PRISPEVEK ZA STANOVANJSKO GRADNJO
Današnja rubrika je namenjena zasebnim deloda-jalcčm. Radi bi povedali nekaj več o prispevku za stanovanjsko gradnjo, in sicer 6 % od bruto oseb-nega dohodka in 6,40 % od neto izplačanega regresa za letni dopust zaposlenih delavcev. Z zakonom o programiranju in financiranju stanovanjske gradnje in z resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjske graditve je bil namreč določen prispevek, ki so ga od delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, pobi-rale pristojne davčne uprave. Na osnovi ustavnih sprememb so se tudi na področju stanovanjskega go-Ispodarstva formirale samoupravne interesne skup-"nosti, s čimer je davčna uprava izgubila pristojnost za pobiranje prispevkov. Ker SIS niso iraele dovolj ka-drovsko usposobljenih služb za odmero in pobiranje prispevkov, so v vseh ljubljanskih občinah poobla-stili davčne uprave za pobivanje le-teh, posebno še zato, ker so davčnim upravam znane višine osnov, od katerih se ti prispevki obračunavajo. Pri tem seveda pride do manipulativnih stroškov, ki jih vse SIS pla-čujejo v višini 3 % od mase pobranih sredstev. Ker med samoupravno stanovanjsko skupnostjo in davčno upravo do tega sporazuma ni prišlo, morajo zasebni delodajalci nakazovati prispevek nepo-sredno samoupravni stanovanjski skupnosti in ne davčni upravi, kot nekateri še vedno delajo.
Še huje pa je, da posamezni delodajalci sredstev ne odvajajo redno ali pa jih sploh ne odvajajo niti ne dVčni upravi niti ne -samoupravni stanovanjski skupnosti. S tem povzročajo sebi in družbi precejš-nj6;škodo. Kar poglejmo povsem preprost primer. Ce 6d 1200 zaposlenih ne odvede sredstev 500 zapo-slenih in če znaša poprečni bruto osebni dohodek 6000 din na zaposlenega mesečno (6,40 % prispevka od neto izplačanih regresov za dopust zanemarimo), potetn izgubimo 2.160.000 dinarjev Ietno. To vse-kakor ni malo. Zaposlenih pa je verjetno več delav-cev in tudi bruto osebni dohodki so najbrž višji.
Ta preprost račun je povsem laično prikazan in povsem možno je, da nima statistične vrednosti, pa se ob njem lahko kljub temu zamislimo. Dejstvo je namreč, da obveznosti obstajajo; obstajajo pa tudi sankcije, če jih nekdo kiši, vendar je družbena škoda kljub temu precejšnja. Morda bi kazalo poenotiti si-stem pobiranja prispevka in doseči sporazum med davčno upravo in samoupravno stanovanjsko skup-nostjo. Če ^o do tega sporazuma prišlo, bodo zave-zanci prispevka vsekakor pravočasno obveščeni, dotlej pa naj nakazujejo sredstva na račun: 50100—662-320007 — samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljane. ¦ ^                                                                  I.G.