LITIJA ★ 24. 12. 1941 OM OBI K 1985 ŠTEVILKA 9 Na dosežkih načrtujemo nove cilje Z letom 1985 se izteka sedanje srednjeročno obdobje (1981-1985), ki je značilno po tem, da smo naloge in cilje opredeljevali in se za njih dogovorili v povsem drugačnem obdobju in pogojih gospodarjenja, kot pa smo jih oz. jih uresničujemo. Zaostreni pogoji gospodarjenja so v veliki meri vplivali na potek gospodarjenja v posameznih temeljnih sredinah in na izvajanje planskih nalog. Razumljivo je, da je bila v vseh sredinah združenega dela temeljna naloga, kako zagotoviti nemoten potek proizvodnje z redno oskrbo s surovinami in ostalim reprodukcijskim materialom ob nenehni skrbi za dvig kvalitete proizvodov in storitev ter zmanjšanje stroškov za enoto proizvodov oz. storitev. Uresničevanje te naloge pa ni bilo in ni enostavno, saj je moralo in mora naše zdruieno delo in posamezna sredina tekoče spremljati gibanja na trgu ter svojo proizvodnjo usklajevati s ponudbo in povpraševanjem ter si na osnovi dolgoročnega poslovno tehničnega sodelovanja in povezovanja v repro celotah ustvarjati pogoje za boljše poslovanje in nadaljnji razvoj. Kljub temu pa se je naše zdruieno delo v okviru razpoložljivih materialnih sredstev vključevalo tudi v uresničevanje nalog na področju družbenega standarda (gradnja stanovanj, komunalnih in drugih objektov). Tako lahko ob zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko se številne organizacije združenega dela v slovenskem in jugoslovanskem prostoru spopadajo z velikimi izgubami, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v zadnjih dveh letih tega srednjeročnega obdobja večja rast industrijske proizvodnje (v letu 1984 za 7,2% v prvem polletju 1985 pa za 4,2%), in da se je število zaposlenih delavcev povečalo v letu 1984 za 1,2% v /. polletju 1985pa za 3,3%. Naše organizacije združenega dela se iz leta v leto bolj kvalitetno in bolj uspešno uveljavljajo na zunanjem trgu, predvsem na konvertibilnem področju, tako se je vrednost izvoza v letu 1984 povečala za 60% v primerjavi s preteklim letom, v prvih osmih mesecih tega leta pa za 32%. Težko pat je napovedati izvozno aktivnost za naslednja leta, še posebno, kerše niso podani vsi pogoji glede izvoza in razpolaganja z ustvarjenim prihodkom (devizami) od izvoza. Ob tej oceni za preteklo obdobje je prav, da izpostavimo tudi področje negospodarstva, na katerem so sicer bili doseženi pomembni cilji (zgrajeni so bili novi objekti, izboljšana je bila kvaliteta storitev in v manjšem obsegu tudi razširjena dejavnost), vendar je nesporno, da zaradi objektivnih razlogov (pomanjkanje sredstev) ni bil realiziran celotni program lil. občinskega samoprispevka in ustvarjeni primerni materialni pogoji na področju vzgoje in izobraževanja, čeprav se dogovorjene naloge tudi na tem področju postopoma uresničujejo. Tako kot v posamezni še tako majhni organizirani družbeni celici delovnih ljudi in občanov, ki načrtujejo cilje in naloge, ter si prizadevajo za njihovo uresničevanje, smo tudi na ravni občine kot družbenopolitični skupnosti pristopili k pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, to je za obdobje od leta 1986-1990. Res ni lahko načrtovati cilje razvoja ob zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko se izpostavljajo številne naloge v krajevnih skupnostih kot objektivne potrebe, pa jih zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogoče uresničiti. Ob tem je razveseljivo, da je pri dogovarjanju med uporabniki in izvajalci vse bolj prisotna realnost, objektivnost in pripravljenost, da se naloge v krajevnih skupnostih uresničujejo z uvajanjem krajevnih samoprispevkov in prostovoljnim delom, žal pa ta ugotovitev še vse premalo velja za mestno območje. Pripravljenost delovnih ljudi in občanov je dobra osnova, da bodo naloge, ki jih bomo skupno opredelili za srednjeročno obdobje za leto 1986-1990, dejansko tiste, ki so najnujnejše, in za katere bo mogoče zagotoviti tudipotrebo sredstva. Prepričan sem, da je naš skupni cilj, doseči hitrejši in še kvalitetnejši razvoj na področju gospodarstva, z uvajanjem nove proizvodnje, z modernizacijo proizvodnih procesov, z ustvarjanjem pogojev za zaposlovanje novih delavcev, tudi delavcev s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. ..,in na tej osnovi ob uspešnem gospodrjenju zagotoviti možnost in pogoje za ravzoj celotne družbene reprodukcije. To pa lahko dosežemo, če bomo enotni in si skupno in složno prizadevali za premagovanje vseh ovir, ki se bodo pojavljale skozi celotno obdobje. Verjamem v naše moči in energijo ter delovno vnemo in sem prepričan, da ob doslednem, kvalitetnem in prizadevnem delu, pa tudi ob vključevanju in krepitvi delegatskega sistema ter krajevne samouprave lahko dosežemo zastavljene cilje, to pa je, rast družbenega proizvoda po povprečni realni letni stopnji 5%, rast zaposlovanja delavcev po povprečni letni stopnji 1,7%, rast produktivnosti po povprečni letni stopnji 2,5% in rast dohodka po povprečni letni realni stopnji po 4,5%. V nekaterih organizacijah združenega dela so že izdelali naloge in opredelili konkretne aktivnosti, da dosežejo načrtovane cilje (npr. v Predilnici Litija), tako pa bodo morale postopati tudi druge organizacije združenega dela, saj je le ob sprotnem spremljanju in ukrepanju mogoče pravočasno odpravljti motnje v proizvodnji, ki bi ogrožale uresničevanje zastavljenih ciljev in izboljšanje materialne in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov. Zato je opiranje na lastne moči najbolj realna osnova našega jutrišnjega dne. Karlo Lemut Oskrba s kruhom se bo izboljšala Zaradi pomanjkanja sredstev je Živilski kombinat Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana odstopil od prvotno načrtovane nove gradnje pekarne v.Litiji in se glede na nujne potrebe odločil ter že pristopil k adaptaciji obstoječega objekta pekarne skupaj s prizidkom v Šmartnem pri Litiji. Gradbena in obrtniška dela bo na osnovi sklenjene pogodbe izvedlo gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. V sodobno urejenih prostorih bo montirana tudi sodobna nova oprema, ki jo bo dobavil •>Gostol<> iz Nove Gorice, s katerim je investitor že sklenil pogodbo. Ob adaptiranem objektu bodo zgrajeni tudi trije silosi, v katerih bo skladiščena moka. Če bodo zagotovljena vsa potrebna sredstva, bo proizvodnja v preurejenih prostorih in ob uporabi sodobne opreme stekla v meescu aprilu 1986. Temeljna organizacija Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, v sklopu katere posluje Pekarna v Šmartnem pri Litiji, pa se je obvezala, da bo v zgornjih prostorih objekta pekarne organizirala tudi novo proizvodnjo s področja testeninarstva oz. konditorstva in s tem zagotovila možnost za zaposlitev novih delavcev. Karlo Lemut V kmetijstvu napredujemo Kljub težkim pogojem gospodarjenja je prisotna nenehna rast kmetijske proizvodnje, še prav posebno pri proizvodnji mleka. V zgrajeni mlečni larmi na Grmačah, katere kapaciteta je 210krav,je trenutno 170 krav, po programu pa je predvideno, da bi v letu 1986 vselili še 40 krav in tako v celoti izkoristili kapacitete zgrajene farme. Ob tem velja poudariti, da Kmetijska zadruga Litija zelo načrtno skrbi za lastni prirastek, saj ima trenutno 150 telic, kar zagotavlja dobro osnovo za uspešno poslovanje mlečne farme na Grmačah. Ko bodo izkoriščene kapacitete, se bodo fiksni stroški na enoto proizvoda, to je en liter mleka, občutno zmanjšali, kar bo prispevalo k ekonomičnosti poslovanja. Karlo Lemut Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti! Kajuh Komemoracije ob Dnevu mrtvih Svet za obujanje tradicij NOB pri Občinski konferenci SZDL Litija je sprejel sklep, da se komemoracije ob DNEVU MRTVIH izvedejo v vseh krajevnih skupnostih v ČETRTEK, 31. oktobra 1985, pred spomeniki ali grobišči padlih partizanov in aktivistov NOB. Komemoracije ob dnevu mrtvih bodo 31. oktobra 1985 po že ustaljenem razporedu: sodeluje godba sodeluje Zvon Na Vačah in Polšniku bosta komemoraciji 1. novembra ob 11. uri. Krajevne skupnosti, ki niso navedene v tem razporedu, naj same organizirajo komemoracije pred pomniki ali grobišči NOB v krajevni skupnosti ob primernem času in dnevu. Krajevna skupnost Stangarske Poljane pa naj sodeluje pri komemoraciji v Šmartnem ali v Veliki Stangi. Javorski Pil ob 14.30 Velika Stanga ob 15.30 Litija ob 17.00 Sava ob 18.00 Velika Kostrevnica ob 17.00 Šmartno ob 16.00 Jevnica ob 16.30 Kresnice ob 18.00 PROGRAMSKE IN VOLILNE SEJE SZDL KOVINARJI TEKMUJEJO Delovna tekmovanja kovinarjev so postala že tradicionalna. Udeležba naj bi bila množična. Namen akcije je tekmovanje vseh kovinarjev-delavcev ob svojem vsakdanjem delu v delovni organizaciji. Najboljši posameznik naj bi se uvrstil na občinska tekmovanja, od tu najboljši na regijska, republiško in zvezno tekmovanje. L Takšno tekmovanje je bilo v ljubljanski regiji že petič. V začetku junija so ga organizirali Kamničani in Domžalčani. Svoje tekmovalce, vseh je bilo šestinšestedeset, je poslalo sedem od osmih občin, in sicer: Ribnica, Vrhnika, Lilija, Logatec, Domžale, Kamnik in Grosuplje. Organizatorji so ugotovili, da se veča število udeleženih občin, vendar je udeležencev manj. Na kovinarskem tekmovanju se med seboj pomerijo brusilci, rezkalci, orodjarji, konstrukcijski ključavničarji, kovači, plamenski varilci, varilci REL, varilci MAG, varilci RIG, avtomehaniki pa posebej za ottovein dieselske motorje. Tekmovanje je potekalo po različnih delovnih organizacijah, kjer pač imajo ustrezne naprave za delo. Točkuje se teoretično in praktično znanje. Toda, čemu o tem pišemo sedaj, koje od tega tekmovanja minilo že pol leta, koje tudi republiško in zvezno delovno tekmovanje kovinarjev za nami.? V naši občini, kot tudi v večini ostalih, nismo organizirali občinskega tekmovanja, da bi od tam odšli naši predstavniki na medobčinska in morda še višja tekmovanja. Čeprav so iz občinskega sindikata obvestili o tem tekmovanju vse delovne organizacije, sta se odzvala le dva kovinarja, Janez Dragar in Franc ptičar iz Lesne industrije Litija. Oba po zaslugi svojega prizadevnega vodje Eda Juhanta, ki že vsa leta skrbi za udeležbo na tekmovanjih. lako je iz naše občine sodelovala na medobčinskem tekmovanju kovinarjev Lesna industrija že petkrat. Kovina iz Šmartnega pa enkrat. Kje pa je več kovinarjev kol v kovinarskih delovnih organizacijah? In take so pri nas kar tri. Poleg teh pa je še najmanj pet delovnih organizacij, kjer imajo tako kot v Lesni oddelek z vzdrževalci — kovinarji. Takšno tekmovanje bo tudi prihodnje leto. Sedaj je čas, da se pripravimo nanj. Zakaj ne bi organizirali tudi svojega občinskega tekmovanja? Na ta način se bodo delavci istih strok med seboj spoznali, primerjali, boljši bodo vzgled manj uspešnim, ti pa bodo dobili polet, da dohitijo vrstnike. Vse to končno koristi delu v delovni organizaciji. Udeležba na višjih tekmovanjih pa je nagrada za dobre delavce in za take nam ne bi smelo biti žal stroškov. Glavni organizatorji in pobudniki bi morali biti iz. tozdov Kovina Šmartno, Gradmetal Litija, enota kovinske delavnice, in Kovinarska z Dol. Kovinarji pa so zaposleni tudi drugod, v Litiji jih ni tako malo. Ob koncu je prav, da napišemo, kako sta bila uspešna naša predstavnika na regijskem tekmovanju. Janez Dragar je med desetimi varilci DAG dosegel četrto mesto, Franc Gričar pa je bil med dieselskimi mehaniki edini predstavnik, vendar je dosegel 730 točk, kar bi ga tudi med več tekmovalci uvrstilo na eno višjih mest. Kot edini je tudi zmagal in se udeležil republiškega tekmovanja v Titovem Velenju, kjer je bil deveti od štiriindvajsetih tekmovalcev v svoji panogi. Matic Malenšek Delovni ljudje in občani bodo tudi letos na programskih in volilnih sejah ocenjevali uspešnost in aktivnost socialistične zveze v naši sredini. V tej družbenopolitični organizaciji so že leta 1979 uvedli prakso programskih sej, na katerih ocenjujejo uspešnost svojega delovanja in sprejemajo programe svojih aktivnosti. V dosedanji praksi so se te seje potrdile kot uspešen način preverjanja učinkovitosti delovanja vseh organizacij in vodstev ter oblik delovanja najbolj množične organizacije v naši družbi. Programske seje bodo v letos- organizacije in vodstva SZDL njem letu potekale od 20. oktobra do 10. novembra v krajevnih skupnostih in se končale s prog-ramskovolilno sejo občinske konference, ki bo 21. novembra. Njihov namen je oceniti, koliko so vključena v živo družbeno problematiko in kaj SZDL v posameznem okolju pomeni. Pri tem ne gre zanemarjati vprašanja se-' danjega in nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja, poglablja- Programske seje krajevnih organizacij SZDL bodo: Dole 9. 11. 1985 ob 19. uri v OŠ Dole Gabrovka 8. 11. 1985 ob 19. uri v OŠ Gabrovka Hotič 8. 11. 1985 ob 19. uri v OŠ Hotič Jablaniška dolina 8. 11. 1985 ob 19. uri v gasilskem domu Jablanica Jevnica 8. 11. 1985 ob 18. uri v zadružnem domu v Jevnici Kostrevnica — Kresnice 7. 11. ob 18. uri v OŠ Kresnice Litija-desni breg 7. 1 1. 1985 ob 17. uri v prostorih SO Litija Litija-levi breg 7. 11. 1985 ob 18. uri v osnovni šoli na Graški Dobravi Polšnik 8. 1 1. 1985 ob 19. uri v osnovni šoli na Polšniku Primskovo 8. 11. 1985 ob 19. uri v osnovni šoli Primskovo Ribče — Sava 6. 11. 1985 ob 18. uri v zadružnem Šmartno domu na Savi 5. 11. 1985 ob 18. uri v osnovni Št. Poljane šoli Šmartno 29. 10. 1985 ob 19. uri v OŠ Stangarske Poljane Velika Štanga 10. 11. v gostilni Mam Vače 9. 11. 1985 ob 19. uri v osnovni šoli na Vačah Vintarjevec 9. 11. 1985 ob 18. uri v prostorih Doma Tišje Programsko-volilna seja občinske konference SZDL Li- tija bo 21. novembra 1985 ob 17. uri v veliki sejni sobi sku- pščine občine Litija. _:_L_ uja socialističnih samoupravnih odnosov in iskanja rešitev ter poti za hitrejšo in uspešno graditev naše družbenopolitične skupnosti. Realno in konkretno bo potrebno oceniti dosežene rezultate in prave vzroke za obstoječe težave in slabosti, ki se pojavljajo v družbenopolitični praksi. Zlasti vzroke za premajhno učinkovitost delegatskega dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja. Kako se uresničuje zagotavljanje osnovnih delovnih in življenjskih pogojev v krajevnih skupnostih in občini. Kaj je s preskrbo in zagotavljanjem osebnega in družbenega standarda občanov. Ne nazadnje, kako je z urejanjem komunalne problematike, delovanjem hišnih svetov, svetov potrošnikov, uresničevanjem samoprispevkov, socialno varnostjo občanov in pripravami na delegatske ter skupščinske volitve. Na programski seji občinske konference bo poleg omenjenih vprašanj potrebno spregovoriti tudi o vzrokih za nedoseganje planiranih gospodarskih rezultatov in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pri tem ne kaže iskati vzrokov samo v ekonomski politiki in sistemskih rešitvah, temveč izpostaviti tudi pomanjkljivosti in nedoslednosti v združenem delu samem. Opozoriti bo treba na premalo pretehtane in kratkoročne odločitve družbenopolitičnih skupnosti, ki pospešujejo negativna gibanja v materialni proizvodnji. V letošnjem letu poteče tudi dveletni mandat predsednikom, podpredsednikom in sekretarjem konferenc organizacij socialistične zveze. Zato bo poleg omenjenih in drugih vprašanj potrebno spregovoriti tudi o njihovem osebnem prispevku k uveljavljanju socialistične zveze v temeljnih skupnostih in občini. Skratka, programske seje so priložnost za pregled celoletnega političnega, samoupravnega in družbenoekonomskega življenja v naši občini. Na delegatih družbenih organizacij in društev, zborov občanov, hišnih svetov in družbenopolitičnih organizacijah pa je odgovornost, da to nalogo vestno in odgovorno opravijo tako v krajevnih skupnostih kot občini. Na konference pa so vabljeni tudi delovni ljudje in občani, da sami neposredno izpostavijo vprašanja oz. predlagajo rešitve za boljši in hitrejši razvoj tako temeljnih sredin kot družbenopolitične skupnosti. A. U. 514 Študentje in učenci pridno delali Ko smo pred slabim letom zapisali, da bomo letos v Litiji imeli mladinski servis, še nismo točno vedeli, kakšen bo in kako bo deloval. Spomladi so stekle pospešene priprave in sredi letošnjega junija so se preko litijske enote ljubljanskega Študentskega servisa že zaposlili prvi učenci in študenti. Doslej se je v Litiji včlanilo blizu 120 mladih, posredovanih je bilo okrog 160 zaposlitev, vrednost doslej opravljenih del pa je okrog 5 milijonov din, predvsem v Predilnici, Komunali, Integralu in drugih manjših OZD. V poročilu o dosedanjem delu servisa so zapisali, da je delovanje enote v Litiji potrdilo pravilno odločitev predsedstva občinske konference ZSMS Litija o ustanovitvi. V OZD so v začetku delo servisa spremljali z določenim pesimizmom, kasneje pa so ponudbe kar deževale in tako bodo OZD priložnostna in začasna dela tudi v bodoče urejale preko mladinskega servisa. Pripravljen je tudi osnutek dogovora o delovanju teh enot in delitvi dohodka, po katerem bo litijska enota dobila del sredstev glede na vrednost del, ki so jih opravili litijski učenci in študenti. Kako bodo ta sredstva porabili, pa se bodo morali odločiti tisti, ki so jih ustvarili, vsekakor pa jih bodo morali nameniti za organizi- ranje obštudijskih in drugih interesnih dejavnosti mladih v litijski občini. RUDI BREG AR C Ob prazniku KS Litija objavljamo enega najboljših spisov učencev osnovnih šol J TI NASI LJUBI OTROCI Nosim rumeno rutico Prvošolci so se že dodobra navadili na pot, kijih vodi v šolo. Se malo, pa bodo sprejeti med pionirje in prenehali bodo nositi rumeno ruto. Od njih pa bomo na cesti pričakovali enako pazljivost in pravilno obnašanje v prometu kot od odraslih. Kaj pa sama šola? Otrok seje naučil prvih črk, dodobra je spoznal šolsko stavbo in delavce na šoli. Kako pa ste se starši seznanili z delom otroka v šoli? Dobro je, če otroka sprašujete, kaj je v šoli novega videl, slišal, doživel, spoznal. Zavedati se moramo, da je poznavanje črk in številk najmanj, kar se bo naš otrok v šoli naučil. Zato otroka doma povprašajmo: Kaj je povedala tovarišica? Kaj je naročila? Ali si bil pri šahovskem krožku? Kaj si se naučil pri ritmiki? Kdaj moraš prinesti denar za Cicibana? Kateri so tvoji prijatelji? Kaj si videl na poti domov? Veliko bomo o delu v šoli in o svojem otroku zvedeli tudi na govorilnih urah, ki bi se jih vsi starši morali redno udeleževati od prvega do osmega razreda. Učenci prvega razreda v prvem polletju nimajo številčnih ocen za svoj napredek, kar pa ne pomeni, da se nič ne naučijo. Spremljajmo njihovo znanje in tudi sami se bomo naučili kaj novega in koristnega! Pogovarjajmo se z otrokom o tem, o čemer so se pogovarjali v šoli — s tem bomo preverjali snov, otrok pa jo hkrati obnavlja in si jo zapomni. In kaj, če se naenkrat ustavi, če se pojavijo učne težave? Zavedati se moramo, da zmožnost za učenje velja za enega najzgodnejših in najbolj občutljivih kazalcev otrokovih psihičnih motenj. Otrokova stiska običajno povzroči težave pri učenju. Če učenec akutne krize ne premosti, lahko začetne učne težave postanejo kronične. Zato je potrebno otrokovo stisko čimprej spoznati in jo odpraviti, potem pa tudi učnih težav ne bo več. Otrok, ki ima svoje probleme, krize ali bolezni, v šoli ne more dobro delati in nenehno napredovati. Vzroki otrokovih težav so lahko različni, nujno pa jih moramo starši in šola skupaj poiskati in odpraviti. Našemu šolarju dajmo dovolj pozornosti in naklonjenosti, vz-podbujajmo otrokova prizadevanja pri učenju, ne le rezultate; omogočimo mu dovolj gibanja na svežem zraku; dajmo mu topel dom in šolo, v katero bo rad hodil, ker se bo v njej dobro počutil; spodbujajmo otrokovo vedoželjnost, povezanost s sošolci in navezanost na učitelja. Če bomo ravnali tako, bomo otrokove krize preprečevali in zdravljenje ne bo potrebno. Dragica Mravlja, dipl. psih. LITIJA Mestece Litija je gospodarsko, kulturno in politično središče občine med Ljubljano in Trbovljami. Siri se ob bregovih reke Save in šteje že okoli 5.500 prebivalcev. Litija je v zgodovini imela pomembno vlogo. Bila je važno rečno pristanišče, saj se je večina ladij, ki so včasih plule po Savi, ustavi/a v Litiji. Razvito pa je bilo tudi rudarstvo. V Sitarjevcu. hribu nad Litijo, je bil rudnik svinca, a so ga kasneje žal zaprli. Občina Litija se v zadnjem času naglo razvija na vseh področjih. V občini je največja tovarna Predilnica Litija, ki je bila ustanovljena že leta 1986. Pomembne so še: Lesna industrija Litija, Usnjarna Šmartno, Industrija apna Kresnice, Grad-metal Litija in Presad Gabrovka. V teh tovarnah je zaposlenih okoli 5.000 prebivalcev od skupno 17.500, kolikor jih živi v občini. Okrog 2.500 občanov se tudi vsakodnevno vozi na delo zunaj občine, pretežno v Ljubljano. Iz Litije vodijo poti na znane izletniške točke. Poleg miru in naravnih lepot čaka turiste tu tudi pristna kapljica in krepka domača hrana. Večino hribovskih krajev povezujejo planinske poti kot Badjurova in druge. V teh krajih je živela in delovala vrsta znanih slovenskih kulturnikov: pisatelj Slavko Grunt, skladatelja Anton Lajo-vic in Peter Jereb, pisatelj Luka Svetec, planinec in filmar Metod Radjura. jezikoslovec Matevž Ravnikar, slikarka Mira Pregljeva in drugi. Pran Levstik pa je s svojim Popotovanjem od Litije do Čateža opisal kraje v naši občini in postavil temelje slovenskemu pripovedništvu. Najpomembnejši kullurno-zgodovin-ski spomenik v občini pa je gotovo grad Bogenšperk, ki leži južno od Litije ob cesti Lilija—Radohova vas. Tu je baron Janez Vajkard Valvazor pisal svojo znamenito Slavo vojvodine Kranjske. Severno od Litije pase nahaja vas Vače, pomembno najdišče iz prazgodovinske dobe. Najpomembnejšo najdbo, situlo z Vač, hrani Arheološki zavod v Ljubljani. Litijska občina je znana tudi po geometričnem središču Slovenije, ki so ga leta 1982 izračunali strokovnjaki Geodetskega zavoda SRS. Na tem kraju je na robu Spodnje Slivne nad Vačami postavljeno lepo obeležje. Kraj je lahko dostopen z vsemi vozili po krajevnih cestah ali pa peš po prijetnih poteh. Kot splošno slovensko zanimivost si ga ogledujejo mnogi obiskovalci. Praznik občine Lilija je 24. december, v spomin na spopad II. štajerskega bataljona z okupatorjem leta 1941 na 71-sju. Na območju občine Litija so bili med NOR znani tudi številni prehodi partizanskih enot preko reke Save. V občini je 56 spomenikov, med njimi Plečnikov v Litiji iti muzej na gradu Bogenšperk. Vsi pričajo o velikem deležu prebivalstva v boju za svobodo. Alenka Carman Mesec oktober — mesec požarne varnosti Številni požari, ki puščajo za sabo veliko gospodarsko škodo in ogrožajo človeška življenja, opozarjajo, da smo za zaščito premoženja in varnost ljudi storili vse premalo. Analiza vzrokov požarov kaže, daje vse preveč požarov, ki jih povzročijo ljudje, predvsem zaradi svoje malomarnosti, nepoučenosti in neprevidnosti. Številni požari ob naši obali v letošnjem letu so precej razburkali javnost. O požarni varnosti so začeli razmišljati ljudje v organih in družbenopolitičnih organizacijah, ki jih doslej še nihče ni opozoril, da so tudi oni med tistimi, ki so odgovorni za to področje. Za požarno varnost namreč niso odgovorni le gasilci, čeprav so prvi in najmnožičnejši izvajalci na področju preventive. V Jugoslaviji imamo povprečno na dan 31 večjih ali manjših požarov. Letos pa je do 15. avgusta zagorelo že 6908 krat. Iz požarne statistike je razvidno, da povzroči človek 80% vseh požarov zaradi nepazljivosti in neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov, neizvajanja požarnovarnostnih ukrepov v delovnih organizacijah in drugod. Predstavniki sto tisoč gasilcev v naši republiki, ki noč in dan bedijo nad življenji in imetjem našega prebivalstva ter nad imovino naše družbene skupnosti, čudimo potrebo, da v okviru meseca požarne varnosti opozorimo naše kmete, občane, učence na najosnovnejše nevarnosti, ki utegnejo povzročiti požar, in na potrebne ukrepe, ki preprečujejo nastanek požara. Ko govorimo o obsegu preventivnih ukrepov požarnega varstva, je na prvem mestu osveščanje prebivalstva. Za preprečevanje požarov je nujno, da poznamo vzroke, zaradi katerih se le-ti pojavljajo. Največji povzročitelj požarov je človek, ki zaneti požar iz neprevidnosti ali naklepno kot požigalec. V mirnem času je naklepnih požigalcev zelo malo, ne smemo pa pozabiti, da so sovražniki naše ljudske oblasti to že poskušali. V primeru vojne bi se gotovo pojavili diverzanti. Onemogočanje požigov je dolžnost in naloga slehernega državljana, komitejev za SLO in DS. Občani! Od vas je odvisna varnost pred požarom ali eksplozijo v stanovanjih, tovarnah, kmečkih gospodarstvih, na prometnih sredstvih, v gozdovih itd. Zato bodite budni in previdni! — Naučite se osnovnega znanja iz požarnega varstva. Opozarjajte na nepravilnosti, ki jih opazite. — Naučite se, kako je treba ukrepati v primeru, ko nastane požar. — Pazite, da v eksplozivno nevarnih prostorih s svojim ravnanjem ne povzročite iskrenja. — Ne kadite in ne uporabljajte odprtega ognja v prostorih in povsod tam kjer se uporabljajo, izdelujejo ali skladiščijo lahko vnetljive tekočine in eksplozivne snovi. — Ko zapuščate stanovanje ali delovno mesto, ne pozabite izključiti vseh električnih naprav. — Bodite pazljivi pri uporabi propan-butan plina, kajti ta plin je hitro gorljiv. Plinske jeklenke ne smemo shranjevati v kleteh, spalnicah, na hodniku, Če ugotovimo prisotnost plina v zaprtem prostoru, ne smemo prižigati električnih stikal, vžigalic itd. Takoj moramo prezračiti prostor. Okvaro moramo takoj popraviti. — V nočnem času ne smemo prelivati ali pretakati lahkovnetljivih tekočin in drugih nevarnih snovi. — V bližini električnih žarnic, zlasti tistih, ki so prižgane celo noč, ne smejo biti lahkovnel Ijive tekočine, vnetljive snovi, kot so npr. tekstil, papir itd. — Dimniki in dimovodne cevi morajo biti vedno čisti. — Peči na trda goriva ne smemo postavljati na gorljiva tla in v bližino vnetljivih predmetov. Opremljene morajo biti s predpisanimi dimnovodnimi cevmi, dim pa mora biti speljan v zidane dimnike. — Pri uporabi oljnih peči za ogrevanje in pri skladiščenju kurilnega olja se moramo ravnati po veljavnih predpisih in po navodilih proizvajalcev peči. — Poučite in opozarjajte svoje otroke na nevarnost požara in na njegove posledice. Ne dovolite otrokom igre z vžigalicami in z odprtim ognjem. Ne puščajte otrok samih v stanovanju! — Čistoča je eden od zelo pomembnih elementov požarnega varstva, zlasti na podstrešjih, kleteh, drvarnicah in drugih podobnih prostorih. V takih požarno nevarnih prostorih je treba poleg rednega čiščenja organizirati še generalno čiščenje vsaj enkrat mesečno. Požar nas lahko preseneti tudi v primeru, če smo poskrbeli za idealno izvedbo vseh požarnovarnostnih ukrepov. Zato moramo imeti dovolj gasilnih aparatov. Poučiti moramo vse stanovalce o načinu njihove uporabe. Kaj moramo ukreniti ob nastanku požara Ostati moramo mirni in hladnokrvni ter takoj pričeti z reševanjem ogroženih ljudi in premoženja. Odstraniti moramo vse vnetljive tekočine in plinske jeklenke, oblazinjeno pohištvo in drug gorljivi material. Prekiniti je treba dovod električnega toka na razdelilni plošči, izključiti stikalo ali odviti vse varovalke. Zapreti je treba vsa okna in vrata, da tako preprečimo prepih in razširitev požara. Poskusimo pogasiti ogenj, če nam to ne uspe takoj, pokličemo gasilce in postajo milice. Pregledati moramo vse prostore, če niso v njih morda skriti otroci ali domače živali. Od osebe, ki se ji je vžgala obleka, ne smemo bežati niti ji ne smemo dovoliti, da beži. (Jorcčo osebo moramo poviti z rjuho, deko ali podobnim pokrivalom, da pogasimo plamen. Nato ji moramo nuditi zdravniško pomoč. Če se vžge mast v posodi, moramo posodo pokriti s pokrovko in plamen bo takoj ugasnil. Z vodo ne smemo gasiti vroče masti, ker lahko dobimo zelo hude opekline in tudi gašenje je brezuspešno. Gorečih vnetljivih snovi ne smemo gasiti z vodo, za gašenje moramo uporabiti gasilne aparate na ogljikov dvokis (C02) gasilni prah ali peno. Lahko pa gasimo tudi z vlažno žagovino, peskom, zemljo in drugimi negorljivimi snovmi. Električnih inštalacij pod napetostjo ne smemo gasiti z vodo, ker le-ta prevaja električni tok. Gasimo lahko s (O, in gasilnim prahom. Ko je ogenj v stanovanju pogašen, moramo prostor dobro prezračiti. Paziti moramo, da prepih ponovno ne razplamti požara. Gašenje požara je nevarno in naporno delo. Gorečih objektov ne poškodujejo zgolj ogenj, temveč tudi voda in druga gasilna sredstva. Zato moramo biti pri gašenju zelo previdni. Če je le mogoče, iz območja požara odneseno vrednejše predmete in tiste predmete ter snovi, ki lahko vplivajo na razširitev požara. V mnogih primerih se zaradi nestrokovnega gašenja precej poveča škoda. Upoštevajoč pomen te akcije v mesecu požarne varnosti, gasilci pričakujemo, da jo bodo podprli vsi organi samoupravljanja v delovnih organizacijah in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Upamo, da bodo vsi našteti dejavniki nudili ustrezno pomoč pri našem prizadevanju, da se zmanjša število požarov in človeških žrtev. Viktor Zupan KAJ VSE POČNEJO V NAŠIH TRGOVINAH D Vzemi, kolikor lahko odneseš! Zadnji delovni dan v tednu, bilo je 27. septembra, seje že nagibal h koncu. Ljudje so odhajali še po zadnjih nakupih ob koncu tedna, za sprehod pa sva se odločila tudi s sodelavcem Sandijem s posebno nalogo, da v akciji našega uredništva poskušava ugotoviti, kako pazljivi so prodajalci na delovnih mestih. Manj kot dve uri je trajala naša akcija in s Sandijem sva jo že preimenovala kar v preverjanje nepazljivosti. Pričakovala sva, da bova med akcijo imela težave, zato sva o tem obvestila dežurnega miličnika na postaji milice. In glej, svetoval nama je, da obiščeva tekstilni oddelek Centromerkurjeve blagovnice. Pred časom je namreč dalj časa čakal pred pultom, pa ni bilo nobene prodajalke od nikoder. Res sva najprej poskusila v Centromerkurju. Na samopostrežnem oddelku v pritličju se sploh nisva ustavljala, ker nama ni bilo do igrice lovljenja mačk in miši. Verjeli ali ne, na oddelku ni bilo nikogar, niti blagaj-ničarke! Tudi na tekstilu v prvem nadstropju je bilo razmeroma mirno, redki kupci so si izbirali blago in najino sumljivo obnašanje prodajalk sploh ni ganilo. Niti deset minut ni bilo dovolj, da bi naju katera od prodajalk postregla. In po načelu vzemi si sam sva odnesla pulover in dragocen parfum. »Zataknilo« se nama je na športnem oddelku, saj je takoj k nama pristopila prodajalka in naju želela postreči. Imena sicer kasneje ni želela povedati, čeprav njena pozornost zasluži vso pohvalo. Z »ukradenim« blagom sva želela do poslovodje, ko so nama le uspeli pojasniti, da ga ne bo do ponedeljka. Ker puloverja in parfuma nisva mogla odnesti domov, sva povedala za našo akcijo. Priča sva bila opravičilom, češ, saj smo vaju videle, da nameravata odnesti nekatere stvari. Vendar je po toči prepozno zvoniti, najbolj pa naju je presenetilo, da zaradi tega sploh niso bile zaskrbljene, češ, kaj potem, če preverjate! Podobno sva doživela na oddelku s pohištvom in elektromate-rialom. Delovna ekipa jc sedela za mizo; nekateri so nekaj zapisovali v papirje, drugi pa so veselo gledali televizijo in komajda so nama uspeli odzdraviti ob prihodu. Sandi jim je celo predlagal, naj vklopijo drugi program in gledajo nogomet. Nisva imela težkega dela. Polnila sva žepe — pri delu naju ni nihče oviral — z najrazličnejšimi deli in po kosih bi zanesljivo odnesla kompletno spalnico, če bi imela čas. V oči naju je zbodlo tudi blago, ki je bilo zloženo tik ob izhodnih vratih in bi ga mimoidoči mirno lahko odnašali domov, ne da bi to v trgovini ugotovili pred inventuro. Ko sva jim le izdala našo akcijo, niso mogli verjeti, dokler jim nisva pokazala nabranega blaga, obenem pa sva se jim še opravičila, ker sva jih »zmotila« pri gledanju risank. Potem pa spet običajno opravičevanje in — kar je ob vsem tem še najbolj žalostno — sklicevanje na nekakšno poznanstvo. Za kakšno poznanstvo gre, nisva mogla ugotoviti, dejstvo pa je, da bi se morali prodajalci na delovnem mestu obnašati kot delavci in ne klepetati s prijatelji, ob tem pa blago prepuščati na milost in nemilost čakajočih kupcev. Poskusila sva tudi v Kmonimi samopostrežni na Valvasorjevem trgu. Pri blagajni sva plačala bombone, v rokah in žepih pa sva imela več krem in šampo-nov. In ko nama je blagajničarka Hema Simončič vrnila drobiž, je previdno vprašala: »Kaj pa krema, ki jo imate v rokah?« in tako sva vse stvari vrnila, tov. Simončičeva pa je povedala, da nimajo ogledal, da bi še nekoliko lažje nadzirali kupce. To pa je bila tudi edina trgovina, kjer so naju pravočasno odkrili. Ker imajo v trgovini Kmetijske zadruge precej blaga — mnogi stroji dosežejo kar lepo vrednost — sva obiskala tudi njih. Slikala sva stroje, ki so razstavljeni kar zunaj in takoj nama je bilo jasno, da tu ne bo nič. Edini pro- V Centromerkurjeri blagovnici hi moralo tudi vodstvo od prodajalcev zahtevati več budnosti in pozornosti do kupcev. Blagajničarka v Emoni, Hema Simončič, je bila edina, ki naju je na delu pravočasno zalotila. dajalec v tistem trenutku v trgovini je stal kar zunaj med stroji in opazoval mesto. Verjetno zato, ker ni bilo kupcev, sicer pa bi nama nedvomno uspelo odpeljati kak stroj. Tako v tej trgovini sploh nisva poskusila uresničevati »zlih namer«. Kam naj še greva? Napotila sva se še proti Mereatorjevi trgovini na Rozmanovem trgu. Mimogrede so naju že ustavljali, češ, kako gre posel. Le kje so zvedeli za našo akcijo in za kakšno samozaščitno akcijo gre? Ob vstopu v prodajalno nisva imela več idej, kako bi še preverila budnost. Motovilila sva med pulti in na »srečo« sva opazila ogledala. V ogledalu sva opazovala prodajalko in niti enkrat se nisva srečala z njenimi očmi, čeprav nama je kasneje zatrjevala, da naju je v ogledalu videla. Kljub temu bi nama uspelo odnesti kup krem in vileda krp, ki so veselo bingljale pred nosom blagajničarke. Potem pa spet običajno opravičevanje, da naju je sicer hotela zaustaviti in že kar žal nama je postajalo, da blaga nisva odnašala ven. I.c kdo bi prišel za nama? Z akcijo bi verjetno še nadaljevala, če ob dolgočasnem delu ne bi obupala, saj sva pričakovala zanimive in razburljive prizore. »Kradla« sva brez težav, nihče naju ni oviral pri delu. Dovolj za dokaz, daje tako skoraj v vseh trgovinah naše občine. Marsikateri prodajalki sva pognala strah v kosti, tokrat brez vzroka, saj sva bila kar se da poštena tatova, rezultati naše akcije pa kažejo na resen problem samozaščitnega obnašanja naših trgovinskih delavcev. Upamo, da se bo stanje izboljšalo po naši akciji, seveda, če bodo ustrezne akcije izvajale tudi za to odgovorne institucije. Poleg ustrežljivosti do kupcev morajo prodajalci posvetiti veliko večjo pozornost kupcem z večjimi »potrebami« in dolgimi prsti. Tekst in foto: RUDI BREG AR ■MH"! Založene police mumijo dolgoprstneie, ogledala (na sliki levo zgoraj) na steni ne služijo svojemu namenu. Na podlagi določil 14. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz. sredstev solidarnosti v občini Litija (Ur. I. SRS, št. 30/82 in 23/83) objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija XII. RAZPIS za zbiranje prijav upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj v letu 1986 1. Razpisuje se: — 5 dvosobnih — novih in predvidoma eno dvosobno ter dvoje enosobnih starejših stanovanj 2. Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nizkimi osebnimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah, in to: a) delovnim ljudem, ki združujejo delo v OZD, delovnih skupnosti in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost, b) občanom, ki s svojimi skupnimi osebnimi dohodki ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja, upokojencem, invalidom, udeležencem NOV, starejšim ljudem in za delo nesposobnim občanom. 3. Vse kategorije upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja (delavci, upokojenci, invalidi, za delo nesposobni občani itd.) morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, — da prosilec oziroma njegova družina nimata ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec oziroma za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen, — da prosilec sam oziroma z družino, ki seje na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje, katerega je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju, — da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih iz družinskega gospodinjstva (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec oziroma kdo od članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hišice, — da se upošteva socialno stanje prosilca oziroma njegovih članov družine ali gospodinjstva po merilih, ki veljajo za vse oblike pomoči, upoštevaje načelo, da naj vrednost premoženja ne presega 20 odstotkov vrednosti solidarnostnega stanovanja po merilih pravilnika. — da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Litija. Delovni ljudje, ki združujejo delo v OZD in DS ali pri zasebnih obrtnikih, lahko pridobijo solidarnostno stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine (gospodinjstva) v letu 1984 ne presega 50% poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji, — da znesek čistega mesečnega dohodka na člana mlade družine v letu 1984 ne presega 60% poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji, — da znesek čistega mesečnega dohodka na samskega delavca v letu 1984 ne presega 90% poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji. Za mlado družino se šteje družina, v kateri nobeden od zakoncev nima več kot 30 let. 5. Občani, ki ugotovijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja in ki nimajo primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, predložijo prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6. Obrazec za prijavo dobijo občani pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. 6. Prijavi morajo biti priložena naslednja potrdila: — potrdilo o številu članov družine (gospodinjstva), — potrdilo, od kdaj ima stalno prebivališče v občini Litija, — potrdilo o dokazljivih dohodkih vseh članov družine (gospodinjstva) v letu 1984 in izjavo o eventuelnih drugih dohodkih, — potrdilo o premoženjskem stanju prosilca oziroma članov družine (gospodinjstva). 7. RAZPISNI ROK ZA VLOŽITEV PRIJAVE TRAJA DO 30. II. 1985. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. 8. Občanom, ki bodo izpolnjevali vse pogoje razpisa, bo komisija pregledala sedanje stanovanjske razmere, zato so ti občani dolžni dopustiti komisiji vstop v stanovanje. Če to ne bo omogočeno, se občan izloči iz nadaljnjega postopka. 9. Pridobitelji pravice uporabe solidarnostnega stanovanja so dolžni pred vselitvijo plačali lastno udeležbo. 10. Vsa stanovanja so ogrevana iz. skupne kotlovnice, kar je edini možen in dopusten način ogrevanja. C Projekt VA CE 81 KULTURNI DNEVI V SREDIŠČU SLOVENIJE Pot je uspešno zakoličena Za nami je še ena uspešna aktivnost, zasnovana v okviru odbora projekta VAČE 81 — prvi kulturni dnevi v središču SR Slovenije na Vačah. Kulturni dnevi — z izjemo prvega so bili vsi v dvorani šole na Vačah — so bili pestri in kvalitetni ter so močno razgibali enolične vsakdane prebivalcem tega območja, obiskovalcem popestrili prijetne izletniške dneve, vsem pa ponudili novih duhovnih vrednot. Z njimi središče Slovenije z vsemi svojimi naravnimi in kulturnimi zanimivostmi dobiva svojstveno podobo, svojstven utrip in privlačnost, ki naj postopoma pritegne slehernega Slovenca, da bo srce svoje domovine obiskal, da bo na ta obisk ponosen, saj vendar GEOSS simbolizira naša stoletna prizadevanja za osamosvojitev in združitev, našo klenost, odpornost in žilavost proti potujčevanju, naša prizadevanja za mir, neodvisnost, neuvrščenost... Kulturni dnevi so potekali med 14. in 29. septembrom, v tem času je bilo na Vačah šest večernih prireditev, dan z mladimi, na ogled so bile tri razstave, potekal je že tretji po vrsti mladinski raziskovalni arheološki teden. Vse to pa smo organizirali ljubiteljsko, s prostovoljnim delom, brez kakršnekoli odškodnine, zato pa toliko bolj vestno, zagnano dimir Kavčič, Janez Menart, Tone Pavček, Jože Sevljak in učenci osnovnih šol. Z izbranimi deli so oplemenitili naš vsakdan in pritegnili slehernega obiskovalca. Svojstveno popestritev in dopolnitev literarnega večera je s klavirsko spremljavo pripravila mlada in nadarjena Urška Meglic. Drugi del večera smo namenili sproščenemu razgovoru z avtorji. Vz- utrla pot, ki jo bo moč v prihodnje še izboljšati in predvsem tehnično izpopolniti. Sobota, 21. 9., pomeni v kulturnih dnevih svojstven dosežek in tudi vrhunec: Ogledali smo si enodejanko iz prazgodovine Vač, delo, ki govori — strokovno neoporečno — o nastanku situle z Vač. Igro sta napisala Anka in Zvone Kolčne, izvedla jo je domača dramska skupina v režiji Posvet s strokovnjakom — arheologom (Joto: Marjan Rageljj izvirno dramsko delo domačih avtorjev, ki zaradi zanimivega, strokovno utemeljenega in vsebinsko kvalitetnega teksta obeta prodor še na druge dramske odre. Prvenec pa najavlja še druga dela, vezana na znamenito situlo z Vač, in s tem odpira dramski sekciji zanimive in svojstvene perspektive. Na letošnjem mladinskem arheološkem raziskovalnem tednu so prekopali okoli 50 m2 površin, kar je v okviru teh tednov največ doslej. Za večje zemljišče so tako ugotovili, da je arheološko nezanimivo. Na drugem delu pa so našli razbitine dveh posod, nekaj kosti in pepela. Neuspeh? Daleč od tega, saj so strokovno preverjena doslej nekopana zemljišča. in srčno. Prav je, da s temi dnevi krajane občine Litije nekoliko podrobneje seznanimo. Prvi večer je potekal v prijetnem ambientu na trgu ob srednjeveškem vodnjaku. Organiziralo in izvedlo ga je v celoti komaj pred poletjem na novo formirano in oživljeno domače KUD Lipa, ki ga vodi prizadevna predsednica Lojzka Mrva. Po uvodnem nagovoru vodje projekta je celoten program sproščeno in domiselno povezoval Lojze Osolnik. Zvrstili so se nastopi domačega pevskega zbora, folklorne skupine z Javorja, tekmovanje športnikov in gasilcev, pripovedi zanimivih odlomkov in domislic Darcta Ulage in domačinov, prizori i/, domačih šeg in navad... Vsem prisotnim je neverjetno hitro minila poldruga ura programa tega zanimivega večera, ki ga bo z nadaljnjim prizadevanjem moč v prihodnje še popestrili in izpopolniti —tudi to so izvajalci že dokazali. Dokazali pa so tudi, da je moč v okviru KUD strniti moči in hitro obnoviti znano tradicijo takih prireditev na Vačah, da imajo kadre, sposobne in pripravljene za delo, za organizacijo in izvedbo prijetnih in zanimivih večerov tako za domačine, še bolj pa za goste, kijih je bilo letos še malo. A dober glas seže v deveto vas... V nedeljo, 15. 9., je bil na vrsti literarni večer. Sodelovali so: Via- dušje v civorani je bilo domače, prijetno, izjemno. Večer smo zaključili v veliko zadovoljstvo tako poslušalcev kot sodelujočih. Posebej velja poudariti izredno zanimanje domačinov za literarne stvaritve in s tem njihovo visoko kulturno raven. V petek, 20. 9., je bil dan z mladimi. Zbrali so se iz osnovnih šol Ledina iz Ljubljane, Smartnega, Litije in Vač. Program je obsegal kviz, nastope pevskih zborov, instrumentalnih skupin, recitacije in skeče. Kviz je obsegal tri tematska področja: arheologija Vač, GEOSS in pomembni Slovenci, rojeni na Vačah, z dodatkom — reševanje Bojčevih rekov v obliki vislic. Tričlanske ekipe omenjenih šol so pokazale zelo dobro znanje, izstopala pa je ekipa iz. Smartnega, ki je pokazala naravnost fenomenalno poznavanje celotne snovi. V kulturnem delu programa pa so šole dokazale, da tudi temu področju vzgoje namenjajo veliko pozornost. Ta oblika sodelovanja med šolami si je tako tudi Kulturni večer — srečanje z Menartom, Sevljakom, Kavčičem, Pavčkom (foto: Cvetka Upeljj Anke Kolenc. Brez dvoma bo nastop igralcev potrebno še dodobra izpiliti, bilo je le malo časa, vadili so brez izkušenih strokovnih moči. Bolj kot to pa je pomembno, daje v okviru projekta nastalo Rezultati tekmovanja v kvizu šolskih ekip so naslednji: Pevska zbora Integrala in Lesnine sta nastopila brezplačno in tudi prevoze z avtobusi sta organizirala v lastni režiji. Za to se jim prireditelji še posebej zahvaljujejo. Tudi folklorna skupina z Javorja je nastopila brez odškodnine, prav tako so brez nadomestila nastopili domači pevci, igralska skupina, napovedovalci in vsi drugi sodelavci. Tudi njim velja iskrena zahvala. Šmartno Ledina Vače Litija . Brez napake so na Smarčani. 37 točk 31 točk 28 točk 26 točk vprašanja pravilno odgovorili le Mar ni dosežek? to spoštovanja vreden Zaradi jeze bogov (foto: Cvetka Upeljj Naslednji večer smo prisluhnili Sugmanovi Frakljevi vrnitvi na tekst M. Mikelna. Ta monodrama je s svojo izvirnostjo, domiselnostjo, bodieavostjo in izredno profesionalnostjo izvedbe ponudila polno uro prijetne sprostitve, kar so gledalci potrdili s spontanim aplavzom. Predzadnji večer sta gostovala priznana umetnika L. Korošec in J. Škof. Prijetne arije in napevi so se izmenjavale s skeči in monologi šaljive in satirične vsebine. Žal je bilo zaradi spleta nepredvidljivih okoliščin tokrat manj gledalcev. Vzdušje pa ni bilo nič slabše, saj so bili prisotni vsi najbolj zvesti. Na zaključnem večeru smo dobesedno požirali prelep, vsebinsko bogat in izviren ter pris-čen nagovor namestnika predsednika republiškega komiteja za kulturo Jožeta Humra. Zatem se je zvrstila revija pevskih zborov: Integral Ljubljana, Lipa Vače in Lesnina Radeče. Kaj zapisati? Kratko: prečudovita revija pesmi različnih žanrov. Neponovljivo doživetje! Po zadnji pesmi Lesni-ninega zbora v nabito polni dvorani dolgo ni ponehal spontani aplavz navdušenja. Po zaključni besedi vodje projekta so izredni Radečani urezali še eno. Ob navdušenem ploskanju so zapuščali dvorano... Gledalci in nastopajoči pa smo si bili enotnih misli: na Vačah se še vidimo... V času kulturnih dnevov na Vačah so bile na šoli tri razstave: otroški ekslibrisi so imeli mednarodni značaj, saj je sodelovalo okoli 50 otrok iz različnih držav; dijaki šole za oblikovanje so pripravili razstavo izdelkov na temo grafičnega znaka središča Slovenije, najbolj zanimiva pa je bila razstava starin, ki so jih zbrali po hišah okoliških naselij. Prav neverjetno, koliko zanimivih in tudi vrednih predmetov ljudje še hranijo. To razstavo bo veljalo še ponoviti in jo kompletirati. obiskovalcev vsak večer veliko. Računali smo tudi, da bo pri Integralu stekla organizacija izletov v središče Slovenije z ogledom večernih predstav, vendar so iz raznih vzrokov tokrat zatajili. Tako so si predstave ogledali predvsem domačini. Vseh sedem prireditev je obiskalo okoli 1200 gledalcev, kar je za KS Vače velika številka. Nekdanji predsednik turističnega društva na Vačah je morda najbolj nazorno in preprosto izrazil navdušenje krajanov: »Marsikaj smo tiste čase naredili, kaj takšnega pa ne. Čestitam!« Začetek večernih prireditev ni bil najbolje izbran; 18. uro smo namreč zastavili zaradi morebitnega vračanja obiskovalcev iz drugih krajev z večernim avtobusom. Zaradi del na polju ob vseskozi lepem vremenu pa je bila ta ura za domačine prezgodnja. Izkušnja; ki jo moramo v prihodnje upoštevati. Prav tako moramo razmisliti o pogostnosti prireditev. Dokler ne bomo dosegli večjega zanimanja zunanjih obiskovalcev, so sobote in nedelje prepogostne prireditve za skromno populacijsko zaledje Vač. Morda bomo drugo leto te dneve raztegnili na daljše obdobje s prireditvami le ob nedeljah. Se marsičesa nisem uspel zapisati ob tem pregledu. Med ostalim tudi tega, da je vse uvodne in povezovalne tekste zelo prizadevno pripravila A. Kolenc, da jih je dobro brala Mitjam Kline, da je bila vedno na »položaju« in na vse pripravljena Milka Rogelj in še in še... Z letošnjimi kulturnimi dnevi smo organizatorji — odbor projekta, turistično društvo in kulturno umetniško društvo Vače — dokazali, da smo sposobni pripraviti serijo kvalitetnih prireditev v središču Slovenije. Manjši spodrsljaji nam bodo šola v prihodnje. Več naporov bomo morali vložiti za pridobitev obiskovalcev iz ožje in širše okolice. Vsekakor pa so letošnji kulturni dnevi nov uspeh v uresničevanju projekta, nov kamenček v dosedanjem že lepem kosu mozaika. Utrli smo jim pot tudi v prihodnje... Prezgodaj bi bilo že zdaj razgrinjati zamisli, ki smo jih za prihodnje leto posamezniki že raz- V času kulturnih dnevov pa je od 16. do 21. 9. potekal že tretji mladinski arheološki raziskovalni teden, ki gaje vodil D. Vuga.dipl. arh. z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Strokovno so mu pomagali študenti arheologije Marko, Damjan in Draško. Delo je potekalo v več skupinah. Ob sobotah in nedeljah pa so bile na šoli odprte tri zanimive razstave. Mar to ni bil pester program? Program letošnjih kulturnih dnevov pa smo dokončno zasnovali šele junija meseca. Marsikdo med nami je bil skeptik, prepričan, da zadanih nalog ne bomo sposobni izvesti. Toda vztrajnost in volja, morda tudi trma premagajo velike ovire. Tako vsmo uspešno premostili tudi to. Česa pa v okviru projekta, kar smo začrtali, nismo izvedli? V slogi ie moč! Vsem, ki vam je kultura pri srcu, ki uživate ob vrhunskih stvaritvah in se letos kulturnih dnevov na Vačah niste udeležili iz, raznih vzrokov, kličemo: Nasvidenje prihodnje leto! Vsak večer je bil po svoje zanimiv in privlačen. Zato ne bi iskal najboljšega. Vsi naši gosti so bili zadovoljni, zadovoljni pa smo bili tudi mi gledalci. Z vsemi smo se prisrčno poslovili, vsi so zatrjevali, da bodo na Vače še radi prišli. Mar ni to tisto, kar pogosto pogrešamo — prisrčnost, domačnost, lepa beseda in podobno? Zato naj vsem gostom izrečem v imenu vseh, ki smo bili v dvorani, prisrčno zahvalo! Z izjemo predzadnjega, je bilo vijali ali se o njih tudi že pogovarjali. Razgrnili jih bomo na skupni seji odbora in društev, jih utemeljili, preverili uresničljivost, uskladili na ravni občine in potem... pljunili v roke, zavihali rokave in začeli... Vse pobude, predlogi, sugestije pa nam bodo dobrodošle. Kulturnim dnevom na Vačah bi radi vtisnili svojstveno smer. Kot se spodobi. za središče Slovenije Peter Svetik SLOVENSKO BRALNO DRUŠTVO V LITIJI 1885 — RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA V OBČINI LITIJA Oh 100-letnici čitalništva v Litiji V preteklem stoletju so imeli Slovenci hude boje za svoj gospodarski in nacionalni obstoj. Nemci so leta 1880 ustanovili »Schulverein« za ponemčevanje slovenskih otrok. V obrambo so Slovenci leta 1885 ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda. V okviru družbe so ustanavljali podružnične šole, čitalnice, izobraževalna in pevska društva. Leto 1885 je pomemben mejnik tudi za naš kraj. Tega leta je bila ustanovljena podružnica Ciri-Metodove družbe v Litiji. Ustanovil jo je Luka Svetec (1826-1921), notar v Litiji. Luka Svetec je društvo vodil do leta 1918. Svetec je v okviru društva že v letu 1885 ustanovil pevsko društvo in SLOVENSKO BRALNO DRUŠTVO V LITIJI. Obe društvi sta se veliko povezovali, tudi delovali sta v skupnih prostorih. Slovensko bralno društvo je svoja prva pravila sprejelo v letu 1897. V pravilih je opredeljeno delovanje bralnega društva in čitalnice, izposoja, članstvo in članarina. V letu 1911 sta se obe društvi preselili v prostore sokolskega doma (današnja stara telovadnica nasproti Cehtromerkurja), kjer je knjižnica s čitalnico ostala vse do druge svetovne vojne (kasneje pri Sokolih). Po 1. svetovni vojni sta knjižnica in čitalnica delovali pri Sokolskem društvu Litija-Šmartno. Sokolska organizacija je imela zelo razvejano kulturno, telesno-kulturno in družabno dejavnost. Čitalnica je bila odprta vsako nedeljo dopoldan, v njej so se zbirali vedoželjni Litijani. V obdobju pred II. svetovno vojno je v Litiji delovala še Okrajna učiteljska knjižnica. Leta 1936 je bilo ustanovljeno delavsko kulturno društvo Vzajemnost, kije tudi imelo knjižnico. Knjižnica Svoboda pa je delovala pri svobodaših v prostorih Cerarjeve hiše. Med vojno so knjižnice prenehale delovati, večino knjig so poskrili, takoj po vojni pa so jih spet začeli zbirati. Veliko knjig je podaril gostilničar Franc Pleničar. Prve povojne knjižnice so zaživele pri kultumo-umetniških društvih. V Litiji je delovalo KUD Ione Premk-Sine. V letu 1946 (meseca decembra) je začela delovati tudi Ljudska knjižnica OF, ki seje kasneje preimenovala v Ljudsko knjižnico. Ljudska knjižnica O F je delovala tudi v Šmartnem. Iz zaloge vseh teh knjižnic in knjižnice Svoboda je zrasla današnja matična knjižnica. Leta 1961 je Slovenija dobila prvi zakon o knjižničarstvu. Zakonjedoločil,da bodo matične knjižnice v vseh občinah in da bodo skrbele za nadaljnji razvoj knjižničarstva. Vsaka matična knjižnica pa mora izpolnjevati določene pogoje (urejenost, kadre, zalogo). V Litiji je imela knjižnica Svoboda ustrezen knjižni fond, da bi lahko postala matična, ni pa imela prostorov, karov in ni bila urejena. Zato so si prizadevali, da bi to odpravili, vendarje knjižnica še dolga leta delovala amatersko. Sklep o priključitvi Ljudske knjižnice k Delavski univerzi in preimenovanju knjižnice v Matično knjižnico Litija je bil sprejet 30. 3. 1967. Knjižnico je prevzel prvi redno zaposleni delavec (sprva s polovičnim delovnim časom) v maju 1967. Knjižnica je bila preseljena iz Stavb na Parmovo 6, s pomočjo NUK-a je bila strokovno urejena, oprema je bila nova in sodobna. Naloge matične knjižnice pa je začela opravljati v letu 1971, ko seje zaposlila še ena strokovna delavka. Pričela se je širiti knjižnična mreža: v letu 1971 podružnica v Šmartnem, v letu 1973 podružnica v Gabrovki. Taje bila leta 1969 ukinjena, knjižna zaloga pa seje pridružila zalogi potujoče knjižnice, ki deluje na Vačah, Dolah, Primskovem, v Jevnici, Gabrovki, Vintarjevcu in Štangarskih Poljanah. Matična knjižnica v Litiji pa seje še večkrat selila. Iz Zidarjeve hiše na Parmovi 6 seje v letu 1972, zaradi gradnje nadvoza, preselila v Farbarjevgrad.od tam pa v letu 1982 spet nazaj na Parmovo, v staro občinsko zgradbo. Vsi prostori so bili pretesni. Tudi današnji so premajhni. Tudi ostali pogoji za matičnost (nov zakon iz leta 1982) še niso izpolnjeni. Dejavnost v knjižnici pa se je v preteklih letih zelo razmaknila. Podatki iz leta 1984 nam povedo, daje bilo v vseh enotah knjižnice izposojenih 53.896 knjig, včlanilo se je 2.488 bralcev, ki so knjižnico obiskali 21.073 krat. Knjižna zalogaje štela 28.163 knjig, organizirane so bile tudi ure pravljic (23), pedagoške ure (12), vrtec na obisku (27), tri razstave knjig in literarni večer. Dejavnost v letu 1985 pa je v primerjavi s preteklim letom porasla še za četrtino. V mesecu knjige (15. 10. do 15. 11.) bodo v matični knjižnici potekale prireditve v počastitev stoletnice SLOVENSKEGA BRALNEGA DRUŠTVA V LITIJI. ZIMSKA PROGRAMSKA SHEMA KINA LITIJA Do 15. aprila 1986 bodo redne filmske predstave v kinu Litija: ob sredah ob 16.30 in 18.30, ob četrtkih ob 16.30, ob sobotah ob 16.30 in 18.30 ter nedeljah ob 16.30. Možne so tudi posebne organizirane predstave za otroke. VABLJENI! V dvajseto leto Letošnjega 17. septembra je minilo petnajst let, odkar je umrl priljubljeni mladinski pisatelj France Bevk. Šmarski šolarji pa so temu jubileju dodali še svojega, na ta dan so začeli že dvajseto branje za Levstikovo in Cankarjevo bralno značko, saj so bili pred dvajsetimi leti prvi v Zasavju, ki so uvedli to dejavnost. Matična knjižnica Litija jim je ob navedenem jubileju pripravila razstavo mladinskih del že pokojnega pisatelja Leopolda Suhodolčana, pobudnika tega bralnega odličja v naši republiki, šolarji sami pa so poskrbeli za razstavo fotografij mnogih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so bili v dvajsetih letih njihovi gostje. Skupni kulturni dnevi Vse tri matične šole v naši občini so že doslej sodelovalepri pripravi in izvedbi nekaterih kulturnih dni; s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Litija so gostile slovenske poklicne umetnike in ansamble, izmenjale pa so si tudi gostovanja sekcij svojih kulturnih društev. Za tekoče šolsko leto načrtujejo dVe novi obliki: šolarjem bodo predstavile domače kulturne ustvarjalce in jih seznanile z. zgodovino ter kulturno dediščino Vač, Litije, Smartnega in Bogenšperka. Filmska razglednica Pozdravljeni! Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki sle premagali skušnjavo in kupili letno karto za našo novost — filmsko gledališče. Moram priznali, da smo biti kar malo presenečeni, saj je. bil odziv precej velik. Kljub temu pa je še nekaj prostih mest, ki vas čakajo. Torej, zaupajte okusu svojih prijateljev, ki karto že imajo, in si jo kupile še vi. Obljubljam vam. da boste puste zimske torkove večere preživeli kar se da prijetno. Če še niste bili v naši kino dvorani, vas vabim, dajo čimprej obiščete in si ogledale enega od filmov rednega, sobotnega oz. nedeljskega sporeda. Preden pa vam predstavim novembrski program, naj povem, da z mesecem novembrom menjamo čas predstav, lako bosta po novem ob sobotah dve predstavi, in sicer ob 16.30 in IH.30, ob nedeljah pa ena ob 16.30. Za to spremembo smo se odločili zaradi slabega obiska večernih predstav (ob 19.30). Upam, da ho la premik pripomogel k večjemu obisku našega kinematografa. Tudi v novembru se bodo predstavili štirje filmi. Že 2. in 3. 11. si boste lahko ogleda/i ameriško akcijsko dramo .IUŽNJAŠKA UTEHA. Vilm pripoveduje o skupini rezervistov, ki se odpravijo na vaje v neko naselje. Zaradi nepazljivosti pa se zapletejo v pravo vojno s tamkajšnjim prebivalstvom. Iz le nočne more in strahu pred prebivalstvom se od devetih izvlečega živa le dva. Odličen film. ki meji že na grozljivko. Režija je bila v rokah tVallerja Hilla. Sledil bo kanadski film DEKLETA, ki pripoveduje o treh dekletih, ki začnejo spoznavali življenje okoli sebe. ki prinaša s seboj tako veselje kot tudi grenka spoznanja današnjega časa. 16. in 17. II. bodo na svoj račun prišli ljubitelji znanstvene fantastike. Na sporedu bo ameriški film BLADE RUNNER — UNIČEVALEC. Zgodba je vseskozi zelo napela, prične pa se, ko na Zemljo priletijo roboti — ubijalci. V glavni vlogi je zaigral Eord Harrison. ki ste ga lahko pred kratkim občudovali v ljubljanskih kinematografih v filmu Indiana Jones. Za konec meseca pa smo po dolgem času v program uvrstili glasbeni film. To bo film P/NK El.OYD — ZID. (lovori o življenju ročk pevca, ki se mu upre slava in njen davek, življenje, represivna vzgoja, ujetost v sivem svetu. Einaleje njegovo rušenje zidu, ki mu pomeni samoto in odtujenost. V glavni vlogi je zaigral oče Live Aida (koncerta za pomoč lačnim v Afriki) Bob Geldof Nasvidenjee do prihodnjič! G. Mavretič VABIMO VAS NA LITERARNI VEČER PI-SA TELJEV IZ NAŠIH KRAJEV ki bo v petek, 15. 11. 1985, ob 18. uri v dvorani na Stavbah. Povabili smo: Karla Leskovca, Janeza Menarta, Danico Ribičič, Načeta Simončiča, Jožeta Stoka, Jožeta Šmita in Iva Zormana. Srečanje mladih ustvarjalcev Zadnji četrtek v septembru seje zbralo v Litiji nad 30 mladih likovnikov, ki obiskujejo višje razrede osemletk v Gabrovki, Šmartnem, Litiji in na Vačah. Že četrto tradicionalno srečanje so tokrat posvetili motivom bogate kulturne dediščine, ki je v našem občinskem središču ne manjka. Gostiteljica srečanja je bila litijska osnovna šola, organizator pa Zveza kulturnih organizacij Litija. Smarski likovniki na Vrhniki Pod pokroviteljstvom vrhniške Usnjarne je osnovna šola Ivan Cankar pripravila letos že 4. pionirsko Petkovškovo kolonijo, kjer so sodelovali mladi likovniki notranjskih osnovnih šol. Dvodnevnega ustvarjanja v Cankarjevem rojstnem kraju so se letos prvič udeležili tudi predstavniki šmarske osnovne šole, in sicer sedmošolke Ksenija Čož, Blanka Kirm in Maruša Kotar ter njihov učitelj likovne vzgoje — akademski slikar Jože Meglic. Jeseničani razstavljali v Litiji V petek, 4. oktobra, so v avli litijske občinske skupščine odprli razstavo likovnega kluba DOLIK z Jesenic. Štirideset likovnih del, med katerimi prevladujejo pokrajinske slike, je predstavilo 21 članov kluba, med njimi je tudi član izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij Litija Pavel Smolej, kije po rodu Gorenjec, vendar že vrsto let živi v kresnicah. On je tudi poskrbel, da se je razstava na poti v Trbovlje, za štirinajst dni ustavila tudi v Litiji. Žalostna pa je bila podoba razstavnega prostora ob odprtju. V avli je bil ob napovedanem času ženski pevski zbor iz Kresnic, ki je sodeloval v kulturnem programu, poleg njega pa še trije predstavniki organizatorja, zastopnik Dolika z Jesenic in štirje Litijani, kijih lahko štejemo med obiskovalce, ki so se odzvali vabilu. Število občanov smo »povečali«, ko smo na slovesnost povabili vse snažilke, ki so čistile upravno zgradbo, toda tudi z njihovo prisotnostjo nismo mogli oprati sramote pred razstavljala in nastopajočimi. Tu je vsakršno besedičenje odveč. Organizatorji prihodnjih razstav lahko razmišljajo le o dveh možnostih: ali z. njimi povsem prenehati ali pa jih odpirati brez kulturnega programa. Boris Žužek Folklorna skupina Javorje vabi k sodelovanju vse, ki so vam pri srcu ljudski plesi, šege in navade, ki imate smisel za ritem in radi pojete. Hkrati pa prosimo starejše občane našega širšega območja, ki se še spominjate starih navad, običajev, plesov, pesmi, da nas o vsem tem seznanjate. Le na ta način bomo našo bogato dediščino iztrgali pozabi. Vse prijave ali svoje naslove posredujte predsedniku folklorne skupine na naslov: Jani Soklič UJV Šmartno, 61275 Šmartno ANTIKOZERIJA Kruta realnost — v kino! V zadnji številki Glasila občanov smo lahko prebrali duhovito zastavljen, a hudo kritičen članek tov. Šle/dna »Po borovnice«. V njem nas je tov. Štefan hudo okrcal, češ, česa vse nimamo v Litiji. Pri tem se jepritoževl tudi nad litijskim kinom, ki, po njegovem mnenju, ni vreden obiska. Nas, delavce kina, je ta članek po eni sirani kar nekoliko prizadel, po drugi strani pa nam je dal nove vzpodbude za nadaljnje delo. Tov. Štefan seje v svojem članku pritoževal nad majavimi stoti in projekcijo, kije "taka kol pred 30 let i« S lem mnenjem se ne bi povsem strinjal, saj so stoli v parterju (glede na možnosti) na dokaj kvalitetni ravni, pa tudi kinoprojektor ni tak ko' pred tremi desetletji, V isti sapi pa moram priznati, da balkon še ni opremljen tako kot bi moral biti. Obnovljen pa bi bi! če bi bili čarovniki in bi iz nič naredili čudo. Ker pa to žal nismo, smo odvisni od drugih. Največji problem je denar (kje pa ni!) zato smo se obrnili že na različne forume. Ko smo v začetku februarja usposabljali dvorano na Stavbah za kinode-javnosl, smo bili optimistično razpoloženi, saj smo bili prepričani, da bo otvoritev in njena nadaljnja dejavnost za mnoge vesel dogodek. Zal je bila dvorana polna le na otvoritvi (je morda k temu prispeval prost vstop?), kasneje pa seje obisk iz dneva v dan manjšal. Tako seje v blagajno stekalo vse manj denarja in kmalu ga je bilo le toliko, da smo lahko pokrili tekoče izdatke. Za obnovo pa ga ni ostalo nič. Dragi tov. Štefan! Po vašem mnenju litijski kino ni vreden obiska, verjetno pa se ne zavedate, da bi tudi vaš obisk pripomogel k boljšemu finančnemu stanju naše kulture. Pustite torej film, kise vam odvrti kar v glavi (kot ste v članku duhovito sami dejali) in si raje oglejte dober film v našem kinematografu. Morda boste ob obisku že prijetno presenečeni, ko boste opazili, da film predvajamo že preko dveh projektorjev. G. M. Zasavska gora Zasavska gora je visoka 852 m. Z nje je prelep razgled proti Dolenjski, Karavankam, Julijskim Alpam in Štajerski. Vidijo se tudi okoliški kraji vse tja do Trojan. Na gori sta le župnik in upravnik planinskega doma. Pred več kot 500 leti je bil tu tabor, kamor so se zatekali ljudje po vdoru Turkov. O taboru pišeta tudi avtorja knjige Zasavska gora je tudi planinska izle-Slovenskc lipe. Pripovedujeta o legen- tniška točka. Leta 1931 je bil dograjen di, ki jimajo je povedala Anica Rogelj. planinski dom. ki ga je gradilo Pla-živeča na Vačah, hči večletnega ninsko društvo Litija. Pri gradnji je ve-cerkovnika na Sv. gori. Pravi, da je liko pomagal in jo tudi materialno pred kapelo, ki je spodaj na južni stra- podpiral Ferdo Tomažin iz Smartnega ni pod taborom, padel turški konj na pri Litiji. Bil je gozdar, imel je veliko kolena. Vojščak je zbežal, prav tako gozdov v Slatini, ki so segali skoraj tja tudi vojska. To najbrž ne bo držalo, do Polšnika. V okolici je bilo tudi neverjetno so turško vojsko pognali v kaj žag. ki so rezale hlodovino, beg branilci tabora, bodisi s kamen- kupljeno od tega graščaka. Po dograjeni, gorečo smolo ali s čebelami. Ta- ditvi je dobila koča ime Tomažinova krat cerkve ni bilo. O tem pričajo os- koča. tanki kosti, ki so jih našli, koso urejafi Dolgoletni upravnik koče je bil tlake v sedanji cerkvi. Bil je le tabor s Franc Obidič z družino. Obidič in strelskimi linami, ki so še danes vidne. njegova žena sta bila po rodu s Da so tu potekali boji, priča tudi Primorske in sta se pred italijansko izkopanina v bližini na Kresnem hri- zasedbo preselila v Litijo. Franc je tubu, kjer so našli okostja, menda je šlo di aktivno sodeloval v NOB. Nemci so za keltske vojščake. Sedaj je za tem ga aretirali v drugi polovici 1. 1943 in obzidjem pokopališče. Pod tem obzid- ga odpeljali v taborišče Leipzig v Avst-jem pa je sramotilna jama, kamor so riji. Družino je okupator pregnal, privezovali obsojence. Naenkrat so jih kočo pa požgal 2. februarja 1944. V lahko privezali pet. To je edina sratno- koči so se namreč pogosto oglašali tilna jama na Slovenskem. Na gori st- partizani. Zasavski bataljon je tu imel oji tudi spomenik padlim v I. svetovni prvomajsko proslavo, na kateri je razvojni, delo kiparja Toneta Kralja. vil tudi svoj prapor. Naredili sta ga li-Predstavlja umirajočega vojaka, kranj- 11 j s k i mladinki Babi Lindner in Mila skega Janeza, Avstroogrsko cesarstvo Petje. je naše može in fante pošiljalo v 17. re- _ ....., , , giment, ki so ga imenovali tudi kranj- *° voin\ Jf Plinsko društvo do- ski Janezi. Le-tega pa so poslali na bilo novo lokacijo za planinski dom. fronte, kjer so bili najhujši boji, seveda '-• J949 so P«Winci zgradili novo lepo tudi zalo, da bi uničili" čimveč koco. Io pa je v noči od_ 1. na 2. Slovencev november 1974 upepehl požar. Koca V stolpu zvonika so štirje veliki bro- J« Ppg°«la skoraj do tal. Planinsko nasti zvonovi. Dva od njih so kupili društvo Zagorje je utrpelo veliko krajani okoli leta 1928. V I. svetovni materialno škodo. Spet je bilo treba vojni so dva vzeli v vojne namene. Pra- zavihati rokave m poprijeti za delo. vzapravjih ne bi smeli vzeti, ker so bili Ob pomoči delovnih kolektivov v Za- zgodovinsko zaščiteni. savJu ln krajanov je društvo zgradilo „ , . . * i .i novo kočo. ki ima gostinske prostore Pred 2. svetovno vojno je bila nago- • 25 sob /a prcnočišča. Pri gradnji n enora/redna šola, sedaj bi bila stara ko& , ^ &uko zas|ug druSlvo, več kot 100 let Ija so hodil, otroci iz predvs,m L brata [oj/c ln ,van Fink, vseh okoliških krajev. Pozim, vehkok- kj ■ sedafpredsednikJ društva, ter ta. rat n, bilo pouka ker je zapadlo veliko jnjk Saievic K()&1 jc ()skrb|jeIta u,di z snega. Šola je bila v stan Jugoslaviji zadostnim, ko|itinami vode. 20 let sta predmet strankarskih razprtij, saj so bila upravnika in oskrbnika koče Zo- se tu menjaval, učitelji, kijihje pošilja- fija c£m in njen mož. Sodelovala sta la vsakokratna oblast po kazni. Tudi tm)i prj gradmj prye ko£e Scdaj skrbi za gostinski obrat Ivan Ostrožnik / ženo. škofija je včasih poslala kakega župnika po kazni. Starejši krajani vedo za župnika Ivana Dešarja, ki je s kuharico oz. gospodinjo imel sina. Verske Planinsko društvo Zagorje je I. 1975 obrede je moral opravljati na Sv. Pla- na koči odkrilo spominsko ploščo nini in Konjščici, ki sta od Zasavske padlim planincem. KZO pa je I. 1977 gore precej oddaljeni. Pomagal si je, odkril ploščo, ki obiskovalcem pove, kot je vedel in znal. Zadnji izmed žup- da je bil v Zasavju formiran KZO, nikov pred vojno je bil Ignac Zgajnar. pred njim pa Zasavski bataljon Alojza Na gori je bil okoli 15 let. Bilje vesc- Hohkrauta. Ijak, lovec, čebelar in kmet. Rad se jc 25. avgusta sta na Zasavski gori sla-zadrževal v družb, okoli Vač m Litije. vili 80.|etnico obstoja planinski dru-Nekcga večera ga je zbodel Htnko Le- Stvi Zagorje in Liti;a Zbralo seje binger iz Litije: »/.upnik s Sv. gore, prcko 1000 ljudi Na pros|avi so bila nikdar podnev domov ne more.« Ta podeljena priznanja in odličja popa mu je odgovoril: »Lebinger, župan žrtvova|nim planincem in delovnim iz Litije ga vsak vecer čez mero pije. organizacijam, ki so sodelovale pri Ce to tako naprej bo slo ta vec župan dnji n()VC ko& Posebno vzduSje pa in poslane ne bo.« Kmalu po zasedbi je ob zvokih Veselih Revirčanov nare-so ga odpeljali Nemci. Nekegajutraob djlo ko, kj so zaplesall skoraj Vsi sončnem vzhodu ie zbranim delal: „„,.,,■,*; •' navzoči. »■Pred močno lipo na gori m, ne bo ob ,ej jliki ždim v imeml kra. dolgo svetilo sonce... Inres.Ceznekaj janov in svoJem imcnu planincem dni soja odpeljali, preseljenje bil v Sr- Mo uspchov pri nadaljnjem razvija- bijo. Nato se je vrnil na Dolenjski). nju drušlva in vključevanju mladih, ki kjer je bil v nek, podružnic, okoli s() porok nak bodo{nosti, Scntruperta. Mi|,m Oarantini IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA MM KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA E. T. Vesoljček 23. septembra smo za učence iz Gabrovke in z Dol organizirali ogled filma E. T. Vesoljček, ki je bil na sporedu v litijskem kinu. Učenci so že v lanskem šolskem letu izrazili željo po ogledu tega filma, zato smo bili še posebno veseli, ko nam je ZIK omogočil posebno predstavo, na katero je prišlo 146 učencev z učitelji. Anica Rcsnik Dan pionirjev Dan pionirjev smo v Gabrovki in na Dolah v letošnjem šolskem letu obeležili bolj svečano kot ponavadi. Prog- . ram zanj sta pripravili mentorici PO Marta Božič in Metka Potočnik. V ponedeljek, 30. septembra, smo zjutraj ob 7.00 začeli z občnim zborom šolskega športnega društva, sledile so oddelčne pionirske konference, tem pa skupna pionirska konferenca s potrditvijo predlogov novega odbora PO. Potem je bil na vrsti kulturni program z razvitjem pionirskega prapora. Med pionirji je bila namreč že dolgo prisotna želja po imenu, ki naj bi ga nosil naš pionirski odred, in praporu, saj je le-ta simbol neke organizacije ali društva. Da bi to našo željo tudi realizirali, smo v lanskem šolskem letu k akciji v Gabrovki in na Dolah pristopili organizirano. Že septembra 1984 smo se na pionirski konferenci odločili, da bomo sredstva, kijih bomo zbrali pri zbiranju odpadnih surovin, namenili za nakup prapora. Prvo akcijo smo izvedli že v novembru 1984, drugo pa v maju 1985, ko smo poleg papirja zbirali še staro železo in ostalo. Akcija je bila zelo uspešna, vanjo sose vključili vsi pionirji na obeh šolah, zato je bil rezultat akcije nadvse zadovoljiv: zaslužili smo 89.000 din. Poleg tega pa smo z naštetimi akcijami poskrbeli tudi za čisto okolje. Pri nakupu prapora so nam s finančnimi sredstvi pomagale tudi nekatere de-' lovne organizacije: H P KZ Gabrovka — Dole, Mizarstvo Gabrovka, OS Lojze Hostnik — .lovo. Obrtno združenje Litija, Občinski sindikalni svet Litija. Vsem naštetim delovnim organizacijam se zahvaljujemo za pomoč. Ko smo razmišljali o imenu, s katerim naj bi poimenovali naš pionirski odred, smo se odločili za ime prosvetnega delavca in aktivista OF Venčeslava Tauferja. V. Taufer je bil rojen 15. 9. 1905 v železniški čuvajnici med Litijo in Kresnicami. OS je obiskoval v Litiji, meščansko v Celju, kamor se je vozil vsak dan, nato pa je nadaljeval šolanje na učiteljišču v Ljubljani, kjer je leta 1928 maturirah Postal je učitelj in tedaj so se zanj začele težave. Več let je bil brez službe, nato pa seje zaposlil v Litiji, kjer je službo skoraj tri leta opravljal brezplačno. Že kot dijak se je vključil med napredne Sokole. V Litiji je delo nadaljeval in postal načelnik sokolskega društva za območje Litija — Šmartno. Zaradi širjenja naprednih idej med mladino so ga starojugoslovanske oblasti preganjale. Zelo slabo je bil zapisan na litijskem okrajnem glavarstvu, katerega je vodil načelnik Hacin. Sledile so hišne preiskave in dekret o premestitvi. Poslali so ga v južno Makedonijo, vendar so ga tam odklonili. Leta 1937 je sprejel službo na Dolah. Oblast je namreč upala, da med tanikajšnijmi vaščani ne bo mogel širiti upornih idej. toda Taufer je tudi na novem delovnem mestu lakoj navezal stike z. naprednimi vaščani: Skolovimi fanti — Janezom, Poldetom in Lojzetom, Vrtačnikovi-mi, Tončkovim Tonetom in drugimi. Koje prišel usoden april 1941, so Dole in okoliške vasi zasedli Nemci, Gab-rovko pa Italijani. Nemci so nameravali izseliti prebivalce vseh obmejnih vasi. Venčeslav Taufer, ki se je takoj vključil med aktiviste OF, je bil med prvimi, ki so aktivirali beg vaščanov pred selitvijo v Nemčijo. Vsem ni uspelo, mnogi pa so našli zatočišče v Gabrovki, Moravski gori, Oreškem hribu in v Tihaboju. Družino Venčeslava Tauferja so sprejeli Zajkarjevi iz Moravske gore. Taufer se je takoj vključil v uporniško gibanje proti okupatorju, izsilil je šolo v Moravčah, kjer je nekaj časa poučeval. Ko je septembra 1943 Italija kapitulirala, so se tudi v Gabrovki pojavili Nemci. Nemški fašizem ni poznal milosti. V drugi polovici oktobra sose začeli srditi spopadi med partizanskimi enotami in sovražnikom, ki so mu pomagali še domači izdajalci in bivši zločinci iz legije smrti. 28. oktobra je SS enota polovila moške in fante in jih zaprla v zapuščeno Trdinovo ledenico, vanjo pa nametala zažigalne bombe. Tudi Venčeslav Taufer, ki je ves čas aktivno sodeloval v okrajnem odboru OF v Gabrovki, je bil žrtev tega strašnega zločina. Tako je ugasnilo mlado življenje človeka — učitelja, ki se je bil pripravljen razdajati mladim in naprednim. Zato je prav, da njegov lik ne utone v pozabo. Odslej bo njegovo ime živelo s pionirskim odredom na OŠ v Gabrovki in na Dolah. V kulturnem programu so poleg učencev iz Gabrovke in Dol nastopili tudi kitaristi iz OŠ Šmartno, kot častni gost pa se nam je predstavil tudi pesnik Veno Taufer, sin Venčeslav Tauferja. Kot gostje so se naše" svečanosti udeležili tudi predstavniki ZDO iz Dolenjskih Toplic, predstavniki KS in ZB iz Gabrovke in Litije in pionirji iz OŠ Franc Rozman — Stane. Anica Resnik KRAJEVNA SKUPNOST DOLE ■ 1 m Delo vedno zmaguje V soboto, 28. septembra, so na gradbišču osnovne šole Dole betonirali drugo ploščo. Zbralo se je veliko prostovoljcev, ki so s seboj poleg lopat prinesli še veliko dobre volje. Sodelovali so učenci, krajani, gradbena ekipa, tudi ženske so prijele za lopate in vozile samokolnice. Ko se je začela graditi šola na Dolah in je bilo domenjeno, da bo izvajalec krajevna skupnost, je bilo potrebno veliko entuziazma. Gradbeni odbor seje moral spoprijeti z veliko problemi. Treba je bilo zbrati les, ki so ga krajani radi darovali. Majhna soseska Velika Goba, ki šteje 30 družin, gaje zbrala 30 m1. Akcija zbiranja lesa še teče. Da si krajani res močno želijo novo šolo, nam povedo podatki, da so opravili mnogo prostovoljnega dela: delavke Dolke so zlagale opeko, delavci tozda Transportne naprave so pomagali pri nošnji apna in cementa, učenci OŠ vjutra-njih urah vsak dan pred poukom razvažajo opeko. Težko bi našteli vse, ki so pripomogli k temu, da bo šola res zgrajena in bo v ponos naši krajevni skupnosti, ne da bi koga pozabili. Zvezek, v katerega zapisujemo vse posameznike, je že kar zajeten. Predsednik gradbenega odbora tov.Slavko Cclestina nam je povedal, da dela potekajo v predvidenem roku, da se gradbena ekipa drži plana, želi pa si, da bi nam še naprej bilo naklonjejo vreme. Le tako bo lahko šola pod streho še pred zimo. Krajani Dol se zavedamo svoje maloštevilnosti v občinskem prostoru, vendar, kadar gre za delo, smo v prvih vrstah. Pripravljenost prispevati za lepšo bodočnost naših otrok je velika. Gradnja šole je prisotna v slehernem posamezniku. Čeprav je delovna akcija potekala na soboto, ko so imeli kmetje veliko dela na polju, v gozdu in vinogradih, so radi prišli pomagat. Podobno je bilo, ko se je betonirala prva plošča. Ne čaka nas le še ena plošča in s tem še ena sobota, temveč še ogromno sobot in ogromno dela. Toda, če bo zagnanosti in prizadevnosti toliko kot sedaj, bomo tudi temu kos. Jožica Vrtačnik KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Z marljivim delom do uspehov Prvo soboto in nedeljo v oktobru je bilo v Zagorju srečanje pionirjev gasilcev Slovenije. Udeležili so se ga tudi pionirji z Vač. S svojimi sovrstniki so se pomerili v znanju in veščinah gasilstva. Med 66 ekipami so v konkurenci starejših pionirjev dosegli prvo mesto. Dokazali so, da osnove požarne samozaščite res dobro obvladajo. Za ta uspeh je treba poleg pionirjev pohvaliti tudi njihove mentorje: Alojza Urbanijo, Jožeta Klinca in Jožeta Zupančiča. Kljub službi in številnim drugim obveznostim — vedno najdejo čas tudi zadelo z mladimi. Kot mentorji si ne prizadevajo le za obvladanje znanja in spretnosti, temveč vnašajo med mlade člane tudi veliko človeške topline. Pri tem uživajo vso podporo domačega gasilskega društva in šole. Uspeh pionirjev gasilcev je priznanje za minulo delo in, kar je še bolj pomembno, velika vzpodbuda za nadaljnjo dejavnost. , Mili Rogelj Zaselek brez vode Prebivalci Mačkovca nad Vačami so si pred dobrimi sedmimi leli zgradili dva vodna zbiralnika, ki sta jih oskrbovala s pitno vodo. Polnila ju je voda iz. bližnjega studenca. Letošnje dolgo sušno obdobje pa je povzročilo, daje izvir usahnil, iz vodovodnih pip pa že tri tedne ne priteka niti kapljica vode. Če pomislimo, kako tarnamo, če naše pipe ostanejo suhe en sam dan, potem lažje razumemo stisko teh ljudi. Prosili so za pomoč, žal ostajajo brez nje. V vsej občini namreč ni mogoče dobiti niti ene cisterne za vodo! Krivec za'stisko ljudi je se ved znan. Suša. Pa pravimo, da nas ne sme nič presenetiti! Mili Rogelj KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE Krajevni praznik 40. leto v svobodi 21. september so si krajani Kresniškega vrha in Kresnic izbrali za svoj krajevni praznik. Navada je, da se v dneh praznovanja izročijo priznanja in pohvale najbolj pridnim krajanom, ki s svojim delom na tak ali drugačen način pripomorejo k hitrejšemu razvoju krajevne skupnosti. Letos sta krajevna priznanja prejela Franc Babnik in Marija Kopač, plaketo krajevne skupnosti pa je prejel Peter Kump. Posebna priznanja krajevne skupnosti sta prejela: Jože Jelnikar ml. in Martin Strmljan ml. Bronaste značke OF' so prejeli: Vinko Geberšek. Ivana Strubelj in Alenka Zupančič. Praznovanje krajevnega praznika je bilo v tem letu povezano s 40-letnico svobode, zato je bil tembolj zanimiv opis razvoja krajevne skupnosti od leta 1945 dalje, ki ga je v svojem govoru slikovito podal slavnostni govornik Jože Kovic, predsednik sveta KS Kresnice. Poudaril je, da se je v tem obdobju naselje Kresnic iz značilne kmečke vasice razvilo v organizirano naselje s skoraj vsemi komunalnimi objekti, v Kresniškem vrhu pa je bilo zgrajenih precej kilomelrov novih cest, obnovljeno je bilo elektrdomrežje in zgrajen vodovod. Marsikaj bo potrebno še postoriti (kanalizacija), vendar v prihodnost kljub vsemu krajani gledajo z optimizmom, saj so tudi do sedaj pičla finančna sredstva znali s pridnimi rokami bogato oplemenititi. 'Tradicionalno tovariško srečanje po zaključni proslavi je tokrat popestril še Andrej Šifrer, tako da so vesele viže odmevale še dolgo v noč. M. V. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Pomagali so pri spravilu pridelkov Dneve družbeno potrebnega ueia. Ki v tem šolskem letu potekajo že tretjič, namenjajo šmarski učenci čiščenju okolice šole, delu na šolski njivi, čiščenju kraja in spomenikov NOB, zbiranju odpadnih surovin in drugim dejavnostim. Oba oddelka šestošolcev sta v začetku oktobra pomagala dvema zasebnima kmetovalcema pri spravilu koruze in sadja. Po Badjurovi krožni poti Vsakoletni oktobrski športni dan namenijo v šmarski osemletki planinskim izletom vseh učencev. Letos je komisija za izvedbo športnih dni poskrbela za zanimivo novost, vsaka skupina učencev, vseh je bilo osem, je obiskala nekaj postojank Badjurove krožne poti, vse pa to »transverzalo« v celoti. Tako bo imel vsak šolar možnost, da v osmih letih ob športnih dnevih prehodi Badjurovo krožno pot. , Boris Žužek KRAJEVNA SKUPNOSTPRIMSKOVO Lojze je imel vojake rad Ob zaključku letošnje delovne akcije Primskovo 85 je priznanje vojašnice Ivana Cankarja iz Vrhnike prejel tudi Lojze Draksler, lastnik gostilne na Kopačiji. Domačini mu pravijo kopačijski Lojze, vojaki so ga klicali kar Lojz. Vojakom je namreč odstopil prostore svoje gostilne, da so si tam kuhali hrano in si uredili jedilnico. In med letošnjo delovno akcijo sije, tako kot med krajani že davno, pridobil zaupanje med vojaki. Kot vsakogar je tudi vojake neštetokrat pogostil s pijačo. Tako dobrega in plemenitega človeka že dolgo ne, so zatrjevali vsi vojaki. V svoji preprostosti in skromnosti so Lojzeta komajda prepričali, daje šel na zaključni slovesnosti po priznanje. Kot da ga ni zaslužil. Izročil mu gaje komandant Žehovič in zaslišati je bilo gromek aplavz, ki se je razlegal okrog primskovske osnovne šole. Verjetno je to dovolj zgovoren dokaz, da so vojaki imeli Lojzeta radi in Lojze njih. Slovo ni bilo lahko, vsi so se poslovili s solznimi očmi. Na sliki je Lojze v družbi s kapetanom in ženo Anico. Tekst in loto: ' RUDI BRFGAR IZ MA TICNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V občini Litija seje v mesecu avgustu rodilo 6 dečkov in 10 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 44 parov. Med njimi so se poročili: Zupančič Jože, delavec iz Raven, in Miklič Andreja, delavka iz. Razbor, l.ampič Igor, gradbeni tehnik iz Ljubljane Polja in Horjak Nada, mikrofilmski tehnik iz Ljubljane Polja, Žlajpah Jurij, sekretar iz Mokronoga in Pavšič Elizabeta, študentka iz Ljubljane, Lazar Tomaž, elektromehanik iz Kresnic in Konšek Tinka, rudarski tehnik iz Kisovca, Papež Marjan, ref. prodaje iz Jezera in Bregar Irena, knjigovodja iz Trebnjega, Jagrič Ivan, strojni ključavničar iz Ljubljane in Janželj Jožica, administrator iz. Ljubljane, Radič Ivan, kmetijski tehnik iz Gorenje vasi in Trobec Barbara, učiteljica iz Mengša, Komar Jože, grafik iz Ljubljane in Bačar Marjeta, predmetna učiteljica iz Ljubljane, Lenart Srečko, elektrotehnik iz Moravske gore in Baje Marija, vzgojiteljica iz Nove gore, Požaršek Janez, pismonoša iz Ržišč in Čeme Majda, delavka iz. Gozda Reke, Ložar Teodor, avtoklepar iz. Dola pri Ljubljani in Janževič Irena, referentka iz Verja, Zupan Bojan, natakar iz. Trbovelj in Perko Alenka, kuharica iz Trbovelj, Koprive Janez, delavec iz Ljubljane in Babic Lidija, med. sestra iz Ljubljane, Senčar Dušan, kovinostrugar iz. Ostcnka in Skubuc Dejana, delavka iz. Bobna, Stoklas Uroš, strojni tehnik iz Trbovelj in Balagič Sa-mira, poslovni manipulant iz Trbovelj, Zupančič Branko, ključavničar iz Hrastnika in Štojs Stanka, gradbeni tehnik iz Hrastnika, Klopčič Vinko, delavec iz Razbor in Drobež Andreja, delavka iz Čemšenika, Pavlovič Vladimir, strojni tehnik iz-Zagreba in Bobanac Grozdana, uslužbenka iz Zagreba, Pušlar Roman, elektrikar iz Malega Huda in Kolesa Sonja, frizerka iz Šentvida pri Stični, Markovič Anton, pripravnik iz hrastnika in Salmič Nataša, referentka prodaje iz Hrastnika, Pribanič Milan, voznik viličarja iz. Dolenjskih Toplic in Potisek Helena, pred. delavka iz Litije, Nolimal Ivan, varnostnik iz Ribč in Grozdanić Grozdana, delavka iz Ljubljane, Planine Aleš, gradbeni tehnik iz Litije, in Maček Simona, učiteljica iz. Polhovega gradca, Korbar Danilo, kuhar iz Zagorja ob Savi, in Joger Bernarda, prodajalka iz Podlipovice, Medved Igor, gozdar iz. Mamolja in Vozelj Marija, prodajalka iz. Sp. Loga, Brate Bogdan, pleskar iz Loga pri Mlinšah in Alešnik Alenka, frizerka iz, Kisovca, Čož Janez, vozni ličar iz. Velike Kostrevnice in Ceglar Darja, prodajalka iz Litije, Prašnikar Sašo, rudar iz Hrastnika in Rebernak Fanči, prodajalka iz Kisovca, Lukač Milan, kmetijski tehnik iz Trbovelj in Molnar Alojzija, učiteljica iz Trbovelj, Kočevar Jože, predmetni učitelj iz Metlike in Janžekovič Marija, dipl. ekonomistka iz Metlike, Seiko Marjan, miličnik iz. Brežic in Ribič Marija, zobozdravstvena asistentka iz Ljubljane, Vanovšek Marjan, nabavni referent iz Ljubljane in Patarčcc Janja, tajnica iz Domžal, Gruden Peter, voznik iz Sp. Slivnice in Turel Mihaela, vzgojiteljica iz Šmarja—Sap. Umrli v avgustu: Brinovec Ludvik, 83 let, iz Slavine, Kunstelj Amalija, 99 let, iz Litije, Peterka Alojzija, 82 let, iz Male Štange, Grobljar Marjeta, 75 let, iz Gozda Reke, Meke Frančiška, 58 let, iz Šmartnega, Sirk Ana, 76 let, iz Črnega potoka, Dragar Janez, 84 let, iz Lupinice, Ivanušič Igor 21 let, iz Zg. Loga, Zupan Ana, 76 let, iz Litije, Jereb Anton, 23 let, iz Golišč, Leben Marija, 67 let, iz Konjšice, Svarc Anton, 76 let, iz Litije, Tomše Jožef, 56let, s Save, Iskra Alojzij, 56 let, iz Sp. Loga, Elsner Jožefa, 84 let, iz Litije. Joža Čož ****************************************************************^ ***********************************************************^^ l i * i ! t * * * ★ * * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ * * ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ i * * ★ * ★ * i ★ ★ ★ * * ★ Piše: Marjan Kokalj (7) Mladost in vojna Po kratkem preudarku sta se starša odločila: »Na Spodnji Log pojdemo! Bomo že kako prišli v vas do ljudi, ki nam bodo nudili zavetje!« Oprtali smo si nahrbtnike in v temni noči zakorakali v globok sneg. Počasi smo napredovali. Na strmih pobočjih smo padali in se spet postavljali na noge. Oče, ki je spredaj gazil, se je vračal, nam pomagal in nas bodril. V nahrbtniku je nosil komaj dve leti starega Jožeta, kije imel hudo vnetje ušesa. Večkrat seje prebudil in zajokal. Ustavili smo se in ga potolažili z malo sladkorja. Sneg, ki je vedno močneje padal, je zakrival naše sledove. Po skoraj dveh urah naporne hoje smo prišli do obronka gozda in v temačnih obrisih zagledali vas. Vse je bilo mirno. Ob potoku smo se z negotovostjo približevali vasi in prišli do Rače-harjeve hiše. kije bila tedaj v posesti tete Juste Simončič. V njej sta prebivala strejša zakonca. Jože Pire se je preživljal z oglarstvom. Oče je nalahno potrkal na vrata, ki so se nemudoma odprla. Zagledali smo teto Justo, ki je tistega dne prišla s sinom Stanetom iz Zagorja. Brž nas je spravila v hišo in nas popeljala v podstrešno sobo. Zakurili smo pečico in se ogreli. Zvedeli smo, daje nemška vojska malo pred našim prihodom zapustila vas in odšla proti Polšniku. Utrujeni od naporne poti smo na dveh posteljah legli k počitku. Nenadoma pa smo zaslišali močno trkanje na vhodna vrata. Skozi okno smo zagledali obrise nemških vojakov, ki so se približevali tudi k drugim hišam. To je bila vojaška enota, ki je v visokem snegu obupala, da bi se prebila do Polšnika. Prišli so le do Pasjeka in se vrnili. Zasedli so hiše v vasi in postavili straže. V pritličju Rače barje ve hiše seje nastanila skupina vojakov in oficirjev. Ko seje vse umirilo, si nismo upali narediti niti koraka, da ne bi opozorili na svojo prisotnost. V napetem vzdušju smo prebedeli noč v upanju, da bo z dnem nemška vojska odšla. Bil je že dan, ko smo povzročili majhen ropot. Starša sta bila v postelji, tudi Eli je ležala z ovito glavo zaradi zobobola, z Jožetom pa sva sedela na robu postelje. Nenadoma je tudi v pritličju nastal hrup. Zaslišali smo težke korake, ki so se po stopnicah približevali naši sobi. Sunkovito so se odprla vrata in zagledali smo nemške vojake z naperjenimi brzostrelkami. Nekaj trenutkov smo mirno, čeprav s tesnobo v srcih, zrli okupatorjem v oči. Tišino je prekinil Jože Pire, ki je prišel z vojaki m jim pojasnil, da smo revna družina, ki tu stanuje. Povesili so orožje in se vrnili v pritličje. Pošteno smo si oddahnili, ko so se spet zaprla vrata. Več dni smo živeli v strahu in pomanjkanju hrane, ker si nismo upali zapustiti sobe, da se ne bi kako izdali. To seje nemškim vojakom zdelo čudno, zato so vprašali Jožeta Pirca, kaj je z nami. Mirno jim je odgovoril, da smo vsi bolni in da smo že nekaj časa kar v sobi. Dan pred odhodom sovražne vojske iz Spodnjega boga je k nam prišel oficir z. raztrgano uniformo in ukazal Eli, naj jo zašije. Kasneje seje vrnil in nam prinesel zavitek komisij, s katerim smo si potešili lakoto. Za nas so zvedeli tudi vaščani, ki so nam pomagali s hrano, da smo lahko preživeli. g . Prebivalci Sp. Loga so med hajko tudi sami preživljali težke trenutke, saj so aktivno sodelovali s partizani, med katerimi so imeli svoje može in sinove. Pri Cjombačevih so imeli sina Ivana v Cankarjevi brigadi, kjer je konec 1944. leta zbolel. Zato je prišel domov na okrevanje. Skrivališče so mu pripravili na skednju pod senom v zavetju nosilne grede ostrešja. Nemci so skedenj preiskovali. V seno so zabadali z vilami in dolgimi bodali, vendar Ivana niso našli. Po okrevanju se je vrnil v svojo enoto. Kot večina hajk je tudi ta terjala žrtve. V srednjem hribu med Ma-moljem sta v borbi padla Stane Orožnik iz Smartncga in Franc Hri-bovšek iz Litije. Ob savskem mostu pa so med vejevjem ležala trupla neznanih talcev. Po končani hajki smo se vrnili na Trinkavsovo domačijo. Hiša je bila močno razdejana. Malo je ostalo celih stekel na oknih. Videti je bilo, da se je tu zadrževala sovražnikova vojska. Nismo si upali uporabljati vode zaradi domneve, daje zastrupljena. Kmalu smo se vrnili na Sp. Log, v Trinkavsovo hišo pa so se namestili kurirji s postaje TV-3, ker je bila med hajko njihova baraka požgana. Vaščani so nas spet sprejeli medse in nam pomagali. Spoznal sem se s svojimi vrstniki, s katerimi smo zbirali municijo, ki sojo nemški vojaki zapustili, in jo nosili partizanom. Naše življenje je bilo še naprej tesno povezano s partizani. Eli je šivala perilo. Očetu so prinesli nekaj čevljarskega orodja in usnja, tla je lahko popravljal obutev. Tudi nekaj parov novih čevljev je naredil. Z Eli sva prenašala sporočila in drugo na kurirsko postajo TV-3. Na pot sem vedno odhajal s povodcem in vej-nikom. Ob povratku pa sem domov vlekel nekaj suhljadi, da bi lahko pojasnil, kaj sem počel v gozdu. Nekega dne sem ob povratku srečal nemško patruljo. Prepozno sem jo opazil, da bi se lahko skril, zato-sem stopil do bližnjega suhega drevesa in ga začel sekati. Koso se vojaki bližali, so me ostro motrili, nato pa so odšli naprej. Bilo je lepega pomladnega dne, ko sem v nahrbtniku nesel popravljene čevlje na kurirsko postajo. Namesto po običajni poti mimo Slevčarja sem se napotil na Trinkavsovo domačijo kar po strmem pobočju. Prispel sem do jase in si malo odpočil. Že sem hotel nadaljevati pot, koje v bližini zaregljala strojnica, potem pa so se oglasila tudi druga orožja. S težkim nahrbtnikom sem se drseč spustil v dolino in po potoku pritekel v vas, kjer so čakali zaskrbljena starša, Eli in Jože. Oče meje okaral, ker nisem odvrgel nahrbtnika, potem pa gaje hitro skril med drva. Kmalu zatem so v vas pribežali nemški vojaki, ki so v spopadu s kurirji imeli mrtve in ranjene. Po mrtva vojaka so Nemci poslali Martina Gradiška z vpre-žnim vozom. V vas so skoraj vsako noč prihajali partizani, saj so vaščani skrbeli tudi za prevoze čez Savo. Prihajali pa so tudi Nemci in belogardisti. Kadar so prišli podnevi in so se zadržali v vasi, so obveščevalci partizanom sporočili, da niso ponoči hodili v vas. Če je sovražnikova vojska prišla ponoči in vas zastražila, kurirske poti iz vasi niso delovale. Zato smo se dogovorili za razpoznavno znamenje. Kadar so bili v vasi sovražniki, je mama na balkon obesila belo rjuho. Vendar smo bili vedno v skrbeh, da je ne bi kdo spregledal. Tudi tiste pomladne noči, ko seje že bližal konec vojne. Mračilo seje že, ko je v vas prišla nemška vojska. Postavili so straže. V brunarici ob potoku je bila nameščena tudi strojnica. Tiste noči sta se v vas namenila Berto Gombač in Anton Smerdelj. Prišla stado obronka gozda in zagledala belo rjuho, ki ju je opozorila, da sta se vrnila. Matere partizanov, članice antifašistične fronte žena na dan osvoboditve v Litiji: Julka Kos, Milka Vidovič, Ana Tišler in Angela Kokalj (foto: Režun Rudolfi Kazalo je že, da bo noč minila mirno, ko sta starša okoli polnoči zaslišala stražarjev glas: »Halt!« Sledilo je nekaj strelov, potem pajebilo spet vse tiho. Budni smo pričakali dan in ugibali. Ali je kdo ranjen, mrtev? Bilo je že sredi dopoldneva, ko so se nemški vojaki še vedno zadrževali v vasi in ni bilo videti, da nameravajo oditi. Tedaj sta starša sklenila, da se mora nekdo izmuzniti iz. vasi in pogledati, če je morda komu potrebna pomoč. Potem seje oče odločil. Preko ramen si je obesil povodec, v roki pa je držal vejnik. Odšel je do ceste, kjer je še vedno stal stražar, in se s počasnimi koraki napotil proti savskemu mostu. Po nekaj deset korakih, ko je že prestopil most čez potok, je na makadamski cesti opazil sledove krvi. Spreletelo gaje, daje za trenutekobstal, potem pa je stopil do bližnjega grmovja ob Savi in odsekal nekaj vej. S povodcem jih je povezal in jih odvlekel na cesto. Stražar se za njegovo početje ni zmenil. Odšel je po cesti naprej, za seboj pa je z vejami brisal sledove krvi. Prišel je že na pol poti do savskeg mostu, kojesled vodila proti gozdu. Odvrgel je vejevje in se po sledi napotil v sotesko Smrtnica, kjer je našel ranjenca. Franc Peterka-Miško je onemogel, z ranjeno roko, slonel na skali, ob njej pa je bila mlaka krvi. Močno mu je obvezal roko, da je zaustavil krvavenje, potem pajeod- hitel na dom Poldeta Hauptmana, kjer so bili partizani, ki so brž odšli po ranjenca. Bil je zadet z dumdum kroglo, ki je naredila veliko rano, zato je bila potrebna amputacija dela roke. To je opravil partizanski zdravnik Boris. Zaradi infekcije je bila potrebna ponovna operacija, ki jo je opravil dr. Franc I.ebinger na Gračanovi domačiji. Partizan Ivan Dolžan—Simon se dogodka spominja takole: »Tistega dne sva bila z Miškom na Gračanovi domačiji. Bila je že noč, ko sva se namenila na Sp. Log, da bi zvedela, kaj je novega v dolini. Nič hudega sluteč sva se po cesti približevala vasi. Prišla sva že skoraj do mostu čez potok, ko naju je predramil glas nemškega stražarja. Potem je počilo. Miško se je obrnil in stekel po cesti nazaj, jaz pa sem z naperjeno puško počakal, da je po nekaj strelih spet nastala tišina. Odplazil sem se do kozolca in odšel v gozd. Pot me je vodila nad Okro-garjevo domačijo do javke Pri treh hrastih, kjer me je čakalo navodilo za nadaljnjo pot.« Na obronku gozda, nedaleč od potoka, sva z očetom naredila skrito ležišče, kije bilo vkopano in prekrito s šotorskim platnom ter z vseh strani zastrto z mladimi smrečicami. Sem so prenesli ranjenega Miška, ki je vseskozi zanj skrbela njegova žena. Prebivalcem Sp. Loga pa so v spominu ostali tudi dogodki na p ep etnični dan 1945. leta. Takrat je v vas prihrumelo okoli 60 nemški vojakov in belogardistov. Med njimi so bili tudi gestapovci. Strahovali in zasliševali so ljudi ter plenili po hišah. Podali so se tudi na Gračanovo domačijo, kjer so se znesli nad Haup-tmanovo družino. Ko so se vrnili v vas, so ponovno strahovali prebivalce, da bi jim izdali partizane in aktiviste. Potem pa so ukazali Andreju Berdajsu in Martinu Gradišku, da sta vpregla vozova, s katerima so se odpeljali proti Litiji. Prišli pa niso daleč. Pod Bevčevo hišo jih je v zasedi čakala skupina kurirjev. V napadu so padli trije sovražnikovi vojaki, med njimi je bil tudi vodilni gestapovec iz litijskega urada. Poginila sta tudi konja. Položaje kurirjev so pričeli obstreljevati s topom Nemci s postojanke na Savi, zato so se kurirji umaknili. Sovražna vojska pa se je panično umaknila nazaj v Litijo. Končno pa je nacistična Nemčija kapitulirala. Že na predvečer svobode smo zvedeli, da se nemška vojska in kvislingi umikajo iz Zasavja. S pobočja nad Savo je bilo slišati prešerno igranje partizanskega harmonikarja. Tistega 9. maja 1945, ko je prišla težko pričakovana svoboda, smo se v sončnem jutru poslovili od prijaznih in zavednih vaščanov Spodnjega Loga, ki so v najtežjih trenutkih z nami delili tudi svojo usodo, ter se natanko po enem letu pregnanstva spet vrnili na svoj dom. Pobeg in požig Piše: Francka Mastek * 1 i ♦ ♦ ♦ ★ * * ★ * i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * * * * * i ♦ Zelo vroča in soparna je bila noč od sobote na nedeljo 13. avgusta 1944. Kazalo je, da bo zdaj zdaj zagrmelo, da se bo vlila ploha, toda vse seje umirilo in prebudil se je lep. sončen dan. Vstala sem ob 5. uri zjutraj, kot ponavadi ob nedeljah, in se odpravila pospravljat po hiši in kuhinji, pa čeprav je bila zadimljena in črna. Hotela sem še poribati lesen pod, toda nisem imela več časa. Iz Zg. Prekra je prihitel obveščevalec Viščev Cene in mi dejal: »Pojdi na Katarijo k Tiču, tam je prenočila specialna četa, in jim povej, da so šli Nemci čez Savo v hrib pri Verneku, tako da bodo prišli proti vasi Dešen, Nemcev je precej, naj se umaknejo, ker jim sami ne bodo kos. V Verneku so pobrali še vodiča Franca Rozina, da jih bo vodil v hrib.« Takoj sem šla in jim povedala. Komandant te čete je bil tov. Igor iz Zagorja. Fantje iz specialne čete so bili pri zajtrku, nekateri so se strigli, umivali in se drugače urejali in mojega obvestila skoraj niso jemali resno. »Saj Nemcev ne bo,« so dejali, »dolgo jih že ni bilo sem gori.« Nemci so hiteli proti vasi Dešen. Pred njimi je moral hiteti tudi vodič Franc Rozina. Povedali so mu, na kateri hrib morajo priti. Prišli so na vrh hriba, ki se imenuje Gorišca. Od tam pa se vidi na vse strani, daleč na- okrog do Kamniških planin, dolenjskih gričev in še naprej. Nemci so se ustavili na vrhu Gorišče ter z daljnogledi opazovali okolico pod seboj. Pri Tiču so opazili partizane, ki so bili njihov glavni cilj, in jih niso več izpustili izpred oči. Partizani pa, ne vedoč, da jih opazujejo, so bili na videz brez. skrbi. Glas harmonike je pritajeno prihajal na ušesa. »Lepo jim je«, je dejal nemški oficir Rozi-nu, »toda čez uro jim bo še lepše«. Po tem obvestilu tudi jaz nisem mogla več pospravljati, vendar sem tiho pri sebi mislila, da jih ne bo. Vedno sem ob takih obvestilih imela toliko volje, da sem v rjuho povila nekaj stvari: perila, obleke in hrane ter nesla skrit v grmovje. Toda tega dne nisem hotela prenašati in skrivati prav ničesar. Poklicala sem sestri in dejala: »Pojdimo danes k maši v Moravče, saj je nedelja!« Mama pa me je s strahom prosila: »Ostanite doma, kaj pa bom jaz, sama, če pridejo Nemci, kam naj grem!« Doma je bilo še 6 manjših bratov in sester. Sestri in jaz smo se vseeno hitro napravile ter odšle. Med potjo so se nam pridružili še naši prijatelji in prijateljice. Mladi in veseli smo hiteli v cerkev. Začela seje maša, toda jaz nisem mogla slediti, bila sem v mislih doma pri mami: »Kaj bo, če res pridejo Nemci,« sem premišlje- vala. Zazvonilo je k povzdigovanju, ko priteče po cerkvi Lukova Pavla iz Kata rije in išče mene. Ko me zagleda, zavpije: »Francka, pri vas gori, na Grmačah in Katariji je borba!« Kot veter se poženem iz cerkve, za mano pa tudi drugi. Ko smo prišli iz naselja se je razkril pogled na domačo vas. kije bila vsa v ognju. Moj rojstni skromen dom, za katerega sem se vedno lako bala, je pogoltnil plamen. Ljudje iz teh krajev so pritekli v dolino in jokali ter nam govorili, naj ne hodimo domov. Ogenj seje širil od hiše na hišo. pokala je opeka. Opečena in prestrašena živina je tulila, vmes pa je regljala strojnica in slišal seje rezek glas povelja nemškega komandanta, ta je padel tisti dan na Grmačah. Mine, ki so padale v bližino nas, so rile in razkopavale zemljo, tako da je prst letela na vse strani. Brisala sem si vroč in prepoten obraz ter tekla dalje proti domu. Srečevala sem ljudi, toda med njimi nisem našla mame, bratov in sester. Postajala sem in iskala. »Le kje so?« mi je kljuvalo v prsih. Gotovo so kje skriti in ne upajo naprej. Stekla sem in kmalu bi pritekla med nemške vojake, ki so se že vračali v moravsko dolino. Z mano sta bili še sestri, vsesmo hitro stopile za grm, dokler niso odšli naprej. Obstale smo. Kam sedaj, v hrib ne upamo, kaj če je še kaj Nemcev ostalo gori na straži, toda radovednost in strah, kje so naši domači, nas je preganjala še naprej. Ne. v hrib ne gremo, pa naj bo tako ali drugače, smo se odločile. Ker se je dan prevesil v pozno popoldne in seje zopet bližala nevihta, smo morale misliti, kje bomo prenočile. Vrnile smo se v dolino in šle v vas Češnjice. Tam smo pri Bleževih že srečale nekaj partizanov in dogovorili smo se, da bomo prespale z njimi nad vasjo v Podkraju, pod Murovico. Nevihta se je bližala, treskalo in grmelo je. ulita seje ploha in lilo je kot iz škafa, kot bi hotelo poplakniti vsa grozodejstva, ki so jih Nemci storili tisti dan. Mi pa smo hiteli, da bi v gozdnem zavetju postavili malo strehe in se v miru posedli in odpočili. Spanec tisti večer ni hotel priti v oči. Deževalo je vse do jutra. Bili smo premraženi in zeblo nas je, ko seje začelo svitati. Kje naj zvem, kaj je z mojimi domačimi, meje zaskelelo v prsih. Partizanka Marjanca iz Kamnika je pripravila zajtrk za vse. »Hitro pojejte, pa vsak na svojo pot«, je dejala. »Pa srečno!« Sestri in jaz smo si želele le domov, kar stiskalo mi je srce, ko smo se bližale pogoreli vasi. Bliže, ko smo prihajale, bolj je udarjal v nas smrad po ožganem mesu, ožganinah in pepe- lu. Na mestu, kjer je bil dom, sem našla žalostno podobo, ki mi še danes, po 40 letih, ne gre izpred oči. Vse je zgorelo, videla seje golota obžgane-ga zidovja, kjer smo še pred enim večerom mirno spali. Našli smo se na tem pogorišču in vsi z mamo vred smo jokali. Prišli so sosedje, vaščani iz bližnjih vasi in nas tolažili. Toda, izgubiti dom za tolikšno družino, kot je bila naša, to je bilo prehudo. Starega očeta, ki je sam živel v svoji hiši, so odpeljali na vrh hriba. Ker so ga bolele noge, ni mogel ne hoditi in ne teči. Gledal je v vas, kako mu plameni požigajo dom, in jokal. Mama je pravila: »Nisem mislila bežati, toda otroci so vpili in jokali, ker jih je bilo strah streljanja. Zadaj za hišo so že padale mine, krogle so prebijale zid hiše, ko sem zapustila dom in se podala z otroki v beg po globoki kolovozni poti proti moravski dolini. Sedeli smo pod visoko travnato mejo in čakali, da so Nemci odšli.« V hlevu smo imeli dve kravi in telička. Vrata hleva so bila napol priprta, toda kravi vseeno nista mogli iz hleva, ker sta bili privezani za žleb, šele ko je žleb zgorel, sta se ožgani odtrgali in prišli iz hleva. Nekaj časa sta begali po vasi kot ponoreli. Teliček pa se ni mogel rešiti. Tam, kjer je stal. je bil le kupček pepela in za robček kože. ki spodaj ni zgorela. Brskali smo po pogorišču in iskali, če je morda še kaj ostalo. Toda nič nismo našli, kar bi bilo uporabno. Tedaj sem z. nogo zadela v porcelanasto skodelico. Čudo, skodelica je bila lepa, cela. Se danes jo hranim kot spomin na tisti strašni dan. Šla sem po vasi do Tiča na Katariji, kjer so prejšnje jutro počivali partizani. Pogledam v hlev, 12 kupov pepela od 12 glav živine. Na travniku je mukala obžgana krava, za grmom je ležal opečen prašič. Obrnila sem se proti svojemu domu. Srečala sem partizanko Zorko iz. Trbovelj. Pri meni je imela shranjen zimski plašč. Nič ni rekla, tiho sva jokali. Potem pa pravi: »Saj še ne bo zime, do takrat bo še bolje«. Pa ni bilo. Vsak dan je bilo slabše. Ko so Nemci odšli nazaj v Litijo, so se hvalili, da so na tem robu vse požgali, tudi ljudi. Toda, srečno so se vsi ljudje rešili v gozd. V goreči hiši je jokal le naš pes, ki je skočil nazaj in se skril pod peč, da bi se rešil. Od njega je ostal kupček ožganih kosti. Zdaj smo bili brez doma. Kaj početi, kam iti? Vsak se nas je bal vzeti pod streho, ker je morala imeti vsaka hiša na vratih poimenski seznam ljudi oziroma članov družine. ****************************************************************************************************^ ****************************** Dan kolesarjev Iz vrst dobrih izbrali najboljše Tudi veterani in člani so bili odlično pripravljeni. Kolesarski klub Priks je sredi septembra pripravil zelo uspelo kolesarsko prireditev s kolesarskimi dirkami, ki so potekale okrog Lesne industrije v Litiji. Kljub nekoliko skromnejši udeležbi so bili vsi udeleženci izredno zadovoljni. Prireditev so finančno podprli Predilnica Litija, Lesna industrija, Usnjarna, Pletilja, svoj prispevek k uspešni izvedbi prireditvi paje vsekakor prispevalo Cesto podjetje, saj so njihovi delavci tekmovalno progo zaprli za vse ostale udeležence v prometu. Udeležba je bila sicer skromna, kar vsekakor kaže na še vedno slab odnos do kolesarskega športa v naši občini in upajmo, da so člani kolesarskega kluba že letos dokazali, da so sposobni pripraviti takšne prireditve tudi za •»večje število udeležencev. Gledalcev je bilo sicer malo, so pa le—ti toliko bučneje navijali za svoje. Da je kolesarstvo lep in prijeten šport, pa kažejo tudi naši posnetki s te prireditve. IZIDI: pionirji (pony kolesa) — 7.2 km: 1. M. Zadnik 19.05, 2. M. Muzga (zaostanek—0.19), 3. S. Mehle (-2.55); pionirji — 12 km: 1. R. Kranjc 21.57, 2. M. Hrmec (-0.03), 3. S. Motoh (-1.11); mladinci — 36 km: 1. M. Mar-tinovič 1:07.10, 2. M. Kos (-0.01), 3. J. Vojčanšek (-0.02); člani — 36 km: 1. S. Zupančič 1:00.05, 2. M. Fistič (-4.00), 3. B. Jarm (-7.06); veterani — 24 km: 1. .1. Grom 41.20, 2. M. Švarc (-3.00), 3. J. Zadnik (-30.3), direktorji — 24 km: 1. Tine Brilej 45.28. Tekst in loto: RUDI BREGAR TVD Partizan je 4. oktobra organiziralo na Ježi jesenski kros, kije že določil kandidate za kros Dela, ki bo potekal 20. oktobra v Novem mestu. Tekmovalke in tekmovalci, bilo jih je okoli 360, so tekmovali v 13 starostnih kategorijah. V izbor za kros Dela so prišli tekmovalci od 1973. letnika dalje in starejši. Dobra udeležba je bila pri mlajših kategorijah, kjer seje pokazalo močno zastopstvo šol, medtem koje bil velik problem pri mladincih, mladinkah, članih in članicah. Nastopil je le en mlajši (Franci Černe) in starejši mladinec (Tomaž Dernovšek). Deklet v teh kategorijah ni bilo. Kje tiči vzrok, daje pri mladinkah in mladincih tako majhna udeležba oz. je sploh ni? Tudi udeležba pri veteranih je bila letos zelo slaba. Nastopil je le Adolf Berložnik, ki pa je v Litiji že znan rekreativec. Na cilju so tekmovalci in tekmovalke prejeli značke krosa, podeljene so bile tudi diplome prvim trem tekmovalcem. Tako bo na kros Dela. ki bo 20. oktobra v Novem mestu, odšlo v organizaciji TVD Partizana 30 tekmovalcev, za katere upamo, da bodo častno zastopali našo občino. Dečki 1. razred: 1. Boštjan Jezerkič— OŠ Litija, 2. Primož LajovicOŠ Litija, 3. Aljoša Iskra — OŠ Litija, 1. razred: deklice: I. Mojca Lukač — OŠ Litija, 2. Neli Ravnikar OŠ Litija, 3. Mateja Zupančič — OŠ Litija 2. razred — dečki: 1. Urban Koman — ŠAHOVSKA OLIMPIADA — Športni komite bolgarskih železnic je bil organizator enajste šahovske olimpiade železniških reprezetannc Evrope. V konkurenci devetnajstih reprezentanc je zmagala ekipa ŠZ pred Bolgarijo in Madžarsko. Reprezentanca Jugoslavije, za katero je med drugimi igral tudi Srečko Kolar, je osvojila 6. mesto. SIMULTANKA VELEMOJSTRA PUCA — Šahovski klub je ob koncu šolskega leta za svoje nadarjene pio- nirke, pionirje in druge aktivne člane organiziral propagandno šahovsko si-multanko, ki jo je odigral velemojster Stojan Puc, eden od peterice Slovencev, ki imajo najvišji šahovski naslov (dr. Vidmar, dr. Pire, Parma in Planine). Po dokaj znimivem igranju je velemojster dobil 13 partij, 6 pa rcmiziral. Remizirali so: pionirke Irena Štrus, Melita Borštnar, Mojca Južnik, pionir Aleš Obreza in člana Jože Meglic in Janez Obreza. Šahovski klub Litija Naučili smo se plavati Letna šola v naravi v naši občini letos praznuje osmo leto. Učenci šmarske šole so jo že četrtič preživeli v počitniškem domu Predilnice Litija v Pineti pri Novigradu. 71 učencev seje zadnjo soboto v avgustu odpeljalo proti morju. Čakalo jih je osem dni sonca, morja, zabave in trdega dela. Vsak dan so imeli pouk, potem pa učenje plavanja, kolikor ga je dopuščalo sonce. Tega paje bilo veliko in voda je bila v vročem poletju dobro ogreta. Tako smo imeli idealne pogoje za učenje plavanja in tudi rezultati niso izostali. Naj to misel dopolnijo še številke: prvi dan smo imeli 28 (39%) plavalcev, 12 polpla-valcev in 31 neplavalcev, zadnji dan pa 57 (80%) plavalcev, 12 polplavalcev in le 2 neplavalca. Kdor ne prejema časopisa, naj sporoči na uredništvu Glasila občanov, Litija, Parmova 9. Sporočite tudi vsako spreme-membo naslova! Dan šole v naravi so dopolnjevale še športne dejavnosti: sprehodi ob obali, kulturno-zabavni večeri, spoznavanje zvezdnega neba, orientacija v naravi, petje ipd. Sredi tedna smo organizirali ekskurzijo v Novigrad in k izlivu reke Mirne v morje, pot je bila naporna, kar 10 km smo prehodili in si »prislužili« tudi nekaj žuljev, pa je bilo kljub temu lepo. Zadnji večerje bil drugačen od ostalih, bolj slovesen. Povabili smo osebje in goste počitniškega doma. učerici so pokazali nekaj zabavnih točk, pomerili so se v kvizu, vmes paje bil najzanimivejši in težko pričakovani del — podelitev značk delfinov za plavanje ter nagrad za najboljše tekmovalce v kvizu, v športnih igrah, najboljše točke v večernem programu in za najbolje urejene hišice. Šola v naravi je letos doživela spremembo. Že dolgo ugotavljamo, da učence spremlja premajhno število vodičev — upoštevamo normativ izobraževalne skupnosti. Letos je na- GLASIL O OB C AN O V Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija, Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, brane Končur, Mojca Lebinger, Franc Mali **•> Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Pra-unseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Llil-da Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto, Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litiju, Parmova 9. tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. V delovno razmerje sprejmem frizersko pomočnico. Frizerski salon Trdin Vojka, Šmartno. Podrobnejše informacije dobite osebno ali po tel. 881-479. mesto pet otroke spremljalo devet vodičev, tako da je bilo delo boljše »na suhem« in »v vodi«, bolje pa smo lahko poskrbeli tudi za varnost in dobro počutje otrok. Učinek je viden pri rezultatih plavanja in v boljši disciplini v času šole v naravi, nenazadnje tudi v zadovoljstvu učencev in učiteljev. Večje število pedagoških delavcev nam je z dodatnimi sredstvi omogočila IUV — Usnjarna Šmartno pri Litiji, ki se ji v imenu učencev toplo zahvaljujemo, prav tako pa velja zahvala Predilnici Litija, ki učencem v občini Litija že vrsto let omogoča cenejšo izvedbo šole v naravi. Šola v naravi je za učenca prijetna izkušnja, ki mu pokaže nov način življenja v skupnosti, ga osebnostno bogati, mu omogoči veliko novih spoznanj in znanj. Znanje plavanja je življenjsko nujna spretnost, ki ima velik pomen tudi v obrambni funkciji naroda. Za to in zaradi mnogih drugih prednosti, ki jih šola v naravi ima, jo moramo s skupnimi močmi ohraniti in razvijati. Mogoče tudi zato, ker je za mnoge učence to prvi stik z. morjem (pa včasih tudi zadnji) — letos je kar 11 (15%) naših učencev prvič videlo morje. Pedagoški delavci bomo razvijali in bogatili vsebino šole v naravi, družba pa naj poskrbi za ustrezno materialno podlago. Dragica Mravlja ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta ANTONA BOLDINA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Predilnice Litija in drugim za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se članom litijske godbe, pevcem Lipe, društvu ZB Litija, posebno pa tov. Jesensku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi se iskreno Kokalj. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše tete PEPCE ELZNER zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom Ponebšek in Sedevčičevi OŠ Litija, 2. Andrej Vrhovec — OŠ Litija, 3. Janez. Baje — OŠ Gabrovka. 2. razred — deklice: 1. Stanka Pinoza — OŠ Litija. 2. Jana Černe^—OŠ Litija, 3. Maruša Bokal — OŠ Litija. 3. razred — dečki: 1. Simon Rusjan — OS Litija, 2. Primož Zupan — OS Litija, 3. Uroš Kranjc — OŠ Litija. 3. razred — deklice: 1. Adrijana Komotar — OŠ Litija, 2. Eva Šekli — OŠ Gabrovka, 3. Radmila Milojica — OŠ Gabrovka 4. razred — dečki: 1. Aleš Zagore — OS Litija, 2. Robi Pirš — OŠ Litija, 3. Boštjan Doblekar — OŠ Litija. deklice: 1. Manja Božič — 2. Romana Zavrl — OŠ 3. Mateja Balant — OŠ 4. /azred — OŠ Litija, Gabrovka, Litija. 5. _razred — dečki: 1. Botšjan Jere — OŠ Šmartno, 2. Igor Bračun — OŠ Litija, 3. Igor Jerič — OŠ Gabrovka. S. razred — deklice: 1. Anita Komotar — OŠ Litija, 2. Andreja Petrič — OŠ Šmartno. 3. Darinka Tekavec — OŠ Gabrovka. Marjeta Plaznik OBVESTILO ljubiteljem strelskega športa Strelska družina Šmartno-Litija razpisuje množično strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev praznika krajevne skupnosti Šmartno. Tekmovanje bo v soboto, dne 9. novembra 1985, s pričetkomob8. uri na strelišču za zračno puško Šmartno — športni dom. Predvideni zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj bo ob 15. uri. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku Strelske zveze Jugoslavije, propozicije so naslednje: 1. Tekmovanje je ekipno in posamično, ekipo sestavljajo 3 člani oziroma članice, ekipa je lahko mešane sestave. 2. Kategorije nastopajočih bodo razvrščene v: — ekipe članov — članic, — ekipe mladincev — mladink in — ekipe pionirjev — pionirk. 3. Strelska disciplina za vse kategorije je 20 strelov za oceno in 5 za preizkus, čas streljanja je 25 minut. 4. Tekmovalci lahko uporabijo lastne zračne puške serijske izdelave, prav tako tudi strelivo, sicer pa zagotavlja oboje za vse nastopajoče prireditelj. 5. Zmagovalne ekipe v vseh kategorijah prejmejo pokale, do 3 mesta pa diplome. Pri posameznikih prejmejo diplome vsi, ki se bodo uvrstili do 5. mesta. Pokale bo podelil predstavnik KS, diplome pa SD Šmartno-Litija. 6. Pravico do nastopa imajo vsi občani, priporočamo pa, da se prijavite kot ekipa — posamezniki iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. 7^ Rok za prijavo ekipe ali posameznikov je vsaj 30 minut pred nastopom. Ob tej priliki bo strelska družina priredila razstavo orožja, s katerim tekmujejo člani strelske družine. VABLJENI! SD Šmartno—Litija Navodila za reševanje: Najprej rešite križanko, nato pa v posebna polja izpišite črke iz polj križanke, ki so označene s številkami v desnem spodnjem kotu polja. Če ste pravilno rešili križanko in izpisali vse črke, boste dobili geslo tokratne nagradne križanke. Geslo pošljite na naslov Glasilo občanov, Parmova 9, 61270 Litija, najkasneje do 10. novembra 1985. Pri žrebanju bomo upoštevali samo rešitve, ki bodo nalepljene na dopisnici. Trem srečnežem bomo podelili nagrade, seveda pa ne pozabite napisati svojega naslova. ttJJDI velika um*« Do v UtfET= Mo&Tl (lat.) POGOSTO inE VASI VETM rjoftt PE^tt-A-DlAN LITIJA rVAŠA : M Al VEO. a£^A VRSTA ilVALl učio jovfttuoft sfon* ^ 41* tf.itX.fr UEC, 06-(jAVl}]A-LEG PLAvalec VltJ 1 osebji 3 ICDOft se ICOTALfcA EDtisI oŠ Polov v DlO»| DELNICE OfcA^E tr.st KJtOlU>du-rt tt6o/JK JffittAfJ* 0to«-. NEH&KJ kljuk.-ujni 6 ffsTorAA Wt>0 Nv>q»\vl 9 IfcOASTEK tih C^LAVI PI5ATEL1 (M&to) UVtl-ž.awek ^n neV» NAiJCA tt.£nxA- MATEH-lAt- T 40 ANTON ■os n. Nota- Stab . h. 10C,. m-IME VE Lito SU*/. foajei ouhph. ICiCLE šele*. Kontofci-cnA Strast paEfc-aonije; sn.t KALIJ F05FOD. 3urflAN. PADA* vuVA AVTOM-o^AVLA AVSTUlie love t Aitilop ITALFM- (^LASILO OfcGRtJOV nr«>ti ?oiftv* A AMW£1 NOVAK- godila Xo?Att» mace ?RVt SAftOHL. c-iua 3U>. &L1Ć0-ABECEDE EMW.fr 8 iVEPLO CvtPto 4&.CAUA Aitemijft čt.0 veh, OBHODE" 5 1 2. 5 5" 6 7- 8 9 1 \ 8 \0 8 Al 3 -13 5 9 \ 8 m 3 iS \?> 8 \ t 9 k 8 5 3 46 8