roStnina plačana v gotovini Leto LXV«, šL 263 ljubi Jana, petek mnovembra lojt Cena Din f.- lxnaja vsaJt dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaerat) do 80 pettt UREDNIŠTVO EN CPRAVNI&TVO PODBOŽMCE: a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Dto 3.—, vecjf insersa petit ijttiiijava n...nuu ntu« m a MARIBOR, Grajski trg st. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« uldua«a, Rvnanjeva nm st. o NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126 Račun prt postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. NEMŠKA VLADNA KRIZA Po sprejemu ostavke Papenove vlade so Hindenbnrga z vodilnimi Berlin, 18. nov. V7 ospredju današnjih časopisnih komentarjev o odstopu Papenove vlade je vprašanje, kdo bo prevzel nasledstvo Kot kandidati se imenujejo predvsem komisarski pruski notranji minister dr Bracht, bivši vojni minister Ges-sler in bivš' predsednik državne banke dr. Schacht. Listi poudarjajo, da bo rešitev knze to pot mnogo bolj težka kakor kdaj-koli prej, ker državni predsednik Hindenburg za sedaj še sam ne ve, komu naj bi poveril sestavo nove vlade. Na nemški nacionalni strani računajo še vedno z možnost jo. da bo sestava nove vlade poverjena zopet Papenu »Die Tagliche Rundschau« piše o treh odločilnih činiteljih o Hinden-hurgu, Schleicherju in Hitlerju ter zahteva, naj bi se zopet vzpostavile zvaze z narodnimi socialisti, kjer jih je Papen prekinil, pri čemer poziva Hitlerja, naj v zadnjem trenutku uvrsti narodno^socialisitčne sile v službo države. Drugi listi poudarjajo, da demantira sprejem ostavke Papenove vlade vse govorice o presenečenjih, ki jih je baje pripravljal državni predsednik Him-denburg. Zanimivo je nadalje, da je vojni minister g en era 1 Schkicher, ki se je tudi ponovno imenoval kot kandidat za državnega kancelarja, izjavil, da nikakor ne misli na prevzem tega mesta. Berlin, 18. ngov. AA_ Po informacijah iz poučenih krofov je ttindentburg naprosil vodite«!]e starnk, naj ostanejo do konca vladne krize v Berlinu. Kaže, da se hoče Hindenburs z voditelji strank podrobno po-razgovoriti ne samo o novi veČini v parlamentu, temveč tudi o podrobnem programu nove vlade, ki bi se moral strinjati z njegovimi nazori o sedanjem notranjem in zunanjem položaju Nemčije. Poročajo, da bo predsednik republike Hindenburg sam vodil pogajanja za sestavo nove nemške vlade. Za danes so povabljeni k Hmdenburgu za nemški centrum prelat Kaas, za nemške nacionalce Hugenberg, za ljudsko stramko dr. Dingeldey. Brzojavno sta bila povabljena v Berlin tudi Hitler za narodno socialistično stranko in dr. Schaffer, blagajnik bavarske ljudske stranke, ki se oba mudita v Monakovem. V Berlin prispeta iutri in bosta kmalu po pričela posvetovanja politiki svojem prihodu že sprejeta od rtmdeo-burga. Žanimivo je. da so bile glede teh oseb-mfc posvetov predsednika Hindenburg a z voditelji strank izražene želje, naj bi vsi razgovori ostali zaupni. O sestankih ne bo izdan noben komunike. VodMeljj strank ostanejo v Berlinu preko nedelje zaradi direktnih razgovorov s Hindenburgom. Vjrfrvm ČHn*tel>i javnega mnenja pritiskajo na to, naj Hindenburg poveri šesta« vo nove vlade narodno socialističnermi prvaku Hitlerju. Hitlerjeva vlada naj bi bila neodvisna in na eni strani predsedniška, na drugi strani pa nai bi se naslanjala na parlament. Njena naloga bi bila, da reši vsa važnejSa noiranja in zunanja vprašanja. To stališče zagovarja tudi nacionalistična »-Deutsche Allgemeine Zeitung«. Če bo HitSer prevzel vlado, ki bo uživala zaupanje predsednika republike, bo to dobro, pravi list če pa Hitler tega ne stori, bo položaj predsednika mnogo boljši, kakor je sedaj. Izbral bo namreč lahko drugega drž a vir* a za koncentracijo nacionalnih sil sedanje Nemčije. Ce pa bi padJa v vodo tudi ta alternativa, sklepa Hst, bo stal Hindenburg pred skrajno težkimi, pa tudi nevarnimi vprašanji. Na kraju zagotavlja Hst svojim čitateljem, da se ne strinja z vsemi stremljenji narodnih socialistov in da bi tudi imenovanje narodnosođalistične vlade pomenilo nevarnost tako glede na domačo, kakor na zunanjo politiko, toda največji nemški stranki in njeaim voditekjem je treba končno vendarle nuditi priliko, da izkažejo svoje posebnosti m rešijo Nemčijo iz sedanjega kritičnega položaja. Angleški razorožitveni predlogi Izjave angleškega zunanjega mini čiji še na dokaj ženeva, 18. nov. Na včerajšnji seji predsedništva razorožitvene konference je imel ang-ieškš zunanji minister John Simon govor, v katerem je načelno priznal nemško zahtevo po enakopravnosti v oboroževanju. Izjavil je, da je treba najti podlago, na kateri bi se uredilo vprašanje enakopravnosti, preden se skuša doseči glavni cilj razoroždtveine konference, namreč mednarodna razo roži tvena konvencija, ker je prav to vprašanje povzročilo zastoj dela za razorožitev. Izrazil je mnenje, da bo izjava, ki jo je podal v imenu angleške vlade, omogočila odstranitev te težkoče ter ustvarila položaj, v katerem bodo lahko sodelovali vsi člani razoroži tv ene konference, da izdelajo konkretno mednarodni razorožitveni nacrt na podlagi, ki bi zadovoljfila vse udeležence. Izjave angleškega zunanjega ministra Johna Simona o enakopravnosti Nemčije v ra^rožatv-enem vprašanju so napravile pri večini delegatov vtis, da hoće sedaj angleška vlada poizkusiti, da bi se vprašanje enakopravnosti reševalo v neposrednih, razgovorih med odločilnimi delegacijami in Nemčijo. Pri tem posebno naglasa jo. da je John Simon označil zahtevo po enakopravnosti kot predhodno vprašanje .iz česar sklepajo, da Anglija pričakuje povratek Nemčije k razorožitvenim pogajanjem šele tedaj, če bo to predhodno vprašanje rešeno pozitivno. Pozornost je zbudila 1 a konična izjava francoskega stra v Ženevi so naletele v Nem-ugoden odmev zastopnika Massiglija, ki je v imenu svoje vlade izjavil, da se sklicuje na francoski spomenici z dne 10. septembra in 14. novembra To izjavo smatrajo za ponovno podkrepitev odklonilnega stališča Francije glede na vprašanje enakopravnokti. zaradi česar se boje. da bo prav to stališče Francije paraliziralo razvoj pogajanj, ki jah je nameraval uvesti John Simon, preden bi mogla Nemčija zavzeti stalnšče glede predlogov angleške vlade. Berlin, 18. nov. AA. Prvi nemški komentarji o snočnem govoru angleškega zunanjega ministra Simona v Ženevi so v splošnem ugodni in po večini naglasa jo. da je Simon zadel v črno, ko je proglasil letalsko razorožitev za osrednje vprašanje vsega razorožitvenega problema. Listi štejejo Simonu v dobro tudi to, da se je upal v zvezi z versaillesko pogodbo poudariti stališče, da je to pogodbo mogoče izpremeniti in prilagoditi sedanjim nemškim željam. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pozdravlja, da dobi Nemčija enak vojaški statut kakor druge države, toda po mnenju lista je to le teorija, in kar imenuje Simon >si-stem postopne razorožitve«, bo po mnenju lista trčilo še na hude kritike. Podobne dvome v sistem postopne razorožitve izražajo tudi drugi listi in dvomijo, da bo Francija v tem o žiru pristala na kakršnekoli koncesije načrtom angleškega zunanjega ministra Simona. Pred sestankom Hoovra z Rooseveltom Amerika bo zahtevata plačilo decembrskih obrokov vojnih dolgov, izjavila pa se bo pripravljeno za proučitev možnosti revizije vojnih dolgov Newyork. 18. nov. Državni tajnik Mills je izjavil po razgovoru s predsednikom Hoov-rom. da so vsi nadaljnji sklepi glede na vprašanje vojnih dolgov odvisni od kongresa. To stališče je v nasprotju z običajnim pojmovanjem odgovornosti vlade, ki ji pripada pobuda in ki ima predlagati na podlagi pristopnega ji gradiva kongresu, kako naj se obravnavajo predlogi držav dolžnic zaradi odgoditve plačil. To bi bilo tem bolj potrebno, ker zastopa Hoover mnenje, da bi moglo pet glavnih držav dolžnic: Francija, Anglija. Belgija, Italija in Poljska zbrati 15. decembra zapadlo vsoto neodložljivih obresti v znesku 9125 milijona dolarjev. Če je Hoover zares tega mnenja, potem mora kongresu predlagati, naj odkloni zahtevo po odgoditvi plačil. Zaslišanje strank« rakih vodi- teljev in odvrnitev odgovornosti na kongres bi dovedlo do brezkončnih razprav, tem bolj, ker so naziranja zlasti v senatu zelo različna. V ostalem se ne sme prezreti, da obstojata glede na dolgove prav za prav dva problema, in sicer v odgoditvi decemberskih placiL, o čemer ima odločati Še sedanji kongres, ter v reviziji celotnega vprašanja dolgov, s katero se bosta morala baviti Roose. velt in demokratska večina novega kongresa. Hoover, ki je bil pri predsedniških volitvah hudo poražen, ne more več dajati ameriški politiki novih smernic in bo bržkone na sestanku z Rooseveltom izjavil, da v odgoditvi decemberskih plačil ne vidi nobene rešitve vprašanja dolgov in da so po njegovem mnenju evropske države sposobjo plačati ob zapadlem roku potrebnih 90 milijonov dolarjev. Če se Roose velt ne bo izjavi] v imenu demokratske stranke za odgoditev plačil, rudi Hoover ne bo predložil kongresu priporočila. Nadalje bo Hoover bržkone izjavil Rooseveltu, da je nova proučitev finančnega vprašanja neobhodno potrebna. Ker pa prehaja ta naloga že v dobo Rooseveltove vlade, mu bo ponudil sredstva sedanje vlade na razpolago, da se proučitev tega važnega vprašanja ne bo zavlekla. Taka razdelitev odgovornosti bo imela bržkone za posledico obvestilo ameriške viade državam dolžni ca m, da mora vztrajati na zahtevi po decembrskih plačilih, da pa bo zato podvzela dobrohotno proučitev fundacijskega dogovora. London, 18. nov. A A. Čeprav je vsa politična pozornost koncentrirana na angleški razorožitveni načrt, posvečajo politični krogi vendar veliko pozornost tudi vestem iz Amerike, ki zbujajo razočaranje in celo vznemirjenost. Politični krogi kljub temu £e niso izgubili upanja, da se bo napoved iz Amerike, po kateri Zedinjene države definitivno vztrajajo na poravnavi 15. decembra zapadlega roka vojnih dolgov, v poslednjem trenutiku le še pokozala kot prečrao^leda. V tem pog-ledu polagajo v Londonu velike nade na razgovor med Hoovrom in Rooseveltom. istočasno pa vseeno računajo z odklonitvijo angleške prošnje. V angleških političnih i.n finančnih krogih so prepričani, da bo Amerika, čeprav bi vztrajala na plačilu 13. decembra, dala Angliji možnost, da se častno reši iz kočljivega položaja. Nejasnost glede Amerike se je včeraj tudi izražala na denarnem trgu, kjer je funt zopet oslabel. Izid danskih volitev Kopenhagen, 18. nov. Parlamentarne volitve, ki so se vršile v sredo, niso prinesle bistvene izrprernembe v razmerju med strankami. Štiri glavne stranke v novem parlamentu so dobile: socialni demokrati 62 mandatov (doslej 61). demokrati 14 (14), konzervativna ljudska stranka 27 (24), zmerna konzervativna kmetska levica 38 (43). Demokratska socialističrja vlada Stau-rtirga razpolaga torej z večmo 76 glasov (doslej 77) proti 65 glasov. (67) opozicije. V parlamentu so nadalje zastopani državno - pravna stranica Henryja Georgesa. ki se zavzema za zemljiško reformo ima 4 mandate (3), komunisti z 2 mandatoma, ki so na ta način prvič zastopani v danskem parlamentu, ter nemška slezviška stranka z 1 mandatom. Narodni socialisti so dobili samo 756 glasov v Severnem Šlezviku. Otvoritev indijske konference London, 18. novembra AA. Konferenca za okroglo mdzo je imela včeraj prvo sejo. Predsednik vlade MaodonaH Jpr želel do. brodoSBco zastopnikom. ki mm priSf na konferenco. Redno zasedanje konference se začne Sele s ponedeljkom, ko pride Ae ostalih 9 indijskih delegatov, ki $h pričakujejo. Film »Triglavske strmine" Metod Badjura je nam izdelal drugi veliki alpinski film LJubljana, 18. novembra. Metod Badjura, brat smučarja in pisatelja »Vodičeve Rudolfa, nam je napravil *e več fttmov, od katerih pa »Triglava v snegu«, ki ga je zagrebško časopisje primerjalo z najslavnejšimi tujimi planinskimi filmi, v Ljubljani se videli nismo; včeraj nam je pa pokazal v kinu Matici svoje največje in najboljše delo. »Triglavske strmine«. Samo povabljenim seveda, da se z njimi posvetuje kje naj 2800 m dolgi trak Se pristriže »n kam naj vstavi §e kako sličico ali napis. Ker je že »Jutro« obširno objavilo vsebino in opisalo ves film. navajamo le toliko, da je film Badjura ustvaril prav za prav sam, saj je avtorju »Doma«, Janezu JaJenu, da? navodila, kako se piše libretto, poučil je režiserja Ferda Delaka 0 optičnih kapricah kamere, dr Stanka Tomin-ftka, ki je snemal najtežavnejše posnetke v Triglavski severni steni, je pa naučil celo filma ti. končno so ga pa drugI celo prisilili, da je moral posoditi svojo lepo ženko, ker bi bila drugače njiva požeta in ne bi mogli občudovati divnih slik žetve. No, in tude brhke Jerce ne bi mogli pohvaliti ! »Triglavske strmine« so za »Kraljestvom Zlatoroga« drugI naš veliki film. SkalaSki film je bil še bogat album izvrstnih, a posameznih slik in prizorov z vsemi mogočimi filmskimi dodatki in efektnimi, a šablonskimi podaljški (vlak. medvodski jez. voda in zopet voda. tovarne na Jesenicah itd.). »Triglavske strmine« pa že druži mala ljubezenska zgodbica, v trenutku, ko sprožen kamen zadene ljubimca, celo napeta in dramatična vsebina, pred vsa m je pa film že sedaj skoraj popolnoma očiščen cenenih dodatkov, ki v fiVrruh delujejo kakor voda v vinu. že včeraj so bili kritični gledalci soglasno mnenja, da je plezanje čez Triglavsko steno mnogo predolgo ker je tako podrobno posneto interesantno le za alpinista, obenem pa tudi nekaj teh za operaterja dr Tominska smrtno nevarnih posnetkov naravno ni na višini ostale skozi in skozi odlične fotografije. Zlasti naj odpade tista preosladno ganljiva molitvica in pa nekaj prav banalnih in preveč domačih napisov »Mi pa ostanemo, kakor smo bili« tudi v varijaciji ni več pisatelja Jalena vreden originalen domislek, ki deluje Že priskutno, a tudi drugod ne bi imel učinka. Ker pa film ni namenjen samo tistim, ki so doma na triglavskih strminah, na drugi strani napisov in teksta manjka. Niti imena Martuljka in Triglava ud nikjer, od tujcev, ki jim je fikn predvsem namenjen zaradi propagande vseh teh lepot, pa tudi ne moremo zahtevati, da bi poznata Martuljek in njegove stene. Vrata, Peričmik. Aljažev dom, Triglavsko severno steno. Standčevo kočo, Kredarico, Aljažev stolp itd., marsikdo bo pa tudi hvaležen za imena planinskega cvetja in dr. Alpinisti, ki so kakorkoli sodelovali, naj vendar ne mislijo, da je film samo zanje! Da, oni vse to dobro poznajo, za druge, zlasti pa za tujce, bi bilo pa brez napisov vse to bogastvo lepot precej prazno ln mrtvo, kar bo v prvi vrsti škodovalo propagandnemu namenu filma. Same Triglavske stene je sedaj z nepotrebnim trikratnim zabijanjem klinov polnih 500 m, ki gledalce prav tako utrujajo kakor plezalce, zato pa škarje v roke, na prazen film pa dosti novih napisov! jota Cop, Miha Potočnik in Uroš Zupančič so najdrznejši in najboljši plezalci ter prav dobri igralci, prav dober in naraven kmečki fant je tudi Jože Kun*tler, izvrstna je Pavla Marinkova kot turistka in ljubimka, pristnejša punca je pa Jerc*, uprav briljantan salonski in čisto slovenska letoviščar je pa a ta Danilo. Brez hvalisanja in pretiravanja: najboljšo vlogo, kar jih pomnimo, igra na filmu, saj igra samega sebe in pa — naj ne zameri — brez teksta in tistega preklicanega su-flerja. Igra pa ata tako živo. da tudi z nemega filma sMstmo in razumemo vsako besedico njegovega neprestanega brbljanja, da gledalci ne bodo mogla iz smeha. Pritaknite še oni košček filma, ko se ata hladi in razkazuje svoje telesne čare v bazenu Aljaževega doma, ki ga včeraj nismo videli. Prav naravni so tudi kmetje ali pa popularni naš korenjak Rabič, ko sprejema upehanega Danila, ki se z volmi vrača s »Triglavske stene«, a z najhujšim naporom prispe le do Aljaževega doma. Imenitni so tudi plezalci in vsi drugi na veselici, zlasti pa godci, kjer vidimo ob koncu vse pri firmanju sodelujoče ter celo senco — Metoda Badjure. kako vrti kamero. Metod Badjura je s svojimi čudovitimi posnetki prekosil vse svoje tekmece ter dokazal, da je tudi kot fotograf pravi umetnik in poet Slike cvetočih travnikov in jas, najslfikovitejštih pdajiinskih vasic in kmetij, kmečkega dela in vse grandi-jozne planinske pokrajine ob najrazličnejših in najučinkovitejših razsvetljavah so veliko, res prvovrstno umetniško delo, ki se brez strahu meri z najznamenitejšimi tujimi filmi in najboljšmi fotografijami. Režiser De]ak je poskrbel za prav originalno, pomenljivo in efektno montažo ter slikovite domisleke. skratka, film naj razširi sloves o naših triglavskih zakladih po vsem svetu, kadar bodo pa film vrteli pri nas, tedaj pa dokažimo z obiskom, da se zavedamo tudi vseh silnih naporov in žrtev, ki so ustvarile »Triglavske strmine«. Preganjanje komunistov v Bolgariji Sofija, 18. nov Bolgarska policija je izredno ostro nastopila proti komunistični delavski stranki in njenim poslancem. Njeni organi so aretirali poslanca Solova, ki je glavni urednik lista »Transporten Glas«, in še drugih šest poslamcev, med njami Boja dži jeva Krstova in Rusilova. Vsi poslanci so v strogem preiskovalnem zaporu. Ostali delavski poslane z Ivanovom na čelu so včeraj poslali notranjemu ministru pismo, v katerem ga vprašujejo, zakaj tako stroge naredbe. Sofijsko okrožno sodišče je zahtevalo od Narodnega sobranja, naj dovoli, da se aretirani poslanci kaznujejo po zakonskih določilih. Sobranje je prepustilo vso zadevo parlamentarni pravni komisiji, ki je sklenila predlagati Sobranju, naj poslance izroči sodišču. Ta sklep ko«-misije je izzval v vseh političnih krogih toliko razburjenje. Zaupnica Herriotovi vladi Pariz, 18. novembra. Zbornica je ob zaključku nočne seje po razpravi o kmetijski politiki izrekla Herriotovi vladi zaupnico m 377 glasovi proti 312. Resolucija, ki izreka zaupanje vladi, je bila izdelana v sporazumu s posameznimi frakcijami vladne večine. Zanjo so glasovali radikalni socialisti ter en del levičarskega centra ter vsebuje med drugim zahteve po ustanovitvi žitne centrale, nadalje po uvedbi monopola za uvoz in izvoz žita, stabilizacij? žitnih cen in uradni določitvi krušnih cen. Trgovinski sporazum Avstrije z Madžarsko Dunaj, 18. novembra AA. Iz poučenih virov se doznava, da so pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Avstrijo m Madžarsko tik pred zaključkom. Berač s tisočaki Ljubljana, 18. novembra. Da je beračenje včasih res dobičkanosno, dokazuje primer 651etnega berača Štefana Joškovca vz Zaprešiča pri Zagrebu, stanujočega na Zaloški cesti št. 18. Že večkrat so prihajale na policijo pritožbe, da je na Aleksandrovi cesti, pred opero in v Šelenburgovi ulici neki berač preveč vsiljiv in da tako nadleguje goste, da se mu ne morejo izogniti. Včeraj je v Beethovnovi uMci policijski uradnik berača opozoril, da je prosjačenje prepovedano, toda Štefan se ni dal ugnati in je s ploho psovk nahruHl uradnika. Ker je začel razgrajati, ga je pustil agent pri miru. pozneje ga je pa aretfraL Joškovec je moral na policijo, kjer so ga preiskali. Pri natančnem pregledu in otipavanju suknje in suknjiča so privlekli na dan iz žepov, deloma pa izpod podloge cel šop bankovcev ter tudi večjo vsoto drobiža. Ko so denar prešteli, so ugotovili, da je imel Joškovec pri sebi 3030 Din. Pri zaslišanju je mož dejal, da že 30 let živi v Ljubljani in da se zadnje leta preživlja izključno z beračenjem. Beračenje mu je neslo, saj je plačeval za stanovanje mesečno 200 Dra Ves denar, kar so ga našli pri njem je naberačil. Policija ga je izročila sodišču, pozneje bo pa izgnan iz Ljubljane. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2313.46—2324.82, Berlin 1367.64—1378.44, Bruselj 79.857— 802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 188.36—189.96, Newyork ček 5740.20^— 5768.46, Pariz 225.77—226.89, Praga 170.56 —171.42, Trst 294.46—296.86. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.37, London 17.02 in pol, Newyork 519.87. Bruselj 72.05, Milan 26.61, Madrid 42.50, Amsterdam 308.72 in pol, Berlin 123.57 in pol, Sofija 3.76. Praga 1539, Varšava 58,15, Bukarešta 12 in pol Stran X S6LOTENSKI NAROD«, dne 18. novembra »32 Stev 63 literarni večer narodnih žen I Večer }e Ml povsem lep, obisk pa zelo Slab — Preozko pojmovanje Življenja LJnMjana, 18. novembra. 9noS se je v dvorani Delavske zbornice *ršil literarni veder, posvečen spominu starejših, pokojnih slovenskih pesnic in pisateljev. Teteeno-kultnrno društvo >Atena«, oziroma njega odsek Belo-modra knjižnica je le lani na precej uspel način pričel s to vrsto prireditev. Snocnji večer je bil prvi v letošnji zimi in ne da se zapisati, da je v našem tekočem kulturnem življenju, v repertoarju naših literarnih prireditev odp>rl kakšne svetle, optimistične perspektive. Ne moremo tajiti, da je bil večer v splošnem — slasti po zaslugi sodelujočih Hanic Narodnoga gledališča — na povsem lepi, intimno-umetniški visini, toda razoearjivo neznatni obisk ki pa nekakšna tesna idejna enostra-nost prireditve — vse to je dak> človeku razmišljati o tem, kako naj bi nase kulturno udejstvujoče se žene svoje tvorne ko občinstvo, ki je prišlo, je najbolj hrupno aplav-diralo — ne morda umetniško polno vredne stvari, temveč dela, ki. so v ženi provocirala predvsem nekakšen nejasen, idejno neubran, slep odpor proti možu. ki je dandanes menda nekakšen tiranski vladar sveta. Iz celole je človek dobil vtis, kakor da imajo te naše žene zelo malo vpogleda v socialno vzročnost stvari, in v dobi, ki je kakor en sam ogromen požar vse težjih družabnih problemov, je ta žena protestiral samo proti pijanemu delavcu, ki bije svojo ženo. Nobeno kulturno delo na svetu ne more služiti samo zaprtemu, samo enemu krogu. Tudi žena, ki ima pretenzijo, da bi v nacionalni, v socialni celoti kulture nekaj pomenila, mora stopiti iz sebe. Snočnji večer pa je tudi na moškega poslušalca, ki ni brez razumevanja za osvobodilno borbo žene v družbi, nekajkrat na- pravil vtis, kakor da tudi te žene same ne vedo, kam in kako je treba streljati puščice m namerjati topove. Večer je z izredno lepim, retorično umetniškim govorom o umrlih slovenskih pesnicah in pisateljicah otvorila pisateljica Ruža Lucija Petelinova. Z nazorno besedo je iz teme neznatnosti in pozabljenosti izluščila podobe žen. ki se že skoraj sto let ubadajo v ledino slovenske literature. Usoda pesnika je na svetu lahko zmerom skoraj da samo tragedija. Iz govora Petelinove, ki ga je j»o-slušajoče občinstvo sprejelo z verno in na koncu skoraj s hrupno hvaležnostjo, so te tragedije od prve slovenske pesnice pa do Vide Jerajeve rasle kakor Ciolijote neštetih duš. ki padejo, da bi po njih vstalo vstajenje. Potem so recitatorke — Maša Slaveeva, Mila Sariteva in Vida Juvanova — z umetniškim prednašanjem izobličile podobe davnih slovenskih pisateljic Hausmanove, sestre Stanislave. Turnograjske in Pajkove. Izmed njih je zlasti močno učinkovala Turnograj-ske »Rozmanova Lenčicac, ki jo je umetniško podala Saričeva. Za tem je ga. Popovič-Adlešifeva z uspehom pela nekaj melodij na tekste Jerajeve in Pesjakove. — Po premoru je najprej Vida Juvanova efektno recitirala nekaj mladinskih pesmi Vide Jerajeve, zatem pa Še Maša Sla vreva nekaj njenih odraslih pesmi. Ta del večera je pomenil višek vsega. Človeku se je zazdelo, kakor da je ves večer posvečen predvsem pesnici, ki je dala iz svoje duše največ, kakor je sploh dala kdaj žena slovenski poeziji, in ki je zato tudi najbolj tragično umrla, in ob baladi', ki jo je recitirala Slavčeva. je brez dvoma vsakomur zastalo srce. — Na koncu sta ge AdleŠičeva in Saričeva predstavili še Zofko Kvedrovo. Po odlomkih iz »Misterija žene«, ki jih je umetniško učinkovito čita'a aa. Adlešičeva in ki so dali ekskluzivnemu feminizmu največ prilike za ovaoije. je ga. Saričeva z intimnim uspehom recitirala še pesniško lepo ->Epizodot in zbirko -Vladko in Metka-, to čudovito zgodbo o materi in njenem detetu. Pred majhnim — pač malo premajhnim krogom, ki se je v dvorani Delavske zbornice sestal na ta večer, se je ves spored vzorno odigra!. 1«. M. Dve izjavi Podpisani slovenski kulturni delavci naj-energičoeie protestirajo proti načinu kritiziranja, kakršnega so se poslužili g. F. G. v »Slovenskem Narodu«, g. F. K. in anonimni >Kaj pravitec v >Slovencu< proti uprizoritvi >Vesetega vinogradac. Prav tako odločno odklanjamo poskus, s katerim hočejo omenjeni pisci vzbuditi videz, kakor da je z uprizoritvijo tega dela ogrožena slovenska kultura in ponižano dostojanstvo slovenskega gledališča. Ljubljane, dne 17. novembra 1932. Albrecbt Fran, književnik, dr. Vladimir Bartol, književnik, Božidar Borko, književnik, Angelo Cerkven i k, književnik. Tone Čutar, književnik, dr. Ante Debeljak, književnik. Ferdo Delak. režiser, dr. Karel Dobida. književnik, dr. Igo Gruden, književnik, Pavel Golia, književnik. Juš Kozak, književnik, Ferdo Kozak, književnik, Bratko Kreft, književnik, Janko Kač. književnik. France Kozar, književnik. Anton Lajovic, komponist* A. Lapa j ne. profesor, Vladimir Levstik, književnik, dr. Stanko Leben, književnik. Milena Mohorič. književnica. Slavko Osterc, komponist, Radivoi Peteriin - Petruška. knuževnik, Niko Pirnat. akad. slikar. Mirko Polič, ravnatelj, Zorko Prelovec. komponist, Ivo Peruzzi. književnik. Tone Seliškar, književnik. Osip Sest, režiser. Josip Vidmar, književnik. Ivan Zorman, upravnik Nar. galerije. Janez Žagar, književnik, Oton Zupančič, književnik. Uprava Narodnega gledališča se je odločila za uprizoritev Zuckmaverjevega »Veselega vinogradac, ker je to ena najboljših m najuspelejših komedij sodobne nemške dramatike. Nekaterih smelih prizorov ni ustvarila avtorjeva špekulativnost, narekovalo mu iih je kipeče življenje, ki ga slika. Prevod je pogumen, po svoje izviren in zanimiv poskus dialekta, ko tak resda v našem jeziku tvesano. a vsekakor potrebno iskanje do kod more in sme gledališki pisatelj in prevajalec zajemati iz žive ljudske govorice, da se razširijo izrazne možnosti odrske slovenščine Oton Župančič. 1. r„ upravnik. Pavel Golia. 1. r.. direktor Drame. ZKD FILM DANES IN JUTRI ob 14.15 ari V ELITNEM KINU MATICI Tigri, opice in lepote Sumatre. Kot dopolnilo šaloigra: »BIMBO KOT POŠTAR«. Peca — stnuški raj Hrepenenje po belem sportu se je pričelo. Oni. ki v letni sezoni niso prišli na svoj račun in celo svoj dopust pustili za zimsko sezono, pač z nestrpnostjo čakajo trenutka, ko se bo narava ogrnila v belo odejo. Da pa bo zadoščeno vsem tem zimskim športnikom tudi od naše strand, se Je podružnica SPD »Peca« Mežica-Crna odločila, da bo imela v letošnji zimski sezoni Uletovo kočo na Peci vso zimo odprto m tako skrbela, da bo smučarjem ob vsakem času mogoč poset naše divne Pece, da' se tam navžijejo brez primere lepega visoko arpinskega smučanja. Peca je izrecno le visoko alpinski smučarski teren in je tudi pozimi brez posebnih težav dostopna. Ule-tova koča lahko sprejme pozimi pod streho in v kurjene sobe skupine do 50 smučarjev. Tudi prehrana bo po najnižjih cenah, tako da bo vsakemu omogočen poset U letove koce na Peci. Vznožje Pece t. j. Podpeca, Riška gora, Mežica in Crna so pravi smučarski raj. Tu je izrazit srednjegorski teren in Je posebno priporočljiv za smučarske tečaje. Iz Mežice m Crne se lahko delajo celodnevni izleti ob vznožju Pece in so zato ugodne lege terena res pravi užitek smučarju Tu se vrše vsako zimo medklubske tekme, a le škoda, da je ta smučarski raj širša javnosti še nepoznan in zato le malo obiskan. Kdor je le enkrat pozimi posetil Mežiško dolino in Peco, ne bo več okleval in postal bo nje stakli obiskovalec. Kdor še ni bil pozimi na Peci, naj to stori v letošnji zimski sezona m videl bo, kako mu bo na vrhu Kordeževe glave vzkipelo srce od veselja, ko bo gledal vsenaokrog prirodne krasote naše stare Pece. Na svidenje, dragi tovariši belega sporta v letošnji zimski sezoni v Mežiški dolini in na najsevernejši obmejfii točki naše države, na stari beli Peci. Vse informacij« daje radevolje podružnica SPD »Peca« v Mežici. Iz Kamnika — Smrtne posledice zavratoega napada po veselem JJkofu. Prejšnji ponedeljek so delavci dokončali dela pri preložitvi ceste v Stahovici. V razaneroma kratkem času so opravili veliko in za naraščajoči avto-mobilHki promet po tej cesti prepotrebno delo; zato ee je seveda spodobilo, da so sli na običajni Mkof v znano tur:3tovako gostatoo h >Korimu< v Stahovico. Po ve-selem, toda dostojnem likofu je okrog 22. ure zapustila gostfhriski lokal četvorica delavcev in se v temi napotila po cesti proti Kamnita. Trije so šli naprej, 34-let-ni delavec Franc Zlatna r iz Godiča je pa šel tik ca njtari. Dva sta na cesti zaostala hi v temi počakala Zlatna rja. da se menda zarada nekega starega sovrafttva sneseta nad nJim. Podrla sta ga po tleh m pa osuvala z nožem, nato pa pustile ležati sredi ceste. Zlatnarja so našli delavci, ki so se krnki za dogodkom vračali proti domu. Kakor je že >Slov. Narod« poročal, so ga prepeljali v bolnico, kjer bo ugotovili, da sta mu surova napadalca ■*a^yla z nožem nič manj kot 32 ran. Zlat-nar je ležal 8 dni v boinicd, v sredo je pa ranam podlegel Zajfti*** mlado vdovo m 4 nepreskrbljene otroke. Orožniki so suro. va napadalca izsledili m izročili sodišču. — Ronm tftiHkaga tarmrja. Teniski turnir sa prvenstvo SK Kamnika, ki se je pričel še v lepih dneh meseca septembra, je bil pred kratkim zaključen. Pri tekmah za naslov kamniškega prvaka In prvaki- nje je sodelovalo 8 gospodov m 9 dam. V konkurenci gospodov so zasedli prva tri mesta gg. Tredl Pouthon, Varter Stuzzi in dr. Zvokerj, v damski konkurenci pa gdč. Doda Graeselijeva, Mid Hajkova in Marica Foropatova. Za zaključek letos, nje teniške sezone, ki je bila v Kamniku prav živahna, priredi teniska sekcija v soboto zvečer zanimiv družabni večer za svoje člane in povabljene goste. Na programu bodo plesne, pevske in glasbene točke, šaljivi nastopi itd. Bergnerjeva 5 igra življenje (K današnji premieri filma »Zasanjane ustne« v Elitnem Kinu Matici). Tu je višek igralske umetnosti Elizabete Bergnerieve. In v:šek vsega, kar nam ie daj govoreči film. Kar igra Bergnerica. nn' več gledališče in ni več film, Življenje je. Toda ne tako. da bi rekli, ko odklanjamo iz filma: »Takšno živrjenne!« — »lest la vie!« — »Such is life!« — Kaj me to briga? Tu vidim človeško usodo odigrano z življenjsko resničnostjo! Ne. Tu bije, udarja, vzdihuje, toži, besni nekai z isrro: Tvoja usoda! Moja usoda! Noben przor ne kaže. ne ustvarja. Samo življenje dela. Noben igralec ni izoblikovan v človeka. Samo ljudjje so fotografirani. Ce vidimo v filmih cerkvene miši. če slišimo lepe valčke, strele, — je to — recimo — umetniška struja. Naturalizem v filmu. Bergnerica tega ne pozna. Ona je v svojem filmu samo ona. Nič več in nič manj. »Novo snov, ki bo pretresla svet, bom obdelal,« je pripovedoval nekoč neki madžarski dramatik svojim prijateljem. In ko so sililn' vanj, nai jim pove še kai več. je začel: »Fant je ljubil dekle...« Tudi v tem filmu ie tako. Fant je ljubi! dekle. Ženska med dvema moškima. Ne da bi bilo treba za to dramatika. Brez zaplet-ko-v. Moža 'jubi. In vara ga. Preprosto Ljubi drugega. Preprosto. Odhaja od moža in se smehlja. Gre k drugemu in se smehlja. Pa ni vampir. Ženska je. Ženska, k: ljubi dva moška. Ogiblie se efektov in afektov. Se lagati ne zna. Saj ga ljubi, kadar ie pri njem. Za tem mačjim igranjem, za vso nežnostjo pa se skriva duševni konflikt. Ta konflikt io požene v smrt. Logična pot Ne samo efektna. Spori, dvoboj, žrtvovanje in potem šele smrt, tako bi napravili drugi. Tu pa je smrt samo posledica razdvojenosti. Beg pred življenjem. Kaj se zgodi z možem hi z ljubimcem, je pametni režiser C-zinner zamolčal. Saj je vse eno. Nje ni več. Dva sta ostala. Razdvojenosti ni več. Vsega tega je toliko in vendar tako malo. Toliko, ker se nam kaže Bergnerica z nove strani. Ker je v filmu — in to je največ, kar zmore igralka — resnična — sama v sebi. Ne igra več otroško naivnega dekleta. Ko gleda vsa očarana na oder k s!a\nemu goslaču, beremo v nnenih zasenčenih očeh vse. Vlačuga je postala že v svojih mislih, prešuštnica. Zato mora propasti. Sama se umori v svojem prešuštvu, svoji strasti in strahopetnosti. Tudi v strahopetnosti. Kako lepo pride do izraza ko v sanjah primeša svojemu možu, lastnemu možu strup. Prvič niso sanje v filmu deveta dežela in milijoni. Več so. Mučne sanje želja. Strašno prebujenje v spanju. Veronal in besede, ljubimkanje, zdravnik, stekleničica strupa, bolezen, žar na pol občutenega poljuba — vse to se zmeša v sanjah. In vmes beseda: »Peterček!« Kaiko čudovito jo meče. Ce se v polspanju zdrzne in iztegne. Tudi takrat, ko pride od ljubimca. Iz njegove postelje. Se takrat ko laže. Se takrat ko se z njim prepira. Peterček! Nalagan. prevaran. Vendar z nežnostjo. Peterček. Kar dela Bergnerica v tem Bfcnh, je vfšek.__ „Ugrabljene Sabinke" na Viču Vič, 17 novembra. Po drami »Na smrt obsojeni« so si obiskovalci viškega odra zaželeli lažje snovi in dramski odsek Sokola nam je preteklo nedeljo zaigral burko »Ugrabljene Sabinke«. Delo je starejšega kova, vendar zaradi številnih komičnih zamislekov in za-pletljajev privlačno. Gledalca so prišli v polni men na svoj račun. Režiser Rude Marinčič je vešče premostil vse ovire m nam večer spremenil v kratke ure šale, smeha in zabave. Vse dek> je preprežeuK) s komičnimi konflikti in situacijami, zaradi česar so morale biti vloge z dobrimi močmi zasedene. Igra je uspela in publika se je smejala do konca. Med odmori je podžigal razpoloženje požrtvovalni šramel iz Ljubi jame. Glavnega akterja, profesorja Golviča. nam je imenitno utelesil br. Rude Marinčič, ki se je v vlogo pozablja v ega profesorja tako vživel, da je zašel tupa tam tudi v pozabljivost vloge, vendar je vse situacije dovršeno izpeljal. V znak priznanja mu je bil poklonjen šopek cvetja. Zelo je ugajala tudi Friderika sestre Dane Erjavčeve, le pozabljivost njenega moža se je je malo prijela. Njuno hčerko Pavlo je prav ljubko podajala s. Mirni Knezova, ki vidno napreduje in se razvija v rutinirano igralko. Pači kot dr. Novak je rešil svojo vlogo nad vse častno in se istotako na odru prav zadovoljive uveljavlja. V vlogi njegove žene nas je s. Lidija Deisingerjeva prav prijetno presenetila. Svoj krstni nastop je uprav dovršno prestala in dokazala, da bo vsestransko uporabna moč. Zadovoljiv tip in posrečena figura trgovca Brumna je bila v rokah br. Trpina, ki nam je zelo ugaja! Galantnega ljubimca je kreiral prav dobro br. M. Willenpart kot Zvezdam. Br. Grdi-na je dobro podal komično kreacijo gledališkega ravnatelja, le čudno, da je kot Igralec nastopal z brado. Zi\o m ljubko hišno jo pa prav posrečeno zaigrala s. Mirni Kremlarjeva ter prejela v znak priznanja lep šopek. Dober je bil tudi br. Velušček kot šolski sluga. Vse vloge so bile prilično na ista višini, zato vsekakor prav lep uspeh« —r*—p. Koledar. Danes: Petek. IS. novembra katoličani: Hrlda, Od on. Roman, pravoslavni 5. novembra. Današnje prireditve. Kino Matica: Rasputin ob 4 in '/*8. Kino Matica: Zasanjane ustne ob 'M0 premiera. Kino Dvor: Kamen mržnje. ZKD: »Rango« ob 14.15 v kinu Matici. Društvo v pok o j en cev in vpokojenk tobačne tovarne izredni občni zbor ob 15 pri »Novem Svetu«. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Oklic obrtnikom Obrtniki! Gre se za Vaš nadaljni obstoj in za ohranitev Vaših obrtnih pravic. Zato je Vaša dolžnost, da se vsi udeležite važne konference, ki se vrši danes v petek popoldne ob 5. mi v dvorom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev — Miklošičeva cesta. Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 18. novembra: Zaprto. Sobota, 19. novembra: Veseli vinograd. Izven. Nedelja, 30. novembra ah 15.: Srce igračk. Mladinska predstava. Izven. Ob Veseli vinograd. Izven. Veseli \nnogrnd se vprizori v soboto 19. t. m. hi v nedeljo 30. t. m. obakrat ob 8. zvečer kot predstava izven abonmaja. V komadu, ki je vzbudil takoj po prvih predstavah silno zanimanje, jc zaposlen ves moški ansambel naše drame m dame: Medvedova, Boltarjeva. Slavčeva, Rakarjeva m Juvanova. Nedelja v drami. V nedeljo popoldne se ponovi prvič GMieva ljubka otroška igra Srce igračk, ki je doživela pri premijeri nadvse ljubeznjiv tn prisrčen uspeh. Opozarjamo starše na to predstavo, ki se vršđ izven abonmaja. — Zvečer se ponovi uspela veseloigra Veseli vinograd. Obe predstavi se vršita reven abonmaja. Priporočamo občinstvu, da .^i nabavlja vstopnice v predprodaji v opernem gledališču pri dnevni blagajni od 10. do pol 1. in popoldne od 3. do 5. OPERA Začetek ob 20. Petek. 18. novembra: Zaprto. Sobota, 19. novembra: Manou. Premijera. Red A. Nedelja, 30. novembra ob 15.: Rigoletto. Izven. Znižane cene. Ob 30. Viktorija m njen h u zar firven. Znižane cene. Ponedeljek, 21. novembra: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Znižane cen>e. Premijera v operi. Po daljšem presledku se vprizori zopet Massenetova opera Manon z go. Gjungjenac v naslovni vlogi. Opera je popolnoma na novo naštudi-rana in sicer ima muzikalno vodstvo kapelnik Stritof, režijo pa vodi g. Debevc. V ostalih vlogah so zaposleni g. Betetto, g. Gostič. Premijera se vrši za red A. V nedeljo popoldne se poje znamenita Verdijeva opera Rigoletto z g. Primožičem v naslovni vlogi. G. Primožič je tragičen lik grbavca Rigoletta pel na raznih velikih odrih v Zagrebu, Budimpešti *n je njegova kreacija v vsakem pogledu prvovrstna in dovršena. Vlogo vojvode poje g. Gostič. — Zvečer se ponovi ljubka opereta Viktorija iin njen huzar, katera se je našemu občinstvu priljubila s svojo melodi-joznostjo m sarmom. Obe predstavi sta izven abonmaja m veljajo za nji znižane operne cene Z Jesenic — Telovadna akademija. Pretekli torek popoldne je Sokolsko društvo ponovilo telovadno akademijo za mladino pri prav nizki vstopnini m z neskrčenim programom. Iz vseh šol je privrelo otrok, tako da je bila dvorana docela napolnjena. To je bil živ žav in rodovedna mladež je z napetostjo pričakovala pričetka. Takoj ob pričetku godbe so utihnili mladi glasovi in vse je gledalo na oder. kdaj se dvigne zastor. Med sviranjem je vladal mir, ki ga dostikrat ob taki priliki pogrešamo pri odraslih. Z veliko pozornostjo so otroci sledili izvajanjem in kako je bila mladež hvaležna, saj so ploskali celo bratu, ki je obrisal drog. Kdor je sprožil misel, naj se za mladino vrše slične prireditve popoldne, jo je prav dobro pogodil, zakaj navadno so akademije zvečer, kadar jih otroci ne morejo posetiti, popokkne pa pride lahko vsak. In če pride in vidi, pa se začne zanimati ter končno dobi veselje do telovadbe. Sicer pa so bile v sporedu tudi točke, ki morajo vplivati na mladi svet. Pa še nekaj je, kar je važno. Mladina dostikrat čuje. da ni vredno hoditi k sokolskim prireditvam, da niso mnogo vredne, aH pa še celo pohujšljive itd. Tu pa se prepriča na lastne oči, da taki očitki niso utemeljeni in dobi vendarle nekoliko pravega pojma o sokolskem delu Takih prireditev bi bilo želeti več in prepričan sem, da bo obisk vedno in vedno boljši, saj bodo otroci sami delali reklamo. — 2upni prosvetar. Sobota, 19. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Angleščina (ga. Orthaber); 18.30 Gimnastične vaje (Ciril šoukal); 19: Poglavje iz sociologije (dr. A. Gosar); 19.30: Skavtsko predavanje: Skavt iz em pri nas; 20: Samospevi ge. Josipine Sivec; 20.30: Samospevi gos p. Avgusta živka; 21: Salonski kvintet; 22: Sas, poročila; 22.15: Tamburaški sekstet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Borza dela in naši brezposelni Sličice z urada, ki mu fe poverjena Ljubljana, 16. novembra. Palača Delavske zbornice. Vhod iz Čopove ufcce. V pritličju v stisrrjenili prostorih lokal BD, urada za preskrbo vanje služb, urada, kri vodi evidenco brezposelni, daje nakazila, izplačuje podfpore in :e prvo pribežališče vseh. ki iščejo dela. za-sJiržJka ali podj>ore. Ponedeljek, sreda in petek so nekakšni eraevi BD. V teh doieh se namreč zbirajo v prostorih brezposelni vseh strok in braož, profesportf-sti raznih poklicev, ne-kvabficirani de4avc;. zadaje čase pa zlasti sezonski delavci. Tako je bilo tud: danes. V predsobah. Icjer ie čakalnica ln zbirališče brezposelnih, je bilo že okrog 8. nenavadno živahno, zbranih je bilo tam najmanj 10<> moških, čakajočih na de!o ali pa nakazila denarja. Zakajeno je bilo tam. da je človeka kar dirsilo, ko je stopil v urad. Med Čakajočim' je bT"-o na-več mladih fantov med 20 in 30 letom, od teh zopet večina takih, ki niso izučeni nobene obrti, ki so večin oma prigodni in sezonski delavci. Sem pa tja je bilo opazit^ starejšega moža m dočim so se mla:^; zabavali, si pripovedovali Šale ter za zabavo tudi malo pokvamali, so bli starejši resni in mrki ter nedostopni za šale. Saj je tutiM razumljivo. Mlajši nimajo družinskih skrbi, sami se za silo že pretol-čejo skoz živHercje. toda gorje mu. kdor ;e z rodbino na cesti in nima toliko, da b; da! otrokom kos kruha. Tak siromak se je pojavil okrog pol 9. tudi pri okenou. kjer sprejema uradnik brezposeine. vodi njih evidenco in jim daje nakazna. — V Francija sem delal, pred štirimi meseci sem se moral vrniti v domovino, ženo imam in pet otrok in zdaj sem že štiri mesece brez zaslužka, brez denarja!« Pokazal je knjižico, ki je v nje; potrjena resničnost njegovih navedi). — Za sezonske delavce še nimamo odobrenega kredita, pridtte drug teden. Upam, da dobimo denar. — Žalostno je vzdihni! siromak. Še je ponižno pogledal naokoli in resign-.rano odšel. Kaj naj reče doma ženi in kako naj potola-ži lačne otroke? ... Potem je stopi! k okencu mlad fant Pomolil je krrjižice rekoč — Tam ni bilo noč ... — Kako to, saj je bilo mesto vendar prosto? — 2e, ampak zahtevajo svoje orodij-e. — Ali ga nimate? — Imam, pa premalo piačajo. Kdo bo delal za štiri dinarje na uro. Orodje me stane 1500 Din. ni vredno, da bi se »fr-derbalo!« — Pa je vendar boliše- nekaj nego nič. — Se ne izplača... Vztrajal je pri tem. da ni vredffK) delati za tako majhen denar, znova so ga zabeležili v nepregledno vrsto brezposelnih in odšel ie za nakazilom za podporo, ki jo dobi pribodroji teden. Saj ni veliko. 60 Din, za silo je pa le nekaj. In tako so se vrstili kar po vrsti vse dopoldne, eni so odhajali, drugi zopet prihajali. Skoraj pri vseh ista stoka, isti refren: dela mi, zastožka ni! Zima trka na duri in beda je vsak dan skrb za brezposelne — Denarja m Brezposelnost v Ljubljani Po zadnji statistiki je v Ljubljani brez posla 1821 moških tn približno 10S0 žensk, število brezposelnih se je torej zopet nekoliko povečalo, množe ga. sezonski delavci. Borza dela izplačuje tedensko približno okrog 11.000 Din podpore, od tega ostane 4500 Din v Ljubljani, drugo gre pa na deželo. Podpora za samca znaša 60 Din tedensko, oženjeni pa dobe še po 3 Din dnevne doklade za ženo in za vsakega otroka. Najvišja podpora znaša 180 Din tedensko. Poleg tega so še izredne podpore od 150 do 200 Din ter potne podpore do 200 Din Največ je brezposelnih delavcev kovinske stroke, pa krojačev. pekov, čevljarjev in drugih, izredno mnogo je pa tudi trgovskih sotrudnikov. Pri ženskah je največ brezposelnih uradnic, zanimivo je pa tudi. da služkinje in postrežnice ne morejo dobiti zaslužka. Meščana so pač prisiljeni, da izhajajo brez služkinj tn post režnic. ker ne zmorejo težkih bremen. Denarna sredstva Borze dela Ljubljana, 18. novembra. Denarna sredstva .JBD so bila vedno nezadostna, zadnja leta so pa bile njene podpore za brezposelne le kapljica v morju v primeri z naraščajočo brezposelnostjo ter bedo. Cešče se je že govorilo o kričečem nasprotju med potrebo in sredstvi za podpiranje brezposelnih. Će bi JBD imela dovolj sredstev, bi ne bilo treba organizirati pomožnih akcij za brezposelne in bi se ne pojavljalo vsako jesen težko vprašanje, kako preživiti brezposelne čez zimo. Toda KD ne dobe denarja in je pač treba resi-ijnirano vzdihniti: Ne moremo pomagati! Nedavmo je imela naša BD proračunsko sejo. Centralni odbor BD v Beogradu je odredil, da se proračun za prihodnje leto ne sme zvišati ter da morajo v njem predvidevati le minimalne izdatke za upravne stroške in za podpore brezposelnim, kakršni so v letošnjem proračunu. Letos ao imeli za podpore 1310.000 Din m za administracijo, upravo ter posredovanje 655.300 Din. skupaj torej l,9b5.20O Din. Na seji so se izrekli proti tako okrnjenemu proračunu, zlasti še. ker se pobira že od aprila za 100% zvišan prispevek od delavcev in delodajalcev za BD. Letos se je nabralo okrog 800.000 Din iz teh prispevkov. Od te vsote BD ni dobila letos niti pare, zato ni bilo prav, da bi ne smeli računati a temi sredstvi niti v proračunu za prihodnje leto. Po izjavi zastopnika OUZD bo L 1933 zaradi zvisanih prispevkov nad poldrag milijon več sredstev. Upravni odbor je soglasno sklenil, da mora BD dobiti vsa sredstva, ki so se nabrala letos zaradi z višam i h prispevkov, in da se mora v novem proračunu predvidevati milijon dinarjev, ki se bodo nabrali z zvišanimi prispevki prihodnje leto. Pričakujejo, da bo centralni odbor ta upravičeni sklep upošteval, saj je zdaj brezposelnost zavzela takšen obseg, da ni umestno zbirati denarja v rezervne fonde, denarja, ki je vendar namenjen za lajšanje bede. Lačni ter bedni ne morejo več čakati na še hujše čase, da bi jim tedaj delili podjpoce štev. 263 »SLOVENSKI NAROD«* dne 18. afl—fc— 1932 Stran 3. Danes ob 9.1$ zvečer svečana premiera! ELIZABETA BERGNER v najnovejši svoji filmski umetnini Zasanjane ustne RUDOLF FORSTER in ANTON EDTHOFER Kot dopolnijo krasen kulturni film »dola smučanja« Pred prodaja vstopnic za ta spored dnevno od 11. do ^»13. ure! Najlepši film v tej sezoni! Ta spored morate videti! Film, ki nam predočuje težko preizkušeno ženo, ki ljubi moža in njegovega prijatelja. Film, ki nam predočuje vso srečo in vso tugo ljubečega srca! Elitni kino Matica Telefon 2124 Dnevne vesti — Novi podpredsednik Zbornice TOI. Minister trgovine in industrije je na predlog banske uprave razrešil dolžnosti odstop všeg-a podpredsednika Zbornice TOI in načelnika obrtnega odseka g. Engel-berta Franchettija. obenem pa imenoval za zborničnega podpredsednika g. Josipa Rebeka, ključavnicarskega mojstra v Ljubljani. Za člana Zbornice TOI je bil istočasno imenovan g. Josip Vindfišer. mesarski mojster iz Novega mesta. — železniški upokojenci pri promet nem ministru. Včeraj so se zglasili pri prometnem ministru predstavniki Udruženja upokojencev in upokojenk jugoslo-venskih državnih železnic iz Zagreba, Su botice in Ljubljane. Intervenirali so v zadevi onih upokojencev, ki so boli upokoje nI po starih predpisih, proseč ministra, na; bi poskrbel, da se njihov položaj zboljša. Izročili so mu obširno spomenico. Minister je izjavil, da bo storil, kar je v njegovi moči. Pri pristojnih referentih v ministrstvu so intervenirali v zadevi odvzema legitimacij onim železničarjem, ki gredo v pokoj Ker mine po več mesecev, predno dobe pokojnino ostanejo ta čas brez legi timacij. železničarji naj bi takoj ob upo koj:tvi dobili upokojenske legitimacije. Tej želji je balo ustreženo in železničarji bodo dobivali v bodoče upokojenske legitimacije še preden bo urejeno vprašanje njihovih pokojnin. Delegati so obenem intervenirali v zadevi vplačanih prispevkov železničarjev v prejšnji provizijski fond, ki naj bi se j m vračunali v sedanji pokojninski fond. Tudi to vprašanje bo rešeno po želji železničarjev s posebnim pravi Ln ikom. — Glavne prireditve ljubljanskega velesejma v letu 1933 Uprava ljubljanskega velesejma sporoča. da se bo vrš'l XIII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 3. do 12. jundja 1933. Jesenski velese. jem -Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa se bo vršil od 2. do 11. septembra 1933. — Nagradni natečaj za idejne skice Kpaka ljubljanskega \e|esejma. Uprava ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za idejne skice za umetniški plakat velesejmske prireditve v juniju 1933. Idejne skice morajo biti izvedene um etru -ško. največ v štirih barvah. Format idejne skice mora obsegati vsaj 25X17 cm. Besedilo: X1TI. med- velesejem v Ljubi Jani od 3—12. VI. 1933. Avtor nagrajene idejne skice je zavezan sestaviti v lito-grafionem zavodu tudi besedila na lepaku v 5 drugih jezikih. Natecajniki morajo poslati z geslom opremljene idejne skice do 13. decembra 1932 opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno je poslati točen naslov v zapečateni kuverti z navedbo gesla idejne skice. Predvidena je ena nagrada po Din 1000.—, dve po Din 500.— in dve po Din 250.—. Avtor s prvo nagrado nagrajene ideje skice mora v 8 dneh po objavi izvršiti pravi plakatni osnutek v velikosti 63 X 95 cm, popolnoma gotov za vročitev litografiČ-nemu zavodu, za kar prejme nadaljnjih Din 1000.—. ki so izplačiljivi, čim predloži litografični zavod prvi poizkusni odtis. — Izpremeniba ordinacijskih ur v am-buiatoriju OUZD v Ljubljani. Specijalist za ušesne, nosne in vratne bolezni, primari j g. dr. Pogačnik Josip, ordinira od 21. novembra 1932 dalje od 12. do 14. ure (namesto od 13. do 15. ure). — Metlieani! V nedeljo 20. t. m. se bo vršil ob dveh popoldne v prostorih bivše davkarije v mestni hiši ustanovni občni zbor Tujsko prometnega društva, katerega naj se vsak zanesljivo udeleži. — Delavski kongres. V nedeljo in v ponedeljek se bo vršil v Beogradu prvi redni kongres narodnih delavskih sindikatov. Kongresa se udeleže delegati delavcev in nameščencev iz vse države. — Nov parni k jadranske plovitbe. V sušaško pristanišče je priplul v sredo dopoldne nov! parnik Jadranske plovitbe »Jugoslavija«. Na parniku je prostora za 1200 potnikov. Vozil bo med Sušakom in Kotorom. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9. v Skopi ju 6, v LjuHjani. Mariboru in Zagrebu 4, v Beogradu 2. v Sarajevu 1 stopinjo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.8, temiperatura je znašala 1 stopi-njo. — Zima v južnih krajih. Zadnje dni je pritisnil v južnih krajih občuten mraz. Vrhove planine Peristera pokriva že već dni sneg, včeraj je pa zapadel tudi sneg na planinah nad Bitoljem. Tudi v mnogih vaseh je že zapadel sneg. V Liki je tri dni brila močna burja, včeraj zjutraj je pa začelo snežiti. Hribi so že več dni pokriti s snegom. Iz Otočca poročajo, da je pritisnil mraz včeraj zjutraj so imeli že 4 stopinje pod ničlo. — pomlad v Hercegovini. Dočim je v nekaterih južnih krajih že zapadel sneg, imajo v Hercegovini že tri tedne pravo poletne vreme. Na mnogih vrtovih cveto češnje in slive. — V »mrt, ker ji oče ni poslal plašča. V Zagrebu si je končala življenje 15-Jetna. služkinja Olga Sporiš. V smrt je šla, ker ji oče ni hotel poslati zimskega plašča. — Zagoneten umor bogate kmetice. V vasi Bolomače pri Požegi so našli včeraj umorjeno bogato kmetice Mihaljko Relić Kdo jo je umoril, še ni znano. — Bluze in pletenine najnovejših modelov ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. EDINA TRGOVINA ČEVLJEV V ŠELENBURGOVI ULICI »TEMPO«, oddelek za gotovino, LJUBLJANA, šelenburgova nI. 4, dvorišče Pri h ripi, bronhitisu, vnetju mandljev, zasluzen os t i nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oci in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Frani Jose-fove« grenčioe. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Naši novinarji delajo vse leto za javnost in samo en dan, 1. december, je praznik njihovega dela, dan, ko jim javnost izkaže svoje simpatije. Novinarski koncert privabi vsako leto v Union toliko občinstva, da je velika dvorana s stranskimi prostori še mnogo pretesna. Saj pa tudi ni prireditve v Ljubljani, ki bi bila tako lepa in prisrčna, obenem pa na tako visoki umetniški in družabni stopnji, kakor je novinarski koncert. —lj Križišče Karlovške eeste z Gruberjevim nabrežjem in cesto Za gradom je mod najbolj frekventnirni križišči v Ljubljani« kjer je zlasti promet z avtobusi in težkimi vozovi prav velik- To križišče ob Dolenjskem mostu je pa tudi najbolj zanemarjeno v vsej Ljubljani, saj je na njem navadno toliko blata, da ni mogoče z ene strani na drugo. Ce stopiš ob Privozu v tramvaja, moraš gaziti blato, če prideš z Gruberjevega nabrežja, pa spet zaradi blata ne moreš čez cesto, najhuje je pa navadno pred Rastohar-jem, kjer avtobusi cesto tako zorjejo, da ni mogoče hoditi po njej. Ko so tlakovali cesto Za gradom, je bila lepa prilika, da bi se bili spomnili še na to križišče sedaj je pa seveda že prepozno, zato pa prosimo vsaj za tlakovane prehode, da bo deževnem vremenu in pozimi ne bodo otroci prihajali premočeni in do pasu blatni v šolo. Če je pa tudi za prehode prepozno, naj nam bi bilo pa ustreženo vsaj toliko, da bi delavci redno postrgali blato in ga potem tudi spravili proz, kar se prav lahko zgodi, saj gnojno blato radi vzamejo lastniki vrtov v bližini, če ea delavci že kar čez most ne zmečejo v vodo. Karlovška cesta je sploh zelo zanemarjena in blatna, ker ne odvažajo blata, najhuje je pa na tem križišču, ki res ni več podobno cesti v mestu. —lj Pred florijansko cerkvijo so že začeli polagati stopnice. Staro stopnišče so že podrli in pridobili pri njem nekaj uporabnega kamna, iz katerega klešejo nove stopnice. Vendar kamnoseško delo ni lahko in iz starih stopnic pač ne morejo narediti povsem novih. Kamen je precej obkrušen, zato bodo morali nekatere poškodbe zaliti a cementom, kar pa ne bo Škodovalo zunanjosti in trdnosti stopnic Obnovili bodo tudi cestno pročelje. Glavna vrata bodo zazidali, portal pa izkopali. Ta vrata bi bila zdaj brez pomena, ker bodo nove stopnice držale k stranskim vratom ter ne bodo več segale [»vsem na cesto kot" so prejšnje. Z delom bodo morali precej hiteti, če bodo hoteli stopnice dograditi pred hujšim mrazom. —lj Pri regulaciji Ljubljanice porabijo na dan po štiri tovorne čolne kamenja, ki ga paipeljejo iz Podpeci iz kamnoloma Stavbne družbe. Na velikih tovornih čolnih veslajo poklicni čolnarji domačini, čol- ni so pa last Stavbne družbe. Ljubljančani se se doslej niso dovolj tihAiumh plovbi po Ljubljanici skozi mesto in je vedno velik dogodek, ko pride čoki; vsi strme v Ljubljanico. Včeraj jim je pa bila ta plovba se posebno všeč, ko je motorni čotn vlekel natovorjenega. Poskušali so, če bi bilo primernejše dostavljati kamen s pomočjo motornega čolna. —rj Krakovski n»stp se je razširil že pred letom ko je bila ob njem končana regulacija Ljubljanice Vendar pa nabrežja niso dovolj nasuli niti se zdaj, kaj še, da bi ga u redih kot treba. Sicer to ljudem ne škoduje, saj je cesta dovolj široka in tudi na hodniku ni gneče, vendar bi pa bilo treba nabrežje urediti vsaj začasno iz higijenskih razlogov, če že estetski ne pridejo v postev. Nekateri namreč smatrajo neurejeno nabrežje za smetišče ter odlagajo na njem najrazličnejšo nesnago. Včeraj so mestni delavci, ki čistijo glavne kanale, izlili na breg tudd precej >žlahtnegašola za smučanje«. Ta film je zelo poučen in bo nedvomno ugajal vsem prijateljem zimskega sporta. —lj Gospodinjam, ki iščejo vestne In zanesljive pomočnice pri gospodinjskem delu, priporočamo, da se zaupno obračajo na novo otvorjeno posredovalnico za službe, katero vodi »Zveza gospodinjskih pomočnic«. Zveza deluje v najboljšem soglasju z gospodinjami, ker skuša pri vsaki priliki izpopolniti pomočnico v njenem znanju in jo primerno poučiti o vseh dolžnostih, ki jih nalaga služba. Zveza skrbi, da pomočnice Izrabijo prosti čas v svoje dobro, da ne zaidejo v slabo družbo, ne razmetavajo za neprimerne zabave svojih težko pri si už enih novcev, izobražuje jih z raznimi predavanji in tečaji. Posredovalnica je pogosto prava posvetovalnica za dekleta, ker ji je priključeno tudi zavetišče, v katerem prebijejo lahko pod nadzorstvom svoj brezposelni čas in potožijo svoje gorje. Zavetišče oddaja tudi prenočišča po izredno nizki ceni. V svrho privzgojitve stanovske zavednosti izdaja tudi stanovsko glasilo »Gospodinjska pomočnica«, ki stane celoletno Din 12.— in se-dobiva in naroča istotam nasproti glavne pošte v šelenburgovi ulici štev. 7, L nadstr. 612/n —lj Delavsko prosvetno in podporno društvo »T»bor« priredi jutri ob 20. v veliki dvorani Uniona n. akademijo z bogatim sporedom. Cisti dobiček je namenjen opremi prenočišča za brezposelne, ki ga gradi društvo na Viču. Prireditev je torej dobrodelnega značaja in zato jo toplo priporočamo. —1j Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresna trg 7, posluje za zimski čas (do 1. aprida) vsak delavnik od pol 4. pop. do pol 8. zvečer ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12, dopoldne. Vstop vsakomur prost. 617, n —ij Kolesarska sekcija ŽSK Hermesa vabi tem potom vse dirkače, ki so si na (Tirkaušcnih dirkah dne 23. oktobra t L priborih* v posameznih točkah kakršnakoli mesta, kakor tudi prijatelje kolesarskega sporta, da se udeleže razdelitve nagrad, ki bo pojutrišnjem 20. t. m. ob 15. v prostorih hotela »Behevue« skupno z moto-kolesarskim društvom »Savo«. —lj Orkester »Grafika« je marljivo na delu, neprestano vežba nove izbrane komade. Danes ob 21. zopet nastopi v ljubljanskem radiu, na kar opozarjamo prijatelje lepe glasbe. —lj Danes sveže morske ribe, domače krvavice in jetrne klobase. Nova izbrana pristna vina za vsak okus. V točilnici vsa jedila 20% ceneje. Se priporoča restavracija Slon. 618/n —lj Pleiweis Kari, javni notar v Ljubljani, se tem potom iskreno zahvaljuje neznanim pasantom za pomoč ob nezgod! dne 9. L m .zvečer, ko je bil povožen od cestne železnice v šelenburgovi ulici. Istočasno prosi vse. ki so vidett potek dogodkov pred nezgodo, da se zgtase v njegovi SVARILO! Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu izdala je pod št. 11.373 (III) 1932 uradno potrdilo, glasom katerega je lamolastnik tt. »Sidol« v Zagrebu v občino Zagreb pristojen in polnopraven državljan Kraljevine Jugoslavije, da je torej t*. „SID0L" proizvod kemičnih preparatov, Zagreb, Hatzova ul. 25, smatrati za popolnoma domače podjetje Istočasno potrjuje navedena zbornica na temelju doprinešenih dokaznih dokumentov, da je sedanje uradništvo in delavstvo omenjene tvrdke jugoslovenske narodnosti. Opozarjamo, da bomo proti vsakomur, ki bi širil o nas neresnične vesti, postopali sodnijskim potom. „SIDOL" proizvod kemičnih preparatov ZAGREB, Hatzova ul. 25 pdsarni na Kralja Petra trgu šL 2 na kratek razgovor. —lj Plesni večer v operi. Katja Dela-kova nastopi v ponedeljek, dne 21. t. m. ponovno v ljubljanski operi z novim sporedom, ki obsega dela Grainerja, Chopina, VVolfsona, Liszta, Bottarija, Boztk:ew:cza, Rimski-Korzakova, Mousorgskega, Griega in Straussa. Pri klavirju g. GaUatia. — Osnutke za nove kostume je izdelal Lju-bivoj Ravnikar. Katja Delakova je danes plesala novi spored ljubljanskim novinarjem, ki so ji izrekli polno priznanje. Iz Novega mesta — Proračunska seja novomeškega občinskega zastopa je danes popoldne ob 5, v mestni posvetovalnici. — Noč ima svojo moč. O tem se je prepričal novomeški vrv ar Josip P od gaj-ski. V reklamne svrhe obesi vsak dan pred svojo hišo v Vrhovcevi ulici razne vzorce vrvi, ki jih izdeluje istotam. Zvečer raz-obešene vrvi seveda spravi, le presaoč-njem je nanje pozabil. Kasno ponoči že se je spomnil nanje, urno je skočil ponje, pa obešala so bila prazna. Vrvi je vzela noč in g. Podgajski trpi škodo najmanj sto dinarjev. — Tudi znamenje časa. V Bršljiau imajo cirkus. Pa ta ni prvi to jesen. Njegov prednik je bil kaj iznajdujiv v zbiranju dohodkov. Vstopnina znaša za otroke po teh cirkusih, navadno po dva dinarja. Tudi to je težko spraviti skupaj. In je iz-tuhtal cirkuški »ravnatelj« izhod iz te neprilike. Naročil je otrokom, naj prineso le en dinar, drugo pa v naturalijah, aH deset koruznih strokov aH pa eno jajce. In se je možu ta iiačm vstopnine pošteno izplačal, pravijo. — Sejmarji, pozor! V vzhodnih in severovzhodnih obmejnih srezih, to je v srezih Brežice, Krško, Laško in Šmarje pri Jelšah se je ugotovila kužna bolezen slinavka m parkljevka. Zato so v omenjenih srezih prepovedani vsi živinski sejmi za vse vrste parkljarjev; za govedo, prašiče, ovce in koze. Ako bi kdo prignal tako žival iz kontn-maciranega sreza, bo na njegove stroške zaprta v kraju, kjer je bil zasačen, gospodar bo pa strogo kaznovan. Ako bi se pri kakem posestniku pojavilo sumljivo obolenje za slinavko ali parkljevko, je to dolžan takoj prijaviti županstvu Vsem onim, ki kupčujejo z živino, pa nimajo obrtnega lista, se živali ne bodo pustile na sejmišče, in to še ne bo vse. — Težka nesreča se je pripetila pod Gorjanci pri vasi Orehovici. štiri metre drv je naložil na voz posestnikov sin Ivan Lavrič iz Loke in jih peljal domov. Slaba so tam naokoli pota, izvožena in kriva. Navzdol je šlo najtežje. Držal je konja za uzdo. pa je zdrknil voz v globoko kolesnico, oje je vsekalo konja, ki je odskocil in pri tem podrl voznika. Ta se je hotel pobrati, da bi še bolj zavri, v tem pa se je težki voz že zapeljal čezenj in se takoj za tem prevrni L Vsega razmesarjenega in nezavestnega so ga ljudje pobrali in pripeljali v tukajšnjo bolnico. Njegovo stanje je obupno. Iz Celja —c Gozdni te*. Gabrski SK Olimp Je priredil v nedeljo gozdni tok na 10 km z naslednjimi rezultati: 1. Emil Goršek (Smučarski klub Celje) 45 minut; 2. Tkal-čič (SK Olimp); 3. Brunsek (SK Jugoslavija); 4. Fran Tomažin (SK Atletik). —c Dvoje športnih tekem. V nedeljo 20. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo pričela na Glaziji prvenstvena hazenska tekma med družinama SK Ilirije iz Ljubljane in SSK Celja, ob 14. pa na športnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Atletiko in SK Olimpom. —c Nočni napad. V sredo 16. t. m. okrog 19. sta dva neznana moška v mestnem parku napadla neko gospodično iz Lise, ko se je vračala domov Eden jo je zgrabil za roki, drugi pa ji je položil roke na usta. Napadalka je zakričala in ko sta napadalca opazila, da prihajajo po drevoredu ljudje, sta gospodično izpustila in pobegnila v sredino parka, kjer sta še dalje oprezovala. Gospodična je počakala znance iz Lise, s katerimi se je potem vrnila domov Potrebno bi bilo, da bi policija posvetila parku več pažnje. —c V celjski bolnici je umrla 16. t m. 481etna brezposelna kuharica Pavla Hrast-nikova iz Spodnje Hudinje pri Celju. Istega dne je umrl tudi 9 mesečni Maks Zupane, sinček mizarskega pomočrrkn z Ostrožoega pri Celju, ki se jc bil zjutraj polil doma v kuhinji z vrelo vodo in dobi1 težke opekline po vsem telesu. 4. SLOVENSKI NAROD«. e pridružila še druga. Da. zares, v tem primeru lahko opravi vse brez pomočnika. Zgodi se pa, če so ljudje vajeni delati vse samo s pomočniki, pa se naenkrat ločijo, da napoči pri zapuščenem trenutek oklevanja, kar je čisto naravno. Sto in sto podrobnosti, ki jih človek prej niti opazil ni, splava naenkrat na površje in vse postanejo važne. Človeku se naenkrat zazdi, da tovariš, ki ga je tako preziral, v resnici ni bil tako slab. — Sicer pa, — je pomislil Slimak, — tudi če mi to ne prinese gmo-tne koristi, bom imel vsaj moralno oporo. Te misli so opozorile iznajdljivega lopova zopet na nekaj drugega. Zakaj bi še to pot ne izrabi! svojega pajdaša? Njuno občevanje naj ostane neizpremenjeno. Za plen poskrbi Slimak, ki je navadno prevzemal take naloge, dočim bo Panoufle na straži, da ne bo nobenega presenečenja. Ko bo plen v rokah, si ga pravično razdelita. Ce bi pa Panoufle ne hotel sodelovati — vrag z njim, tem slabše zanj! In Slimak je bil miren, saj je vedel, da ima državni tožilec njegovo pismo že v rokah; gospod bo že vedel, kaj ukreniti, da Panoufle ne bo več Slimaku v napotje. Potomci križarjev na Kavkazu V te mM.ali og1asi< ^saka beseda SO p strta od&ovor znamko! ■hmb nrl0ni'nr-fnmn Plača mc IgfcfcD čudi v znamkah. ■ Na vprašanja brca gnonUet mm KUPIM PISEMSKE ZNAMKE različne, iz raznih držav, po najvišji ceni kupuje Franc Si-ladi, damski frizer v Slovenskih Konjicah. 4323 STANOVMaV STANOVANJE 2—3 sob s kuhinjo, soLncno, centralna kurjava, veranda, ob cestni železnici iščem za 1. december. Ponudbe na upravo Kata pod >Na solncu«. 4310 PRODAM FOTOAPARAT 10X15, Zeias Tessar f 1:4.5, malo rabljen, z vsem priborom, prodam : ceno. Jože DoHnar, Dobrova pri Ljubljani. 4319 SLUŽBE ZASTOPNIŠTVO išče za Beograd agilen zastopnik proti plači ali proviziji. — Pisati na naslov: Marković, Beograd, Ulica Riga od Ferra br. 5. Telefon 22822. 4330 ŠOFER ki bi opravljal tudi druga dela, išče službo šoferja. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zanesljiv 4329«. AZINO BRZOPOPRA VU AJLN1CA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, selenburgova ul št 4. dvorišče »l/T SOBO ZA GOSPODIČNO oddam. — Kom enakega ulica it. 26, BL nadstropje. 4334 ZARES LEPE FRIZURE • T ***** pnoorom, » piese> koncerte in gledahšca polovično nabavno vain naredi renomirana Česal- nica »VESNA« last. Olga Go-razd, Beethovnova uL (Dunav) GOJZERJI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4 113/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv Petrr> cesta 14. Celuloidne Ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Psihografoiog KARMAH se Je na splošno željo zainteresiranih povrnil v Ljubljano. Obiske sprejema v hotelu »Soča« od 9. do 12. in od 2. do 7. Odgovarja tudi na došlo korespondenco m osebe. katere nimajo časa. da bi ga osebno poselile, dobe lahko pismeni odgovor. 4314 MORSKE RIBE Vsak dan sveže morske ribe. Danes sardele, škombri, brancini, barbom itd. — Izbira drugih jedil. — Vina prvovrstna, posebno viski opolo. — Cene zelo nizke. OPERNA KLET, Gledališka ulica 2 Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prti če itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATER & MIKEŠ, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira pred tiskanih ženskih ročnih del. kupuje po najvišjih dnevnih cenah Tone Knaflič tovarna usnja, KAMNIK Nabiralci po vseh krajih se iščejo. MORSKE RIBE Danes v večji izbiri, kakor tudi druga jedila; vina prvovrstna, cene zelo nizke! GOSTILNA LJUBLJANSKI DVOR. Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 2* »Narodno halrarnoc; Fran Za upravo m inaoratni ael usta; Oton Canstof. — Smt m i^unganL