102. številka Ljubljana, v petek 6. maja 1898. XXXI. leto. likaj« vsak daa as aiei. ieimsJ nedelj« al pf—ike, tar velja po potti prejeman «a avatro-ogerske desete «a vaa leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa četrt let« 4 gld., u Jedca mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljeao Srsa pošiljanja na dom s« vaa leto 13 gld., sa tetrt leta 'i gld. 30 kr. ea jeden meeeo 1 gld. 10 kr. Za potil janje na dom računa m po 10 kr. meeeo, po 80 kr. aa oetrt leta. — Za tuje de te le toliko vec. kolikor p<»ttniua maia — Na narocbe, brez istodobne vpotiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila platoja aa od etinetopne petit-vrste po 6 kr., te ee oznanilo jedenkrat tuka. po b kr te M dvakrat, in po 4 kr., te ee trikrat ali večkrat tiska. na Dopisi naj se izvoli (rankovao — Rokopisi se ne rratejo. — Dredniltvo ia oprzvniltvo ie na Kongresnem trga It. 12. D prevrnitva naj aa blagovolijo pošiljati naročnine rekiamzf-iie oznanila, t. 1 vse administrativne stvari. Telefon. &t 34. Položaj. Na Danaju, 5. majt.. Raimere v poslanski zbornici so se zopet do skrajnosti poostrile in posledica tega je da je izvolitev jezikovnega odseka vsaj sa dolgo časa odlašana, ako is ni popolnoma pokopana. Tbnnov poskus, omogočiti redno funkcioniranje parlamenta, je kakor se sedaj kaše, popolnoma ponesrečil; Tbnn je sedaj tam, kjer je bil pred nekaj tedni, in menda ee ne motijo tisti, ki pravijo, da si je sam pokvaril vso akcijo glede jezikovnega vprašanja. Nemška obstrukcijske s* ranke so bile pred neksj dnevi na k rat odnehale od svoje zahteve, da je pred izvolitvijo jezikovnega odseka preklicati je-sikovne naredbe, in bile so pripravljene privoliti v to, da se razprava kar mogoče skrajša, tako da bi bilo ie v petek možno izvoliti jezikovni odsek, a pod pogojem, da ea o vseh jezikovnih predlogih nakrat in sknpaj glasuje in da se vsi skupaj takoj od kažejo jezikovnemu odseka. Načrt je bil jako premeteno narejen, kajti mej jezikovnimi predlogi je tudi predlog dr. bteinvven-derja, kateri zahteva takojšnji preklic jezikovnih naredb. Nemci so računali tako-le: Ker je Dipanli pridobljen aa zahtevo, naj ee jezikovne naredbe pre kličejo, pride Steinvrenderjev predlog lahko v odseku najprej na vrsto in dobi s pomočjo Dipau-lijeve stranke večino. To bi bil vseksko jako snaten efekt, kateri bi bil vsaj največjega moralnega pomena, če se vlada ie ne ukloni in ne ustreže takoj izrečeni zahtevi. Desnica je ta naklep preprečila, odklonila je zahtevo opozicije in se izrekla sa to, da se o vsakem jezikovnem predlogu posebe glasuje, tako da jej bo možno, glasovati proti Steinwenderjevemu predlogu in gs eventuvalno odklonit', vsled česar bi v odseku niti na raspravo ne prišel. Nemške obetrukcijske stranke eo na to odgovorile takoj s odločno obetrukcijo, in grof Thuu je aedaj prav v istem položaju, v katerem je bil nje- LISTEK. Kubanske ženo za časa uttajo. (Ia roškega prevel Anonvmus) Položaj žena na Kobi daleko ne vztreza sedanjim idejam o ženski svobodi, ženskem pravu. Tam vladajo šege prejšnjega veka. Vendar je pa ondi mnogo krasnih žensk z velikimi črnimi očmi, a krasno bledo barvo lic, s svetlo rudečimi ustnami. Ta so v popolnem smislu aatileki biseri, kateri bi lahko zahtevali občudovanje in oboževanje, toda namesto tega šive skromno in samotno; ves čas posvete rodbini in željam svojih moi. Vsa vzgoja kubanskih deklic meri na to, da bi skrbele kolikor najbolj za domače ognjišče. Po besedah „North. American Reviev" so vedno pod strogim nadzorstvom. Ne dovoli se jim iti z doma brez nadzornika; svobodno sprehajati se smejo le s tovarišicami; skrbni roditelji jih nikdar ne puste same s kakšnim moškim, naj si je še tako pošten . . . Vsaka boljša hiša na Kubi je pod varstvom Starega služabnika. Ta je vedno zanesljiv in samo njemu se popolnoma zaupa deklica; z njim gre lahko povsod i brez bojazni, da bi bila kompromi-vana. Toda za nič bi je ne pustili na ulico s gov prednik klavernega spomina, baron Gautscb, tiati dan, ko je podal demisijo. N*-mSki poslanci se kar trumotna vpiaujejo v tinto go^or nikov Zdaj je vseh govornikov skopaj oglašenih že štirionedem-deset. Ako naj pridejo vsi na vrsto, potem bo jezikovna razprava trajni* vsaj še dva meseca, ako na dlje, tudi če bi parlament zboroval zajedno z delegacijama, povrh pa groze Nnmci, da bodo s predlaganjem glasovanja po imenih, z nujnimi predlogi in sploh z vsemi obstrukcijsk imi sredstvi zadrževali in zavlačevali razprave, dokler se vlada ne uda, dokler ne prikliče jeeikovnih naredb. V tacih razmerah ni skoro nič upanja, da pride sploh do izvolitve jezikovnega odseka in je lahko reči, da je grof Tbon s svojo rešilno akcijo učakal popolen finsko. V koliko je tega sam kriv, se pač še ne da dognati, sli dvoma ni, da je k temu mnogo pripomogla kriza v deenici, katero je prouzročil baron Dtpauli. Že večkrat se je govorilo, da ima grof Thun posebne zveze z nemško katoliško ljudsko stranko ia tudi zdaj sa čuje prsv pogostoma, da je sam izigral Dipaulija proti desnici, ker bi rad omehčal Čehe in jih prisilil, da dovolijo preklic jezikovnih naredb. Ta spletka ni imela pričakovanega uspeha. Slovani, zlasti Čehi, se niso ustrašili even-tuvalnosti, da se desnica premeni is večine v manjšino, kukavno postopanje barona Dipaulija jih ni omehčalo, naveličali so se že večnih kriz v desnici, večnegs omahovanja in energično odklonili zahtevo nemške obstrukcije glede skupnega glasovanja o jezikovnih naredbab, na kateri način bi se bili opo-zic ja in grcf Thun zopet približali za znaten korak njiju smotru: preklicu jezikovnih naredb. Jutri, v petek, ee razide parlament za nekaj časa, a razmere so ob uri razhoda boji kaotične, kakor so bile v najhujših dnevih. Obstrukcija je oživela, desnica je oslabljena in nejedina, kaj čuda, da vidijo razni prorok i na obzorji ie nove konture parlamentarne konstelacije, s katero bodo Nemci jako zadovoljni, dočim jej bodo Slovani delali na-odločnejšo opozicijo. W IJubljtinl, 6. maji. Državni zbor. V popolnitev naših včerajšnjih brzojavnih poročil o zadnji parlamentni seji dostavljamo: Posl. Iro je imenom SchCae rerjanske skupine zavračal vladino željo, da bi se volil jezikovni odsek, ćeš, da bi ta postal pokopališče obstrukcije, da ee bodo v tem odseku preko jubilejnega leta zaprla usta braniteljem r.emskih narodnih pravic, in da bi plačali Nemci „božji mir" z izdajstvom. Jedinstvo Nemcev in Čehov se v tem odseku nikdar ne doseže, kajti Nemci eo za to, da se reši jezikovno vprašanje le v državnem zboru, Čehi ps le as to, da se reši v deželnem zboru. V tem principijalnem nasprotju ni možno nikako delovanje odseka, ki bi stal v svoji permanenci najmanj 115 000 gld. Ta denar bi se vrgel brez koristi proč. Nemci vztrajajo pri svoji prisegi, dani v Hebu ter ne vstopijo v odsek, dokler se Gautscb-Badenijeve naredbe ne odpra* vijo. Nato se je pečal Iro z razmerjem Nemcev do drugih narodov. Vlada naj nikar Nemcev ne rine ii Avstrije! Nemški nacijonalci imajo za obstoj AvatrijS^ samo toliko časa interes, dokler je Avstrija nemška Galicija, Bukovina in Dalmacija naj se izločijo, potem bode 8*/s milijona Nemcev in le 6,'JOO.OOO Slovanov. Ako se poAteva, da plača 8 V* mil. Nemcev 35 milijonov gold. več kakor 14 milijonov Slovanov, potem je razumljivo, da smejo Nemci, brez ozira na svojo veliko kulturo, s polnim pravom zabtevati prvo mesto mej narodi. (Posl. Bfeznovskv: »Žide račnnite seveda tudi k Nemcem !) Iro se je spominjal časov cesarja Jožefa II., čegar vladni program je bil: aLernen Sie dentsch!" Danes pa se glasi v Avstriji zahteva: „Učite ee češčino, ako hočete biti uradniki" Končno Je polemiziral Iro z vladno izjavo ter dejal: Ako naj pomeni pozitivno delo to, da dovolimo nagodbeue predloge, zvišanje sladkornega, pivovega in žgaojevega davka, potem se lepo zahvaljujemo za tako pozitivno delo. Potem moramo vztrajati tolikanj bolj v obstrukciji. Važnejši kakor ugled države je nam ugled in upliv nemškega naroda. Le naj si drznejo in naj vzamejo nemškemu starim poštenim gospodom, akoravno je hišni znanec ali pa sorodnik. Po občnem mnenju bi se to smatralo za nespodobno. V obče se kubanske deklice omože jako rano in navadno ee odrečejo pred zakoncm vsemu svetu, vsema veselju in zabavam, in žive popolnoma sa-motarf-ko. Izjemo delajo le višji krogi o Havani, kjer se malo po malem privajajo evropskim običajem, posebno pa francoskim. Omožena Kubanka posveča ves svoj čas gospod instvu in je pripravljena na vsako žrtev za moža in deco. V sličnih slučajih je kubanska ženska vzorna žena in mati in je lahko v zgled evropejskim ženam, ki so ee ponekod že naveličale ženskih dolžnostij, in katere so pripravljene, odreči se materinstvu radi kakoršne koli si bodi idealne svobode. Ne glede na to samotno življenje, katero zamori, kakor bi ee mislilo, vso eneržijo, kubanske žene niso bile nikakor pasivne in brezbrižne za časa zadnje, še ne završene ustaje! Sredi insur-gentov je bilo tudi več žen. Jedna iz njih A dela de Pilota je zapovedovala celo oddelku vojakov. Zanimive vesti prinaša .Frank Leslie's Po-pular Macthlv" o drugi junakinji, Kari da d A n j e r o. Pred izbruhom vstaje je tajni vodja insnr-gcntov/^marki de Santa Luc'a bival v Puerto Prin- cipe. Videč, da je začetek ustaje že nastopil, se je marki odločil, da pošlje v revolucionarni komite v Havani važne skrivne depeše. Poslaniku je trebalo prepotovati nekoliko sto milj črez sela ia mesta, katera eo zasedli španski vojaki; povsodi je lahko i pričakoval preiskave, ker je bilo že znano, da se pri-1 pravlja ustaja. Da spolni to nalogo, se je oglasila ženska Karidad Anjero. Da bi brez skrbi prinesla poročila, si je izmislila sledečo zvijačo. Dala si je narediti kletko za ptiče z dvojnim dnom, kamor je položila poročila. To ni bilo nič sumljivega, kletka je bila popolnoma navadna, ugodna samo za prenos ptic, s preprostim lesenim dnom . . . Kakor je bilo pričakovat«, so se španske oblasti vedle jako nezanpno napram potoval ki in po prihodu v Havano je bila Karidad Anjero takoj zadržana. Preiskovali so jo natančno, toda vse pozorno in podrobno preiskovanje njene obleke ni imelo nobene posledice. Ko je vprašala Anjero, zakaj jo zadržujejo, so odgovorili, da je pridržana na povelje guvernerja, kateremu se je povedalo, da so pri njej važni dokumenti. Ko niso ničesar dobili, so se agentje španske policije odločili spustiti jo, samo da kopfiakujejo njeno prtljago. Sedaj je prišel trenc.tek za Anjero, da izgra koncedijo, in izvedla jo je dobro s popolno hladokrvnobtjo. Hlinila se je razburjeno narodu parlamentarne pravice, le naj poskusijo s absolutizmom in federalizmom' Potem pa naj gleda vlada, kako ndnši poulične boje in ustanke po vsej Avstriji! Ako aa zanaša vlada na repetirke vojske, naj se spomni ostankov v Praških vojašnicah v decembru m. 1. ter naj ne zabi, da bije tudi v prsih nemških vojakov nemško čuteče srce! — Poslanec Angeli ee je izrekel za jezikovni odsek, a proti vsakemu državnemu jeziku, ki naj bi se vsiljeval Italijanom. Nemški klerikalec Schopfer se je takisto izrekel za jezikovni odsek, a povdarjal, da je nemščina kot državni jezik neobhodno potrebna. Potem j1 dokazoval, da je krščanska cerkev vedno pospeševala — nemštvo. rosi Bula t je slikal jezikovne razmere v Dalmaciji ter Ljavil, da zahtevajo Hrvatje notranji in zunanji hrvatski uradni jezik, ter da na tem staliiču stoje vstopijo v odsek. Lord Saliaburv o svetovnem položaju. Saliaburv je dejal pre J kratkim v svojem govoru pri občnem zboru nekega političnega društva v bon donu, da je kitajsko vprašanje petarda, ki bo pro vzročila već eksplozij. Salisburv je povdarjal vrline luke Wei-hai-wei, ka ero so zanedli Angleži ter trdil, da je napravila Rusija napako, polastivSa se 1'ort-Arthurja- Ako se bo Kita,ska razbila, nastane velikanska zmešnjava, ki bode zahtevali, da uporabijo interes:rane vlasti vso svojo mod, V svetovnem položaju fe je izvršila velika izprememba ; slabe, šibke države so postale že šibkejše, mučne države pa še močnejše. Angleži ne smejo misliti, ker se njihove notranje razmere v miru razvijajo, da ni zi njj nobene nevarnosti. Znamenja se umože, ki kažejo, da se povodi za bodoče konrlkte mej n iro di innože, zato bode morala Anglija paziti, da je raiiuere ne porinejo v neugoden položaj. Vojna Amerike s Španijo. Prvi moralni upliv ameriške zmage pri Manili (C ivite) se je ž* pokazal. Španska eskadra, ki je zapustila minoli petek Kapvtraske otoke ter t.dpiula proti blokirani Kubi, se je sredi pota obrnila ter se vrnila h Kanarskim otokom. Dvorni mornarski vojni svet v Madridu, ki šteje 20 admiralov, je sprevidel aj pravočasno, da bi bilo blazno, ako dovoli, da se 4 španskih križaric in 6 torpedovk zgrabi z velikim amer.škim bojuiin ladijavjem pod komardom Sampsoua in Schleva Špar.ska eskadra hoče torej počakati, da se ji pridruži še eskadra iz Kadiksi i u nekaj drugih, 8edaj že ne dovršeno oborož-nih bojnih ladij; lete potem odplove znova preko cceana proti Kubi, da poskusi svojo srečo. Mmilo bode torej še nekaj tednov predno pride Mej Španci in Amerikanci do odločil nega b )ja. Amerikanci bodo ta čas dobro porabili ter število svojih ladij insvtjj.h voj tkov ša pomnožili. — V madridski k.imori korte.iov se pridno prepirajo, klo je kriv uboštva kraljestva. Konservativci napadajo liberalca, ti pa konservativce. Veudar pa poživlja večina k slogi, ki v toli opasiem tre-notku sila potrebna. Republikanci dvigajo drzno g!ave, prirejajo protidinastičn* demonstracije ter kriče: Proč s kraljestvom! Živela republika! Da podpirajo republikansko g-banje tudi nekateri Kar- UŽalošČeno radi usode ptic; prosila jih je, naj ji puste nedolžne male ptičke, katere bre.5 nje gr.tovo poginej■> od g'adu — toliko časa, da so ji končno dali kletko, katera ni vzbudila pri agentih niti sence sumljivosti. Pol stivši se dragocene k!e;ke, so je Anjero požurila, da oddi poročila revelucijornemu kom teju in nekoliko dnij pozneje se je odpravila na nasprotno stran v Pueito 1'rmcipa vozeča s seboj pod prtljago 10.000 patron. Te so zadobile, za prve čete insur-gentov leta 1895. 01 tega časa so «e udeležile nekatere ženske aktivne borbe h sovražno metropolo, druge so se potrudile pormgati svojim mi ž m in bratom z dru gimi sredstvi, katera bolj odgovarjajo že:: ki naravi. Poleg del milosrdja so ee trudile, da materijalno preskrbe \ojnko insurgentov. Mnoge iz njih so odšle radi varnosti v Zj"di ijene države; ustanovile so ondi društva v pomoč zapuščenim Sosebob se od likuje društvo las liijas de Cuba, katero je nedavno otvordo bazar v Nevv Vorku na korist Kubancem Kubanke so torej plemenite izvrstne gospo dinje in matere ter zveste, požrtvovalne žene, ki podado mej bodočo ameriško-špansko vojno gotovo še mnogo dokazov svojega izvrstuega značaja. Čudno pa je da se more reči o večini moških Kubancev, da so leni, binavtki, nečimerni in nezvesti soprogi. Kubanec je torej v marsikaterem oziru kontrast Kubanki. listi, ni dvomiti, dasi zatrjuje don Karlos, da je nedolžen. Nemiri so se vršili na mnogih krajih. V Talaveri so izgredniki oropali nekaj trgovin in samostan ter ga zažgali. Pokam so h iteli izpustiti zaprta hudodelce, kar se jim pa ni posrećilo. V Ve-lasku so tudi oropali proda j al n it e. Vojaštvo je mnogo ljudij ranilo Proglasilo ee je obteduo stanja V pokrajini Valencji so se sbtrale tolpe izgrednikov, katere je vojaštvo šiloma rasgnalo. Tudi v Caceresu so bili veliki nem ri. Tako tudi v pokrajini Oviedo, kjer je proglašeno obsedno stanje. V Španiji torej opasno vre in kipi mej narodom, in morda se kmalo pokaže nujna potreba vojaške diktatore, ki bo zatirala z brezobzirno silo ustaške naklepe. — Amerikanci mislijo poslati baje tudi na Filipine ekspe-dicijsko vojsko, ki se zbere v San Frančišku. Filipine si hočejo baje osvojiti Amerikanci kot poroštvo, da jim bodo po končani vojni izplačali odškodnino. — V Waahingtonu so baje jako nevoljni, ker Avstrija in Nemčija ofijijalno ne izjavita, da hočeta ostati nevtralni V ogersk»m državnem zboru sa je stavila glede tega že interpelacija. „Kolnische Ztg.* in „Neu« Freie Presse" dokazujeta, da je samo po sebi razumljivo, da ostaneta omenjeni državi nevtralni, ker imata prevelike trgovinske zveze z Ameriko in ker živi ondi več tisoč Avstrijcev in Nemcev, ki bi bili v največji stiski, ako bi se njihovi domovini vmešavali v vojno. S cer pa ni nikjer zapisano, da bi se morala nevtralnost ofioijaloo objaviti. — Na Kubi (v Santiagu), so ee pripetili izgredi proti angleškemu konzulu Rtmsdenu. Španiji udani Kuhan i sovražijo Angleže, ker ti simpatiznjejo z Amerikanci, ter se govori celo o nekaki ameriško-angleški zvezi. Tolpa Kubancev je torej napala kon zulovo hišo ter se vedla skrajno grozilno. Konzul se je branil ter pri tem ubil nekega Španca. Ls s težavo ee je zabranila še večja nesreča. — lz Madrida se končno poroča, da se španskim vojakom na Kubi jako slabo godi, da dobivajo ie polovične deleže hrane, da so slabo oblečeni, da imajo slaba ležišča, in da vlada sploh malodušje mej njimi. Bratje Slovani 1 Dne 14. rožnika letošnjega leta bode ravno 100 let, ko se je narodil v ri jdslavicab, mah moravski vasi, a'avni zgodovinar češki Frančišek PalackjV, kabrega ie imenovala hvaležna udanost češkegi naroda po pravici „o če to m narodovi m" ! Ta spomin budi v srcih vsh Č^hov resna in globoka čustva hvaležnosti k možu, na čegar delovanju, naporu in znanju sloni v češki zgodovini velepomenljivo dejstvo našega narodnega prebujenja iz neskončne duševne in gmotne b«de, v katero so spravile č«-ški narod bridke nezgode minulih dveh stoletij To dejstvo pomenja mogočen prehod iz pr. žalostnega ponižanj* in splošnega propada v novo, silno in zdravo življenje, ki sedaj krepko napreduje v vseh plemenitih smereh človešk h teženj. Veliko dejstvo, preporod č škega naroda in njegov povrat k dostojnemu Življenju, je v svojem začetku in v daljšam razvitku večinoma delo Frančiška Palackega, ki je izkopal z neumorno pridnostjo iz globin pozabljenosti, obdarjen z velikim duhom in prekinjen od vznesene ljubezni k narodu svojemu veličasten zaklad minulih zgodeb svoje domovine in v obsežuem zgodovinskem delu narisal osodo, nekdanjo rno)č in pomen češke, prav v srcu Kvropinem ležete države. Z monumentalnim tem delom je zavrnil nalašč širjene laži in obrekovanja, razjasnil pomenljiv vpliv naroda češkega na politično zgodovino, razvoj kulturni in oavobojenja človeštva, dokazal pravo nje-gjvo na n»odvislo življenje in samostojno mesto m j sočasnimi prosvetljenimi narodi in podal ob-upajočim novih sil, čilosti in navdušenja k boju za čast in življenje narodovo. V tem mnogostranskem dolgoletnem boju se je postavil Frančišek Palack£ na Čelo predi,ili vojev, s svojim političnim imenom, moško odločnostjo in z nevsakdanjo bistroumnostjo je pripravljal pot češkemu narodu, premagal vse nešte-vilne ovire in končno zagotovil njegov obstanek, jasno določil njegov politični program, te žeči k svobodi in prostosti vsega človeštva. Znan stveno in politično svoje delovanje je začel Frančišek Palackv na široki podlagi slovanski in s tem mnogo prispel k vzajemnemu zbližanju slovanskih plemen, katero se je jasno in izrecno pokazalo na znamenitem shodu avstrijskih Slovanov 1. 1848 v Pragi, „h kateremu", po besedah tega shoda, p so se prvič, odkar se omenja zgodovina, nesli razstrošeni udje velikega debla slovanskega v lepem številu iz daljnih pokrajin, da bi se zopet liki brate mej seboj mirno posvetovali o skupnih Hvojili zadevah in se odločno izjavili, da hočejo svoji narodnosti v Avstriji z vsemi dovoljenimi sredstvi pridobiti popolnega priznanja istih pravic v državi, katsre uživata naroda nemški in madjar flki, zanašajoč se pri tem na močno podporo, ka- tera vre in kipi v vsakem zares svobodnem aro« za pravično stvar.' Pr. Palacaj* j« bil celega pol stoletja voditelj duševnega r a a v i t k a češkega in aa je pridobil sa svoj narod neumrljivih zaslug n svojimi »Dejinami naroda časkšho" in dragimi sgodopis-nimi deli, z izdajanjem »Starten letopisu cesk^cb*, .Archivu čeekšbo", a ustanovitvijo in vodstvom „Češke Matice" in s svojimi deli v Muzeju češkem. (Konac prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. maja. — (Odhod knszoškofa dr. Jegliča is Sa* rajeva.) Brzojavlja se nam is Sarajeva 5. t m.: Danes popoludne se js odpeljal dr. Jeglič, ki smo ga spremili v dolgi vrsti vozov na sarajevski kolodvor, proti beli Ljubljani, da zasede elavno stolico kranjskih knezoškofov. Rauun nas spremili so ga nadškof Stadler, civilni adlatus baron Kučera, načelniki uradov, visoki oficirji, uradniki, profesorji, meščani, deputacije in lep venec d un ; v milo slovensko domovino pa ga spremijo naše vroče simpatije in srce nas sili, da izrazimo svojo iskreno željo, naj bi ga v Ljubljani pri prihodu sprejeli ne le kot svojega višjega dušnega pastirja in visokega cerkvenega dostojanstvenika, temuč tudi kot dragega rojaka, kot sina slovenske matere, kateri je prišel« da z božjo pomočjo in podporo vseh rodoljubov skrbi za dušni blagor svojih vernikov, in da se udeleži dela za kulturni napredek svojih rodnih bratov po vzgledu nepozabnih viših pastirjev, katere bode Slovenec slavil, dokler bo živ. — Sarajevski Slovenci. — (Draginjske doklada in mastni uradniki.) Piše se nam: Kakor oi srca privoščimo, da dobe državni uradniki draginjske doklade, tako nam je neumevno, da se naših mestnih uradnikov, kateri so veliko slabše plačani, kakor del. uradniki, nihče ne spomni, ker le-ti sa samo prvo leto dobili nekaj doklade, a pozneje se je nanje popolnoma pozabilo. Kdo bolj čuti draginjo, kakor ravno mestni uradnik ? In niso li ravno naši mestni uradniki od potresa sem imeli največ posla? Menimo torej, da bodo tudi naši mestni očetje storili svojo dolžnost kakor so jo storili naši državni poslanci — in sklen li, da se dovolijo tudi našemu narodnemu mestnemu uradništvu draginjske doklade. — (Na adreso hišnih posestnikov) Neka židovska firma s konfekcijskim blagom, ki hodi posebno rada po sejmih, da prodaja slabo blago po visoki ceni, se hoče v Ljubljani naseliti in išče za svojo trgovino primeren lokal. Ker naseljevanje Židov ni v interesu mesta in je nevarno domači trgovini, bi bilo pač želeti, da noben hišni posestnik tej firmi ne prepusti lokala. — (Odbor št. jakobsko trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Meto ia) vabi najvljudneje vse častite člene in prijatelje k občnem zboru, kateri bode v ponedeljek, due 9. t. in., ob 5. uri popoludne v damski sobi , Narodnega doma*. — (Majnikov islet na Rožnik) ima jutri, dne 7. t. m. II. m e s t n a d e š k a šola. Odhod ob šestih zjutraj; ob sedmih bo sv. maša, potem prosta zabava in ob 11. uri pa odhod. Stanši otrok in prijatelji šolske mladine dobrodošli! — (Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani) priredi v nedeljo, dne 8 maja na K' sle rje vem vrtu s prijaznim sodelovanje pevskega zbora Viške Čitalnice, tarab. kluba „Z/ezda" in vojaške godbe v korist zaklada za strokovni poduk svojih članov vrtno veselico s keglanjem na dobitke. — (Umrla) je v Pragi gospa E m a pl. S t r i g I, hči zaslužnega rodoljuba g. Ivana Vilharja. Truplo je bilo prepeljano v Ljubljano in danes popoludne pokopano. Bodi pokojnici zemljica lahka! — (Navihan slepar.) Neki človek, ki je močno podoben dvornemu svetniku Eznerju, generalnemu komisarju za pariško razstavo, hodi okrog večjih industrijalcev, se jim predstavlja kot dvorni svetnik Exner in jih skuša pridobiti, da bi se udeležili pariške razstave in — kar je seveda glavna stvar — njemu kaj ,na račun* dali. Ponekod se je sleparju posrečilo, ujeti neke lahkoverneže, tako da mu je kazalo, nadaljevati začeto akcijo. Prišel je tudi v Ljubljano in svojo srečo poskusil pri tovarnarju Samassi, a izpodletelo mu je. Mož jo je odkuril, kam, za to se posebno zanima policija. — (Is občinskega sveta.) V naše poročilo o zadnji seji obč. sveta se je vrinila pomota. Dr. Stare je predlagal, naj se prošnji Luckmanuovih dedičev radi odstopa nekaj sveta na Poljanski cesti ne ugodi. — (Golobi pismonoše.) Dne 8. maja t. 1. spustil bode gospod Demscher, ob 3 uri popoludne iz Novegamesta pripeljane golobe pismonoše v Grosupljem in sicer v štirih oddelkih po 10 minutnih presledkih. Isti utegnejo tekom 20 do 24 minut prifrčati v Novo mesto nazaj. _ (V Črnomlju) priredi ondotno »Bralno društvo« dao 8. maja t. I. veselico s f"topnim vzporedom: 2. Ed. Horay: Dar kreuzfldele Michel! koračnica. 2. A. Nedvšd: Zvezna, molki »bor. 3. D. Fajgelj: Pobratimija, moški zbor. 4. Fr. Padšra: Dunajski odmevi pesmi. 5. Dr. B. Ipavec: Mor nareka 6. A. Hejdrich: V tihi noči, moška čvetero-apeva. 7. V. Lieineki: Prelje, molki osmerospev. A. Nedvšd: Lahko noć, beriton-solo in osmerospev. 9. Grnss an Liebchen. Schottich. 10. F. €. Vilhar: Slovenac i Hrvat, moški zbor. 11. J. Kotek: Weinberger-Oallop. 12 Zamujeni vlak. Borka v 5. dejanjih, spisal Aot Krši«. Točke 1, 4, 9, 11 izvaja mestna podba na »ok. Zečetek ob 8. uri zvečer. Kapelnik g. Fr. Padšra. Pevovodja g. K. Schiller. — (Vzflledni duhovniki.) »Piccolo" javlja, da je tržaški škof Sterk obljubil, odgovoriti na spomenico 89 laskih duhovnikov, naperjeno proti .poslovenjenju tržaških cerkva", čim se vrne s ka-nonične vizitacije, a dotični dnhovniki bo z ozirom na to eklenili, ustanoviti sa sedaj svojo nadalnjo akcijo pri višjih cerkvenih oblastih. Mladi duhovniki se torej svojega škofa tožili na višjih mestih Ta je pa res dobra in — značilna. — (Tržaška delavska zavarovalnica,) o kateri se se še vedno ni govorilo ne v državnem zboru in ne v deželnih zborih, časi vladajo v tem zavodu uprav nezaslišane razmere, neče s tržaškimi Slovenci nradovati v slovenskem jeziku. R^s, da sprejema slovenske vloge, rešuje jih pa v laškem jeziku, a ker tržaški Slovenci tac h dop>sov niso hoteli sprejemati, jim jih zdaj zavarovalnica pošilja po pošti! — (Pevsko društvo „Kolo" v Trstu) priredi v nedeljo dne 8. maja t. I. v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti* velik koncert z igro, (vhod ulica Chiozza). Začetek točno ob 8. uri zvečer. — (Laška infamnost.) Iz Trsta se nam piSe: V sinočni seji občinskega sveta se je govorilo O verifikaciji izvolitve g. Iv. Nabergoja. Govorilo se je tako, kakor govore navadno tisti laški po štenjaki, ki gospodarijo v občinskem svetu. Župan je bil postavil na dnevni red poročilo verifikacij-skega o Iseka, občinski svetnik Piccoli je izjavil, da stvar če vedno ni zrela in da še ne more priti na razpravo. Strupeni irelentovec Spadoni je to postopanje obsojal kot oporfunistično in zal t oval. naj se izvolitev zopet razveljavi, češ, uničenje prvega, izvolitev Nabrgoja razveljavljajočega sklepa od strani namestništva, ministerstva in državnega sodišča je le kaprica in nagajivost! Proti tem ne-čuvenim infamnostim je vladni zastopnik protestiral, Seveda s tinto ponižnostjo, s katero vlada sploh govori s tržaško iredento. Občinski svetnik Gorju p je povedal Lahom, da zavlačujejo stvar, ker si ne vedo pomagati ne naprej ne nazaj. Take so razmere v Trtsu, taka pravica vlada v Trstu 1 — (Zanimive izkopine) Iz celovške okolica se nam piše: Či'ateije »Slovenskega Naroda" utegr.e gotovo zmiiirati, ako jim nekoliko opišem najnovejše najdbe na Gospesvetakem polju pri Celovcu, o katerih ravnokar časopisi na dolgo in široko pišejo, tisoč in tisoč radovednih ljudij pa hodi gledat krasna mozaična tla. Na posestvu baronice Reinlein eo pred kratkim pr šli na sled komaj poldrugi meter pod površjem kvadratnim tlom, ki merijo 33 kvadratnih metrov in so neprecenljive krasote in vrednosti. Obrobljena z belo-Črno boni uro, se nahajata v jeduem kvadratu dva šesterokota, izpolnjena s temnorudečimi potezami. Počez pa so napravljene različne figure bschantov in bachantinj v naravni barvi na h. h podlagi. Nekatere imajo naslikane tudi ptiče, posebno pave. Te figure so izdelane po znanih pompejanskih stenskih slikah. — Ta mozaik, poznan že v prvem stoletju po Kristusu, se je sedaj, ko je približno Štirinejststolet preteklo, zopet našel po na kiju ju. Komaj so ga izkopali, se že opazuje, da izgublja svojo pravo barvo, ker uplivajo nanj luč, zrak in voda. Vsled tega je takoj deželna vlada koroška v zvezi s poklicanimi društvi obvestila o tem naučno ministerstvo na Dunaju, katero je poslalo izbor nega strokovnjaka prof Schneiderja iz arche-ologičnega zavoda. Po naredbi tega moža se bodo dela izvrševala dalje. Če je verjeti različnim govoricam, proračunjeno je, da se sistematično iskovanje nadaljuje, okroglih 10 000 gld. in večletna podpora kakih 3000 gld., da se bodo mogle ob svojem času izkopine tudi raz§iriti. Sedaj kopljejo vojaki dalje, in napravila se je ograja, da sitni in včasih preveč radovedni gledalci ne pokvarijo dragocenostij. Našli so (udi razna pisalna orodja, svetilnice, ključe in ilovnate posode starih Rimljanov. Najbolj interesanten je zlat prstan z izrezljano podobo cesarja Kaligule. Zadnji čas našli so že druga taka mozaična tla. Tudi ta najdba je kaj lepa. Pavi in razni ptiči, meduzi ne glave in bachantje se grupirajo okrog v sredi mozaika stoječega pastirskega boga. Vaaka podoba je umetniško izdelana. Strokovnjaki menijo, da j« bil, kakor vse kaže, ta mozaik v kakem rimskem kopališču. Kdo zna, kaj utegnejo Še odkriti? — (Velik škandal) Piše se nam is Olovca ■ dne 5. majnika: Javno mnenje pri nas je kaj razburjeno vsled najnovejšega, škandaloznega slučaja, ki se je primeril te dn> v ženskem samostanu v BreŽah na Zgornjem Koroškem. Pripoveduje se takole: V Brezah je bila v ondotnem samostanu neka šolarica zaljubljena. Njene tovarišice, nahojskane od nun, planile so na ubogo deklico, ji šiloma raztrgale vso obleko, jo podrle na tla in jo z d«vjo srditostjo pretepale. Dekle je bilo precej poškodovano. Vrbu tega pa je došel tudi okaz, da naj pahnejo „grešnico" v najtemnejšo klet, kier naj prebije celih dvajset dnij ob samem kruhu in vodi. Toda ubogi revici se je peti dan posrečilo, uiti grozni kazni. Dekle, pnšedši na prosto, je brž povedalo drugim ljudem, kaj ae ji je pripetilo v samostanu. Seveda je bilo vse mesto takoj po koncu vsled tega nezaslišanega dogodka. Ljudje so hoteli sitoma udreti v samostan. Le energičnemu postopanju ondotne žandarmerije gre zasluga, da se temu „zavetišču" ni pripetilo nič hudega. Iz Celovca je takoj šel tja državni pravduik s komisijo, da preišče vso utvar, tudi na Dunaj so hitro brzojavili, češ, da se ta »živinski slučaj" ne sme kar tebi in meni nič mirno potlačiti. — Nemški listi poročajo o stvari drugače. Pravijo, da je iz samostana pobegnila 401etna redovnica Tomaziia Kainzhvander, ker so jo v samostanu pretepali in jej niso dali nič jesti, baje, ker svoj* dedšćine v znesku 500 gld. ni hotela samostanu prepustiti. Župnik je ubeglo redovnico pregovoril, da se je vrnila v samostan. — (Akad. teh društvo „Triglav" v Gradcu) priredi dne 7. maja t. 1. svoj II. redni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2 Po ročilo odborovo. 3. Proračun. 4 Slučajnosti. Zičetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Restavracija „Ztim vvilden Mann". Slovanski gostje dobro došli! * (Saloigra kneza Nikole črnogorskega.) Knez Nikola je napisal ravnokar šaloigro z naslovom: »Kako se pride na svet". Igra pride najprej na cetinjski oder Znano je, da je napisal knpz tudi že mnogo pesnij t^r veliko narodno dramo v stihih »Balkanska carica". * (Zdravilo proti pljučni tuberkulozi.) „Charitee" poroča, da zdravijo na vseučilišč m kliniki prof Leidena že leta dmj pljučno tuberkulozo s »creosotalom". Creosob»l se pripravlja od oreotot* s pomočjo kemične reakcije; na ta način se dobi neka oljnata tekočina, katera vspešno deduje na pljuča ter tudi želodcu ne škoduje. Icveatje Leide nove klin'ke navaja 28 o'učajev. od katerih j h je imelo 27 povsem dober vspeh. Bolniku se daje na dan pet k.ipljic te tekočine. Število kapljic se po-niuožuje in zopet zmanjšuje. * (991etna samomorilka) 99 let stara žena Ivana Wahrhusen iz Toplic seje nedavno usmrtila, ki ni hotela dočakati lUOtega leta. Vtaknila je glavo v vodo ter se tako zidušila. Starka je živela v prav dobrih razmerah, a v kljub temu je dejala Čestokrat, da nikakor neče po-.tati 100 let stara. * (Španski vojaki) zunanje nikakor ne impo-nirsjo, ker so suhi in bledi. Vendar se. odlikuje španski vojak z veliko treznostjo, vztrajnostjo, z velikim junaštvom in domoljubjem. Španci so fanatični nacijonalci. Tudi na uniformo pazijo španski vojaki sela ter so vedno jako lični. Španski vojaki so tudi zelo pobožni. Če sreča polk duhovnika z Najsvetejšim, pokleknejo vsi, da jim da blagoslov. Sicer pa je velika napaka, da so španski vojaki politiki, strankarji. Cesto se niti častniki različnih strank ne p zdravijo na i .lici! Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gospod Fr. Papler, nadučite'j v Borovnici 12 kron, katere sn namesto venca na krsto pokojnega Antona Maj aro na darovali njegovi prijatelji. — Gosp. Fr. Ver bič, posestnik v Borovnici f> kron namestu venca na krsto v Mirkah umrlega Štefana Furlana. — Skupaj 17 kron. — Svoto smo izročili blagajniku g Dimniku, kateri s tem hvaležne potrdi sprejem. Književnost. — »Ljubljanskega Zvona" 5. zvezek je uprav majski* Urednik je zbral krasen šopek posni in prozaičnih spisov, ki bode razveselil vsakogar. Vsebina pa je sledeča: Aleksandrov a) Norec Dimitrij, b) Meka, c) Golobčka dva. J. Gol: Piščalka (Idila.) I. N. Resman: a) Studenček, b) Kaj trese c) Kaj zame. Fr. Leveč: Slovenski pravopis. Vojanov: a) Domov, b) Brodnik. Evgen Štefanič: Fata morga. (Novela.) Fr. Go3tl: Henrik Ibsen. Premec Kotanjska elita. (Novela.) Listek: Dva nova groba. — Petdesetletnica slovenskega pesnika (Iv. N Resmana) — Sudenčideva slavnost. — Zgodovina slovenskega slovstva, (dr. Fr. Vidic.) — Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. (dr. Kos.) — Tretji koncert »Glasbene Matice". — Donesek k abecedni vojski. — Slovensko gledališče. — Listnica uredništva. Ottftv Slovnik NauŠnf (Dalj«) V prvem članku poroča dr. M. o slovenskih naselbinah, podaje atatistične date in razvija nekak političen program, češ da bi bila „ združen a Slovenija' možna samo na podlagi narodnostnega prava, kateremu pa nasprotuje federalistični in avto-nomistični program Cehov, Hrvatov in Poljakov. V drugem se bavi g. pisatelj s karakteristiko našega jezika in klasifikacijo slovenskih narečij, navaja v to atroko spadajoča dela, razvoj jezika in zgodovino alovenskega pravopisa. Najlepši je brezdvomno tretji članek — kratka zgodovina slovenskega slovstva. V splošnem uvodu pripoveduje dr. Murko o početku slov. literature, o protestantskem in katoliškem gibanju, kako je prinesla novo življenje francoska revolucija, kako je začela vplivati nemška romintika po posredovanju severostovanskega gibanja, kako se je razširilo duševno obzorje z nastopom Stritarjevim in kako js v poslednjih letih nastopil realizem in naturalizem. Razdelil je vse v pet dob: »reformatorsko-prote-stantska", »doba katoli kega gibanja*, »proavitljena in predromantična" (1765—1820), „romantično-narodna od Prešerna 1830 do 1. 1870,* in najnovejša doba od Stritarja (1870) (Konec prih.) Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 6. maja. „Slovenska kršč.-narodna zveza" je sklenila, da pošlje v jezikovni odsek, ako se Bploh voli, poslance dr. Ferjančiča, Šukljeja, Perica in Vah-n janina. Kandidatur* dr. Gre gore a se je opustila in sicer z ozirom na zadnji govor Grtgorčev. Dunaj 6 maja. Socijalni demokrat dr. Verkauf je začetkom današnje seje poshnske zbornice predlagal, naj se takoj razpravlja o njegovem nujnem predi« gu, da je začasno odpraviti carino na žito. Schonerer sp je izrekel proti Umu, češ, ds so to agitac jo sprožili samo židovski špekulant je, in da po B smarekovem tatrd ln cena kruha in moke ni odvisna od cene žita. Ker sta se tudi uacijonalec K a i s e r in nemški liberalec G r o s s izrekla proti predlogu, i i prišel predlog na razpravo. Koj potem pa je vstal trgovski minister Btirnreitber in odgovoril na Vukovićevo in na druge nterpe-lac jo, zahtevajoČo odpravo carine na ž to. Povedal je, da bi vlada rada ustregla tej želji, in da je zategadel že stopila v dogovor z oger sko vlado, ker se morejo carine na žito le po dogovoru mej obema vladama odpraviti. Poljski posl. Koliszer je predlagal, naj se o ministrovem odgovoru takoj otvori debata, kateri predlog je zbornica vzprejela. Preti predloga so glasovali protisem>tje, katol. ljudska stranka in S. honererjanc', kar je obudilo veliko veselost. Debato je otvoril Koliszer, ki se je izrekel proti odpravi carin. Potem je za odpravo govoril Verkauf Mej njegovim govorom je prišlo do hrupnih prizorov. Gregorig je imenoval vse židovske časnikarje „giunerje" in trdil, da je treba vse borzijance, katerih je 3000, pobesiti. Govorili so še Ant Steiner, Kaiser, Ilagenhofer, Lecher in W o 1 f, zdaj govori T e k 1 y , a bržčas bo debata trajala vso sejo, tako da se razprava o jezikovnih predlogih danes niti nadaljevala n« bo. Dunaj 6. maja. Koncem današnje seje ne bo predsedstvo naznanilo dneva prihodnje seje, ampak reklo, da se naznani pismenim potom. Mislilo si je sicer, naj bi zbornica imela 17. in 18. t. m. seji, a misel se je opustila, najbrž bo prihodnja seja šele dne 2. junija. Dunaj 6. maja. V današnji seji vroči 196 poslancev nujni predlog, naj se zgradi železnica čez Ture in nadaljevanje do Trsta. Dunaj 6. maja. Stojalowski je vsem slovanskim klubom pisal, naj, ker so se Nemci združili na skupno in solidarno delovanje in se jim je pridružil tudi Dipauii, ustanove svojo organizacijo na podlagi slovanske solidarnosti in naj izvolijo poseben iz vrže valni odbor, Dunaj 6. maja. Predsednik praške trgovinske zbornice Vohanka, je zastopnike ne-nemških trgovinskih zbornic sklical za danes popoludne ob 3. uri na sejo, da so dogovora glede skupne jubilejske adrese cesarju. Dunaj 6. maja. Vlada je poslala sek. šefa S ti brala v Budimpešto, da se dogovarja z vlado glede odprave carine na žito. Stibral se je posvetoval z B*nffyjem in Da-uielom in jima proponiral, naj se odpravi ca- Tina za dva meseca in to vsled \lad»i< Je draginje. Ogerska vlada je proti odpravi carin. Berolin 6 maja. pTrtlolni govor, s katerim je ctssr zaključi) drirattoi ?bur, izreka cesarjevo zadovoljstvo, da je mornaricu po stavljena na trdno, zakonito podlago, migbša ugodne finančne razrrere in naznanja, da bo treba vojsko pomnožiti Glede zunanjega pol ti tmga položaja pravi, da je Nt ničiji samo za ohranitev miru, da je njeno razmerje e vtemi drugimi državami dobro in da ostane napram špansko ameriški vojni neutralna. Novi York 6 maja. General Blanco je naznanil ustašem, da je potfklo dovoljeno jim premirje. "WuSllington 6. maja. Tu ne verjame nihče, da bi se bilo špansko brodevje, ki je od Kapverdiških otokov odplulo proti Ameriki, obn i 1 o proti Španski in da pluje v Kadiks, nego sodi se, da je na potu proti Portoriku. *Washington 6. maja. Mac Kinley je odredil, naj se ameriško brodovje takoj polasti Port ori k a Washington 6. maja. Ameriška ladij« .W i 1 m i n g t o n", ki je pripeljala kubanskim sjstašem orožja, je na 200 mož španskih konje Bikov, ki so hoteli izkrcanje preprečiti, streljala s granatami in jih rargnala. Ustaši so v tem konjenike obkolili in jih z noži vse do tad njega poklali. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3062 m. '3* a Čas opetovanja Stanje barometra v mm. 2^ II Vetrovi Nebo 1 '1 i S j »a 5. 9. zvečer • 36 3 11 > si. sever jasno 6. 7. ajntraj 786*3 76 ar svzii. megla 0 0 n '2. popol. 733 7 14 0 sr. jvzb. 1 oblačno 1 Srednja včerajšnja temperatura 130*, sa 0*3* nad aorta alom. XDuLxa.3k3slcsL borza dna ti. maja 1898 Bknpm državni dolg v notah..... 103 gld. 10 kr. Bknpm državni dolg v srebrn .... 101 , 90 avstrijska elata renta....... 121 m 10 a avstrijska kronska renta 4°/...... 101 m HO a Ogeraka alata renta 4%....... 120 . 85 . Ogerska kronska renta 4"„..... 99 , 20 „ avutro-ngerske bančne delnice . . . 114 # 80 a Kreditne delnice......... 3ftH , 75 m London v ista........... 120 . 80 . Remski drž. bankovci sa 100 mark ... 58 , 80 a 20 mark............ 11 „ 77 . 20 frankov........... 9 „ 55 . Italijanski bankovci.....; . , 44 „ SO „ C. kr. cekini........... S , 66 . U mrl I so r IJulftijaiil: Dne 1. maja: Gregor Jevc, ažitkar, 74 let, Črna vas St 25, je v jarka atomi. Dne 2. mnja: Avgnst Burger, delavcev sin, 10 mes, Trnovske u ie« St. 3, kron. drevesni katar. Dne .'J. maja: Valentin Majer. posestnikov sin, 1' , leta, Vndmat It. 112, jetika. — Albin Auer, trgovčev sin, 18 let, jetika. Dne 4. maja: Dronislava Orozy, strojevodjeva hoi I dni, sv. Petra cesta St 45, iivljenska slabost. — Franja GermovSek, kuharica, 68 let, sv. Petra cesta it. 8, Erofizem. Marija Nežmnh, delavčeva hrti, l« , mes, Vodmat st. 64 let, iivljenska slabsst. — Alojzija Semrad, pazmkova hfii, 11 aes., Hrenovo ulice St 18, vnetje sopil. V deželni b o I n ic i r Dne 94. aprila: Ana Sorič, delavčeva hči, 18 mes., pljurtnira. Dne 2*>. aprila: Uršula Leve, kajžarjeva vdova, Mlet, arčna hiha. Dne 27. aprila: France Kavčič, delavec, 59 let, pljučni, •mfiz«*m. — Anton Mikulič, delavec, 26 let, jetika. — Jožef Snoj, gostač, In let, zavozljanje ćrev. Meiusine mazilo za lice olatrtninie v najkrajšem (asu vsakovrstne pege, lllaje in mozoloke (sjiusčaje;. — Popolnoma neškodljivo. 1 lonček ar, kr. Higien. medicinićno milo zraven »5 kr. (387—9) - . Fedlaa -/.ulovit_ deželna lekarna Fh. Mr, M. Leusteka LJubljana, poleg mesarskega mostu. _ Telefon, žto-v. 68. V pretukli gledališki dobi pustil je nekdo v restavraciji „Narodnoga doma" gledališko kukalo. Lastnik naj se zglas^ pri natakarju M. Nach-Iflall-J v „ Narodnem domu". (7tD—l) Zahvala. Za mnogobro:ne iloka/e prisrčnega sočutja m«>j boleznijo in ob tmrti našega iskreno ljubljenega, m pozahnega sina, gospoda Albina Auer-ja za poklonjene ver.ee in za spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom in znancem najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani dne 5. maja 1898. 713 Avgust in Katarina Auer. Ces. "kr avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda vel javan od da 4 1. maj a, I St S. lata. Odhod I a l.|nbljt*ne jut. kol. Presta eei Tratt Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v TrbiS, Beljak Celovec Franaenfeste, Ljubno; ftes Selsthal v Ansae, Solnograd; tm Klein- Reitlmg v Stryr, Line, na Dunaj via Anaitetten. — 01 7. uri 5 m. sjutrsj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Frans»»>sfe*t.e. Ljubno. Dunaj; cea Selsthsl v So'no grad ; fe* Klein K«'ti mg v Line. Dudejeviee, Pltenj, Marijine vare. Heb, Fraocove vare, Prago, Lipsko, Ces Amstetten na Dunaj. — Ob i i. un N) m. d opol udi c osobni vlak v Trbiž. Pontabel Beljak, Celovec, Ljnbno, Sehthal, Dunaj. — Ob 4. un 2 na. popoludne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Liubno; čez Selsthsl v Solnograd, Lem - Oaatsin, Zeli ob jeteru. lnomost, Bregenc, Cnrib, Oenevo Pariš; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Pl«en| ftfa rijine vare, Heb, Frsncove vare, Karlove vars, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. - Ob 7 uri 15 min. svečer osehni vlak v Le*c.-Ble m. popoludne, ob 6. ari 30 m. svečer — Prihod v l.|ut»lj*ao j. k. Proge Ia Trbl*a. Ob 5. uri 4H m. zjutraj osobni vlak s Dunaj» via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovib varov, Karlcvih varov, Heba, Marijinih varov, Ptznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Anssesa, Ljubna, Celovca, Bedaka, Fran tensfeste. — Ob 7. uri 55 min, zjutraj osebni vlak iz Lesce-Bleda. -—Ob 11. uri 17 m. dopolndnc osobni vlak a Dcnaia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varot Plsnja. Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Gsnsve Curiha, Bregenca, Inomoata, Zella ob jezeru, Lend-Gasteinn Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popolcdne osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka, Ct lovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m. ivećei osobni vlak z Dunaja. Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, Mitrijinh varov, Fi.'.nja, Budejevic. Linca Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — rrega ia Mov«*««* sn«aUa In Ia Ko«e3V|n Mešani vlaki: Ob 8. un 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 no, popoludne in ob 8. uri 35 m. svečer. — Odhod Ia Izubijan«- d. k. v Kamnik. Ot i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 5o a in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pramikih. — Prihod v l.|ul*J)«auo d. k. Is Hsuiaika. Ob 6. uri 56 m. sja> trsj, ol 11 ari H m. dopoludne, ob 6. ar 10 m. in ob 9. ari 6f> min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—102 Skrbna kuharica bh nprejm* na deželi. — Poboje in naalov pove upravni^tvo BSlov. Naroda*. (.680—4) Stanovanje v Slomšekovi uliei št. 15 v prvem nadstropju, obstoje'« iz dveh »ob in a pri-tiklinami, s« odda a 1. avgustom mirni drtuini brvz otrok. VeĆ pri lastniku v hiSi. (716—1) Trgovski pomočnik iznčen v trgovini apecerijskega blaga in železnine, velč slS*-venskega, uemikega in italijanskega jezika, teli sedanjo službo premeniti, najrajši v mestu. Vprašanja pod ,,A. V. ISS** n* upravniltvo sSlft» venskega Naroda'. (708—1) Poštna in brzojavna odpraviteljica z vefletnim eln zbivanjem in dobrimi spričevali, slo-vennkega in nemAkega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožna, se s t. junijem za dobo 4 mesecev spiejme (707—1) Natančna pojasnila pri c. kr. postnfm In lirio|avueat uradu v E» Lepo stanovanje. \ FrasifliUanskl ulici nt. 6 (nov« hi*a) se odda s 1. avgnttom v dragem nadstropja lepo Btano>anje>, obstoječe s treb sob in s pritiklinami. Več pri lastniku gostilo« ,.prl SslefnnuM. Ocrtao. &cymom, to cd 2. do vit«- pi&dmete, liafioz: Čblz4ie> fea gospode i v* 5U^tTv|e, 4to>tv4twe fca c>tto(ie, saho i* -to3na> f>c(cxi+%c, 4\avctohc &a dcx>, (2ape^ itv otzoč}e> y>iahče, po «rniianvfV cena-A- i rt prosiva zt ee izve v upravnistvu nSlov. ^ Naroda-. (679—B) I Zdi spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Oraln, bran«, lopato, motike, krmiipr, vile* vsakovrstne iage, pile« louet (ielezoliti in plolč«-vmaHti), nsKro listi krlftl * razlifina usliaaralta, 4e- Hssralca« kljneavaal-csrska, kovafikss Ia neu|arsikss orodja. Št«-«llliilUI, pe«l, ko. vasao In Tsaljssno Še-leao, vsakovrHtno kn-hln|»lso oro