Po5tnfn"a plačana V Leto LXIX.. št. 4S Ljubljana, ponedeljek t%. iznajn vsaic dan popoldne, izvzemat nedelje m praznike. — lnserau do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat & Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPR A VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ottca itev. &. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroesmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljublj« telefon 8t, 26. — CELJE: celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1, telefon podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob koloa Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. 101. Beograjski razgovori Stališče Male antante glede podunavskega sodelovanja in avstrijskega vprašanja je ostalo nespremenjeno — Mala antanta hoče tudi nadalje ostati v službi pravičnosti in mira Ur. Milan Hodža Beograd, 24. februarja, r. Sinoči so bili končani dvodnevni razgovori češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže z jugoslovenskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadino-vičem. Razgovori so potekli v popo'nem soglasju ter so znova pokazali, da vlada med Jugoslavijo in Češkoslovaško v okviru Male antante najtesnejše sodelovanje na vseh poljih mednarodne politike. O razgovorih je bil izdan naslednji komunike: Komunike Na svojih sestankih v Beogradu 22. in 23. februarja t. I. sta predsednika vlade in zunanja ministra Češkoslovaške in Jugoslavije proučila današnji položaj, upoštevajoč pri tem zlavsti razmere v Po-dunavju. Po podrobni izmenjavi misli sta dr. Milan Hodža in dr. Milan Stojadinovič ugotovila istovetnost svojih stališč napram vsem vprašanjem, ki so jih najnovejši dogodki postavili na dnevni red .medna rodne politike in ivospodarskega življenja. Glede splošnega položaja sta ugotovila iskreno željo, naj bi v splošnih mednarodnih stikih čimprej prišlo do boljšega in srečnejšega položaja, kakršnega sta si njuni državi v okviru Male antante vedno želeli. Inspirirana s temi čustvi sta bila mnenja, da je treba njuni dve državi obenem z zavezniško Rumunijo voditi tudi v bodoče po isti poti zaradi ohranitve čim tkimi sposobnostmi kot eden najod-iiCv,ci>ih delavcev pri urejevanju mednarodnih razmer. Pozdravljam vas kot prvega s-ctrudnika največjega sina vašega naroda njegove ekselence cj. Tomaža Masa-rvka. ki je doživel najvišje priznanje ne le s strani ecJikos'-cvaikeg-.t naroda, temveč tudi s strani v-ega sveta. G. dr. Beneš, vaš sedanji državni poglavar, spada od nekdaj rrtcd glavne pobonrvike Male antante in njenih visokih načel. ' Gospod predsednik! Dragi prijatelj in tovariš! V vaši esebi, ki zasluži po svojih vrlinah vse naše spoštovanje in občudovanje, vidimo jamstvo za srečno bodočnost in srečni napredek našega skupnega dela. V to dvigam čašo na zdravje g. predsednika čc-ško:*iGvaške republike njegove ekscelence g. dr. r>enc>a. v zdravje vaše ekscelence in v srečo in napredek zavezn::kega in bratskega českoblova^ke'ja naroda. Odhod v Novi Sad Ižeograd. ?4. februarja, p. Danes opoldne je češkoslovaški ministrski predsednik zapustil Beograd ter se odpeljal v Novi Sad, da poseti slovaške kolonije v Vojvodini. V toku dopoldneva je dr. Hodža posetil naj prvo Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, kjer ga je pozdravilo ce'lo-kupno starešinstvo S-KJ. Dr. Hodža se je podrobno zanimal za pri'iike v So-kolstvu. Nato je posetil češkoslovaško osnovno šolo v Beogradu, kjer so mu otroci priredili viharne ovacije. Predno se je zadnjič sestal z dr. Stojadi-novičem je posetil šc muzej kneza Pavla. Po sestanku z dr. Stojadinovičem se je odpeljal na kolodvor, kjer so se poslovili od njega zastopniki v'ade, diplom a tsikega zbora in mnogi drugi odlični k i. Pariški komentarji Pariz, 24. febr. A A. DNB poroča: Francoski tisk spremlja z veliko pozornostjo bivanje dr. Hodže v Beogradu. Petit Pa-risien« podčrtava, da izvaja dr. Hodža politiko, ki jo je začel sedanji predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. V zvezi s to politiko prevzema Mala antanta iniciativo za reševanje gotovih vprašanj kolektivne varnosti v okviru ženevske ustanove v soglasju s Francijo in Anglijo. ^Journal« podčrtava vzporednost med obiskom dr. Hodže v Beogradu in obiskom avstrijskega zunanjega min!stra v Floren-ci. Nato opozarja list na veliko važnost obiska kneza Pavla v Parizu. Naslednik JLavala komunist Pariz, 24. februarja, z. V sein&kem okrožju so se včeraj vršile nadomestne volitve v senat. L a val, ki je bil ipri prvih volitvah izvoljen v dveh okrožjih, je odložil seinski mandat. Pri včerajšnjih volitvah je bil izvoljen komunist Clamamiis, kn je dobil G!6 glasov, d očim je kandidat vseh nemarks>i-stičnnh strank ostal s 385 glasovi v manjšini. Od desetih mandatov scrns&e ga okrožja imajo sedaj levičarji devet. Vremenska poročila z dne 24. februarja Rateče - Planica po stanju danes: —2 C, barometer stoji mirno, jasno, mirno, 10 cm južnega snega. Kranjska gora po stanju danes: —2 C. jasno, barometer stoji mirno, 10 cm južnega snega. Vršič. Krnica. Tamar po stanju dane«: 53 cm snega, smuka ugod- il a.B istr i<-a - Boli. jezero po stanju danes: 5 C, pooblačilo se je. mirno, snega ni. Pokljuka po staniu 23. t. m.: 1 C, oblačno, mirno. 70 cm mokrega snega- Smuka dobra. Borzna ooročils, LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto premijo 28.5%) Amsterdam 2958-87 — 2973.47, Berim 1748.48 — 1702 36. Bruselj 733.47 — 798.54. Curih 1424.22 — 1431-29. London 314.63 — 2.16.68, Kew York 427433 — 4310.64. Pariz 287.86 — 289.30. Praga 180*U — 181.72. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 960 — 9.70. INOZEMSKE BORZE turih 24. februarja. Beograd 7.—, Pariz 20.21. London 15.11. Bfew Y0rk 302.63. Bruselj 5*1-55. Milan. 24.30. Madrid 41-86, Amsterdam 207.75. Berlin 122.95. Dunaj 57.10. Praga 12.69, Varšava 57.75, BukareSta 2.30. Resolucija danskega sveta V soboto zvečer je bilo zasedanje banskoga sveta dravska banovine zakljureno* sprejetjem naslednje značilne resouieije: Ban*kj svet dravske banovine soglasno pozdravlja, da je v banovinski proračun z« 19S6/1937 med proračunskimi dohodki zopet vnesena državna dotacija, to tembolj, ker dravska banovina v sedanjih okolnostih tako dotacijo neobhodno potrebuje. Zaradi izvajanja nankcij proti Italiji jf dravska banovina utrpela in &o trpi škodo, ki bo posfa-la usodna za njeno jjo-spodareko življenje, ako ji država v težkem času odreče svojo pomoč. Zato je banski svet trdno uverjen. da bo kr. vlada odobrila državno dotacijo, nredvioVno v ba-novinskem proračunu. Banski svet nadalje prosi gospoda bana, da v imenu vse dravske banovine predoči kr. vladi dejstvo, da državna uprava dolguje javnim bolnicam v dravski banovini na povračilu oskrbnih stroškov, ki po zakonu o bolnicah obremenjujeio državno blagajno, preko 5 milijonov dinarjev, zaradi cesar so prišle te bolnico v naravnost obupno in nevzdržno stanja. Prebivalstvo dravske banovine ne more razumeti, da propadajo njene najvažnejše in najpotrebnejše soeialne irstanove zato. ker se jim po zakonskih odredbah doJfrovr-ne vsote ne izplačujejo. Pri tej priliki o požar jn han*ki mmt. da v proračunskih dvanajstjnah za leto 14)95 —1936 ni bila predvidena anuiteta za Tr govako akademijo v Izubijani, za ka*4»re redno pJačevanje se je bil« kr. vbida ob-vezala. Tudi v tem dejstvu vidi bonski *vet eno*tran«ko rs postavljanje dravske banovine in njenih potpo*>. Ban^^i <*vet ^» uvrTJ«»n, da bo kr. vlada n>HilT->Jvr»o anni-teto naoorrK^tiia in v bodoA^ redn« nakazovala yago(o\ Ijen*» anuitete. Končno mora han**kj svet oiločno zavrnit; trdi*ev, s katero se menda iit«*m«f)u-j*' zapostavljanje dravske banovin**, da j#» namreč Slovenija bogata d*»ž~la. Dravska banovina :e v agrarnem pogledu pasivna, in mora ta nedost*»te»k nadomeščati s trdim delom v obrti m industriji. Da je morda, zunanje lice s!ov«mij»> zaradi splošne šolske naobrazbo naroda. zaradi njegove murlfivo.ati in rodoljubnosti, zlasti pa zaradi ^motren^ga delovanja samoupravnih/ teles prijaznese in ure;-enejše nego jc zunanje lice drugih nredelov kraljevine, na sme hiti niti povod niti razlog za to, da so dravski banovini ne priznava j>t-sv*č.n4 delež na državnih wredst\ih. Obnova katalonske avtonomije Madrid, :?4. februcvja A A. Havas poroča: si jc 'Compaaja sam izjavil časnikarjem, da je s predsednikom vlade Azano samo izmenjal svo-c mi5»li, se vendar le trdi, da se je na tem sestanku razpravljalo o integralu! obnovi in o popolnem izvajanju katalonskega statuta. Po revolu-cijrnaroem uporu v iotu 1934. je španski parlament v letu 1933 suspendiral katalonski statut. Pozneje je v=?o oblast nad Katalonijo izvrševala takozvana generalidad. Companvs želi, da bi se ukinil zakon, ki je b:l sprejet januarja 1935 Verietno je, da bosta na današnjem sestanku Compa-nys in Azana ponovno razpravljala o tem vprašanju. Sevila, 24. februarja. AA. Havas poroča: Xe4ti fašist je oddal več strelov iz revolverja na svoje politične nasprotnike. Pri tem je ubil dve oreh'. ITbijalca ?o zaprli. V mestu San Junn je p-išk> dr> prepira med političnimi nasprotniki. V tem prepiru je bila ena oseb*\ zaklan« z nožen. Madiid, 24. februarja, z. Notranjd minister je izjavH, da so bile po vsrj Španiji piireje>oe velike manifestacije, ker je prišla levic Hrska vlada Aza.ne na v.dstvo državnih poalov, in ker je ta vlada takoj »—« dala amnestijo Dasi je pri teh včerajnujihi manifestacijah sodelovalo vej tisoč oaob... ni prišlo do izgredov. Madrid, 24. februarja A A. Havas poroča: Delavski sindikati delajo na tem, da«, bi se zopet zaposlili delavci, ki so bih od— pusčeni zaradi n«redo^ ¥ m^e^ni oktatasa Velike poplave v Španiji Madrid, 2. februarja, b. Iz mnogih šnan-skih pokraja prihajajo neprestano vznemirljive vesti o pepLuvah.V Sevilli. Zamori in Valladolidu so poplave zahtevale več smrtnih žrtev, v okolici pa so cele kmetije odrezane od sveta. V Sevilli &o nekateri mestni deli pod vodo in stoji veda po ulicah več metrov visoko. 12.UK> ljudi se je moralo preseliti v zasilna stanovanje. Te- lefonske :n brzojavne zvsfzc, kakotr tudi cestne žvle/nicc in železnice so preoej poškodovane. Ljudem dovo-žajo ponekod ži-vi«la z leta'i. A' ValladoHdai ie poplava najbolj prizadela Cerv&nteaov dom, kjer .i« voda v knjižnici uničila 3000 dragocenih knjig in rudi drago starinsko opravo. Poplave, kakršma je sedaj v Zamori ne pomnijo že od i. MMA Na abesinskih bojiščih nič novega Adis Abeba, 24. februarja, z. Nrti s severnega, niti z južnega bojišča ni nobenih novihpcooi'I. Po zasebnih vesteh se na obeh frontah raarvijajo ljute bitke, o katerih pa podrobnosti niso znane. Veliko pozornost je zbudila vest, da je bil guverner province Jehu, ras Acknaso pozvan v glarvmi stan v Desije. Zatrjuje se, da je bil v tajnih pogajanjih z Italijani ter, da je nameraval slediti zgledu rasa Gtikse. Zato so ga v Desije zaprli. V Desije je bil pozvati tudi ameriški svetovalec abesinskega cesarja CaLsom, ki je z letalom odpotoval i-z Adis Aibebe v aJbesiro&ki glavni stan. M-iskiio, da je ta pozn* v zvez*! s položajem na severni fronti. Pred italijansko ofeszivo A s mara 2 > februarja, d Razni znaki kažejo, da se morejo na južnem abesinskein bojišču pričakovati važni dogodki. Že nekaj dni italijanska letala močno l>orobai-diiajo križišča in glavne prometne zvezo abesinskih čet. Tako so letalci izsledili in razstrelili 6 tovornih avtomobilov z municijo, ki je brin na poti iz Džidllge v Daga- bur. Bombardirali so ludi vojaško taborišč v bližini. Na področju Sasabane je v akriji več italijanskih motoriziranih kolon in po* ročajo tudi že o manjših bojih, l>talei 5» v zadnjih dneh ponovno napadli važhi zbirališči Abesincev na jugu Magalo in Dajr*-bur. V Magali so skoro popolnoma tmieih skladišča živil in municije. Raeunajo, da *e bo nova italijanska nfrnziva razvila vzdolž reke Gestro. vendar pa bo glavna *mer prodiranja proti Sasal ani in Pacabiirjn. Marijina slika za Afrike Pompeji. 24. fefefoarja, AA. Slefani poroča : Včeraj so na svečan način blagoslovili sliko čudodelne Marije od Pompejev. Ta slika bo izročena čelam. ki gredo v vzhodno Afriko. Svečanosti je prisostvovala vojvodinja od Aoste, voini škof in mnoge druge osebnosti. Molitve za Mussoliniia Tarent, 34. februarja. AA. Stetani porfv ea: Včeraj ^so spustili v morje novo veliko italijansko podmornico. Svečanosti so pn-soitvovali vsi najvišji predstavniki civihVrh vojaških in fašističnih oblasti. Posebni e v Oukic-ev blok pokazat preprogo ter da nnj ta kar počaka pred hišo. Seveda je neznanka s preprogo izginila v hišo m pri drugem izhodu na ulico, ž njo pa tudi preproga. Drugi trgovci ji niso nasedli. Pred tednom so policijrke oblasti dreti-mate tudi nekega moškega m neko žensko. Ta dva sta po trgovinah kradla manufakturno b^ago in ga po sedaj modernem načinu prodajala privatnim strankam, seveda se potem trgovec čudi, ce mu stranke pripovedujejo, kako poceni so kup:,e ukradeno blago. Prodajalec je pa le ?as? ;žil JOD". Čudno «da privatne stranke nikdar ne mislilo na to m kaT slepo kupujejo vse kar jim prinesejo ter tudi če so prevarane drugič" zopet kupujejo, samo da morejo trgovcu očitati, kako je pri njem vse d *ago Malo več ponosa bi ljubljanski trgov vi pač lahko zahtevali od strank. Trgovec mora Lmeti vsako nlago oznaćc-no s ceno, krošnjarji pa lahko prodajajo, kakor hočejo. Zadnje č.i>e se posebno množe take prodaje neke bettibfiaste hla-čevrne. Tri metre takega b4sga jc vredno komaj 100 Din, krošnjarji pa razpečava?o ♦o po Din 150.— do 200.— Seveda ga cenijo na Dfn 400.— stranka, ki £a dobi ■'a nolovioo, meni. da je kupila zelo ugodno, je pa prevarana. Takih primerov je m nos* o. Zborovanje železničarjev Zidani most. 23. februarja. Te dni se je vrat! občni zbor Udruženja jugoek>vanskih narodnih železničarjev. Zbor je ponovno dokazal, da se je dvignilo zaupanje članstva v organizacijo. Iz poročila je razvidno, da se jo organizacija zanimala za važna vprašanja železničarjev in delavstva, predvsem pa za zboljšanje zakona o državnem prometnem osobju in pravilnika o pomožnem os ob ju, nadalje za uvrstitev Zidanega mosta v TJ. draginjski razred in za osnovanje podružnice Nabav-IjaJne zadruge na Zidanem mostu. Pri delegatskih volitvah v kreditno in nabav-Ijalno zadrugo se je podružnica zavzela, da ae izvolijo za delegate njeni sposobni in delovni člani. Navzoči narodni poslanec g. Pleokovič je poročal o svojem delu proti znižanju plač državnih uslužbencev in poudaril, da bi z znižanjem prihranjeni denar mogla vlada dobiti na drug način. Izrazil je tudi željo, da bi člani svoje prošnje in zahteve podil jal i njemu potom organizacije. Delegat oblastnega odbora g. Kuret je pojasnil delo oblastnega odbora za zboljšanje življenjskih prilik delavstva. Končno so bili sprejeti sledeči predlogi: Zboljša naj se stanje železničarjev po dosedaj predloženih predlogih Udruženja, sprejetih na raznih kongresih in skupšči- pa so se izkazale matere is stanu obrtniških uslužbencev in obrtnikov a 1S8 rojstvi, kot tretje pa delavske lene s 86 rojstvi. Od 76 nezakonskih mater jih je bilo lani največ iz vrst služkinj in sicer 36, kar je značilno za presojo socialnega položaja tega stanu. Devet nezakonskih mater je bilo delavskega stanu, 12 pa obrtniških uslužbenk. Nezakonske matere so bile' stare po večini od 20 do 25 let (32), pod 20 let jih je bilo 29. Izmed nezakonskih mater jih je prvič rodilo 54, drugič 18, tretjič 3, ena pa je rodila že šesto nezakonsko dete. Kar se tiče umrljivosti, smo se lani v Ljubljani nekoliko popravili. Dočim je v letu 1934 število smrti že preseglo število rojstev, smo imeli lani že prirastek. Umrlo je 669 domačinov in sicer 321 moških in 348 žensk. Polog domačinov pa je umrlo lani v mestu še 497 n edo mač ino v. Značilno je za Ljubljano, da je umrljivost za starostno oslabelostjo na prvem mestu in šele potem slede vzroki smrti zaradi bolezni Umrljivost dojenčkov se je lani znatno zmanjšala ter je šele na osmem mestu, dočim je bila predlanskim še na tretjem, zato se pa pomika umrljivost na raku in novotvorbah v lestvici smrtnih vzrokov zelo navzgor. Umrjivost na tuberkulozi je že nekaj let precej enaka, ste- Iz Maribora — Veselo presenečenje aa malčke bo premiera pravljice Princezka in pastirček«. V tej pravljici je priljubljeni —*v«naM dramatik Golia nanizal toliko veselih, pa tudi ganljivih in pravljičnih prizorov, ki se gode sredi dobrih in hudobnih ljudi ter v živalskem svetu (kjer nastopajo medvedki, zajčki, žabice in dr.), da otroci ne pridejo do aape. Vas ta pestri pravljični svet pa je še povrhu prepleten a petjem, plesom in godbo. Premiera bo v kratkem. Rotira g. Milan Koaič. — Z vojaškega urada. Mestni vojaški urad opozarja interesente, da so na magi-t ratni uradni deski nabiiti razni oglasi mariborske garnizijske uprave za licitacije, oddaja v zakup kantin, oddaja pomij, kosti »čiščenje dimnikov, dobave premoga, popravila streh i dr. — Šahovski turnir. Pretekli petek so v kavarni »Central« odigrali šesto kolo za šahovsko prvenstvo Maribora. Bien je podlegel Kukovcu, Mešiček Lešniku, Lob-kov Stupanu. Do bril a Perglerju, Sterniša pa je porazil Šuštarja, člana šahovske reprezentance ljubljanskega šahovskega kluba. Stanje po 6. kolu je naslednje: Bien 4 in pol, Kukovec 4 in pol, Stupan 4 (1), dr. Lippai 4, Sterniša 2 (1), Mešiček 2, Per-g!ez 2. Šuštar 1 in pol in Dobrila pol točke. — Prlekija v radiu. V soboto zvečer so se zbrali vsi mariborski Prleki na gostu-vanju, ik ga je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Prlesko gostiivanje priredi tukajšnji Prleški klub, ki mu predseduje g. dr. Laaič, vsaka tri leta. Letošnja prireditev je po bogatam sporedu, rm prijateljski družabnosti in razkošno obloženih nunah presegala vae dosedanje. Dobro pripravljeni Prleki so pokazali vae običaje svoje lope zemlje, pristno prleako gostiivanje. Videli in slišali smo vse od zaroke do poroke, vse podrobnosti pri notarju, kjer ae kregajo za doto, prizore, ko hodijo vabit na gostijo, ko pridejo po »sneho« in končno gostiivanje samo. Vse je bilo tako mnimivo in zabavno, da se preko 300 povabljencev niti zavedalo ni, kako hitro je potekal čas. Mize so se kar šibile, tako so bile bogato obložene a prleški mi dobrotami, kraljevali pa so jim seveda pečeni purani. Kakor omenjeno, je prleški večer prenašala tudi ljubljanska radijska postaja sigurno v veliko zadovoljstvo vseh poslu čalcev. — Prst mu je zmečkalo. V neki tukajšnji tekstilni tovarni se je v soboto zvečer zelo težko ponesrečil barvar Franc Jarc. Zaposlen je bil pri nekem stroju. Po nesrečnem naključju je prišel z desno roko med kolo in gonilno verigo, ki mu je palec popolnoma zmečkalo. Jarca so reševalci prepeljali v bolnico. — Kolo v reki. V Pesnici je včeraj našel neki posestniški sin šr novo kolo s tovarniško številko 517373, ki je še zelo dobro ohranjeno kljub temu. da ie ležalo že dalje časa v vodi. Oblasti surrvjo .da je bilo to kolo ukradeno, pa ga j*» tat na begu vrgel v reko. 1 fi^/ttmeo KOLEDAR Dane*: Ponedeljek, 24- februarja Katoličani: Prestopni dan. Divka. DANAŠNJE PRIREDIT V K Kano MaMca: V zlatih okovih Kino Ideal: Klic prag« zda. Kino Union: Kraljica ljubezni. Kfcoo Maka: Riviera ekspresa. Jugoslovansko - bolgarska Hga: preva-vanje g. Ivana Jelačina Moji vtisi s potovanja naših gospodarstvenikov po Bolgariji leta 1934c ob 20 v Trgovskem domu. ljubljanski drža\-ui konzervatorij 'Angleška glasba- ob 18.15 v Filharmonij dvorani. Razstava bolgarske grafike v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr Bakarči<\ Sv. Jakoba Lrg 9, Ramor, .Miklošičeva ccrta 20, Gartus Moste — Zaloška cesta. Naši vojaki v Chamonixu Zen pr^i na 1* kilometror v p**if>k so ie pričele v CasnsBulau ja£ke smučke tekni* za pr\en>tvo Francije, na katerih sodelujeta kakor znano ludi Be-škoslovaškn in |ngoiloTf>uiki patrulja, l'o-roeali smo ia, da JG naša patrulja med 10, zasedla tretje me?to čeprav je morala nastopiti brez tvojega najboljšega 1 samot iTii podporočnika Korena, ki ?i ]r pri Izletu spahnF! roko v rami V soboto in včeraj po b« tekmovanja aa> dali**vala in riosff i tekom n;t i1^ kil at etrov, Tekmovalo ie 58 vojakov BtSŠ njimi 13, častnikov in 14 podčastnikov. Start je bil istočasen. V častniki skupini ie bil podi i-rednik Vi^njič. a najlepši uspeh je dosegi Jakob £eu. ki si je med vojsk • priboril prvenstvo Frannje. \ akupul kvalifikaciji je 2en na oetrkm, ViSniič pa na fednvm mestu med *5 tekmovalci. Naši Sokoli v ČSR Te dni so se pričele IX smučarska rok-nvvnia za prvenstvo OOS in III mtiuč.it ska tekmovanja Slovanske sokolske zveze.. V petek so bila tekmovanja na 18 k vlome* -rov /a pokaJ, ki ga je poklon ' biv^i jtnjo-?!iyve.n.<-Jk: minister /a telo«-no vzsf»o;o d*\ Man/ek. Tekmovanja so se vrnila na r\i-stevjiach v Krkonoših, vreme in sneo, sita bila idealna. Xaši Sokoli so /e pri tem tekmovanju dosegli krasen uspeh, saj it- prvo mesto zaisede! Lovro Zemva (Sokol Gorie žima klranj) v 1 :TV20. 2. Z.tte*k Fr. ki Ura bačeva. ž>ipa krkonoška v l:2r2"v Tekmo-valo je 1° sm-učarjerv. \* drugem razredu, kjer j« tekmovalo 74 Sokolov, te bH prvi Ceh Erlebaoh ir Bc-n rok epa, /upa krkonoska, od nasm aj ye rMaspral Slavko .Sporn (Javomnk. /ajtc** Kranj) na 12. mesto, v tretjem razredu je zasedel Z-viseh©nber^er iz Kranja 4. mesto. Pt\ tefemon-a-rvju 5voVolnc je zmagala Ce-hos^ovakinja Ana PVcrvazn ikova. Sok o' Smicbov v 2:3r>. r>ru$jo mesto >e zasedki Zdenka Ažmanova (žu^a Kranj) z 2:54. — V drugem razredu je zasedMa Olga P op ovi-črva tretje mesto s 3:12, Krasen usrpen je dosegel .S? a vito (*rb*n f-župa Kranj) v slalomu, kjer je tudi zase def prvo mesto s T -54.6. Druci je bil fiebo-slovak Strenickv. Jugoslsrvija je torej rmn ga*la na H^ornerrov m v »lsfloimu Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, M. februarja: raprto. Torek. 2r». februarja: Ob lfi. Vsuela borti pot. Izven. Cene od 14 Din navzdol Ob 31. Pesem s reste. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Sreda. 26. februarja: Družinski oee. l>re- miera. Red Sreda Četrtek 27. februarja: Vesela hoija pot. Red Četrtek. Petek, 28- februarja: zaprto. Sobota. 29. februarja: Goljemanov. Izven. Cene od 20 D4n navzdol. ★ Nova premier* v drami. Družinski oče je trodejanska komedija, ki jo je napisa! John Galsworthy, prevedla pa je to delo ga. Škerlj - Groharjeva. V posameznih vlogah nastopajo ga. Nablocka. Severjeva, M. r>anilova. gdčna Levarjeva ter gg. Cesar. Lipah. Stupica. Skrbinsek. Gregorin. Po*o-kar, Jerman. Sancin in Pianecki. Režija je Kreftova. Premiera bo za red Sreda v sr^-do 26. t. m OPERA Ponedeljek, 24. februarja: zaprlo. Torek, 25. februarja: Ob 20. ur! A propos kaj dela Andula*' Izven. Znižane cene. Sreda. 26. februarja: Šaloma. Red A. Četrtek, 27. februarja: A propos kaj dHa Andula? Red B. Petek, 28. februarja: Ob 15. Kraljičin ljubljenec. Dijaška predstava. Cene od HI Din navzdol. Ljubljanska opera pripravlja Siraih-Mo-ea Kavalirja z rožo pod taktirko dr. ftvare, Donizettijevo Lucio d i Lammermour pod taktirko ravnatelja Poliča in Verdijevee* Othela pod taktirko kapelnika Neffata. V vlogi Othela bo nastopal g. Siraenr- Kapelnik Stritof j>a pripravlja I>*barjevo opereto Vesela vdova, na kar pride v repertoar izvirna opereta "ci =la io napisala dva ljubljanska avtorja. Resnica z omejitvijo — Rad bi vedel ali je res, da *ivr žene del j kakor moški. — Res je, toda samo vdove. witu FOeST' rilo samomorov pa je zadnji dve leti stacionarno. Satu FOtST' PRdDE! aah v glavnem: eksekutiva z eksekutivno ioklado, avtomatično napredovanje, štetje ielavakih let nastavljencem za napredova. -je in pokojnino, ukinitev 13mesečnega -oka za prejem višjih prejemkov ob napredovanju, nastavitev onih, ki imajo za to dane pogoje, osiguranje letnih odmorov. Delavcem naj se osigura delo najmanj za L 60 ur mesečmo, priznanje stalnosti, zmanjša naj se prispevek v delavski pen-zijski fond, delavci naj imajo po preteku 10 let službe prav?ci> do pokojnine in polio pokojnino po 30 letih, uputnico za brezplačen prevoz, odpravo kuluka itd. Ob zaključku zborovanja je bil isvoljen sledeči odbor: preJjsednik Zavašnik Rudolf, tajnik Avbelj Ivan, blagajnik Raigel Ivan, odborniki: šijanec Anton. Majcen Leopold, Tušen Jože, Petkovšek Miha, Se. loč Adolf. Smodej Maks, Repin Ignac, Go-9&r Josip, Slabina Ivan. v nadzorni odbor: predsednik Razpotnik Srečko, odborniki: Milost Bogomir. Selevšek Franc in Collan-ti Franc. Ubijalec pred sodiščem Novo mesto. 33. februarja Pred okrožnim sodičšem. senatom petorice, ki mu je predsedoval 6. o. s. g. Božidar Romih, se je v petek moral zagovarjati zaradi uboja 32 letni delavec. Levičar Jože iz Golka pri Krškem. Kratka obtož-nica navaja, da so se 0. januarja vračali domov na Trško goro pri Krškem ^rebot-njak Avgust, Šinkovec Alojzij in Pdzjak Sranko. Pot jih je vodila iz gozda Golek skozi Osredek. Malo pred njimi so prispeli po dni ji poti na Osredek Mlakar Angela, Salmič Vinko in obtoženi Levičar. Slednji je. hodil kakih 20 korakov pred Mlakarjevo in Salmičem. Oim jo Levičar cul, da prihaja za njimi še nekdo, jc potegnil iz žepa nož, ga odprl ter stopil za Lopatičevo zi-danico v Osredku, češ. da bo tam počakal da bo videl, kdo prihaja za njimi. Pripomnil je še, da bo ta dan on sodnik in bo storil, kar misli. Ko sta Mlakar Angela in Sabnid Vinko dohitela Levičarja pri hramu in šla dalje, sta ga spotoma posvarila in mu tudi svetovala, da je najbolje, da gre z njima naprej. Toda Levičar ni poslušal tega dobrega nasveta. Mimo njega je prišel tudi Šinkovec Alojzij, ki mu jc prav tako svetoval, češ. miruj, spravi nož v žep ter Pojdi domov. Malo za Šinkovcem sta hodila JBnrjak Anton in Srebotnjak Avgust, ki je Levičarju dejal, naj spravi nož v žep, ali pa naj ga da njemu. Pri tem je Srebot-nj;*k prijel za noževo rezilo, mislec, da si to lahko dovoli, ker -ta bila z obdolžencem prijatelja. Ta Srebotnjakova poteza pa jc Levičarja tako razkačila. da je na Sre-botnjaka zakričal, naj se mu izgubi izpred oči. Srebotnjak je sicer od jen jal in nadaljeval svojo pot s Šinkovcem, njima pa je sledil Levičar z odprtem nožem. Ko so prišli do $kufljančeve zidanice na Osredku, je Levičar še enkrat zapodil Srebotnjaka s poti, ter mu prisolil pri tem precej krepko zaušnico. Srebotnjak je takoj skočil s peta v vinograd po kol. s katerim je zamahnil proti Levičarju, ne da bi ga zadel. Tedaj se je zagnal Levičar v Srebotnjaka, zgrabil z levo roko za kol. 7. desno pa je 7, veliko silo zamahnil z nožem v Srebot-njakovs prsa. da je kar zahrustalo. Potem je pa zbežal po gozdu, domov. Srebotujak je smrtno ranjen samo še zakrilil z rokami, omahnil in kriknil: *Joj po meni ie!c Težko ranjenega Srebotnjaka so še isti večer prepeljali v krško bolnico, kjer je naslednjega dne umrl. Levičarjev zamah je bil tako silen, da mn je prerezal steno prsnega koša, prvo in drago desno rebro, pljučno mreno ter žilo dovodnico in odvodnico ob desnem robu prs. Na raspravi je obtoženec priznal z obžalovanjem, branil pa se je s pijanostjo !n razburjenjem. Senat je po kratkem posvetovanju obsodil Levičarja na 8 let robije in trajno izgubo Časfnih pravic. Ljubljana, 24. februarja. Za predpustno aoboto in nedeljo smo dobili čisto primerno operetno novost, polno humorja, komike in predvsem plesov. Iz Prage, kjer so jo uprizorili zaporedoma natančno 333krat v češkem jeziku in jo sedaj pripravljajo še v nemščini, je prišla k nam Jarom ira Weinbergerja ren-ijalna opereta v treh dejanjih (13 slikah) ^A propos, kaj dela Andula?« Srčkana snov ima nenavadno, za opereto dokaj ostro, a seveda šega v o zakrito želo: višja družba bogatašev hoče ljubezen kupiti, ki je pa srčno poštena ulica ne prodaja Tri dele, akte z več slikami, obsega ta opereta: prvi se imenuje > Dom hrepenenja« in sc godi med re -eži v predmestju, drugi se imenuje po bogatih špekulantih >Dom hinavščine« in se godi pri milijonarjih v 5redini mesta, a tretji j Dom sreče«, ki združi prvi in drugi del z zakonom dvoje zastopnikov obeh, Andulo in Ferrvja, sicer šele po treh letih ljubezn-i, a že s krepko in lepo hčerko Andulko. Godi se v parku. Scenograf g. V. Skxnžny Je ustvaril za vsg slike lepe značilno praške in češke dekoracije, režiser g. Drag. Zupan je poskrbel za gladko psedstavo, živahno gibanje na odru in prav posebno skrbno opremo, koreograf g. P. Golovin za celo vrsto izvrstno uvežbanih plesov baletnega zbora in tudi posameznikov kot solistov 'ali v duetih, g. J. Raha pa je temperamentno dirigiral navzgor in navzdol ter vrhutega iz svojega prispeval še štiri plese, ki so prav posebno vžgali. Predstava je bila torej prav dobra in tudi polno zadovoljiva. Kot revijama opereta v pretežno jazzovem ritmu nudi skoro neprestane izpremembe, vedno nova. zanimiva, zlasti poetična pokrajinska prizorišča, med drugim pravo pravcato modno kopališče in ima vse dogajanje pose- I ben značaj v plenih in dekoracij ah. Glasba je kajpak bolj mednarodna kakor tipično češka, a vseskoz prijetno tekoča, lahko melodična in ritmično pestra. Na prvo mesto moram postaviti baletni zbor, ki se je vseskoz odlikoval, zlasti go. Bra viličarjev o z g. Gotovinom v salonskem španskem plesu -Cariocit, pa gdč. Smerkolovo v vlogi pisateljice s plesno točko. Zelo zabavna je bila kot plesalka ga. Rakarjeva v vlogi vedeževalke v družbi vedno zdravo humornega g. Zupan-ca Nebojse. Izvrstna plesalka in igralka \ se je izkazala tudi ga. Policeva v partiji Andule; prav dobri so g. Rus kot Lojzek, g. Bratina kot komerčmi svetnik in g. M. Simončič kot generalni ravnatelj. Ljubimca igra s toplim patosom g. L*. Dre novec, ravnatelja potujočega kabareta pa daje c. Peček z neusahljivo kroniko m elastičnostjo. Prav originalen tip je ustvaril z Basuhialom. glupim sitnežem g. Jel-nikar, gg. Hvastja, in Lu man sta pa kot slugi ceio prav dobro zvonko zapela S posebnim navdušenjem je bil sprejet in pozdravljen Slovenski vokalni kvintet, ki je krasno zapel Teče voda. ..« in dodal še eno lepo slovaško narodno. Nadejam se, da bo naša Andula, ki jo igra ga. Poličeva z vso vnemo, prikupno eleganco in živahnostjo, v polni meri izpolnila svojo svrbo tudi na našem odru. Operetna uprava se je za okusno uprizoritev potrudila na vso svojo moč. Poskrbela je za izjemno lepe in pravilne kostume in elegantne toalete ter za kulise m prospekte, ki so zanimivi in slikoviti. Izvrstna predstava je s svojo bogato komiko m mnoštvom originalnih tipov žela mnogo toplega priznanja Vsi solisti so prejeli šopkov in daril ter so bili s kapelnikom Rano. režiserjem Zupanom in koreografom Golovtaom pozivani po vseh dejanjih na ranrpo. Fr. G. Iz Ljutomera — Naročnikom »Slovenskega Naroda«. Z današnjo številko smo poslali nekaterim :>Slovenski Narod«, na ogled. »Slovenski Narod« priobčuje stalno dopise iz Ljutomera. Naročite se torej nanj, saj stane mesečno le 12 Din. Vsak naročnik naj pridobi enega novega naročnika. — Osebne vesti. Na meščansko šok) v Ljutomera sta bila premeščena Rafael Berce iz Šmarja in Ivan Krečič iz Ljubljane. Na narodno v Ljutomeru Alojzija Basa iz Pertoče v Prekmurju, na narodno solo v Radine e pa Bajde Viktor iz št. Vida, na narodno šolo v Križevce pa Her-zog Gabriela iz Buč. Na pošto v Ljutomer je bil premeščen iz Ruš pismonoša Franc Krumplež. — Katastrska uprava. S 1. marcem se ustanovi v Ljutomeru katastrska uprava, ki je bila že dolgo potrebna. Vodstvo te uprave prevzame geometer Jakec Dvor-Sčak. — Elektrifikacija. V vasi Noržirtci 30 že zagorele električne žarnice, kar je seveda velika zasluga odbornikov občine Ljutomer okolica. Enako podjetni naj bi bik* tudi Križevčarni in si električni vod podaljšali v Križevce. — V meščanski šoli se vrši samarijan-ski tečaj pod okriljem Rdečega križa, ki ga obiskuje lepo število okoličanov. Na njem predavata dr. Haring in dr. Porekar. — Pritožba. Kakor smo že poročali, je bil občanski odbor občine Križevci razpu-sčen radi >nerednosti<, ki jih je ugotovil revizor banske uprave. Proti razrešitvi se je občinski odbor v določenem roku pritožil na upravno sodišče v Celju, poleg* tega pa je vložil pritožbo se podpredsed- i \vjui foasT« PPrDE! nik občine g. znidarič. ki pa mu je vloga vrnjena, da jo dokolkuje, ker je bila premalo kolekovana. G znidarič ima časa za dokolekovanje mesec dni m bo to tudi v tem času uredil. — Koncert. Učiteljski pevski zbor sekcije za dravsko banovino bo priredil pevski koncert v Ljutomeru v Sokotakem domu 8. marca popoldne, 7. marca zvečer pa bo zbor nastopil v Murski Soboti. Na ta odličen koncert, ki nam bo nudil umetniški užitek, že danes našo javnost opozarjamo. — Svinjska kuga. Vsako leto imamo opravka s svinjsko kugo, ki povzroča našim kmetom velike izgube. Tudi letos je začela razsajati ta nevarna bolezen. Nekatere vasi, kakor Lukavci, imajo vObce vsako leto svinjsko kugo, kjer je zlasti oblast letos izdala stroge ukrepe, da ae prepreči razširjevanje kuge. Prebivalstvo pa naj se zavaruje pred kugo s tem, da naj da prašiča cepiti, vsak primer obolenja, naj se prijavi, poginule prašiče pa je treba spraviti h k on jaču — Smrtna nesreča aa ledu. Učenec 3. razreda meščanske šole Peter Kustič do, ma iz Murske Sobote in je obiskoval ljutomersko meščansko solo, se je smrtno ponesrečil na ledu. Ko je Sel po ledu s palico, mu je zdrsnilo in padel je na palico tako nesrečno, da se mu je ista v očesni votlini zapt-čila v glavo 3 cm globoka Po tej nesreči je fant tretji dan umrl v Soboti, kjer ae je vršil pogreb hi ga je spremljalo na zadnji poti mnogo sošolcev. — Odbor J. N. S. v Križevcih. Ka občnem zboru izvoljeni odbor JNS se je konstituiral takole: Skuhala Franc predsednik. Farkaš Jožef I. podpredsednik, Znidarič Vekoslav II. podpredsednik. Mišja Adolf tajnik, Vr-banjščak Franc blagajnik, v nadzornem odboru so pa Belec, Mihalič in Prelog. — Gospodinjski tečaj. Pri Mali Nedelji se vrši pod vodstvom gospe Jele Premru trimesečni gospodinjski tečaj za kmetska dekleta. Tečaj vzdržuje občina in banska uprava. Mnogo razumevanja za tečaj je pokazala I občinska uprava, ki se dobro zaveda važ-I nosti tega tečaja za kmetska dekleta. A propos« kaj dela Andula? Velezabavsa opereta češkega skladatelja le dosegla v Ljubljani velik uspeh HALOl HALO! D A N CIN G NEBOTIČNIK NA PUSTNI TOREK — ENA NOČ KARNEVALA V NIZI. Razne atrakcije in prireditve, ples z balončki v vseh prostorih kavarne in dancinga »NEBOTIČNIK«. Razen tega se posebne muzikalne točke gospoda profesorja Lightnianna na ustnih harmonikah. Cenjene goste prosimo, da za pustni torek mize rezervirajo v naprej. UPRAVA. DNEVNE VESTI — Visoko odlikovanje preiidenta dr. Be-neša. Jfj. Vel. kralj Peter II. je odlikoval predsednika češkoslovaške republike dr- Edvarda Beneša s Karagjorgjevo zvezdo z lento. — Vode so zopet narasle. Reke in potoki so začeli zopet naraščati. Sava se je dvignila v strupi za več metrov, v Ljubljanici pa so morali že v soboto ponoči spustiti za-tvornico, ker je voda na Barju že preplavljala bregove in se zlivala na polje. Zaradi deževja so narasli tudi pritoki Ljubljanice in se Čez Barje razlivajo velika jezera- Večjih in manjših mlak je obilo tudi na polju pri Dobrovi, kjer je včeraj udarila iz struge Gradašcica. ki pa se je danes spel precej unesla. Vode <=o danes še vedno visoke in le počasi upadajo. ■» KINO SLOGA ™ TELEFON 27 30 Tako vesele pustne nedelje Se ni imela Ljubljana kot včeraj, ko so ljudje vriskali od veselja in »pokali« od smeha pri veleburki Mladost zmaga Vsakdo mora videti ta film! Predstave samo še danes in jutri ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Smrt gospodinje pri »Slepem Janetuc Danes1 popoldne ob 15-30 bodo položili na pokopališču v Dravljah k večnemu počitku gospo Jožef o šuMeršičevo. soprogo širom znanega posestnika in gosiifoičarja Franca Šušteršiča iz Žapuž p.d. pri Slepem Janezu. Blaga gospa, skrbna gospodinja in mati, je pred dnevi obolela na vnetju trebušne mrene in je morala v bolnico- Kdo je tedaj mislil, da se bo vračala mrtva. Pridružile so se še druere bolezni in v soboto popoldne je prenekalo biti njeno blago srce. Pokojnica zapušča poleg globoko užaloščenega soproga več otrok, izmed katerih je najmlajši star komaj dobrega pol leta. Janezovo mamo l>odo poleg domačih težko pogrešali tudi številni reveži, saj jim je vedno rada |)omagala. Bodi ohranjen plemeniti ženi najlepši spomin, težko prizadeti rodbini na naše najiskrenejše sožalje. — Izlet na Dunaj za 2 Din s posebnim vlakom bo 7. do 12. marca. Ogled ve-lesejma, Prijavite se takoj pri »Putniku* v Ljubljani za nebotičnikom. — Ali se bo sv. Matija izkazal? Jutri bo sv. Matija, o katerem pravi na5e ljudstvo, da led razbija, če ga ni. ga pa naredi. Letos l.o pa nemara tudi sv. Matija v zadregi, ker ledu ni in ga najbrže ludi naredil ne bo. Je pač vse postavljeno na glavo in tudi ljudski izreki o vremenu ne drže več. — Obrni zbor Osrednjega društva SPD v Ljubljani bo z že javljenim dnevnim redom v četrtek 12. marca ob 20. u rt v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (m ne v četrtek 27. t. m). Pismena poročila predsednika in tajnika o društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi ter obračun in proračun so članom SPI) na razpolago v društveni piea^ni sPI) na Aleksandrovi cesti 4 - T. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SISKI (Telefon 33-87) Charlote Susa, Kari L. Diehl. Rihard Ronianovsky v Robert Stolzovi opereti Riviera ekspres Krasne pokrajinske slike razkošne rivijere. Smeh. Zabava. Petje. Dopolnilo običajno. Predstave danes ob 7. in 9. uri. V torek sijajna komedija: PRAVA LJUBEZEN — SLAB DENAR — »Doberdob _ slovenskih fantov grob*. Knjiga govorj o stotinah in stotinah slovenskih mož. ki jo tam pustili svoje mlado življenje, govori o stoiinah pohabljencev, ki so pustili dele svojih teles na tem kameni-tem svetu, in o oni peščici mož, ki so se srečno vrnili v objem svojih domačih. Ta knjiga naj ti bo, mladina, svet spomin na tvoje očete in brate, ki počivajo zakopani v oni tužni neodređeni slovenski zemlji. 2 velikim zanimanjem pa bodo čitali knjigo tudi oni, ki so se sami borili ot- njihovi strani in doživljali vse vojne grozote- Z njo bodo obujali spomine na nekdanje tovariše, na junaštvo in trpljenje, o katerem se danes le še malo sliši. Res, ta knjiga zasluži, da se prebira v sleherni slovenski hiši. da zajame dušo slehernega Slovenca s svetlini spominom na padle vojake. Knjigo lahko naročite pri knjigarni Domovine«: v Celju. Stane vezana 38, nevezana 27 Din- — Velik izlet Rumunov v Jugoslavijo. Rumun.ska turistična agencija TJficiul Tu-ristic Roman v Bukarešti priredi od 1. do 20. aprila velik izlet v Jugoslavijo. Izletniki se ustavijo v Beogradu. Zagrebu, Splitu. Solinu. Trogiru. Hvaru, Korčuli, Cetinju. Boki Kotorski in Sarajevu. — Film o zimski olimpijadi. Režijo filmske reportaže v Garmisch . Partenkirehnu je imel v rokah podjpredesednik nemške državne filmske zbornice Haas von Wei-demann. Film o zimski olimpijadi bo zelo lep, saj so uporabili najmodernejša pomožna sredstva Razen navadnih aparatov, ki jih rabijo filmski operaterji za tedenske žurnale, so napravili ob srnuški progi posebno progo za filmsko kamero, tako da so lahko posneli po edine faze tek. movanj. Za tekme na ledu so rabili posebne sani. Imeli so tudi poseben premični stolp, s katerega so fotografirali aeropla- ne, ki so tudi s svoje strani fotografirali olimpijske igre z zraka. Nemška filmska industrija se je na vso moč trudila, da bo film o zimski olimpijadi mojstrsko dnlo. Film bo izdelan šele v aprilu, potem pa pojde po vsem svetu — Prenos sedeža Saveza moto klubov v Zagreb. V Osijeku je bila včeraj glavna skupščina Saveza motoklubov Jugoslavije, na kateri so bili zastopani klubi iz Ljubljane, Jesenic. Maribora. Petrovgrada, Za-gTeba, Beograda in Osijeka. Sklenjeno je bilo intervenirati na pristojnem mestu v zadevi ugodnosti za motoristični sport, ki bo mogoč samo, če se odpravijo takse na prireditve, zniža carina na uvoz motocik-lov. Za sedež Saveza je bil določen za letošnje leto Zagreb. Za predsednika je bil izvoljen Edo Funk iz Zagreba, za H. podpredsednika pa g- Jakob Gorjanc iz Ljubljane. — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpo-loženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni koPelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postriže-mo Vam zarasle nohte. Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas, prepričajte sc sami. Ljubljana, Šelenburgova 7. (B«3Va9 — Krasen roman Lavrenjeva >Edeninsti- HdesetU je izšel v prevodu Ivana Vuka, To je roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji (Turkestanu). Oddelek čete rdečih vojakov potuje skozi slmšno puščavo Kara-Kum. to je Srni pesek imenovano in doživlja razburljive dogodke, V Četi tega rdeče vojnega oddelka je tudi vojak Marjut-ka, ženska, ruska Amazonka. Ko četa, počiva, ona piše pesmi. Ko ujamejo belega častnika, je ona njegov čuvar. Roman je že tudi filman in se i*jra v Rusiji z velikim uspehom. V filmu so tudi slike iz tega filma, pa Ind i naslovna stran knjige je lepe defo umetnika Lj. Ravniharja, Knjiga stane 10 Din. Naroča se: Prolelarska knjižnica, Ljubljana, Poštni predal 290. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, manj oblačno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Za-grebu in Sarajevu 14. v Splitu 1H, v Ljubljani 11.4. v .Mariboru 10. v Sfcoplju Š. v Beogradu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 74S-8, temperatura ie znašala B. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Dne 28. in 29. februarja nastopi pred glavnim filmom slavni virtuoz na ustno harmoniko prof. MAX. C. LIGHTMAN na kar že danes opozarjamo. — Nočni požar v Zapogah. Snoči okrog 21.30 je začelo goreti pri posestniku Avguštinu Vilfanu v Zapogah Ogenj je izbruhnil na podu in se je razširil luđi na šupo. Na pomoč, so prihiteli domači gaslici iz Vodic in Smlednika. Ker je bil na vrtu prizadetega posestnika gasilni rezervoar in ie bilo dovolj vode, se je združenim gasilcem l>osrečilo, da so ogenj kmalu udušili. Pogorela sta dva poda, šupa, shramba Orodja j in razno orodje. Ogenj je bil podtaknjen. Orožniki so uvedli preiskavo. _ Smrtna nesreča železničarja. V soboto }K>poldne se je pripetila na železniški progi Travnik - Lašva težka nesreča- Železničar Sava Katnič se je peljal s tovarišem Benediktom Stferp'nom na avtoderezini po ing. Loncarevica v Laško. Naenkrat se je snelo kolo in derezina je zavozila v kup kamenja, Katnič ie obležal na mestu mrtev, njegov tovariš pa tako težko ranjen, da bo najbrže tudi umrl. Iz Ljubljane —Na predavanje o Balgariji. ki ga bo drevi ob 20- imel predsednik litovske zbornice g. Ivo Jelačin v Trgovskem domu, opozarjamo naše občinstvo in ga vabimo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Predavanje lw v okviru Jugoslovnsteo-bolgarske lige. —lj Iiroeitev odlikovanj. Drevi ob 20.3D bo češkoslovaški konzul g- Stanislav Hinov-sky v prostorih češkoslovaškega konzulata na svečan način izročil red Belega leta opernemu ravnatelju g. Mirku Poliču in generalnemu tajniku Narodnega gledališča ter Glasbene Matice Karlu Mahkoti, s katerim ju je odlikoval nedavno predsednik Češkoslovaške. —lj Pustna nedelj« je obdržala svojo slavo. Ljudem ne morejo do živega vse višje sile s krizo vred, ko je treba praznovati kakšen posebno popularen praznik. Nekateri sicer trde ,da smo letos zelo trezni in pametni ter da nihče niti govori o pred-pustnih neumnostih. No, včeraj smo pa našo legendarno treznost merili na vatle. Zvečer so bile vse ceste polne s treznih« junakov pustne nedelje, ki so tudi kazali svojo nepopisno zadovoljnost. Gostiilne, so bile pome in meščanom se ni mudilo spat. Včeraj je pa bilo tudi vreme kot nalašč za pustno nedeljo, da so se ljudje lažje posvetili telesnimi potrebam. Lilo je z malimi pre sled ki ves dan, vendar pa dež ni mogel zadržati doma tistih, ki so bili namenjeni v okoliške gostilne na krofe*. Nekateri lo si celo upali na Šmarno goro, ki nanjo mislijo ob vseh praznikih. Skratka, pustno nedeljo smo praznovali kakor se spodobi in nam danes ne more nihče nič očitati. ™ KINO UNION ■■ Telefon 21-Ji Ne zamudite, temveč oglejte si še danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri film Kraljica ljubezni V njem poje tenorist, član milanske Scale Aleksander Sodelujejo še Paul Horbiger in Csrola Hohn šlagerji in arije iz oper Traviata, Manon, Andre Chenier ter Butterflv Krasno petje! Velik, nepozaben užitek —lj Delo v Ljubljanici lopet ustavljeno. Pred tednom so po dolgem času začeli nadaljevati regulacijska dela v Ljubljanici. Najbolj se jim mudi zbetonirati in poglobiti dno ob ustju Gradaščice. Zbetonirati še morajo le okrog 40 m dolžine dna. toda voda jim vselej zmeša račune. ?im se dela lotijo v večjem obsegu/ Prejšnji teden so zajezili vodo z zagaino steno, da bi poglobili dno i u ga zbetonirali za jezom. Dno so jmglabljali samo nekaj dni ob koncu tedna, v noči med sol oto in nedeljo je pa zop t začelo deževati in včeraj je voda že tako narasla, da je tekla čez zagatno steno. Ce bo tekla delj časa čez jez. ga oo razjedla in podrla. Seveda ne moreio delati v strugi, dokler voda dere v nji. Na pustni toreU v Sokol* domu na Viču VALČKOV VEČER __lj Kje bo bodoča mitnica na Tržaški cesti? Te dni se je mudila na Vicu komisija dohodarstvenega urada, da poišče :n določi primeren prostor, kjer naj bi stala bodoča mitnica, ki se mora zaradi priključitve viške občine mestu preseliti znatno nižje. Mitnica na Tržaški cesli je zdaj že v >Stan in domu«, a se je konusi ja odločila, da se preseli najbrže še pred koncem marca v hišo, ki je last Antona Zajca na Viču. še dobrih sto korakov dalje od znane gostilne Pri dolgem mostu — lj Tovariši bojevniki! V čelrtek, dne 27. t. m. lH>mo obhajali obletnico smrti našega velikega sobojevnika in sotrpina ola-gopokojnega tovariša Bonača Franca, ki je bil vedno pripravljen in se tudi vedno tvu-dil lajšali gorje pravega bojevnika na fronti, kakor je bil tudi vedno tolažnik nesrečnih sirot in vdov. Da vsaj nekoliko počastimo spomin našega velikega tovariša. Vas Zveza bojevnikov poziva, da se udeležite v četrtek, dne 27. t. m. ob 7. žalne sv. maše v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Zveza lx>jevnikov, — lj Skozi Dolomite, Švico i u južno Nemčijo je naslov predavanju, ki ga priredi drevi ob 20 .Tugoslovenski Touring klub, podružnica v Ljubljani v verandi hotela Union:;. Predava znani predavatelj uri z običajnim dnevnim redom v prejšnjih bančnih prostorih, poslopje dir. držav, železnic Ljubljana. Vljudno vabljeni vsi železničarji — jadranski stražarji in ostali člani. —lj Restavracija šestica priredi na pustni torek domačo zabavo. —lj Opozarjamo ua današnjo II. produkcijo drž- konservatorija, ki se začne 'ovno ob četrt na 7. uro zv. v Filharmouični dvorani. Spored obsega sklatil.e iz anglelke literature o kateri govori ravnatelj Betetto. Nastopijo F* ratnikova, Korpnčanova. Galle-tia in godalni orkester pod vodstvom prof. ttkerjanca. Spored stane 2 IMn in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Frodukcija je v Filhannonirni dvorani. —lj I. del Zvooovega koncerta, ki bo v ponedeljek, dne 2. marca v Filhai monični dvorani nam prinaša naslednje narodn 1 pesmi: a) Iz štajerske: Po vodi nlava — Adamič, Mlin ljubezni — Kogoj Ptifka — Dev« Lepa Vida — Tome. b) Iz Primorske: Kaj delajo ptičke in 2enka mi v goste gre. Ob** v priredbi Adamiča. O 11. in 111. delu prihodnjič. Vstopnice od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. — lj Izredni občni zbor društva likovnih umetnikov bo v soboto 29. februarja Ob20. uri v restavraciji Ston . Iz Celfa —e SK Celje : SK Korotan 2:0 (1 : 0L Na igrišču SK Jugoslavije pri Sp. Lanov-žu je bila v nedeljo ob prisotnosti okrog 300 gledalcev odigrana p orisa vezna prvenstvena tekma med SK Korotanom iz Kra-rja in SK Celjem. Celje je v trdi borbi zasluženo zmagalo Tekma je bila zelo razgibana in napeta, pa kljub temu fair. Enajstorica postov je igrala požrtvovalno in z dobrim startom, a z dokaj preprostimi kombinacijami. Napad je bil š*bek, zelo dobra pa je bila obramba, zlasti vratar. Celjani so igrali z dobro tehniko in elanom. Napad je bil neenoten in premalo odločen, obramba z vratarjem vred pa se je vseskozi uveljavila. V prvem polčasi je bila igra izenačena. Napadi so valovil s polja na rndje. Celju »e je nudilo vec l«pih prilik, ki jih pa ni znalo izrabiti. šele v 41 minuti je HadžifU po lepem prodoru uspelo zabiti prvi gol za Celje. Po odmoru so se akcije zopet meniavalc. Celje je predlo lahn«. v premoć V 19 mimiti je Dimitrijevic" po hitri so!oakci;i po *Ovb! g. Lukežić iz Ljubljane to.'-no, stroso in objektivno. —e. 1'mrl je v soboto popoldne I P 0 stanovaniu v Frankopanovi uli-~.i v starosti 65 let zadet od kapi podpo'Kovnik v p. g. Izidor Hcngel. Svoićas je staffeovaJ W bivši avstrijski ojski. po u-.oko llvi pa se je naselil v Ceiiu V celjski bo'nici je umrla v pet-k IMBotaa sfci&kinja liarijs Zupančeva iz Medloga pri Celju RAZLIKA — Ka&O r.izh;C:š obe !»estr;, ki iti |j kot dvojčki tako čudovito pv>dobni? — kaj lahko. 0c pi':ub:m prvo, mi HK gro/i b panonoos, <'rug-i pa rodno prtv.1, Cn bo poved la mami. Za pustni torek ZA STARO Hi MLADO vesel ie in smeh, godba in šala v rr*/košni Silly in Mick v reviji Da vi in vaši mali in veliki otroci pozabite na krizo in tegobe, pnmie v ELITNI KINO MATICO PREDSTAVE OB 4., 71 4 in 9» 4 LRI LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936 Z A £ N £ 1. MARCA 60 NA popusta NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH aH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. G. Tbnnies, Ljubljana TVKSEVA C. 33 — TELEFON 27-6:: ZVANIčM BIRO LAJPC1&KOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOl A 33. ALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici pismene odgovore ?iede malih oglasov je trena prUoalti znamko. — Popustov aa male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3.» Din NajmanjSi mesek 8 Din ŠPORTNE pumparlce posebno dolge in Široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično izdelana dobite po I.r?zkonkuren-"ni ceni pri Preskerju. Sv. Pe-Fra cesta 14. S-R- RESTAVRACIJA RBBBC, Bežigrad bo znižala le za pustni torek v«em svojim, priznano najboljšim vinom pri prodaji rez ulico ceno za 2 Din pri litru. 762 PRODAM Beseda 80 par. davek 8.- Din Najmanj« sneanlr • Din NAMOČENO polenovko dobile pri J. Buzzolini. delikatesa. Lingarjeva ulica. 759 I MOTOR BSA 250 cem prodam V račun vzamem kolo ali radio. Ivan Merlak. Dol Logatec 44- 760 CENJENEMU OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANJAMO, da smo otvorili podružnico »PRI KONČANU«, Rožna dolina c. n. št. 36. Točimo vsakomur dobro znana prvovrstna dalmatinska vina. Čez ulico ZNIŽANE CENE. Liter Din. 8.— Cenjenim gostom se vljudno priporočamo L A SUNARA Občina Ljubljana Mestni pogrebni taro« Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena soproga in mati, gospa JožeSa šušteršič, soproga gostilničarja pri »Slepem Janezu« danes v 45 letu starosti, bogu vdano za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 24. februarja 1936. ob *44. uri popoldne iz hiše žalosti, Zapuže štev. 13, na pokopališče v Dravljah. ZAPUŠE, dne 22. februarja 1936. ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI. Anketa o važnem 1 kmetijskem vprašanja Včeraj so se posvetovali v Ljubljani Tiiftopailkl rejcev-škili organizacij o bodočem deta Ljubljana, 24. februarja Včeraj dopoldne so se zbrali zastopniki rejoevskih organizacij naše banovine na anketi v sejni dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu. Anketo je sklicala banovinska upirava, na dnevnem redu je pa bilo vprašanje ustanovitve enotne organizacije (odnosno zveze) rejcev malih živali vseh panog in določitev delokroga med temi or- | ganizacijami in kmetijskim oddelkom. Predsedoval je kmetijski referent ing. Muri, ki j« pred prehodom na dnevni rod izjavil, da ban uprava nima namena vplivati na obe organizaciji, naj bi se ena izmed njih podredila drugi in likvidirala. Gre za to. kako naj ban. uprava podpre obe organizaciji pn prireditvi razstave na ve-lesejrou, ker sta nameravali razstavljati obe organizaciji in sta se pogajali o sodelovanju. Seveda pa ima kmetijski oddelek največji interes na tem, da se organizira reja malih živali pri nas čim bolj smotre-no in da zasebne organizacije sodelujejo z banovino. Zato je glavno, da pride do sporazuma med obema skupinama organizacij. V imenu Društva rejcev malih živali »Živalce« je predlagal L. Paljk zahvalo ban. upravi, da je sklicala važno anketo, in izjavil je. da društvo želi sodelovati v soglasju s kmetijskim oddelkom. Podobno zahvalo je prečita! tudi zastopnik Zvezo društev »Rejcev malih živali« Kelnarič. K prvi točki dnevnega reda, o možnorsti ustanovitve skupne organizacije, se je priglasil zastopnik Društva rejcev malih živali za dravsko banovino »Živalce« L. Paljk. V izčrpnem poročilu je ori6al delovanje in razvoj najmočnejšega rejčevskega društva, da bi predcčil zastopniku ban. uprave in zastopnikom drugih organizacij, da »Živalca«- pozdravlja ustanovitev skupne organizacije in da jc poklicana prevzeti skupno organizacijo kot prvo. najdejavnejše m najmočnejše društvo, ki združuje rejce vseh panog. Seveda je pa pripravljena sodelovati rudi s sorodnimi organizacijami — pripravljena na vsak sporazum, ki sloni na poštenosti. Ne more se pa razgo-varjati z nikomur, ki mu gre le za to, ti a bi pristavil k ognju svoj lonček. Anketa bo popravila veliko napako, ako pride do sporazuma, onih. ki so dopuščali ustanavljanje konkurenčnih društev, ko za nfe ni bilo več potrebe. Silno zanimivo ie poročilo v onem delu. ki govori o razvoju »Živalce« in spremembah njene uprave. Stara uprava, ki je morala na zahtevo 90% član-*tva 1. 1934 odstopiti, je zapustila društvu 25.0C0 Din del ga. ki ga je pa nova uprava kmalu poravnala. Takoj po odstopu sta- re uprave so se začela ustanavljati rejce v-ska društva drage skupine. Kot zastopnik zveze rejčevsknS druetav druge skupine je podal poročilo A Inkret ter orisal namen zveze in organizacijsko gibanje v njenem okrilju. Hotel je dokazati, da je večina društev za zvezo, le nekatera (med njimi »Živalca«) se ji nočejo priključiti in da je poklicana zveza prevzeti skupno organizacijo. To njegovo izjavo so podpirala posamezna rejčevaka društva, včlanjena v zvezi, odnosno, ki so se ustanovila pod njenim okriljem. Proti pa »tupu k zvezi, kakršna je zdaj, sta se izjavila zastopnika Prvega jugosfov. društva za rejo kuncev v Mariboru (naše najstarejše društvo), vendar za skupno sodelovanje predvsem za vsedržavno org. dan »Živalce« in »Rejca malih živali« hkrati Kampuš, je predlagal ustanovitev posebne zadruge, ki bi se ji morali podvreči obe skrpmi društev tako, da bi premoženje društev prešlo v zadružne deleže ter da bi se tako ustvarila podlaga za skupno sodelovanje. Zastopnik »Živalce« A. Bukovec je najprej predlagal, naj postane »Živalca« osrednje društvo, druga društva pa bi naj pristopila k nji kot popolnoma samostojne podružnice, ker so pa zastopniki nasprotne skupine temu predlogu ugovarjali, je predlagal, naj ban. uprava nadela osnutek za združenje organizacij pod pogoji, da so zavarovane zdaj in v bodoče pmvice vseh rejcev in izključena nadvlada kateregakoli društva v skupna organizaciji. K temu predlogu pa »Živalca« načelno izjavlja, da ne more sodelovati z ljudmi, ki so bili do 1. 1954 v upravi »Živalce«. Predlog je bil soglasno sprejet z nebistvenimi dopolnitvami in da bo vsako skupino zastopal pri izdelavi osnutka delegat društva (zvezo A. Inkret, »Živalco« pa L Paljk). Ban. uprava bo po potrebi pritegnila k izdelavi osnutka še več zastopnikov društev. K drugi točki dnevnega reda, določitvi delokroga reje malih živali med ban. upravo in društvi, je apeliral zastopnik »Živalce« na banovinsko upravo, naj bi prevzel službo referenta za rejo malih živali na kmetijskem oddelku ban. uprave strokovnjak z akademsko izobrazbo in mož, ki bo uživa! popolno zaupanje in nudil popolno jamstvo, da bo kmetijski oddelek podpiral vse rejce nepristransko. Drugi govorniki so izrazili še nekaj misli o sestavi osnutka. Im*. Muri je izrazil ob zaključku upa>nje, da bo prišlo do sporazuma med rejčevskirni društvi, kar so nekateri zastopniki pozdravMi z odobravanjem. Sokolski prosvetni zbori Ljubljana, 24. februarja. Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana, zavedajoč se, da je poleg čiste telesne vzgoje v sokolski telovadnici, važno tudi prosvetno delo, ki pa mora biti v popolnem soglasju s tehničnimi organi v edini-cah, je sklical preteklo nedeljo tri okrožne prosvetne konference, na katerih so bratje okrožni prosvetarji podali zastopnikom posameznih edinic navodila in smernice za pravo sokolsko prosvetno delo. Konference so se vršile v Ljubljani na Taboru za ljubljansko okrožje, v Domžalah za kamniško in v Ribnici za dolenjsko. Vseh teh okrožnih konferenc so se udeležili tudi člani župnega prosvetnega odbora. V Ljubljeni je bila konferenca bolj pičlo obiskana ter jo je vodil okrožni pro-svetar br. Rudi Marincič, ki je podal izčrpno in pregledno poročilo o delovanju okrožja ter se dotaknil podrobnega dela v edinicah. Navzoči prosvetarji so pokazali izredno zanimanje in pa delavoijnost tudi na tem polju sokolske vzgoje. Zbrani prosvetarji so si določili program za bodočo sezono, ki ga bodo skušali izpeljati v svojih edinicah. Br. okrožni prosvetar si pa je nadel kot glavno nalogo za š'ršo javnost prireditev okrožnega prosvetnega večera, ki bo v jeseni v Ljubljani. Podroben načrt bo okrožni prosvetni odbor izdelal v najkrajšem času in ga razposlal edinicam v presojo. Iz poteka, konference je bilo razvidno, da je zavladal v edinicah nov borben duh in smisel za pozitivno sokolsko delo. V Sokolskom domu v Domžalah pa so zborovali prosvetarji kamniškega okrožja pod predsedstvom okr. prosvetarja bn&t-a Ser sena iz Domžal. Kot delegat ŽPO je prisostval konferenci br. Lojze Kovač naš priznani sokolski lutkar. V Domžalah so bilti zas-fcopani prosvetarji iz Domžal, Radomelj, Komende, Doba in Kamnika. dočVn smo pogrešali udeležbo iz društev Mengeš. Moravče. Trzin in iz čete Kraš-nja. Vse te edinice imajo gotovo vzorno prosvetno delovanje, zato so smatrale udeležbo na konferenci za nepotrebno. V bodoče naj se taki slučaji več ne pojavijo. Iz poročila br. prosvetarja je bilo razvidno, da je okrožje prav pridno delovalo in zao usoehi niso izostali. Glasni prireditvi v preteklem letu sta bili: okrožni dramski tečaj in pa okrožni prosvetni dan v Mengšu, ki je nad pričakovanje uspel. Pri dramskih tekmah, ki se jih je udeležilo 6 edinic. si je priborilo prvo mesto z ^Veroniko Deseniško« društvo Radomlje. Veliko skrb je posvečalo okrožje za predavanja in nagovore pred vrstami, ter je bilo v okrožju 138 predavanj in 144 nagovorov pred 6.431 poslušalci, dramskih predstav je bilo 20, društven.ih večerov 8, debatnih 5, 1 koncert, 8 zabavnih večerov. 18 svečanih predstav, 9 akademij in 14 izletov. Lasten kino sna društvo Domžale, ki je vprieoriio 126 predstav. Naročnikov na sokolske liste je bilo: na Sokolski Glasnik 20, na Sokola 16. okolica 16. Našo Radost 77, Sokolsko Prosveto U in na Vestrrik Celjske sokolske župe 1. Po poročilu br. prosvetarja je podal smernice za uspešno delovanje zastopnik ŽPO br. Lojze Kovač, ki je med drugam zlasti poudaril velik pomen soko'skih Krtkovnih odrov za vzgojo soko&ke mladine. Tuda v Ribnici je bik) zcio lepo prosvetno zborovanje, ki ga je voda! brat Ivane. Zboru je prisostvoval predsednik ŽPO br. Janez Po herc. ki je po pooooiHii okrožnih prosvetnih funkcijo-narjev podal dragocena navodila sa pra- vilno in uspešno sokolsko prosveto. Podrobno poročilo o tej uspeVi prosvetni konferenci nam je še obljubljeno. Jutri bo zadnja konference za notranjsko okrožje v Dol. Logatcu, ki se je udeleži župni prosvet-ar br. Janez Poharc, prihodnjo nedeljo 1. marca pa bo na Taboru seja zbora društvenih in četnih pro-svetarjev sokolske župe Ljubljana, Ker je ta seja zbora pred župno glavno skupščino izredne važnosti, pozivamo vse edirrice. da se seje zaneti j iv0 in točno udeležijo. Dnevni red seje borno javili potom okrožnice. Vse brate drušovene in četne pnosvetarje prosamo, da prinesejo seboj kratka poročila o prosvetnem delovanju v prteHem letu. ki |m bodo ooVfctf? po zborovanju. Zdranro! 2JPO. Nov naskok goro na najvišjo V začetku februarja je oniplud iz Sout-hamptona v Kalkuto prvi del angleške ekspedicije, ki hoče naskočiti najvišjo goro sveta Mount Everest v vzhodnem masivu Himalaje. Čomolurngnia, boginja, mati zemlje, kakor imenujejo domačini Mount Everest, privablja že od nekdaj drzne plezalce v svoje nedostopno naročje. Leta 1932 se je posrečilo angleškemu pilotu pre-leteti Mount Everest, toda človeška noga še ni stopila na vrh. ki je skoraj vedno zastrt z oblaki. Zadnja Ruttledgejeva ekspedicija leta 1933 je priplezala zelo visoko, manjkalo ji je samo še 490 m do vrha. Iz zadnjega taborišča bi bila marala preplezati še strmo pečino. Tu sta našla emrt dva njena člana. Potem se je vreme naenkrat poslabšalo in ekspedicija je morala hitro nazaj. Najvišja gora sveta je ostala nedotaknjena. Toda Hugh Ruttledge ni odnehal. Na podlagi bogatih izkušenj je začel takoj pripravljati novo ekspedicijo. V nasprotju z dosedanjimi ekšpedicijami, ki so šle od indijske strani iz Dardžilinga, poskusi nova Ruttledgejeva ekspedicija svojo srečo od tibeteke strani, ker se ji zdi ta pot lažja. Začasni vladar Tibeta Taši Lama je bil doligo v izgnanstvu in zato ni več tako zagrizen. Dovolil je eksipediciji dostop na sveto goro, prestol bogov, in Angleži trdno verujejo, da 6e jhn bo to pot posrečilo doseči vrh. Devet plezalcev se je odločilo naskočiti najvišjo goro sveta m seveda so se morali za to temeljito pripraviti. V poskusnem zavodu kraljevskega angleškega letalstva v Franbourghu so se dolgo vadili dihati. Tam so preizkušali odpornost njihovih teles. Po cele ure so morali telovaditi m hoditi po sobi, kjer je bil zrak močno razredčen, da se ugotovi, ali preneso njihova srca in pljuča tolik napor. Veliko pozornost je bilo treba posvetiti tudi prehrani. V redkem zraku izgube plezalci navadno tek in oslabe, normalna hrana, posebno konzerve, jim delajo težave. Za letošnjo ekspedicijo so pripravili angleški kemiki živilske industrije posebne prepaente, lahko prebavljive in vsebujoče mnogo vitaminov, ki so se pri preizkušnjah dobro obnesli. Te dnd bosta sledila ekspedicija oba vodje RutfJedge in dr. Noela Huiupiueva, njegova soproga ter pod vodstvom poročnika Ga vin a še pet članov ekspedicije. Do njihovega prihoda bo sestavljena v Dur-dždlingu karavana izkušenim nosačev domačinov, sredi meseca mamca pa krene ekspedicija iz KaHrrMDonvga v Tibetu na pol V prvem tednu aprila postavi ekspedicija v gorah svojo bazo, od koder bo prodwada naprej ob ugodne .j^em vr ornem* najbrež šele proti koncu maja. Večina nosac«v ostane v nižjih taboriščih, le nekaj najIhoIjSrh bo spremljalo plezalce do taborišča številka 7, nad katerim je našla tragičen konec zadnja ekspedicija. Letošnja ekspedicija postavi v sedmem taborišču. odkJajno postajo, da bo tako stalno v zvezi s svetom. Tudi s tem bo plezanje na najvišjo goro sveta znatno olajšano. Tu pa nastane najtežji plemiški problem, premagati bo treba zadnji deJ nanorne poti in sicer najpozneje v 15 urah. Plezanje gori in nazaj v zraku, kjer mora človek na vsakem koraku večkrat gfoboko vxtrrm -ti :n kjer buči neprestano vihar, grozi plezalcu potegniti ga v prepad. Angleški plezalci se pa zavedajo, da so se dobro pripravili in zato trdno uoaio, da bodo letos končno premagali Mount Everest. Telefon v Abesiniji V času, ko bi moral biti v Abesiniji prvič uveden telefon, je koprska duhovšCma posredovala pri cesarju in protestirala proti »hudičevi napravi«. Če je telefon res hudičev izum in naprava, je odgovoril cesar, potem naj me varuje judejski lev. da b: ga uvedel v Addis Abebi. Toda prei/.ku-simo ga prej. predno izrečemo svojo &v>dbo. Ce je telefon hudičevo delo, gotovo ne bo služil tolmačenju suhih besed kopt-akega Oe-ho<«)A dobro prenašal b t -knfig se bomo prepričati, da ni a peklenskimi »Sami v nobeni zve ti. In tako ao poaodtfi dva v moka duhov-itk* k teletor.skormi aparatu v cesarjevi palači, drugi duhovnik: so na odsJi v teJefonaSB centralo v Addis .Aftwb:. Tam so Čitali odstavke iz koptskega svetega pisma in seveda se je na drugem koncu vse aobro slršaAo. Ta nepobitni doJ^az ie prepričal najbolj zagrizene nasprotnike nap redka in takoj ao i-ziarvib. da telefon ni hudičev izum. temveč celo sveta naprava, sa \ *c labko z njegoivo porooojo oznanja kor*t4o- "VOTOieuska napoved, poročite- — 13;. zapoved časa. objava sporeda, ot-^esttta. — Operni zbori (ploSfe). — t4: Vremensko poročilo, borzni tee>b. tS: t >*-,,-**»ka ura: Otročke pe^mi (poj«* Madtaskf oktet iz Trhovei|>. — 18.20: Zvitorepka „slepi visoko sodnijo — zvočna slika (cinn: -Nar. jiipdaHiraK — 1S.441: Nevarnost lah* orientacije (g. De4kin Oskar). 10: Napoved časa. vremenska napoved. povooHa, obiiv.i sporeda, obvestila. — 10.:V>: Na.-, ara, 20: Koncert mladinskega okteta iz Trboveij {vodi g- Avgust daiigoj). — Orgel-ski koncert, igra p. Bla Arnič. — 21.Ki: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napoved Časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. _ 22.15: Potovanj*1 od zapi- da proti vzhodu (Češka. Slovaka. PoJjska, izvaja radijski orkesror). četrtek. 27. II. 12: Slavni virtuozi (plošče). — 12.*»: Vr -menska napoved, poročila. — 13: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Operetni naperi §če). — 14: VTemen^o pOJOČiVo. borzni tečaji. — 18: Koncert ruske glasbe (radijski orkester). — tr*. tO' Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolt-riS. — 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, ob|a**a sporeda, obvestita. — 19.30: Nac. ura. — 20: V. ura francoske klavirske literature. (Predava in na ktevi,-ju izvaja g. prof. 1«. M. ^kerjane). — 21: Koncert slovenske glasbe (radiiski orkester). — 22: Napoved časa vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22 1'»: Koncert ruskega pevskega kvarteta *f ro-likovib<. Sonja Henie odklanja profesionalizem Is Garrnisch-Partenkirchna se je razširila oni dan vest, da namerava svetovna in olimpijska zmagovalka v umetnem drsanju Norvežanka Sonja Henie postati pro-fesdjonalka- Dopisnik >Petit Soira« se je zanimal, koliko je na tem resnice in Sonja Henie mu je odgovorila: V Berlinu in Garmiseh- Parlcnkirchnu sem sprejela predstavnika nekega ameriškega koncema. V roki je držal čekovno položnico in dejal mi je: j> Pri redite 10 mesecev trajajočo turnejo po Ameriki. Naročeno mi je dati vam na razpolago ček za 100.000 dolarjev, če podpišete pogodbo.« Na njegov nasvet, naj to ponudbo premislim, sem odgovorilla: Enkrat za vselej vam povem, da nočem postati profesijonal-ka. Srečna sem ,da mi očetova tovarna dovoljuje drsati v svoje zadovo^stvo. če bi pa postala profesijonalka, bi izgubila v^ro vase in bi ne zaslužila več simpatij občinstva. Frank Higham H Seržant Flips «oman Seržant Flips ooividno ni imel nobene častihlepnosti, da bi postal inspektor. Namestu da bi se bil lotil zadeve Sala Levyja, ki z aretacijo še davno ni bila urejena, se je namreč potikal okrog šotora nekega zakotnega cirkusa in se zabaval s tem. dj je krmil indijskega slona pred vhodom s sladoledom. Z občudovanja vredno občutljivostjo je femal dobrodušni belokožec s hobotom iz ser-žantove roke sladoled in si ga potiskal v goltanec. In vedno, kadar se ie sladoled dotaknil nkgovega neba. je slon prestrašeno zatrobil. Seržant se je od veselja smejal, da se je- kar za trebuh držal in kupoval je iž sladoledarjevega vozička porcijo za porefto. — Ali bi radi zaslužili i nagrado kot največji priiateilj slado eda v Amsterdamu seržant Flips? — se je zaČul naenkrat za njim dobrodušen glas. Ftfps se je obrnil in zagledal nasmejanega Vttru-via Plapmana. — Dober večer, dragi Plapman. Poglejte, asli rri to ljubka žival. Ce bi ne br'a tako velika, b: začel zbirati slone namestu hrošče v. — Oh, vi ste zmožni vsega, — se je zasmejal Plapman. Priijel je Flipsa za roko, ga potegnil iz kroga gledalcev v stran in nadaljevali: Dobro, da sem vas srečal, Flips. Tako vam lahko vsaj čestitam k zadevi Sala Levvja. To ste morali napraviti presneto prebrisano. Kako ste ga pa izsledili? — Ah, to ie bilo kaj enostavno. Ho-landska pdicija ie že davno zasledovala nekega Johana Vanhagena. Baš ko sem bdi v Amsterdamu, so ga aretirali. Mož je vse odkrito priznal in potegnil za seboj še Levjria. Tako je prišlo vse hkrati. Srečo sem imel. to je vse, — je lagal Flips. Najbolj čudno je pa bilo, da niti svojemu šefu višjemu inspekroriu Mac Hardvju ni povedal resnice. — Ali ste že prišli na sled pravim vlomilcem? Ali vam ni Leivv povedal, kdo mu je prinesel te dragu^e? — je vprašal Plapman radovedno. — Niti pojma nimam, kdo ima na vesti ta vlom. Sicer sem pa prepričan, da Levy sam ne pozna lopovov, ki sta omamila draguljarja. Levy je izjavil na protokol, da je dobil nekaj dni po drzni tatvini v draguljarni na Trafalgar Square dragulje po poSfci. Priloženo je bilo pismo, naj jih vnovči, izkupiček pa izroči možu, ki se oglasi pri njem čez tofiko in toliko dni in se izkaže z geslom. Neznani pošiljatelj, da :e niemu. Levvju, priznal kot nagrado 25 96 izkupička, ki si ga lahko takoj obdrži. Za primer ovadbe mu je bilo v pismu zagroženo s smrtjo. Salo Levv.i^ potem, kakor je delal vedno v podobnih primerih, izluščil iz nakita dragulje in jih poslal po posebnem slu v Amsterdam Johanu Vanhagnu. To pot si je izbral Levy iz previdnosti. Van-hagen sam ni vedel ničesar o izvoru draguljev, a Levy je bil samo posredovalec. In res smo našli med hišno preiskavo pri njem ovoj lastega zavitka, na katerem je bil pečat oddajne pošte Bir-mingharn. Kad porečete na to zdaj. gospod Plapman? — To so preklicano Dremetenj lopovi. Težko rm bo priti do živega, — iie menil Plapman in si prižgal svojo debelo cigaro. — Le nobenih skrbi. >im bomo že prišli do živega, — je odgovoril Flips in pripomnil tiho: — Saj sem Srn že na sledu. Važno sled imam. nekoga že imam na sumu. Toda o tem nikomur niti besedice, gospod Plapman. — Saj veste, seržant. da znam molčati kakor stara egiptska mumija, — ga je pomiril Plapman. — Da. da to vem. In zato vam iud; povem, česar nisem in ne bom povedal nikomur drugemu. Cujte torej: Eden izmed lopovov, ki sta takrat popoldne okradla draguljarja na Trafalgar Sauarc, je bil Bobbv K:stort — Kdo pa če ta Bobby Keston? vprašal Plapman začudeno. — Kai? Vi ne poznate Kestona? Kaj se ne spominjate vloma v banko Rocder <5t Comp. pred dvema letoma? — Seveda, seveda, kako bi se ne spominjal. Baš opoldne so vdrli v banko trije lopovi s samokresi v rokah, pognali uradnike v kot in izropali blagajno. — Tako je! In eden izmed teh treh roparjev se je pisal Bobby Keston. Takrat so ga ruda prijeli, obsojen je bil na več let ječe. pa se mu ie posrečilo pobegniti iz ječe: dobrega kol leto bo. kar ie pobegni-!. — Ali veste, kje se mudi zdaj? — Da. Danes mi je povedal policijski zaupnik. Keston stanu i e zdi i v Wap-pingu pri nekem sumljivem trgovcu z drvmi. Cez dan se pa mudj večinoma Po elegantnih lokalih, kjer se zbira polsvet. Stalen gost je v baru »FlamingO':, kjer ga poznajo pod imenom Ronald Smhh in kier ga visoko cen^b. ker razmetava denar kar na debelo. — Kdaj ga mislite aretirati, seržmt? — V dveh ali treh dneh. Upam namreč, da se mi bo dctffaj posrečilo izsledili tudi njegove pajdaše. Morda jim pridem na sled, ko bom zaskdova-i Ke-stona. Saj je bjI gotovo z niimi v stikih. Vi se za take zadeve zanimate. Plapman. Ali bi ne hoteli z menoj, ko po dem na lov za njimi ? — Imenitno. Veha! Ne pozabile obvestiti me: besedo morate držati, seržant. Po obedu zahajam v kavann »NebojM telefon VVestanoater 4S-16, kakor smni vei>te. Na svidenje! — Na svidenje, gospod Pl'ipmau, — je de a! Jotfia Flips in odhitel po svonb opravkih, kar 90 mu dal' ner $n\ konusni cevi H. -k Bar Maminfo jc b:l eden izmed lokalov, kjer se m bilo treba človeku dolgočasiti, Ce je imel polne žepe denarni. Izboren ciganski orkester ^ j vrstil z modernim jazzotn in elegantne, rintao izbrale plesalke so skrbele za ostalo zabavo .moške večini v občtatro, Tiste noči je sedel v eni izmed višnh lož okrog plesnega parketa eleganten gospod srednjih let z dvema kneeče nn-lepotičenima in malo deeemno oblečenima ženščinanama ter se precej glasno zabaval. Baš k 1 mu je deklina kemično plavih las dejala: — Toda Roland, saj si mi ta prstan obljubil že pred štirina -s tirni dni--vi. — so stopili v sosedno k>-žo trije gospodje. Bil-i so višji inspektor Mac Hardv. seržant Flips in VitruviiF. Plapman. Flips j*e potegnil iz enega svojih globokih žepov par tankih jeMernh spon. Ali naj takoi začnemo? Oinjme Joefp amaacia,Za »Narodno tiskarno« Fran Janerftek. — Za uprarc m taseratm del Usta Oton Christot <— Vsi r Ljubi jam. •na*«*«* ■ ;:Wm > ■ SSjsjssjBB}Sj|BjS)iHBW^ '^^UtHtttKOt .