81. številka. Ljubljana, v torek 9. aprila 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Ivhftja vsak dan ivetvr, iziroSi nedelie in praznike, ter velja po pošti prejemun za a v s t r o-o g e r l k e dežele za vse leto lf> ^Id., za pol leta 8 gld . za četrt leta 4 gld., za j-1 • i owwc 1 gld 4u kr. — Za L j ubijan o brez pošiljanja na dom za vse leto lil gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden in^tec 1 gld, 10 kr, Za polivanj« na dom rakuna se po Iv kr,
na mesec, po 30 kr. za četrt leta, — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 0 kr., če bb oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in pu 4 kr , če m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo iu n p r av n i £ t v o ie na Kongresnem trgu št 12. C* prav ni št ni naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
P i r u h i.
Povrnili so se naši državni poslanci z Dunaja in zatorej je pač umestno vprašati, kakšne piruhe so letos prinesli avstrijskim narodom sploh in slovenskemu narodu posebe. Koalicija je mnogo obetala, ko se je bila sklenila in sedaj že obstoji pač tako dolgo, da že lahko vprašamo, kakšen je sad njenega dela. Če hočemo nepristranski soditi, moramo reči, da tako neplodovito zasedanje se ni bilo nobeno, nego je ravno letošnje. Dobro je dokazalo popolno neplodovitost koalicije.
Koalicija še navadnih državnih poslov ne more redno opravljati. Kakor je naglašal večkrat pl. Plener, ko še ni bil minister, so budgetni provizoriji najboljše znamenje slabega gospodarstva in vendar baš pod koalicijo odlaša se rešitev državnega proračuna, kakor se še ni nikdar poprej. Velika noč je tukaj in poslanci so odšli za nekaj časa na počitnice, a budgetni odsek še ni rešil budgetnega proračuna in se tudi še ne ve, kdaj ga reši. liudget učnega ministarstva se je odložil in začelo se je posvetovanje o budgetu trgovinskega ministerstva. Kaj je temu povod, je znano. Gospodje so ne ustrašili celjskega vprašanja. Boje se, da bi se ob to neznatno vprašanje ne razbilo vse umetno zgrajeno koalicijsko poslopje. Celjsko vprašanje se torej ni niti za las približalo svoji rešitvi in koalicijski poslanci vrnili so se praznih rok k svojim volilcem. Povedati niti ne morejo, kdaj se stvar odloči in kako. Budget se najbrž reši koncem junija. Pač resno se moramo vprašati, če ima kontrola državnega zbora še kako vrednost, če se kar po pol teta vlada brez redno dovoljenega budgeta. Kaj tacega se pač ne nahaja drugje kakor v Avstriji.
Volilno reformo, ki je najglavnejša naloga se* danje vlade in državnozborske večine, ni storila nobenega koraka dalje. Delavci so pričakovali, da jim poslanci vs j za piruhe prineso že volilno pravico, če tudi znatno prikrajšano. Stvar pa še ni tako daleč napredovala, da bi vlada mogla izdelati kako predlogo. V pododseku so gospodje dolgo časa s'var proučevali, naposled se pa do dobrega sprli. Sedaj vsa stvar tako stoji, da še ni verojetno, da bi izmej vseh poslancev in ministrov še kdo verjel, da bi po J sedanjo vlado se sklenila kakšna volilna reforma.
Mrtvaški ženin.
Dalida K. J. Krbcna,  za ..Glasbeno Matico" poslovenil JoBip Stritar.   Za  soli, mešan  zbor in  veliki oikoster uglasb.l dr. Ant. Dvofak, op. ti9.
Letošnja koncertna doba „Glasbene Matice" se je končala 6. in 8. dne tega meseca z rednim tretjim in izvenrednim koncertom, ki sta nam prinesla redek užitek z »Mrtvaškim ženinom". Koncerti na abonnement, katere je letos vpeljal naš vrli glasbeni zavod, so se bitro vdomačili in privadili v kratkem času naše občinstvo na težko vokalno, na simfonično glasbo in na oratorij. Kakor g- koncertni vodja M. Hubad z neumorno pridnostjo vežba in s trdno roko vodi svoje pevske in godbene sile,I tako zna tudi s srečno roko izbirati točk-- svojim programom, da jim daje zanimivo mnogovrstnost, muzikalno vrednost in da ž njimi ob jednem tudi metodično vzgojuje občinstvo in pevce ob jednem.
Za ta metodični namen je bil tudi „ Mrtvaški ženin" posel no srečno izbran, ker je poleg tvoje
Drugod bi ministri, ki ne morejo izvršiti svojh naloge, odstopili, a pri nas v Avstriji pa hočejo odgovornost izvreči na parlament. Dolgo seveda to ne bode šlo. Naposled se bode tudi gospodarstvo Windischgiiitzovo rpcfe Plenerjevo zrušilo.
Obrtniki so pričakovali, da se jim pod koalicijo zboljša položaj. In k:»j se je uresničilo od vseh obljub, katerih so vsi koaliranci imeli polne roke. Novi obrtni red se v tej postavodajni dobi več ne predloži. Jedino, kar se je storilo v tem ozirn, je, da je državni zbor sklenil zakon o nedeljskem počitku krošnjarjev. To je vse njegovo velikansko socijalno delovanje.
Davčna reforma se počasi vleče in je vedno negotoveje, će bode kaj iz nje. Konservativci jej že napovedujejo najhujši boj in prav lahko je, da se še zavrže pri tretjem branju. Pa če se tudi vzprejme davčna reforma, mali davkoplačevalci zaradi tega ne bodo dosti n i boljšem, kajti gledalo se je že, da se ni davek preveč izvalil na kapitaliste. Cela vrsta določ^b je, da se bodo bogatini lahko odtegnili plačevanju davka. Tukaj naj le omenimo da inozemcem ne bode treba plačevati osebnega davka od delnic, ki jih imajo pri kacih avstrijskih podjetjih Kdor ve, kake zveze imajo naši kapitalisti, bode pač lahko sprevidel, koliko kapitala se bode odtegnilo davku.
Rotšildi bodo svoje delnice prepisali na svoje hiše v Frankobrodu, Parizu in Londonu, Avstrija pa zgubi mnogo davka. Plener je v najboljšem prijateljstvu z največjimi kapitalisti in je torej pri sestavi davčne predloge gledal pred vsem na njih koristi. Le preveč je znano, da bi on danes ne bil finančni minister, temveč predsednik skupnemu računišču, ako bi zanj ne bili delali nekateri bogati ljudje Abrahamovega rodu.
Mali obrtnik bi pa za to, da se mu odpusti par goldinarjev davka, zgubil volilno pravico, da bi potem njegove težnje se še manj upoštevale.
Kazenskega zakona načrt še ni rešen, a le toliko lahko rečemo, da ne bodemo posebno žalovali, ako zakon ne postane. Določbe njegove o političnih zločinih so take, da bodo opozicijske stranke morale biti jako previdne, če ne bodo hotele občutiti njegove ostrosti. Tukaj so najočitneje vidi, da je liberalna stranka se popolnoma izneverila svojim načelom.
velike absolutne glasbene, vrednosti posebno jasen v izrazovanji in najugodnejši predmet, na katerem se uči mlado koncertno občinstvo, kakeršno je naše, paziti na sredstva, s katerimi glasbenik znači situ-vacije in osebe.
Skladba je kakor snov sama odločno roman-tiška, in nje značaj v obče mejnaroden kakor vsebina pesmi. Srečno se je skladatelj izognil nevarnosti, da bi bil slikal pregrozno; zato tudi ženinu ni dal demoničnega značaja, nego suponiral je nekako mistično pohotno ljubezen, ki sega onkraj groba, in sladko, zapeljivo pregovarjanje so vsi njegovi razgovori z nevesto, katero prisrčna priprostoBt se najlepše izraža v prvem samospevu, globoko-čutna ljubezen v dvospevih druzega dela, pobožnost pa v čudoviti ganljivi molitvi v tretjem delu.
Temeljni glasbeni motiv igra na besedah ženi novih „Spiš ali čuješ, dekle, hoj" ; ž njim se začne ouvertura, ž njim se konča skladba, in ponavlja se ta stavek — ne kot vodilni motiv v VVagner-jevem smislu, nego kot simfonična reminiscenca — najčesčeje v celi skladbi. Drugi glavni motiv začenja vokalni del „Enajsta ara bije že" in se najodločneje ponavlja v pesmi duhov „TeJo naj ležo v
Kako malo sposobna je koalicija braniti svobodo in parlamentarni ugled, je pokazala v nek-in posebnem slučaji. Čitatelji naši se spominjajo, da je poslaiiM: dr. Pacak stavil neki predlog glede varovanja imunitete parlamentarnih govorov. Praško nadsodišče je potrdilo konliskacijo nekega češkega I ista zaradi odobravanja govora nekega mlado-češkega poslanca. Pacak je na to stavil v zbornici nujni predlog, da se kako tako postopanje oblaste V prepreči, kpr po njegovih mislih sodišča niso kompetentna razsojati parlamentarnih govorov. Stvar se je izročila imunitetnemu odseku, da v 14 dneh poroča in stavi predloge. Vladi ta predlog ni ugajal in porabila je svoj upliv, da prepreči vsak njegov uspeh. Odsek je zares poročal v 14 dneh, a ne meritorično, temveč je stavil predlog, da se stvar odstopi kazenskemu odseku. Sedaj se je stvat izročila kazenskemu odseku, ki je tudi poročal v 14 dneh, a pri tem le prosi), naj se mu podaljša obrok in predlože akti. S tem je stvar srečno pokopana. Vender je imel odsek lahko delo, kajti najvišje .sodišče je že dne 20. junija 1882. leta bdo razsodilo, da poslanski govori ne morejo proti nikomur biti predmet sodnega preganjanja in o njih sploh sodnije razsojati ne smejo. Vse to je prezrl namenoma ali nenamenoina kazenski odsek, in pokazal, da ne zna niti braniti veljave parlamenta proti vladi in oblastvom.
Za našega kmeta se v niinolem zasedauji ni prav ničesa storilo, znani Falkenhaynovi predlogi 0 organizaciji kmetijskega stanu sta pa popolnoma pozabljeni. Konservativna stranka, ki je sedaj del koalicije, se pa na Dunaju za kmeta nič več ne zmeni, da se ne zameri liberalcem, le po shodih ima še srce za kmeta.
Poleg že omenjenega zakona o nedeljskem počitku krošnjarjev je v tem zasedanju od 19. febru-varja rešila zbornica poslancev le vladno predlogo o premernbi tirolskih deželnih dolgov v jednotni dolg 10 milijonov kron, predlogo v podržavljenju telegrafnih in telefonskih naprav dunajske zasebne telegrafne družbe, vladno predlogo 0 povrnitvi posojila za urejenje Drave in pa vladno predlogo o državnih podporah po uimah poškodovanim krajem. Te malo važne predloge BO plod 27 sej. Vse važnejše reforme pa ne store koraka dalje.    Sprva je
grob; gorje njim, ki za dušo ne skrbe4*. Poleg teh dveh glavnih je še več postranskih motivov, ki kor spomini pomagajo slikati situvacije.
Občni kolorit je temen in tužen in se razjasni samo dvakrat: pri preprosti homo foni zborovi pesmi v a-dur (Na steni nizke izbice), ki je zaklinjena v a moli, in v motivu rešitve, katerega nam zapoje klarineta pred zadnjim zborom. — Razločno je slikai razvoj dejanja od tožbe osamljene neveste, ki v skrivnostni polnočni uri toži po svojem ženinu, po poti skoz močvirje, kjbr blede v«še plašijo, vihar buči, volkovi tulijo, do grozepolnih prizorov na pokopališči. Iz tega tožnega ozadja, katerega najbolje slika orkester, pa tudi zbor (»Pač duh mrtvaški čutijo*4, „Skovir skovika", „Po skalah in po trnji" in dr., in recitator, se dvigajo spevi čudovite milobe, tako posebno dvospavi v drugem delu, (z glavnim motivom „Vrzi jo stran!") za dialogični trispev prirejeni krasni, v prosto narodnem duhu mišljeni spevi pri mrtvaški hišici, zbora nPlameni modri tavajo" in „Ti, mrtvi, lezi spet nazaj", kjer so se posebno odlikovali mehki zborovi soprani, iu fuga „A deklica ne vidi se", katere temeljni motiv je z rezko energijo in prelivale vredno glad-
vlada zares bila kar parlament ohsula I predlogami. Vse, kar se je našlo po predalih pripravljenega izpod prejšnjih ministrstev, se je hitro malo predelalo in popoludo in zoornioi predložilo, da se je le moglo govoriti o plodovitosti koalicije, a sedaj so pa vsa dela obstala. Nasprotja mej koaliranci so laka, da en o nobeni važnejši stvari sporazumeti ne morejo. Že pred skoro četrtst.olerjem je dr. Unger se izrekel, da koalicija ne more uspešno delovati, kjer se stranke načelno razlikujejo in to se sedaj potrjuje. Zato smo pa prepričani, da poslanci poprej svojim volilcem ne prineso boljših piruhov, da se razdere sedanja nenaravna koalicija.
Specijalno na Slovence se pa gospodje še spomnili niso, kajti narodna vprašanja so pod koalicijo odložena. To je pa jedina točka, katere se dr/i koalicija strogo, kadar gre proti Slovanom. »Seveda kadar gre za Nemce, je drugače. Nanje gleda vsaj vlada. Naši poslanci so se z Dunaja letos povrnili brez vsacib velikonočnih piruhov.
V 0 Jllllljltltl, 9. aprila. Celjsko vprašanje ne stori nobenega koraka dalje. Sedaj baje grof Ho!ienwart skuša pregovoriti Slovence,   da  naj   se  zadovoljijo  s  paralelkami v prvem in drugem   razredu   in  jim  obeta,  da jim vlada za to dovoli pet slovenskih ljudskih šol. Slovenski poslanci v Hohemvartovem  klubu izgovorili so si baje nekoj časa pomisleka. Kranjski poslanci bi bili baje Zadovoljni, a štajerska dva koaliranca se pa zaradi svojih VolHcev ne upata odjenjati. Na videa je   vladna   ponudba  £e  precej  laskava,    v resnici ;e pa najbrž popolnoma brez vrednosti.   Kake take ljudske šole nam ne dovoli, da bi je po obstoječih zakonih ne mogli doseči,  če  tudi  morda  še  le s pritožbami na upravno sodišče.   Sploh se pa Slovenci, če se govori o ljudskih šolah,   ne moremo zadovoljiti s posameznimi ljudskimi šolami, temveč vlada bi morala skrbeti, da se povsod  po Slovanskem uravnajo ljudske šole v zinislu ustave. Seveda proti   temu   bi   pa   levica   ravno tako se upirala, kakor proti dvojezični gimnaziji v Celju.  Proti pa-raleikam  samo v prvem   in drugem razredu so pa tudi utemeljeni vzgojcslovni pomisleki. Zaradi tega je dolžnost poslancev,  da take posredovalne predloge kar zavrnejo.
Dipaulijev predlog. Včerajšnji „Slovenec" jako potrto piše o tej stvari in upa, da bode naposled Dipaulijev predlog glede volilne pravice pe-takarjev le vzprejet. Mi nismo taki optimisti. Če grof Hohenvvart in ž njim češki veleposestniki ostanejo pri svojem sklepu, potem je Dipaulijev predlog sam na sebi že pokopan. Levičarji in Poljaki imajo sami zase že večino. Vprašanje je le, če bode davčni zakon vzprejet v tretjem branju, ker tudi nekateri Poljaki in levičarji niso ravno zadovoljni ž njim. Nemogoče pa ni, da se vzprejmH, ter so mnogi poslanci baš z davčnim zakonom že delati zase veliko reklamo, tako mej drugim slovenski koaliranci. Bolj gotovo je pa, da za volilno reformo vlada ne dobi potrebne dvetretjinske večine, a na tej samo na sebi liberalcem ne bode dosti ležeče, če se jedenkrat znebe petakarjev. Interese na volilni reformi bodo potem imeli le konservativci. Položaj je jako neugoden, tega ne more niti  „Slovenec*   tajiti, kakor
tudi ne, da ga je on s svojimi privrženci največ zakrivil, zagovarjajoč Hohenwartovo liberalcem prijazno politiko.
Zmaga protisemitov na Dunaju. K zmagi
protisemitov na Dunaju so pripomogle razne okoliščine, mej drugim tudi to, da se pod sedanjo vlado preveč ozira na sorodnike in svake ministrov in parlamentarcev pri podeljevanji višjih služeb. Že imenovanje prof. Šukljeja in grofa Sturgkha dvornima svetnikoma je vzbudilo veliko nevoljo mej mnogimi uradniki, kateri so na višjih stopinjah se nahajajoči mislili, da imajo več pravice do teh mest. Ko je pa Madevski začel le preočitno riniti svoje sorodnike iu svake na boljša mesta in je dr. Lueger to grajal v zbornici, je večina dunajskega uradništva prešla v protisemitski tabor. Uradniki so bili jako nevoljni, da se levica pri tej priliki ni nič oglasila. To svojo nevoljo so pokazali uradniki pri volitvah, dobro vedoč, da je protisemitska zmaga na Dunaju hud udarec ne le za nemške liberalce, temveč tudi za koalicijsko vlado. Neznatno zboljšanj« stanja uradništva, katero je obljubil pl. Plener, ni moglo potolažiti nevolje uradnikov, ki so spoznali, da je dr. Lueger najboljši zagovornik njih koristij.
Zidje v Rusiji. To je javkanje po židovskih listih, kajti izpolnile se jim niso nade, katere ho stavili v ruskega carja Nikolaja 31. Sedaj se je izdala neka naredba, po kateri se zidom prepoveiuje, hoditi v doasko, kubansko in tersko ozemlje. Le poglejte, kakšna krivica se zidom godi. V teh krajih so toplice in židje. se tja niti zdraviti ne bodo smeli hoditi. Seveda, kdor žido pozna, ve, da jim je za zdravljenje jako malo mari in je za tiste, ki morejo hoditi po toplicah, že še dovolj toplic na razpolago. Zidom je za le „g.šeft", in baš v toplicah po teh krajih, oddaljenih od zapada, so najbolje trgovali in ljudi sleparili Zares bore židje, povsod se delajo ovire njih človekoljubnemu delovanju! Ob premeni carja so se nadejali, da jim vsaj v barbarski Rusiji nastopijo zlati časi, ko je zapadna Fvropa jim vedno bolj nasprotna ; a nade so jih britko varale !
Dopisi.
t/. l.jiil»ij:»u«\ 8. aprila. (Uradniško društvo.) Kranjski odsek 1. uradniškega društva Avstro Ogerske in pa hranilno in posojilno uradniško društvo v Ljubljani imela sta preteklo nedeljo v Hafnerjevi pivarni svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo 34 društvenikov. Predsedoval je chs. kr. deželui šolski nadzornik gospod Jakob Smo le j. Poročilo njegovo o delovanji društva v obče in o posameznostih kranjske skupine vzel je zbor na znanje. Glasom tega poročila se je glavno upravništvo tudi v preteklem letu mnogo trudilo na perečem vprašanji glede urejanja plač državnih uradnikov ter potom peticij storilo potrebne korake. Razdelilo pa je samo tudi 28.320 gld. podpor, prispevkov za šolske potrebščine in učila zlasti mej udove nekdanjih svojih članov. Računski zaključek izkazuje koncem minolega leta 71.07!) efektivnih pcgodeb za okroglo 70 milijonov gold. zavarovanega kapitala in letne rente, potem 13 8 milijonov gld v rezervnem zakladu. Kranjska skupina uradniškega društva štela je koncem zadnjega leta 391 članov, in je imela uknjiženih pogodeb 442 za 471.339 gl. V istem letu   je  izplačala 5300 gld. zavarovanega
koto pel čvrsti alt. Posebe je še treba omeniti št. 11, I kjer na podlagi mrtvaške koračnice recitator in zbor v imitacijah opisujeta ples in sprevod pošastnih veš.
Mnogo pripomorejo za lahki razum cele skladbe mimogredoča priprosta imitatoriška ali simboliška sredstva za izraz, n. pr. bitje ure, prihod mrtveca, bučanje viharja, skakanje veš, mrtvaški zvonček, skok čez zid, škripanje durij, tikanje na vrata, kle-kanje kostij, petelinje petje, raztrgane ko-šu-lje i. dr.
Kdor bi pa hotel našteti vse lepote, moral bi navesti celo pesem.
Uspeh skladbe same zviševala sta še krasni prevod g. J. Stritarja, ki ima popolnem znak narodne pesmi v na j lepšem smislu, in zares izborno izvajanje. Venec za vse gre mojstru g. H u b a d u , ki j-; neštete ure vadil in učil zbor in orkester, ju z neupoguo energijo privel do popolnosti, kakeršno sta nam pokazala posebno drugi večer. Take uspehe doseže samo, kogar vse rado uboga. Ob začetku druzega koncerta priredilo mu je koncertno občinstvo zasluženo ovacijo. Od solistov se je najbolje odlikovala gospica Franja Vrhunčeva, ki je pokazala svoj lepi napredek v dveh letih, odkar je nismo slišali. Nje glas je zvenek, močan, čist, v globini in v srednji legi širok, v višini jasen in lahek, nje
kapitala ter razdelila 200 gold. podpor mej svoje člane. Zbor je vzel predsednikovo in odborovo poročilo na znanje, je odobril ter predsedniku izrekel zahvalo za njegov trud. Pri nadomestni volitvi v odsekov odbor za leto 1895. so bili izvoljeni gospodje: Viljem Lukeš, Ljudevit Rivnihar, Ivan Sbrizaj, Jakob Smolej in Avguštin Vester, za namestnike: Alojzij Biber, Ferdo Tomažič in Rudolf Vesel. — Potem je zborovalo hranilno in posojilno uradniško društvo pod predsedstvom g. prof. Avguština V e s t r a. Iz predloženega poročila za leto 1894. je posneti, da je štelo to društvo koncem istega leta 185 udov z vplačanimi ulogami 12.857 gl. 24 kr. Posojenih je bilo isti čas pa 19 788 gold. 84 kr. Upravni dobiček znaša 557 gld. 71 kr., iz kojega je izplačati 4°/, dividendo na uloge; od društva najeto posojilo znašalo je 2a00 gld., svota hranilnih ulog L726 gld. in rezervni zaklad 2018 gl 10 kr. Zbor je odobril letno poročilo ter predse-'. ■ ništvu in nadzorovalnemu svetu na trudoljubivem lelovanju izrekel toplo zahvalo. Koncem zborovanji zvršile ao se še nadaljnje nadomestne volitve za leto 1895., pri katerih so bili voljeni gospodje in sicer, v upravni odbor: Alojzij Bayr, Ivan Zbrizaj, Anton Svetek, za namestnike: Alojzij Biber, Bortram Gotz in Ferdo Tomažič. potem v nadzoroval ni avet: dr. Ivan Jan, Jernej Sli bar, Ivan Svetek, za namestnika pa: Jakob Smolej in Rudolf Vesel.
le. TrNtM 7. aprila.    (Drago ti n Marte, lanc) Nemila smrt nam je ugrabila značajnega in delavnega rodoljuba, katerega  bomo zelo pogrešali, zlasti v okolici. Po dolgi in mučni bolezni je umrl v najlepši dobi   star šele  29 let, Dragotin Marte-lanc.   Po pokojniku žaluje vsa okolica, in žalujejo tudi mestni Slovenci, ker si je vzlic svoji mladosti .s svojim  unetim   neumornim  delovanjem pridobil splošno spoštovanje.    Rajni Dragotin Martelanc se je rodil v Barkovljah  in se začel zgodaj zanimati za narodne zadeve.   Pisal  je   za   „E linost" in za druge liste ter zlasti z živo besedo neizmerno uplival na okoličane ter s svojo požrtvovalno agitacijo dosegel lepih uspehov.   Največ  prilike  delovanju je imel v svojem rojstnem kraju, v takozvanom četrtem okoličanskem okraju namreč v t J irkovljah v Rojanu in na Greti. O priliki volitev ni nihče javno i n zasebno toliko storil za narodno stvar kakor on. Zlasti je bil unet tudi za društvo „Adrijo", katern je osnoval in pod čigar previdnim vodstvom je k • lepo  napredovalo,  in  ustanovil  tudi „Podružnico sv. Cirila in Metoda  na Gretiu,   katera  sedaj že osmo leto lepo napreduje.    Nabiral je vstrajno prostovoljnih doneskov in že na smrtni postelji izročit zadnji nabrani donesek 100 gld., da je tudi njegova župnija   postala  družbina pokroviteljica. Politišk* društvo „ Edinost" je izgubilo ž njim marljivega odbornika, „Matica Slovenska"   vestnega poverjenika. „Rojansko posojilno in konsumno društvo" spretnega tajnika. Pokojnik je bil uradnik „ Tržaške po sojilnice in hranilnice".   Kako priljubljen je bil, se je pokazalo na dan njegovega pogreba, katerega se je udeležilo nad 1000 osob.   Pri  grobu je govorit g. Cotič   nekoliko   primernih   besed, s   katerimi je opisal pokojnikovo delovanje in izrazil občno žalost, na   izgubi  tega v pravem  pomenu  besede vrlega
moza.
neprisiljeni obseg dobri dve oktavi, vokalizacija raz ločna, izražanje priprosto pa Čutno; na dramatiških mestih ji glas vibrira kakor struna, kar mu bo dalo za dramatično pevko posebno vrednost.   S kratka, že zdaj smo lahko ponosni na svojo rojakinjo. Ob čmstvo ji je burno izražalo svojo hvaležnost in pri znanje po obeh arijah. G. Bela S t u h e c , naš dober znanec, je pel malo hvaležno [»a težko partijo reci tatorja,  korektno,  diskretno,   ako  je  bilo  treba s svo|im mehkim a močnim glasom prevladajoč zbor in orkester;  osobito  lepo je  pel   hriška mesta v tretjem delu. Gospod Razinger se je zopet po kazal  kot neprecenljiva moč za izvajanje oratorijev in balad.    Njegova spretnost v fraziranji in njegov priprosti način  izražanja brez stremljenja za efekti je znan. Lepše hvale nimamo zanj,  nego da je pel tako ilobro kakor zmerom in da je popolnem ohranil svoj glas. Tudi zanj in za g. Stolica je imelo hvali žno občinstvo mnogo glasne pohvale.
Dvorana je bila prvi večer razprodana in drugi večer dobro obiskana. Drugi koncert je s svojo prisotnostjo počastil tudi g. deželni predsednik baron Heinz gospo soprogo, ki sta z viduim zanimanjem in priznanjem občudovala krasno skladbo in nje dovršeno izvajanje. L.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. aprila
— (»Trd, neizprosen, mož jeklen",) vse to
misli biti — „Slovenec"?   Povedali smo že, da je v nedeljo začel cenjeni abbe. Mortara v Ljubljani boj zoper protiseraite in Židom v korist. Unema, s katero je svojim poslušalcem prigovarjal ljubezen do zidov, se ni izplačala. Po ljubljanski bi se reklo: popolnoma je pogorel. Saj pa je tudi čudno početje, izganjati hudiča od ondot, kjer ga niti — ni. Ljubljanski   protisemitizem   je nacijonalnoekonomična teorija.    Praktično je skušal  to teorijo spraviti v veljavo — ^Slovenec".   Spe miniti   se je le njegov«1 borbe zoper  Borna, zoper nameravano   tovarno v Novem mestu itd.   Zasolil  je to nacijonaluoekono-mirno teorijo tudi z verskim  in plemenskim proti-semitizmom. Boril se je z nekako spretnostjo. Sovražil je žide skoro  tako,   kakor slovenske »liberalce". Ko bi se bil abbe Mortara potrudil v „Slo-venčevo"   uredništvo  in   bi   bil tam   razložil svoje nazore, bi bil m Srd a kaj opravil. Za to pa, kar je govoril v cerkvi in v rokodelskem domu, za to se „Slovenec" še zmenil ni, najsi je abbe Mortara tudi nastopil z izrecnim privoljenjem cerkvena oblasti.    Kdor ima kaj kombinacijakega daru, bi iz tega lahko sklepal, da merodajni cerkveni krogi ne odobravajo „Slovenčevega" protisemitizma. Vzlic temu se je  „Slovenec*   včeraj   zopet krepko lotil židovskega   kapitalizma,   na  čemer   mu izrekamo svoje priznanje. Pokazal je, da je „ trd, neizprosen, mož jeklen",  in  želimo samo, da to vzlic propovedi g-Mortare tudi — ostane.
— (Iz nemike domačije) V ljubljanske kazine slavnoznanem „Gfrettzimmru" so minoti teden, nekateri najglasnejših naših Germanov slovesno pra-
znovali osemdesetletnico Bismarckovo. Mej slavitelji je bilo tudi nekaj c. kr. mož. O posamičnostih te slavnosti se nič natančnega ne ve, čaje se pa, da imajo gospodje ndeležniki obilo uzrokov o njih molčati. Vsekako pa je morala navdušenost biti jako velika, ker so bili udeležniki še na potu domov zelo — navdušeni. Stvar sama na sebi nima nika-kega pomena, zanimivo je le to da so slavitelji Bismarcka sedaj silno jezni na tiste miroljubne in patrijotične ljubljanske Nemce, ki se slavnosti niso udeležili in jo ostro obsojajo, kakor sploh vse rogo-viljenje nacijonalcev. Ti Nemci se zdaj za njih pa-trijotizem imenujejo spet „deutsche Milchbriuler", prav kakor tačas, ko je neki realčni profesor zanje izumil ta priimek.
— („Zveza slovenskih kolesarjev") je imela v nedeljo zvečer v letnem salonu pri „Maliču" svoj ustanovni shod. Poleg ljubljanskih kolesarjev, ki so se polnoStevilno udeležili shoda, prišli so zasobniki iz Celja, Kranja, Gorice, Postojne, Radovljice, Brežic, Jarš in še iz drugih krajev. G. dr. Fran Maver iz Celja otvoril je sej , ter predlagal g. dr. Treota iz Postojne častnim predsednikom občnega zbora. V odbor so bili voljeni. Predsednikom: Dr. J. Dečko (Celje;; I. podpredsednikom : Ivan Goriup (Ljubljana); II. podpredsednikom: Vekoslav Grebene (Trst); tajnikom: Rudolf Vesel (Ljubljana); blagajnikom: RudolfPehani (Ljubljana); vodjo: Dr. J. Kapus(Celje) ; namestnikom: Zmag. Bohinec (Ljubljana); odbornikom: Fran Tauses (za Ljubljano). Po končani volitvi prevzel je vodstvo seje predsednik zveze g. dr. J. Dečko iz Celja. Pri razpravljanju zveznih pravil oglasila seje obilica govornikov, kateri so za navodilo voljenemu odboru izrazili svoje želje. Letni donesek članov zveznih društev določil se je na 1 gld 50 kr., posameznih nobenemu društvu pripadajočih pa na 2 gld. 50 kr. Vstopnina brez izjeme 1 gld. — Za posamezne kraje imenovali so se poverjeniki, katerim bode naloga pridobiti zvezi novih društvenikov in pospeševati kolesarski sport v obče. Kot glas lo zveze proglasil se je sportski v Zagrebu izhajajoči list „Sport". Brzojavne pozdrave poslali so Tržaški biciklisti in zaveza čeških kolesarjev v Pragi.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) glede na izjavo prvomestniŠtva ženske in moške podružnice v Starem trgu pri Rakeku rada potrjuj-, da sta tamošnji v dan 12. februvarja 1893. ustanovljeni podružini za leto 1898 poslali znamenito svoto skupnih 228 gld.; za 1.1894. pa zopet skupno svoto 90 gld. 19 kr — S tem naj bo popravljena pomota v „Vest.niku" in beležka v „Slov. Narodu" št 75., ter imenovanima obema podružnicama — osobito požrtovalni čast. dvojici: prvomestnici g. Olgi Pečejevi in prvomestniku g. Franju Peče — izrečeno zasluženo naše popolno priznanje. Narodova hvala pa jima ne izostane. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Akademično društvo „Sava") priredi dne 17. t. m. popoludne svoj izredni občni zbor s sledečim vzporedom: 1.) Poročilo odborovo; 2 ) poročilo o novem pravilniku; 3.) slučajnosti. Na večer priredi društvo v čast svojim ustanovnikom ter starešinam velik zabavni večer.
— (V dekliškemsirotisčubaroninjeLichten-turnove v Ljubljani) biva sedaj 49 deklic sirot, katerih vsaka ima ustanovo za 90 gld. na leto. Vseh ustanov v ta namen je 51, oskrbuje in podeljuje jih pa deželni odbor kranjski.
— (Semenj.) Na semenj dne 8. aprila se je prignalo 963 konj in volov, 296 krav in 46 telet, skupaj 130f> glav. Kupčija je bila prav živahna, prišli so bili kupci iz raznih krajev s Koroške, Tirolske in Italije; najbolj živahna je bila kupčija za konje.
— (Volilo ) Koncem mtnolega meseca v Škofji Loki umrli tovarnar g. Alojzij Krenner je volil škofjeloškim mestnim revežem 100 gld., siromaškomu zakladu 600 gld. in ljudskima šolama po 40gld.
— (Uravnava Save) To spomlad še se bodo pričela dela za uravnavo Save na gornjem delu od Črnuškega mostu proti Šmarni gori, ko so dovršena dela na spodnjem delu mej Klečami in Dovskom. Tehnični uradnik deželnega stavbinskega urada inžener g. Bloudek, ki bode vodil ta nova dela, se je že nastanil v Tacnu. Dela so proračunjena za dobo 10 let in se bode mnogo sveta, ki gaje Sava v teku časa opustošila iu zasula, polagoma zopet pridobilo za poljedelstvo.
— (Ponesrečil) je dne 5. t. m. zjutraj na železniški progi Kočevje-Grosuplje pomožni delavec Janez Kromar. Ko je lomil kamenje, je padel 4 metre globoko in se težko poškodoval na glavi ter si hudo pretresel možgane.
— (Novo šolsko poslopje) je dala kongregacija šolskih sester de Notre Dame zgraditi v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer nekatere sestre že poučujejo več let. Stroški nove šole znašajo 10 000 gl., za katere je kongregacija prispela z 6000 gld., deželni zbor s 500 gld. in posestnik g. Ivan Valenčič s 1000 goldinarjev.
— (Medved v Trnovem.) V vasi pri Rijavcih dogodil se je nedavno sledeči smešni prizor. Tam stanuje neki čevljar, doma iz Oseka, kateri še ni videl medveda. Nekega večera je ušel bližnjemu čev-Ijarjevemu sosedu ponoči jednoletni črni junec iz hleva ter dirjal po vasi. Čevljar sliši to dirjanje, gleda in misli kaka zver je to; naposled ugane, da je to medved. Ta skoči pred njim v odprti hlev. Čevljar kriči na to ves prestrašen na pomoč, sosed, stari stric, se vzbudi in ga vpraša, kaj ga boli; čevljar jeclja, da je skočil medved v hlev. Zbude se še drugi, se oborože s sekirami in vilami. Jeden z vilami stopi v hlev, stric čaka pa z sekiro pred hlevom. A mladi in hitri junec jo je še pravočasno popihal mimo svojih ostrašeniti lovcev iz hleva ter je fako rešil svoje lastno življenje ; svojega gospodarja, strica, je pa obvaroval škode in sramote, da ni ubil svojega lastne a živinčeta, držeč je za medveda. Ko se je po vasi seznalo za ta komični prizor, so se vsi smejali ter se še sedaj smejejo, kadar se kdo spomni na to, da je čevljar imel junca za medveda, in da so ga lovili z vilami in sekirami.
— (Zdravstveno stanje) V Žerovnici in v Smokuču v radovljiškem okraju se je pojavil po jeden slučaj otrpnenja tilnika v Rodnah pa dva slučaja. Umrla sta dva bolnika. Storilo se je vse potrebno, da se omeji bolezen. V Ravnah je za isto boleznijo 5 bolnikov. — V Radovici v črnomaljskem okraju so osepnice ponehale in sta samo še dva otroka bolna. — Za škarlatno davico je bolnih v radovljiškem okraju: V Gorjušah, 7, V Rovtah 2, v Koprivniku in v Dnbravci po l otrok.
— (Pristojbine za novo vozno pošto na Primorskem in Kranjskem ) Z t poletje 1895 določeno je za vozno pošto ta-le pristojbina: Na Primorskem za vsakega konja 90 nč , ua vsaki miri-jameter pri rednih vožnjah in 1 gld. 8 ni pri izrednih vožnjah Na Kranjskem 89 nč. za vsakega konj za vsak rmrijameter pri rednih in 1 gld. 7 nč. pri izrednih vožnjah.
— (Potrjena volitev.) Cesar je potrdil volitev g. Frana L en ček a v Blanci predsednikom in g. Vincenc ja Medica podpredsednikom okrajnega zastopa 8evniškega.
— (Rovinjsko okrožno sodišče) Ze dolgo časa žele i^terski Hrvatje in tudi mnogo Italijan v, naj bi ae okrožno sodišče iz Rovinja premestilo v Pnlj. V Trsta se govori, da se je vlada za to že odločila in ker oticijo/.ni c kr. korespondenčni urad to govorico brzojavno razširja, gotovo ni povsem neosnovana,
— (Občinske volitve dinjanske) je tržaško namestništvo, kakor poročajo laški listi, razveljavilo.
* (Povodenj ua Hrvatskem > Iz Siska se poroča, da je v«a okolica do Petrinje preplavljena. Ob jednem so stopile Sava, Kulpa in Odra iz svojih strug ter spremenile vso krajino v neizmerno jezero, iz katerega je videti samo hišne strehe. Beda ljudi j je velikauska, ker neprenehoma dežuje. Mesto Sisek je tudi v veliki nevarnosti.
* (Gospod in hlapec ) Najnovejše delo grofa Leva Tolstega, „Gospod in hlapec", je izšlo pred kratkim in sicer so se priredile tri izdaje. Prvi dve, jedna elegantna druga cenena, sta se razprodali v štirih dneh. dasi se je vsake izdaje natisnilo 15000 izvodov, vrh tega je ta povest izšla še kot 14. zvezek Tolstega zbranih spisov, katerega zvezka se je natisnilo 10.000 izvodov. Tudi ta izdaja se je razprodala za nekaj dnij in neka četrta jako cenena izdaja je tudi že pošla. Razprodalo se je torej blizu 50.000 izvodov jedne knjige in to v barbarski Rusiji. Kateri moderni nemški pisatelj se more ponašati s takim uspehom svojih del?!
* (Per pedes apostolorum) Te dni  se je
vrnil v Peterburg Rus Bern o v, ki je štiri leta potoval peš po vsem svetu. Odšel je iz doma samo 8 5 rublji Predaval je v raznih mestih v ruskem, francoskem in nemškem jeziku in si tako zaslužil kakih 15.000 gld. po naši vrednosti. Prehodil je vso zapadno Kviopo iu tudi Algerijo, zdaj se je pa vrnil preko Prage v domovino.
* (Italijanske kraljice zbirka — čevljev.) Kraljica Margenta je strastna nabiralka — čevljev. V njeni zbirki so čevlji Marije Stuart, katere je nosila nesrečnica, ko je šla na morišče; dalje čevlji device orleanske, čevlji Marije Antoinette, solni Ni-non de Lenclos. jeden čevelj kraljice Lujize itd. Poleg teh zgodovinskih redkosti ima zbirka po jed - n uzorec raznovrstnih ženskih obuval vseh narodov sveta in ima torej etuografično vrednost. Častno mesto zavzemata pletena čevljička, prva, katera je nosil Viktor Emanuel in usnjata čevljička, v katerih je začel hoditi. To so jedini „inoški" čevlji v tej zbirki.
f (Blazen morilec.) Te dni je prišel v neko pariško bolnico neki kmet, vzel iz svoje lovske torbe otroško glavo in zahteval od navzočnega zdravnika, naj to glavo preišče. Pokazalo se je, da je mož blazen. Ubil je svojega brata in mu odrezal glavo češ, da jo morajo zdravniki prenarediti.
Davila s
Uredništvu našega lista je poslal:
Za „Narodni dom" v Ljubljani: G. profesor
dr. Simon Š u b i c v Gradcu 1 0 k r o n. — Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki!
..Glasbeni Matici" naklonili so dobitkov za efektno srečkanje (II. izkaz): gospa Tavčar Franja odvetnika soproga v Ljubljani; gosp. Arce Josipina, zasebnica in posestnica v Ljubljani: gosp. Mencinger, Mici v Krškem; gosp. Bavdek Helena, posestnica v Ud matu, gosp. Lavrič Justina, učiteljica v Ljubljani; gosp. Velkovrh Ivan, c. in kr. nadporočnik v p itd v Ljubljani ; gosp. Aljaž Jakob župnik na Dovjem ; gosp. Pollak Vilko, inžentr itd v Ljubljani; gosp. dr. Mogolič J. župnik v Spielfriedu; gosp. dr. Ce-bašek Andrej, prelat itd. v Ljubljani; gosp. Gnjezdi J., c kr. profesor v Ljubljani; gosp. Bulovec Miha, kapelan v Ljubljani; gosp. Domicelj Al., trgovec in posestnik v Zigorji; gosp. Klodič vitez Sabladoski, o. kr. dež. šolski nadzornik v Gorici; gosp. dr. l.lbert Sebastijan, kanonik v Ljubljani; gOSpica Moos Miuka v Ljubljani; gosp. Cirheimb Zeno baron, kanonik v Ljubljani; gosp. Bleivveis Marija pl. Trsteniška v Ljubljani; gosp. Kollmann Fran, trgovec v Ljubljani; gosp. Souvan Iršula, veletr/ca soproga v Ljubljani; gosp. Kump Marijana, graščt kinja na Golniku; gosp. Hribar Ivan, dež. poslanec itd. v Ljubljani; gosp. Rulic Franjo, lastnik tiskarn«* v Zagrebu; gosp. Aljančič Valentin, župnik na Dobravi j gosp. Predovid Ilija, veiet.ržec v Ljubljani; gosp. Ratar Simon, c. kr. profesor v Ljubljani; gosp. Poerster Anton, profesor glasbe v Ljubljani; gosp. Sesek Ivan, magistratu! svetnik v Ljabljan gosp Rode Marija, posestnica in trgovec v I /ubljair gosp Majdie Ivan, veleposestnik v Jaršah: gosp. dr Voliič Edvard, c. kr. agr. komisar v Ljubljan : gosp. Kukelj Anton, župnik v Senčurji.
Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je podaril preč g. Martin Derčar, župnik v Preski 20 gld. Živel vrli darovala; in nasledniki!
ičLra j t£ o> \r n o «t,
— Nova skladba Nedvedova Marljivi naš domači skladatelj je ravnokar izdal najnovejšo svojo skladbo za moški zbor in tenor solo „Domu in ljubezni" na besede E Ganglove ter jo posvetil si. pevskemu zboru „Glasbena Matice". Mična skladni se vredno pridružuje prednicam Nedvedovim, s k i-terimi je obogatil naš pevski repertoir. Gotovo bodi
l rada segala po njej pevska društva, ki v tej stroki nimajo preobilice gradiva na izbiro Kratki tenor solo je postavljen tako, da ga eventuvelno lahki poje tudi visok bariton. Partitura in posamični glasovi so izšli v tisku v lični vnauji obliki v Mttličevi tiskarni ID se dobivajo partitura in 4. glasovi po 60 kr. (posamični glasovi po 5 kr.) pri skladatelju (Knežji dvorec, II. nadstropje) v Ljubljani.
— „Slovanski Svet" ima v št. 14. to*l« vsebino: Poraz židovske sile: Aimcus Plato\ Iz M. J. Lermontova; Gazele Tinici; Nasovet o slovenskih gledaliških predstavah; Dijaški pobirki; l)u najsko pismo; Dopisi; Ruske drobtinice; Ogled po slovanskem svetu; Književnost.
— „Vienac ima v št. 14. to-le vsebino: Mirza Safvet: Beharije; L. Ladanjski: Bonček Tri-buhovič; (\ Vugić: Ljubica i niža; J. Devčič: K--petan Pilip; D. M. Domjanič: Ridi Pagliaccio; L N. Tolstoj: Gospodar i sluga; Bošnjak: Sarajevo: H. Taine: Filozofija umjetnosti; Listek. Slika: Ma-ratov kip.
— „Vatrogasac". Izšla je št. 10. z raznovrstno vsebino.
Trst 9. aprila. Po običajnem čerem"-ni jelu se je danes vršil krst novega Llovdo-vega parnika „Habsburg". Kumo ala je nadvojvod inja Marija Terezija.
Dunaj 9. aprila. Nemški nacijonalci se. silno jezni na poljske vseučiliščnike v Gradci. ker so se pri poljskih poslancih potegnili z* slovensko gimnazijo v Celji. .Deutsche Zeitung/ grozi, da se jim bodo nemški nacijonalci za t'* maščevali.
Dunaj 9. aprila. Vojno ininisterstvo n*.-merava aktivno vojsko pomnožiti za nekoliko pešpolkov ter bode od delegacij zahtevalo, naj se vojni budget zopet poveča.
Kozje 9 aprila. Vojaki so napravili struge studencem, nastalim vsled usada, a vzlk temu se je bati nove nesreče. Namestnik Kii-beek je prišel sem.
Budimpešta !>. aprila. Pogajanja mej avstrijsko iu ogersko vlado glede podržavljeni* južne žele/mice se bodo vršila na Dunaj! dut 18. in 19. t. m. Ogerska vlada pooblasti z*, pogajanja trgovinskega in finančnega ministra.
Varšava 9. aprila. Govori se, da jfc policija tu, v Kijevu, Grodnu in v drugih mestih zaprla mnogo nihilistov, zlasti častnikov in dijakov.
Zamenjan dežnik.
Pri zadnji slovenski predstavi v deželnem gledali&čii j« nektlo ji ni. toma vzel <"rn, polsvilnat, Se Cisto nov velik dežnik z leseno palico in koren masti m držajem namesto Bvojega starega dežnika. Dotifinik se uljudno prosi, da izvoli zamenjani dežnik izročiti pri g. Šefiarkovi, kjer dobi sanj — svojega.
Meteorologično poročilo.
S	Oas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrica v J mm.
8. aprila	7. zjutraj 2, popol. 9, zvečer	7263 780'6 73iVO	G-8« C so°c	Sl. BVZ. ■1, jvz. sl. jvz.	obl. obl. jasno	10-) | dežja, i 1
Srednja temperatura tj i*0, za 2'2" nad norroalom.
ID-CLr3.a,jsl£a, "borza
dne !>. aprila 1895.
Skopni državni dolg v uotnh..... 101 gld. 66 kr.
Skupni držav ni dolg v srebru    .... 101    „ 70 „
Avstrijska zlata renta....... 138   „ 50 m
Avstrijska kronska renta 4°'0..... 101   , 35 ,
Ogerska zlata renta 4°,0....... 123   „ 40 9
Ogerska kronska renta 4 /u..... 99   n 40 B
Avstro-ofjerske bančne delnice    .... 1103   . — „
Kreditne delnice......... 4t>3   „ 60 a
London vista........... 122   „ 25 „
Nem&ki drž. bankovci za 100 mark    .   . 5H   „ 7f» _
W) mark............ 11   . 94 ,
20 frankov........... 9   „ «8
Italijanski bankovci........ 46   „ — ,
<'. kr. cekini........... ft   . 78
Svojim prijateljem in znancem kličem pri odhodu iskreni
JSSbl zdar!"
Edmund Kavčič.
99*
Izrod iz voznega reda
■v«ll»-w-neg'«. odi X. ok-obra
IfMtopoo oananjanl prtaajalit Id odhajatni čMt o—6—I »o » iatm BradnJaavropakJ oaa Ja k»|ntna Aaaa t I4a».
(392)
Glasovir
tvrdite H. *lrl*»«i«*r (odlikovana s častno svetinjo na razstavi 1893. leta na Dunaju", v prav dobrem stanju, zavzemajoč le malo pi os tora, ,|e na protlaj   »m ion Več pove Janku Ziipnucl«', učitelj v IlotU-u pri "Liliji.
(859—81
Kdor      TOnitl lla^ 8e obrne
se hoče  JdCSIHLI   zaupno na
Jlariajio 4 oiii|kiii> v Budimpešti.
Natančne informacije in popis vseh ženitnib ponndeb kakor
od gospodov tako od dam se  pošiljajo diskretno kuvertirane, ako se nam vposlje 80 kr. v post-(2b8 — 9)       mti znamkah.
Imenitne zveze!
Bavarsko črno pivo
••Lopatar64
( f* i »ai 1 «*itl»i*iiu)
posebno tečno ter bolehnim priporočljivo, iz prve pivovarne Kf«llumyrjeve v Ya<»iit*k«»\«-m.  vrček  po 12 kr.* izborim K«»»lerjev«» |»lvo (341—IU)
W~ Trrdels: po lO Icr.
(iti ne po 12 kr., kakor je bilo po pomoti v prejBnjih Številkah naznanjeno) in i/.vrMlnn tlua toplo priporoča
Kranjska vinarna v Ljubljani
V Ml ono vili u lii Mli hI. .>•».
Cenik  vsakomur na razpolago.
.Najlepša iaboir
dunajskih vzorcev
ženskih, dekliških in otroških klobukov
^343—4) B nadalje
cvetlic, trakov, čipek i. t. d.
tudi i ►      v.ii ili m lunin i It <> v PO   liajlllvjill   CeilfT.li priporora
K. Recknagel
^đZestnl trg: štev. *24b.
« •O M
s
u
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planinskih zellifi ln lahko raztopljl-vega vapnenega železa.
Steklenica c navodilom o porabi 56 kr., 12 >teklenic 5 jrld.
Dobiva se pri (1230 24)
Ubalđu Tiiikoc/>-ju
lekarnarju v Ljubljani.
1'onllja* *t* s obratuo pošlo.
f pr 5 g
i
o-
o
j*" t)
£
UaaJ aa 1 micati nap raj
Odhod 1b Unbljan« rjul. kol.)
OS 1». mri J •«*<•». pa mM o.abni vlak v Trhli, Pontabal, BaU»k, O*, lovec, fnunifaiU, Ljubno. 6*a Selathal t Iunm, Iichl, 6nu, dan, Solnagrad, tiaad-Gaatatn, Kali na jasam, Btayr, Lino, Bndajevioa, Plaauj, Marijin* »aro, F«er, Karlov« »are, Franoov* vara, Prago, Upaljo, OunaJ via Analattan.
Ob   0. «ar< JO min. *Jutr<if maianl Tlak t Noto raeito, KoAavja.
Ob 7. tari MO min. »J«(rn/ oaebnl Tlak ▼ Trbta, Pontahal, Hnljak. C«. Iotoo, Franaanafoato, Ljubno, Dunaj, oaa 8alathal v Saliiofrrad, I>ua« ▼in AmatKtt^ii.
O* IV. uri Jtli min. riojtoiudn* mešani vlak t Novo raaato, Kočarja. Ob 11. mri SO min. ttopuiuHnm oiabnl vlak v Trbti, Poutabal, Beljak,
Oolovea, FranianafaRta, I>jubuo, Selithal, Iimmi Ob 4. Mrl 14 min  popntutln* oaobnl vlak v Trbla, Baljak, Golovec,
Ljubno, cea Selathal v Sulnograd,   Lond-Oaiteln, /.«11 di Joaeru, lin.
■noet, Uresnia, Ourlh, Oenevo, Parit,  Htavr, Lino, Onannilon, Iichl,
Rudejevioe, Plirnj, Marijina vare, K^ar, Franoov« vare, Kar>ov« vara,
Pr«u<>, Lipako, r>uuaj via Ametntton. Ob 7. uri StO min. «w>r meantii vlak v Novo meato, Kočarje.
Prihod tr LJablJano (jnž. kol.).
Ob 3. Mri n:t mit*. *jM/r«0 oaebnl vlak a Dunaja vi* Am.tetteu, i.!r avjo, Praaja, Francovih varov, Karlovih varov, Kgr», Marijinih varov, Plim j a, Rtidejevio, Sotnogrerte, Linoa, 8layra, Omunctana, laohla, Aua, aaea, Zeli« na jenaru, Li>nd'Qaataina, Ljubnstfa, Oalovoa, Baljaka FranaanafaaU« Trblaa
Ob H. uri 19 min. mjttirni raatanl vlak la Kočevja, Novoga meata.
Ob ti. Mri 3t7 »On. ttujnMtirtnr oaebnl vlak a Dunaja via Anatetten. Lipetj«, Prage, Frauoovih varov, Karlovih varov, Ktrr*, Marijini', varov, Planja, Budojevia, Hotuagrada, Linoa, Btavr*, Pariaa, Gonove, Ouriha, Bregnict«, Inomoata, /.f 11» na Jeaaru, Lend-Oaataioa, LJubnega, Celovca, Lienaa, Ponlnbta, Trblia.
Ob S/, mrt .IV min. pnjtotnulnfi melanl vlak la Kočevja, Novoga meata
Ob -4 uri 4H min. jtorntlurtne oasbnt vlak ■ Dunaja, Ljtibaaga, Selatbela, Rcltaka, Onluvua, Kraiironafoatn, Poutabla, Trblia.
Ob 9. uri %M min. arrrrr meiani vlak ta Ko.-ovjt., Novega Meata.
Oi> it. url VI ntin. nvr^r oaohni vlak a Dunaja preko Amutetloi.* It Ljuhnaga, Knljaka, Oelovou, Pontabla, Trblia.
Ob
Odhod tz LJubljano (dr*.. koU
7. Mri VS mia. tjutraj        v Kamnik. »     ¥    ,   OS     H     pnpoluiln* „ . a    0.   s   ao     „     mvetmr        „ ,
Prihod v LJubljano (dr*, kol.).
Ob   O. uri SH min. «M«r/-oJ        le Kamnika .    II.   ,    m     ,     dopotiuln*   „ ,, ..    «    ..   »O ..
(5 — 79;
Lekarna Trnk6czy v Gradoi.
Za Veliko noč
priporočam priNlno
prasko, praško in domačo gnjat (šunko)
kakor tudi UvrHtno
kranjske klobase.
Dalje «e priporočam slavnemu občinstvu za garniranje krotnlkov in fin aiplk.
Z velespostovanjem
Marija Avvanzo
Gledališke ulice št. I. (890—2)
J"C©lp J"eg*lic5, c. kr. davkar, naznanja v svojem in v imenu sorodnikov, da je njegova goreče ljubljena, draga aoproga
Alojzija Jeglič . Gnezda
po dolgotrajni bolezni, previđena s sv. zakramenti, dne 8. t. m. ob o. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Zimski ostanki drage nnirlf- pokopali se bodo v sredo, dne 10 t. m, ob 5 |. uri popoludne.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v Idriji
Predraga rujnea priporoča se pobožni molitvi in blagemu spominu.
V Idriji, dne 8. aprila 1895. (391)
Št. 8052
(384-2;
priporoča po nizki ceni
.Narodna Tiskarna4' v Ljubljani.
Z najraznovrstnejšimi. štirikrat na dan svežimi, ukusnimi, ^ zdravimi in slastnimi, 5«
^ v slaščičarsko in pekovsko obrt ig
■padajočimi i/.delki pottrfM toćno tvrdka
Jakob Zalaznik
Stsirl trgr &t. 21.
Tu je dobiti -volil«! t«-<l<-ii vsakovrstna
(36ii-3)
I velikonočna darila I
kakor tudi
j« vsakovrstne domače potvice in najfinejše K $ laške pince, vsakovrstni kruh na vago, ržen % ig   kruh in prepečenec (Vanille-Zvvieback). &
Razpis službe.
>1 »vsilila občina 11 ubija um k t« oddaje službo
blagajničnega praktikanta
s katero je spojen adjutum letnib 480 gld.
Kdor hoee to službo dobiti, mora dokazati poleg splošne osposobljenosti, da se je izšolal ali na veliki gimnaziji ali na veliki realki, ali na zavodu njima jednakem ; kdor dobode službo, je zavezan narediti izpit iz državnega računarstva in blagajniški  izpit v dveh   letih od dne kadar nastopi službo.
Prošnje, opremljene z omenjenimi ter z dokazili o starosti, znanji jezikov in osobnih razmerah, je vložiti clo H|»riln letos pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
5. dan aprila 1895.
Ugodna prilika!
Likvidacija tovarne za izdelovanje
usnjatih rokovic. -
ifjgF Sarao šest dni]! Šelenburgove ulice štev. 4.
■lukovi«'«' jelu«;«* ZA llaniCa barvaste in
črne, a 4 gumbami............ gld. —'60
Rokovice iz janjčje kože, s 4 gumbami..... „ —"80
Rokovice iz Uozličeve kože s 4 gumbami .... „ 1*—
Rokovice iz kože „Dante".......... „ 1*25
Rokovice ftvedske s 0 gumbami........ „     1" —
Rokovice gla<;e in švedske s 14 gumbami .... „ 1*75
Rokovice s kožu hov i no podftite........ • 1"50
RoltvOVlcc   za   gospode,   barvane,   z 2
gnrabama................ „ —'60
Rokovice iz janjčje kože, črne, z 2 gumbama  .  . „ — 80
Rokovice iz kozličeve kože, dvojno site..... »     1"—
Kokovlce za dečke* navadno..... , —*^>0
Rokovice za dečke, podsite.......... » —"70
lojaMkr slaee In Ut«Ntor-rok.ovlee n — 80 HHNlor-rokovlce 1. vrste........ . 1-25
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
EK