hrvatje in Italijani, ki se nahajajo v Ameriki. V prvem paketu, ki se je našel na Zidanem mostu, so bila pisma, namenjena v novomeški in črno-meljski okraj, v drugem pa pisma, namenjena v Istro in na primorske otoke. Kakor je razvideti iz pisem, so bile v njih večje in manjše svote denarja, denarne bančne nakaznice in poštno pre jemni listi, kateri so bili odposlani na sorodnike 8 tem namenom, da naj isti nanje odposlani in ne prejeti denar reklamirajo. Samo v petnajstih pismih, katera je žandarmerija v prvem hipu zaplenila, je bila označena vsota ukradenega denarja skupaj nad 7000 kron. Vsa pisma so bila odposlana iz Amerike v mesecu marca tega leta. Sedaj se vrše Že stroga poizvedovanja; ni pa upati, da bodo prizadeti poškodovanci vsi prišli do svojega denarja, ker so se gotovo mnoga pisma poizgubila ali pa je bil denar odposlan v d epriporočenih pismih, kar je neki navada naših Amerikance v. — častnim občanom je soglasno imenovala občina Kog gospoda K r u e s t a Slanca, nadučitelja pri sv. Bolfenku blizo Središča, za zasluge, ki si jih je pridobil za razvoj in povz-digo šole, kakor tudi za njegovo neumorno in uspešno delovanje na gospod, polju. — Šolski zvezki. Iz Vranskega se nam piše: V nemških ljudskih in meščanskih Šolah v Celju se z vso s trogostjo gleda na to, da učenci zvezke, sploh vse potrebščine kupujejo pri nemških tvrdkah Rasch, Adler itd. Ko bi si kateri zvezek nabavil pri Hribarju, gotovo bi ga izključili iz šole. — In kako se godi v tem oziru na deželi? Mnogo se nahaja po vaseh in trgih malobrižnih, Še več pa nem-Čurskih trgovcev, katerim je „tajč" čez vse in ki podpirajo samonemške tr govce, naše sovrage, ter tam kupujejo zvezke in šolske potrebščine. Tako se v marsikateri šoli blišči na zvezkih sladko ime: Fritz Rasch, Buchhandlung Cilli. — Na gg. učiteljih je ležeče, da se ta narodni greh odpravi. — Proč z Rasehevimi zvezki iz slovenskih šol, proč z trgovci, ki nečeje uvaže vati gesla: Svoji k svojim! — Pravica na celjskem magistratu. V Celju je načelnik trgovskega gremija neki Ko Qig, ki ima kupčijo z očali. Podžupan je dr. Negri, ki je zdravnik, ki tudi pri tem kaj zasluži, da preišče oči in določi primerna očala. 22 marca t. 1 je prišel v Celje H tschmano, ki zastonj preiskuje cči in prodaja očala. Hitsohmsnn je pravilno naznanil svojo obrt pri magistratu, ki je dotično naznanilo sprejel. Nato je šel H.tsohmann k načelniku trgovskega gremija, da bi plačal pristojbino, ki je po pravilih določena na 20 kron. Toda načelnik ni hotel sprejeti pristojbine, nego je zahteval 200 K. Hitschmann povsem opravičeno ni hotel plačati 200 K. Nato mu je mestni sluga prinesel njegovo obrtno naznanilo, kjer je stalo zapisano, da mora plačati pristojbine 200 K, sicer se mu izvrševanje njegove obrti takoj ustavi. Hitschmann je Šel na to k ravnatelju magistralnih uradov, Furst-bauerju, ki mu je pravil, da mora plačati 200 K, ker izvršuje potovalni obrt. Akoravno je Hitsohmann doka zal, da to ni res, vatrajal je Ftirat bauer pri svoji zahtevi, na kar je Hitschmann prosil za tezadevni odlok, katerega pa ni dobil. 30. marca popoldne ob : /2 uri je stal Hitsch: mann s tremi gospodi pred kavarno Merkur. Stražnik je stopil k njemu in mu ukazal iti k Fiirstbauer ju. Hitsohmann je izjavil, da zdaj ni nobenih uradnih ur, da pa pride ob dveh tja, akoravno ni dobil nobenega pismenega povabila. Med tem je pri-del sam Fiirstbauer proti Hitsch-mannu in ukazal bližnjemu stražniku, naj ga takoj aretirs, kar se je tudi precej zgodilo. No in zdaj 80 ubogega moža pestili in zvijali na vse načine. Ftlrstbauer je zahteval 200 kron in ker mu je Hitsch mann izjavil, da teh ne da, povedal mu je magistralni ravnatelj, da je s tem ustavljeno njegovo izvrševanje obrti. Ker se je H.tsohmann izrazil, da se mu je z aretaoijo zgo dila velika krivica mu je očital Fiirstbauer, da je goljufal, ko je hotelirju Graniggu prodal zlat ščipalnik za 8 gld, v resnioi je bilo pa le double-ilato. Ko mu je Hitsohmann razjasnil, da stane ščipalnik iz navadnega zlata 16—18 gld. in da ni vsled tega nobenega vzroka za aretacijo, in če bi se ga sploh are tovalo, Fiirstbauer kot magistratni ravnatelj nima nobene pravioe sato, poslali so Hitschmanna na okrajno sodišče, seveda pod policijsko aai-stenoo. Okrajno sodišČo ga pa ni maralo, ampak ga je ekspe-diralo na okrožno sodišče, kjer je moral biti 2 dni v preiskovalnem zaporu, na kar so ga izpuetil:, ker so se prepričali, da ni prav nobenega vzroka za kako sodno postopanje Zdaj se pa vprašajmo: zakaj vse to? C mu je K ligu in Fiirstbauerju rojilo le 200 K po glavi? Oigovor je lahek. Kojig in dr. Negri sta videla v HitBohmannu sitnega konkurenta, zato ao mu naložili ogromno pristojbino 200 K, da bi sploh ne pričel svojega obrta. H tsohmann je naznanil vso zadevo okrajnemu glavarstvu oeljskemu, ki bo celjskemu magi stratu gotovo na noge stopilo. Ce se pa to ne zgodi, potem bo sploh vse neba! Tak slučaj je pa mogoč le pri celjskih Nemcih, ki ao tako lakomni in lačni, da ne puste nikomur drugemu niti trohice kruha, pa naj bo naposled oelo mihov pristaš! — Punt v kaznilnici v Gradiški. V nedeljo so se v kazmlnioi v Gradiški stepli kaznjenoi med seboj. Pazniki ao hoteli posredovati, a kaz- njenci so se tudi nJim uprli. Morali so priti vojaki, ki so s bajoneti šli nad kaznjenoe. »Triester Zeitung« čuje, da so bili baje štirje kaznjenci ubiti. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca marca so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt: Andrej Ša-rabon, Zaloška cesta JI, trgovino z mešanim blagom; Makso Ferjan, Pred Prulami 13, ključavničarski obrt; Ema-nuel Wohrisek, Franca Jožefa cesta 1, trgovino z urami, zlatnino in srebrnino; Josip Gotzl, Mestni trg 25, trgovino z mešanim blagom j Karel Planinšek, Sod-nijske ulice 2, praženje kave; Karel Seliškar, Turjaški trg 1, prodajo mleka, mlečnih izdelkov, jajec in kruha; Josip Kotar, Šolski drevored, klanje drobnice; Ivana Sečnik, Cesta na loko 18, malo trgovino z mešanim blagom; tvrdka Maver & Coaip., Martinova cesta 20, uporabo 10 ročnih tiskarskih strojev; Ivan Kenda, baraka v Latermannovem drevoredu, gostilniški obrt; Josip Kuchl, Trubarjeve ulice 2, brivski in frizerski obrt; Avgust Perko, Žabjak 3, sobno slikarski obrt; Matej Soklič, Pred konjušnico 4, malo trgovino z mešanim blagom; Josip Ahčin, Šubičeve ulice 3, krojaški obrt; Marija Merčun, Vodnikov trg, prodajo živil. — Odglasili pa so obrt: Matej Soklič, Pred konjušnico 4, trgovino z živili, usnjem ter žganjem in pivom v steklenicah; Henrik Wibbe, Sv. Petra cesta 2, trgovino z mešanim blagom; Andrej Sarabon, Zaloška cesta 1, branjarijo in trgovino z deželnimi pridelki; Helena Frechinger, Židovske ulice 4, trgovino z muzikalnimi inštrumenti in galanterijskim blagom: Friderik 11 o il man d. Dunajska cesta 12, urarski obrt; Marija Olup, Stari trg 2, trgovino z narejeno obleko; Marija Petje, Kolodvorske ulice 32, malo trgoviao z vinom. — V Jeruzalem I Vedno smo bili proti potratnemu romanju zapeljanih ovč c bodisi v Rim ali v »sveto dežele«. Ta teden pa oelo vsakomur svetujemo, da »roma« v Jeruzalem na Pogačar jevem trgu. Mednarodna panorama ima namreč ves veliki teden razstavljene popolnoma nove slike Jeruzalema, kakor kolodvor, razne zgodovinske ulice, cerkev sv. groba s obsežnimi prizi-davamt in oddelki, »oesta trpljenja«, Herodežev vrt, Kajfeževa hiša z dvoriščem, Oljska gora, vrt Getaemane, Golgata itd. Po Veliki noči potujemo po slikoviti italijanski revieri. — Tržaška hazardista v zaporu. Včeraj sta poaetila neko tukajšnjo restavracijo Fran Rudolf Zena in Jožef Jugcwitz, oba it Trsta. Sprijaznila ata ae takoj z nekim Lahom in začela ž njim igrati hazardno igro na nekake kooke. Imela sta pa malo sreče. V kratkem |u je Ljubljančan oigral za 6 K. Vsled tega sta se začela ž njim prepirati in ae končno še do dobrega stepli Ko se je pokazala v restavraciji »bridka« stražni-kova sabljiea, morala sta gosta v zapor mesto s polno mošnjo denarja v Trst. »Franceleta« se izgovarjata, ded: »ik bas nit bos diea Spiel iste Povedalo jima bode pa sodišče po | 521. kaz. lak. — Zaprisega železničarjev se je vršila danes dopoldne ob 9. uri v čakalnici I. razreda na tukajšnjem južnem kolodvoru. Zapri-seina komisija se je s posebnim vlakom pripeljala sinoči ob 7. ari in se danes ob 10. uri dopoldne odpeljala proti Trstu. Zapriseženih je bilo tudi nekaj uslužbenoev električne cestne železnice. — Promet za tovorno blago ustavljen. Zaradi ieleznioarsze stavke v Italiji je promet sa tovorno blago, ki je namenjeno v Italijo ali skozi Italijo, danes ponoči ustavljen Blago, ki je že na meji, se pošlje strankam nazaj. Vozijo samo osebni vlaki. — Tatvini. Danes ponoči so neznani tatovi pokradli iz barake v »Zvezdi« Mariji Moharjevi dva litra malinovoa in približno za 10 K sla-ščio. — V soboto pa je zmanjkal z dvorišča Wetahove vile puran in 15 jajo. — Pobalinstvo. Danes ponoči so neznani zlikovci razbili okno pri Friedljevi restavraciji (preje Fantini) in mn napravili s tem 21 K ikode. To je pač slabo junaštvo. — Aretovan je bi) pekovski vajeneo Jožef Ogrino, ker )e pred kratkim poneveril svojemu mojstru g. Okornu 43 K. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 24 Slovenoev, 44 Hrvatov in 25 Dalmatmoev. Nazaj |e pa ta-mcšn|i izseljevalni komisarjat poslal 15 Maoedoncev, ker bolehajo na očeh. V Podbrdo je šlo 10, na Jesenice 17, v Selško dolino pa 13 Hrvatov. — 18 Črnogorcev je šlo v Zgornjo Avstrijo, 20 laških zidarjev pa v Beljak. — Zamenjal je nekdo v nedeljo zvečer po koncerta v restavraciji »Ilirija« dežnik in se ga prosi, da istega prinese nazaj, k*r dobi tamkaj svojega. * Najnovejše novice. — Cesar za c e r a v e. Cesar Franc J iief je daroval 85.000 K za gradnje cerkev ?a silo. — Velike sleparije z vojaškimi oprostitvami so za sledili v Moskvi. Zapletenih je več vojaških zdravnikov, ki so jemali po 500 do 3000 rubljev, da so mladeniče oprostili vojaške službe. — Velike poplave imajo v Srbiji. Ponekod so cele vasi v nevarnosti. — Mont P e 1 e e je sačel zopet bruhati. —Črnogorski knez Nikola je sprejel včeraj v slovesni avdijenci generala Gruića, ki mu i* prinesel lastnoročno pismo kralja Petra. — Angleški kralj Edvard je prišel v Alžir. — Konkurz s tremi milijoni pasiv je napovedal največji bavarski industrijec, komerei alni svetnik Heissbart. — Umri je predsednik državnega sodišča v Lipakem Gutbrod. — Obsojeni srbski ured n i k i. Urednik I v k o v i ć je obsojan zaradi razžaljenja kralja in pre stolonaslednika v petletno ječo, do-čim je dobil urednik Si bal i k zaradi nekega tiskovnega prestopka 10 mesecev ječe. * Liguorijanska morala. Kakor smo že v sredo kratko poročali, je bil v Mainzu vvormski stolni prost M al/.i zaradi onečaščenja in telesne poškodbe Šolskih deklic obsojen v enoletno ječo in 150 mark denarne globe. Malzi je bil celibatar prve vrste. Se ne 14 letna šolska deklica Zimermann se mu je zdela všeč in pripravna za njegove strasti. Sprva jo je obdolžil, da občuje s trgovskim vajencem Wernerjem. Ko mu je deklica to odločno zanikala, je je vprašal, Če ve, da njena soucenka Schmidt občuje z imenovanim vajencem. Ko je odvrnila, da ne ve, ji je rekel: Ako ne priznaš, da si občevala ž njim. dal te bom v ječo ali zavod za pobolj sanje, kjer boš ostala do 20. leta. Pri tem jo je silil, da mora podpisati, da je občevala z vajencem, Češ, da je vajenec to priznal. Ko se je deklica branila, ukazal ji je iti iz sobe, na kar je prišla v sobo Schmidt, na kateri je zadovoljeval božji namestnik svojo strast. Čez nekaj časa je ukazal deklici Zimmermann zopet vstopiti in rekši, da je Schmidt podpisala, da je občevala z vajencem, je tudi njo prisilil, da je podpisala. Podpjsavši je ivjavila Zimmermann, da je laž, kar je podpisala. Blagoslovljena roka prostova je pri tem zamahnila po deklični glavi s tako silo, da je dekle še tri dni potem Čutilo bolečine v glavi. Za uho jo je tako udaril, da so ji uhani padli iz ušes in da je imela na udarjenem mestu zelenkaste in višnjeve popplutbe. Po tem pretepanju je morala Schaidt iz sobe, na kar se je katoliški prelat z drugo deklico — zabaval. Deklica se je branila, češ, da je greh, kar počne ž njo. A Malzi jo je potolažil z besedami : Oe z Wernerjem to počnež, je greh, Če pa z menoj, pa nimaš nobenega greha. Prost je pred sodiščem seveda vse tajil in sploh na-stodal kot pravi mojster v hinavšcini, toda dokazi za njegovo krivdo so bili uničevalni in sodišče ga je obsodilo v zgoraj navedeno kazen. Ta slučaj, ki pravzaprav že ni več slučaj, nam kaže, v kaki nevarnosti so tolikrat naši otroci in kako občekoristno je naše prizadevanje, da rešimo mladino posvečenih celibatarjev. * Vpliv vonja in okusa pri hrani« Vonj in okus igrata pri hrani veliko vlogo. Nastopata kot svarilca, ker učinkujeta, da se jedila, ki smrde a i imajo sl&b okus, ne uživajo. Na drugi strani pa povečujeta preživljanje, ker povzročita izločitev prebavljavnih sokov in pospešujeta s tem tek. Podedovan je telesne skaženosti* Različne skaženosti se podedujejo od roda do roda. Po dedujejo se n. pr. znamenja, bujna rast brade in las itd. Izmed skaženosti so pa najbolj znani premnogi prsti na rokah in nogah ter počene ustnice in počeno grlo. Podedovanje je včasih tako močno, da pridejo vsi otroci kake rodbine skaženi na svet Zaamenito je, da podedovanje skaže nosti včasih preskoči par rodov, pozneje se pa toliko bolj spet pokaže. Z ikoni med sorodniki povečujejo skaženosti pri otrocih. V neki vasi na Francoskem, kjer je bila cela vas pravzaprav ena sama velika rodbina, so imeli skoraj vsi vaščani vsled so-rodniških zakonov preveč pistov in skaženosti so se zmanjšale šele, ko ho se začeli sklepati mešani iskoni. Dognano pa še ni vprašanje, če se tudi pridobljene skaženosti podedujejo- Popolnoma zavreči se ne smo ta možneker se podedujejo tudi različne oblike prsnega koša, pa tudi kratkovidnost Največkrat se podeduje počenost ustnic. Dr. Haug v Tabingnu je dognal, da je bilo med 555 pacijenti s počenimi ustnicami 66 takih, ki so to skaženost podedo vali. Počenost ustnic niso imeli le starši otrok, ampak tudi stranske vrste. Šo večkrat ao imeli počenost ustnic sestre in bratje operiranoev, 31krat sta bila po dva otroka, enkrat trije, trikrat pa oelo po štirje otroci iste drnžine. ' Nevarna epidemija. V Slesijo so zanesli radarji iz sosednje Pruske hudo epidemijo, da bolnika otrpne mozeg v hrbtenioi (Meningitis cerebro spinale) Doaedaj razsaja bolezen še v 22 Šlezijskih občinah ter se je zanesla že tudi na Češko. Do polovioe bolnikov umrje. Večinoma se loteva bolezen otrok do 10. leta. Zdravstvene oblasti ao izdale najstrožje odredbe, da se epidemija omeji. Zadnji čas se je pojavila ta zagonetna bolesen tudi v Galiciji ter se brezdvomno razširi tudi na druge kronovine, ker zdravniki še ne poznajo zanesljivega zdravila proti epidemiji. * Razgovor a angleško kraljico Aleksandro. V Mar zilju je nedavno sprejela angleška kraljioa poročevalca Richeta od lista »Gaulois« ter imela ž njim zanimiv razgovor. Ko je hotel poročevalec napeljati razgovor na dogodbe v Tan-gerju, prekinila ga je kraljioa: »Ne govoriva o politiki; kraljice morajo svoje otroke pripravljati, da jim bo zavzemati visoko in vedno težavno stališče, tolažiti morajo nesrečne ter blažiti bedo, to je njihova najboljša in najljubša naloga. Tudi jaz ne maram igrati drugačne vloge. V nemirnih časih, ki jih moramo preživeti, ne moremo ostati nedotakneni pri včasih naravnem razburjenju ljudske množioe. Verjemite mi, ako more socialno vprašanje biti nekega dne rešeno, zgodilo se bo to s čednostmi, ki jih uvajajo ženske z medsebojno ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem v pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Vi, možje, govorite o vojni, me ženske pa o miru, o miru v vsakem naroda in med narodi. Vzgojena v šoli v celem svojem srcu pravičnega kralja (danskega), prizadevala sem si vedno, kakor on, oznanjati ljubezen do bližnjega. Vedno sem se bala vojnega oboroževanja, s čimer se narodi ne utrudijo. Vojaki, topovi in vsa ta razstreliva, ki jih grmadijo, razširjajo grozne požare, ki pahnejo človeštvo na svetu v žalost ter ras-žalostijo tudi skupnega očeta v nebesih.« Književnost. Osebna dohodnina. V tiskarni Iv. Pr. Limpreti v Kranju je isšla lična knjiŽioa o osebni dohodnini, katero je izdalo društvo »Pravnik« in katero je spisal o. kr. davčni nadzornik Valentin Ž un. Gospod pisatelj je s priredbo te knjižice ustregel opravičeni želji »Pravnika« ter vsem davkoplačevalcem, ki plačujejo osebno dohodnino, saj so zakonske določbe o osebni dohodnini, dasiravno je sakon o oseb-zih davkih Že nad osem let v pravni veljavi, Še sedaj prav malo znane med našim narodom, čemur se ni čuditi, ker je osebna dohodnina urejena po vse dragaČih principih kakor davki prejšnjega davčnega z stema. Knjižica dosega IV. poglavje zakona o osebnih davkih (do očila o osebni dohodnini) in vse one kazenske in splošne določbe V. io VI. poglavja navedenega sakona, ki se nanašajo na osebno dohodnino, nadalje tudi vse najvažnejše določbe izvršit-venega predpisa. Notranja uredba k j j i žice je hvalevredna, ker podaja gospod pisatelj pod vsakim paragrafom v obliki komentarja vse tozadevne določbe is-vrŠitvenega predpisa, razsodbe uprav nega sodišča, določbe ministerialnih ukazov i. dr, kar zelo uspešno pripomore do bistvenega spoznavanja zakona. V svrho lažje orientacije pride-jano je konoem knjižioe stvarno kazalo in najvažnejši zgledi, kako je pravilno izpolniti railične iakase, naznanila in napovedi v zadevah osebne dohodnine. Agledi so posneti iz vsakdanje prakse ter namenjeni za različne stanove davkoplačujočega občinstva. Jezik je lep in neprisiljen in brezdvomno bo knjižioa mnogo pripomogla k enotnemu uradovanju v slovenskem jeziku, kakor tudi k natančnejemu spoznavanju zakonskih določil. Dobro došla torej vsem širšim slojem davkoplačevalcev, kakor tudi vsem tistim, ki ao za priredbo tega davka poklicani. Kujižica stane 1 K 20 vin., ■ poštnino 1 K 30 vin. ter se naroča pri Iv. Pr. Lampretu v Kranju. —h. — „Slovenski Trgovski Vestnik" ima v štev. 4 naslednjo vsebino: 1 K boljšemu razvoja tlo venskega trgovatva. 2. Pregled trgovin z mešanim, manufakturnim in špecerijskim blagom, nadalje branjarij in konsumnih društev na Kranjskem. 5 O konkuraih. 4. Kranjska trgovska in obrtniška abornioa 5. Raznoterosti. 6 Društvene vesti. 7. Oglasi. Izpred sodišča. Kazenske obravnavo pred okrajnim sodiščem. Zanimiva tožba Včeraj se je pričela obravnava o toibi župnika v Studenca Dominika Janeža proti redakterju »Slovenskega Naroda«, g. R. Puatoslemšku radi žaljenja časti. Obravnava ae je preložila, da ae zaslišijo priče, poročali pabodemo o njej obširneje, da ae spozna, kakih sredstev se poslužujejo klerikalci Posebno »lepo« vlogo igra v tej zadevi Stefe. »Slovenec« se že boji in zato že zdaj zasukava oelo zadevo prav po jezuvitsko. Tako piše, kakor bi se šlo za dokas, ali je »Slovenski Narod« pisal resnico o sapnika Ja nežu ali ne. Zato pa ae v tem slu čaju ne gre. G. PustoslemŠek ni tožen saradi tega, kar jepisal »Slovenski Narod«. Tožen je, da je pred Štefetom nekaj govoril o tej zadevi; pri tožbi se gre zato, ali je g. PustoslemŠek to govoril, kar trdi Štefe, ali tega ni govoril. To se pojasni po pri čah — in tedaj pojasnimo tudi, za kake posle se da porabljati Stefe. Janez Obreza, po domače Irč, užitkar iz Cerknioe, ie predkaznovan, je dne 9. marca t. 1 v hiši svojega sina v Cerknici tako ratbijal in grozil, da je vse bežalo. Svoji ženi in sinahi je baje grozil, da ju bode umoril. Bili sta obe v tolikem strahu, da se nista upale domov, dokler ni orožnik odpeljal Obreza v zapor. V O brezovi hiši vlada že dlje časa sovraštvo, ker se »mladi« in »stari« ne razumejo. Obdolženec pravi, da je bil 9. marca tako pijan, da se ne more nič spominjati, Če je kaj grozil. Ker sta se žena in sinahi odpovedali pričevanja, drugih prič pa ni bilo, je bil Janez Obreia oproščen. Silvester Kralj, rojen leta 1886 in Anton Kališ, rojen leta 1887. oba iz Spodnjega Sinadola, občina Štorje na Primorskem, sta posebno kuram in zajcem nevarna človeka. Kralj je bil radi enake tatvine že trikrat, Kališ pa enkrat predkaznovan. Ob dolžena sta, da sta v noči od 3. na 4. marca letos skupaj pokradla Tereziji in Mariji Franjetič iz Spod. Sina-dol sedem kur, v vrednosti 18 K, poleg tega pa je Kralj tožen, da je ujel v zanke dva zajos. Na pustno soboto sta nesla kure v Trst ter jih tamkaj prodala. Obdolženca odločno tajita, da bi bila pokradla kare in jih nesla v Trst prodajat, v Trst pravita, da sta šla imenovano soboto samo dela iskat, katerega pa nista dobila. Povodom hišne preiskave se je našla v Kališevi postelji vreča, katere ae je držalo različno kurje perje. Kališ pravi, da je to perje od neke domače bolne kure, ki je imela »piko«. Glede zajcev trdi Kralj, da je našel enega v gozda orknenega, drugega je pa istrgal nekemu psu. Ta je bil sicer še živ in ga je Kralj s pestmi ubil. Ker se obtoženca sklicujeta na različne priče, ki bodo potrdile, da je bila v vreči bolna domača, ne pa ukradena kura, in da ae je le ta v vreči »mavsala* in da je bil en za jec orknen, ko ga je Kralj dobil, se je obravnava v svrho zaslišanja še nadaljnih prič preložila. Obdolženca sta ae odvedla v zavarovalni zapor. Valentin J u r m a n, tovarniški delavce s Jeoenie in Anton Zelnik, pleskarski pomočnik v I - ubijani, sta 25. marca letos na Goričanah popivala s svojimi prijatelji in prijatelii-cami. Ker je Zelnik govoril s neko Maričko, ki je menda tudi Jurmanu precej pri srcu, je bil ta zaradi tega jezen ter je Zelnika z nožem dregnil v hrbet. Ker je bila poškodba precej velika, je bil J ur man obsojen na 5 dni zapora in mora Zelniku plačati za poškodovano obleko 8 K, za odhod zaslužka pa 40 K. Alojzij K ran jo, ključavničarski pomočnik v Vodmatu, se ie preobje del svoje prejšnje ljubice Marije Ko matar ter si izbral za njeno naslednico Josipino Zupane, delavko v tobačni tOvarni. Marija Koma t ar je za radi tega baje zelo potrta ter bi si rada Kranjčevo srce zopet pridobila. Zaradi tega sta jo Kranje in njegova sedanja ljubioa dne 6 in 7. aprila t. I. počastila z najlepšimi cvetkami Rekla sta ji, da je ostanek, ničvred niea, larta, afna, maškara itd. Obso jena sta bila v denarno globo vsak po 10 K._ Telefonska in bnojavna poročila. Dunaj 18. aprila. Ministrski predsednik baron Gautsch je v toliko okreval, da ni nikakih nevarnosti več in da bo čez nekaj dni lahko prevzel svoje posle. Rim 18 aprila. Iz Gaete je odšlo sedem vojnih ladij v Ge- novo, ker se je tam bati velikih izgredov. Rim 18. aprila. Sodi se, da bo stavka železničarjev že jutri končana. Limoges 18. aprila. Velika množica je naskočila tukajšnjo kaznilnico, da oprosti neke ujetnike. Napadalci so napravili barikado. Vojaštvo je ustrelilo; ena oseba je bila ubita, več pa ra njenih. Rusko-Japonska vojna, London 18. aprila. Iz Singa pora se poroča, da je ladja „Prinz Heinrich" videla rusko brodovje severno od zaliva Camrauh. Brodovje se je terej dva dni mudilo v tem francoskem zalivu in je moralo v petek od tam odpluti. Vse kaže, da jadra rusko brodovje ob Kohinkinskem bregu proti severu. London 18. aprila. Japonci sovGensanu v Koreji raz glasili naglo sodbo vsled vednih ustaj in sovražnosti domačinov proti Japoncem. London 18. aprila Admiral Nebogatov se je s svojim brc-dovjem pojavil blizu C e y 1 o n a in je torej samo 10 dni vožnje za Roždestvenskim. London 18 aprila. V Hon-kong je došla ladja, ki je pri Bombaireefu videla neke proti jugu veslajoče križ arke; soli bile japonske ali ruske, se ni dalo spoznati. London 18. aprila. Reuterjev biro javlja: Za Peskadores-otoke je proglašeno vojno stanje; vsled tega mora vsaka ladja ostati sedem milj od brega. London 18. aprila. BLokal-anzeiger" javlja, da je iz morja pri Vladivstoku izginil ves led. Gospodarstvo. — Posojilnica za ilirsko« bistriški okraj. Računski zaključek za XI. upravno leto 1904. Skupni denarni promet znaša 739 2»l K 51 vin. Vseh prejemkov je bilo 376 235 K 96 vin., vseh izdatkov pa 363015 K 55 vin. Posojilnioa je imela 564 zadružnikov, in sicer 18, kateri imajo 43 glavnin deležev po 50 K in 564 s opravilnimi deleži po 2 K. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 169, uničilo pa 87, obstoji 488 knjižio za 563574 K 17 vin. Posodilo se je na novo 46 zadružnikom, 49 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo. Dolžnikov je 485, ki dolgujejo skupaj 374514 K 77 vin. Čistega dobička je bilo 2797 K 43 vin. Rezervni zaklad znaša koncem leta 26263 K 29 vin. ■ ■ fr m I n a VII ku m roj. Posti naznanja globoko užalostena v svojem in v imenu svojih otrok liudoi II* a. Kurlu. Slu*«*. Anice In Franelta, kakor tudi v imenu drugih sorodnikov pretužno vest, da je zelo ljubljeni in nepozabni soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod Franc Mikuš c. kr. de2«lnosodni svetnik v Škofji Loki danes po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Traplo predragega rajnika se bode preneslo v sredo 19. aprila popodne ob polu f*. uri iz hi5e žalosti k večnemu počitku na pokopališče v Skofji Loki. 1276 V S ko f ji Loki, 17. aprila 1905. Posebna naznani'a se ne izdajo. Ze vogoHte se je od odločilna straši poudarjalo, da se z redno gojitvijo ust /.ni? a nevarnost infekcije. Dobro ohranjeni zobje omogočijo večje izrabljanje živil, s čimer se organizem ukrepi in postane odpornejši nasproti telesnim naporom. Za izkušeno sredstvo za racionalno gojitev ust in zob se je izkazal Ka'odont, ki zaradi prijetno osvežujočega okusa in zaradi učinka na čistost spaja prijetno s koristnim. borzna poročila. •7. >■/. t°/. t°/o *°/o 10,' Uradni koral dan. borze 17. Naložbeni papirji. majeva renta..... ■rebrna renta . . . . . avstr. kroaska renta • • „ alata „ . . ogrnka kronska „ . • • n *l»ta „ . . . posojilo dežele Kranlake . i' t o posojilo mesta Spilet . »*/■•/• n m Z*lar . »Vi0/« bos.-hero. žel. pos. 1902 oeSka dež. banka k. o. ■ b „ i. o. . ast pisma gal. d. hip. b. pešt. kom. k. s. s. 10°/0 pr....... zaat. pisma Innerst. hr. n n ogrske cen. 4° *°/o" *7//o iV/s »V/s •v/i s. pis. ogr. hip. ban. . obi. ogr. lokalnih £e- ieznic d. dr..... obl. češke tnd. banke . 4 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. iel. 1*7. Jnž. žel. kap. ■/,»/, avst pos. sa žel. p. o. i1/ °' Srečke. 4rečk« od 1. 1660' , tiaske sem. kred. I 11. banke frs. 100 emisij« ogr. hip. srbske a turške . . srečke daailika Kreditne B . . . (nomoške „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske • • • • krni. rud. križa m . . Ogr. mm m • • « Radolfove „ . . . Salebnrške „ . . . Dunajske kom. m . . . I>«lulc«. inžne železnice .... Državne želeaniee . . • AvBtr.-ogrske bančne delniee Avstr. kreditne banke . . Ogrske a „ . . Žirnostenske „ . . Premogokop f Mostu (Brili) aipinake m o d tan .... Praške Žel. tu dr. dr. . . . Rima-Marinki..... Trbovljake prem. družbe iTBtr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne dražbe . . ▼alate. G. kr. eekin...... SO franki....... 20 marke....... SoTereigna ...... Marke . ... Laški bankovei..... Sablji....... . Dolarji........ Žitne cene v Budimpo&ti. Dne 18. aprila 1905. Termin. Ljubljani. aprila 1906. j Den-tr BlAgO 100*40 100-60 100 25 100-45 100*45 100*66 lli»-90 110*10 98'— 98*20 11866 118-76 99-60 101 — 10050 101*60 100-- 100— 101*55 102-55 100-15 100*40 100-16 100-65 10125 102-20 107 60 108-60 100*50 101-60 100-60 101 10 100*10 10110 1 100 — 101*— 100-76 101-76 99*— 99*60 100- 318 75 320 Ti 10116 10215 194 — 19760 S88 — l*- 168 85 17085 80» — 319 - 308— 316 — 180- 186 109 — 113 20 ' 144 lo 14**11 27 60 29 00 485-— 496 60 7ft- 83- 89 - 94- 66 50 72- 56 76 68 75 3760 a>#o •b*— 69 - 74 — 83 ?€ g39-— 647 '.O 89 40 90 M 667 H 658 25 1650 — 1660' - 1 663-75 664 T.) 1 773 — 774 147*50 148-50 652 «68- 528 75 629 7 J •2604 - 2674 — 642 75 643-7'» 2'.8'— 272'- 613 — 617 - i 164-— 166 30 11-81 11-36 Itttt 19-0'.» 13-43 13-5! 13*9* 14*— 117-12 117*32 96-30 95-60 162 60 163-60 4-84 6 — Pšenica aa april .... aa 100 kg. K 17-60 Pšenica „ maj .... i. 100 „ „ 17-46 Pšenica „ oktober . . . , 100 . . 16-4 J RŽ „april ... . - 100 . . 14-44 Kornaa „ maj . . . . • 100 „ . 1482 Oves „ april . . . . . 100 . , 13 BS EftVUtlv. Pe mlačni otvoritvi inoJno ojačenje. Keteorologično poročilo April Čas opazovanja Stanja barometra v mm S3 £ 5 Vetrovi Nebo 17. 9. zv 724 9 64 ar. j vzhod oblačnu 18. 7. 7j. 722 3 62 brezvetr. oblačno • 2 pop. 7*3 2 122 al. vzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 7 2° oormale- 10 0'. — Padavina 3 7 Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so nam povodom prerane Binrti naše nepozabne, iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, hčere in Bestre, gospe Hedvige Pevc iskazali premnogo dokazov srčnega sočutja, darovalcem vencev in onim, ki so pnSli od blizu in daleč, da ji izkažejo zadnjo čast, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Dol pri Ljubljani, dne 16. aprila 19L5. 1272 Rodbini Pevc in Kratschmer. Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dolenjske železnice postaja Straža-Toplice. Akratoterma 38° C. Pitno In l&opralno v. cl rata ljenje. Posebno uspešno zoper prođu, rev mali k em, iMcnla«, nevralgtjo, ku/iif in /.i-imkr bolesni' Veliki l&opalnl Imslnl, oddeljene Uopeil in meevirnate kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje Gozdnata okolica Dobra in cene restavracije. Mezljtt od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Itopallsena uprava. 1274 1 I* jedilno mast- pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAO. URBAN & spol,, Pfgga—Žižkov. vešč manufakturne stroke, želi sedanjo službo premeniti do 15. maja. Pouudbe pod l(J. N.1', poste re-gtaute, Postojna. 1194—3 Dobro znsma, stara gostilna na Dolenjski cesti se odda s 1. majem v uajem. 1257—3 Izve se v pivovarni Auer. trgovski pomocmK s takoj sprejme v trgovini s Špecerijskim blagom in železniuo rane Picek v Ribnici (Kranjsko). 1273—1 se takoj sprejme 1234—1 mm .Evropa' v Ljubljani, »prejme se takoj Tfjj :u za lina zbita in šivana dela, ki ne izostaja ob ponedeljkih pri 1265-2 fa KerJevanu v Idriji štev. 92. Ekonomi vešč nemščine in slovenščine v besedi in pisavi, absolvent kmetijske šole, v vseh strokah kmetijstva praktično in teoretično izurjen, z večletno službeno prakso, želi sedanjo službo premeniti. Kje? pove upravništvo „S1. Naroda-. vešč mešane stroke, vojaščine prost, želi premeniti službo v kako podružnico ali v glavno trgovino.__ 1282—1 Ponudbe na upravništvo „SL Nar." ~ Stanovanje obstoječe iz 3 sob in vseh pritiklin, se odda takoj ali za avgust v novozgrajeni hisi z vrtom. 1279—1 Pismena vprašanja pod „Stanovanje 250" na upravništvo „Slov. Naroda". Trgovski pomočnik mešane stroke, 20 let^jstar, ki je že Šesto leto v eni trgovini, želi premeniti Bhižbo v kako večjo trgovino. Ponudbe prosi pod šifro MZvest 500", poste restante, Mozirje na Spod. Štajerskem. 1193-3 ph rm&ei&e. Mesto je nastopiti takoj ali pa v 6 tednih v lekarni TRNKOCZY Ljubljana. 1281 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombina-v *. b pod tako agodnimi pogoji, ko nobeua drnga zavarovalnica. Zlasti jo anodno zavarovanje aa doživetje in smrt z asmanjenjoCimi se vplačili. Vsak Oan ima po pretoku petih iot pravico do dividende. « v "2-jakn. IzTroći iz, vo-^iega reda. V>ijavcn od dne i. oktobra J 904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m pono« osobn Tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fr.inzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno ces Selzthal v Aussee Soluograd, Cea Kleiu-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetien. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beijak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plaen, Mariju* /are Heb, Franeove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. jri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Solncgrad, Lend - Gastein, Zeli am See. luoinost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dnnai. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak *r Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Motakovo, Ljubno, Čez Klein* Reifling v Steyr, Line, BudeJ2vice, Pl«en, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pra^tj ; direktni voz I. in II. razr.1, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri poroči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voa L in fl. lf-zreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjatraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. lstotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari L'3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beijak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob II. uri 10 m dopoldne osobni viak z Du-nitia čez Amstetten7 Lipsko, Prago (direktni voz I. in H. razred*;, Francove vare, Karlove var.', Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, j Paril, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezero, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Fran«ensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada če« Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budeje\-ic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m, zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob V. uri 88 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM-NIKA. Mešani vlaki: Ob 6, nri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer, Ob d. nri 55 u: ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je oasuačen urednleevropekem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Za gradbo vodovoda vasi Gor. Mozelj polit, okraj Kočevje, na 38.000 kron proraČunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnttve. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do dne 1. maja 1905 12. ure opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečačene z napisom: „ Ponudba za prevzet je gradbe vodovoda za Mozelj44. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij Še 5° 1 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri občinskem uradu Mozelj. Občinski urad Mozelj dne 1. aprila 1905. 1C70—3 ti 3179 9J F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna — peči - ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke t ..Koro«! moder 1238 2 (Strangfalzziegel). Barve; a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strezniti so patentovani v vseh tnltonih državah. — Laitiiki patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA, KMT Najiičnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. H Azorte in prospekte pošljemo ua željo brezplačno, ——■a™—"«««™—■■■■ Sprejmejo se zastopniki. "^K BV Takojšna in najzanesljivejša postrežba. "^P§£ SV" Sprejmejo se zastopniki. St. 4556. 1277 - 1 Podpisani deželni odbor razpisuje mesti provizoričnih deželnih živinozdravnikov 1. ) v Vipavi, 2. ) w Škof ji Lofei. S službo deželnega živiuozdravnika v Vipavi so združeni dohodki letnih 1200 kron in sicer pripade od tega 800 kron na deželni zaklad in 400 kron pa na okrajno blagajnico za sodni okraj vipavski. Z enako službo v Škofji Loki pa so združeni dohodki letnih 2000 kron, od katerih pripada 800 kron na deželni zaklad, 800 kron na mestno občino Škofja Loka in 400 kron na okrajno blagajnico za sodni okraj škofjeloški. Prosilci za te službi naj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravaiški usposobljenosti opremljene prošnje __ do dne 22. maja 1905. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 12. aprila 1905. I Lepota stasu Razkošno nedrije je nenadomestljivo vsaki ženski, ki ji je mar svojih čarov, vsaki, ki bi rada bila mikavna in oboževana. Da se pa doseže ta uspeh v enem mesecu brez pogosto škodljivih pa nikdar uspešnih tajnih sredstev in brez posebnega zdravljenja, ni ničesar boljšega nego slovito ADONiSDVO MILO (oncentr. zeliščno milo) ^ napravljeno iz izvlečka 72 zelišč. Edini preprosti izdelek, pripravna tajna poraba z več nego IO.OOO atesti potrjenega uspeha Poskusite in čudili se bo-dete doseženemu uspeh j. Pripravno za mlada dekleta takisto kakor za ž.*ae z nerazvitim ali zaradi otroške postelje usehlim nedrijem Adonisovo mile razpošiljajo z natančnim navodilom v kosih po 250 gr. Karton s 3 kosi stane K 10, 6 kosov K ln,12 kosov K 30, poštnine in carine prosto po povzetja aM če se denar naprej pošlje. Naročila naj se pošiljajo edinemu upravičenemu tvorničarju LODOVICO POLLAK v MILANU (Italija). Pisma stanejo 25 h, dopisnice 10 h. Dopisuje se v vseh jezikih. 416—6 Glavna zaloga za Avstro Ogrsko: M. FEITH, Dunaj, VI.f Mariahilferstrasse 45. Proda se zaradi družinskih razmer v Koprivnici na Hrvaškem hiša z gostilno na lepem prometnem kraju. Samo ob eemnjih se iztodi v tej gostilni na leto okoli 350 do 400 bi samega vina. Proda ae tudi vsa gostilniška oprava in orodje. 1007—9 Kupoi naj se obračajo sami osebno na Marina Bilica, gostilni 6arj* v Koprivnici na Hrvaškem. Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—43 Ko je bil začel Trdina Vtl. letniku „Ljubljanskega Zvona4* 1.1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, sleg, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Banovi huzarji in Iliri" broš. 3 K, s poštnino 3 K 90 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja imsfc sUl. ama vodo 969 4 ura!sin po*ta Ko"8' P0^3 Guž,an Wl t/IVU (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljanju priznana slatina za otroke Prava naravno natočena, velefina namizna voda. Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Ouelle), Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: K. Mupttn, Ljubljana. Varstvena znamka m imam iniirumr Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Stari trg št. 21. Slav. občinstva priporočam ob priliki udil^enecnilj prazniku ♦ svojo veliko zalogo različmih cukrenih, kakor radi galanterijskih pirhov. V zalogi imam v veliki izberi domača in inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje, pravi maraskin iz Zadra, benediktinec, alaš in drugo. . Vsak dan sveži - šarklji, pince in titole. Sveže blago! Po naročilu izgotavljam tudi raznovrstne potice mandeljnove, rozinove. medene, orehove itd V kavarni # Mestni trg št, 6. # Sv. Petra cesta št. 26. se dobi bela in crna kava, čaj, fini likerji itd itd Točna postrežba! 1C29-i g soboto, dne h. marca ---= se prične zaradi popolne trgovine proslov 3(er blago hilro pohaja, ne razpošiljamo vzorcev, ogleda si pa lahko vsakdo« Prodaja se: najnovejše blago za damske spomladanske obleke, svilnato blago za bluze, paletoti, plašči (Brunnenm3ntel), okoli 200 {zgotovljenih svilnatih blnz od gld. 3*50 višje, fini f rane. balisti in pralni zefiri od 16 kr. višje, posteljna pregrinjala in garniture, plišaste preproge od gld. 1*65 višje ter žensko in moško perilo. 6gv.^ JflcstniTrMt. 2S- ^ntOH pHm©Žie, Ljubljana, cestni trg št. 25. - jay' ' Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je UmW zajameono čisto ~^MI in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime, .SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—71 Varstvena znamka. Dobiva se povsod! Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. 2---m m.. n_ Y_.M f » «• X Lastnini ui tUk „Mirodn« lukama*.