Etnolog 34 (2024)
MARIJAN RAFAEL LOBODA
269
Marijan Rafael Loboda se je rodil leta 1938 v Ljubljani. Študij arhitekture je 
leta 1964 zaključil pri profesorju Bitencu na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Kot 
univerzitetni diplomirani inženir arhitekture je med letoma 1966 in 1990 služboval v 
Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je leta 1985 dosegel naziv muzejski svetovalec. 
V tem času je oblikoval številne razstave, kataloge, plakate in muzejsko znanstveno 
revijo Slovenski etnograf. Je tudi avtor 366 fotografij, ki jih hrani muzejski Oddelek za 
dokumentacijo. Od leta 1991 je deloval kot samostojni delavec v kulturi. 
Marijan Rafael Loboda z nagrado 12. junij, Cerknica, 2013  
(foto Ljubo Vukelić, arhiv občine Cerknica)
V spomin
Marijan Rafael Loboda se je ukvarjal z ohranjanjem historične stavbne dediščine 
– s prenovami Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi, Kraške hiše v Repnu na Tržaškem in 
Trubarjeve domačije na Rašici. Načrtoval je tudi prenovi Predjamskega in Ptujskega 
gradu. Poleg delovanja v Slovenskem etnografskem muzeju je oblikoval stalne in občasne 
razstave še v Narodnem muzeju Slovenije, Muzeju novejše in sodobne zgodovine in 
Mestnem muzeju Ljubljana, Muzeju Ljutomer, Muzejih radovljiške občine, Loškem 
muzeju Škofja Loka, Belokranjskem muzeju Metlika, Trentarskem muzeju, Polharskem 
muzeju pri gradu Snežnik in stalno razstavo Bloški smučar v Novi vasi na Blokah. 
Oblikovno je zasnoval mnoge celostne grafične podobe muzejev, razstav, plakatov in 
publikacij. Članke, razprave in zapise je objavljal v strokovnih revijah. 
Leta 1986 se je preselil na Notranjsko in začel dejavno sodelovati pri kulturnem 
270 in družabnem dogajanju. Trudil se je za ohranjanje urbanističnih kvalitet, oblikoval je 
številne manjše spominske ambiente v Cerknici in okolici. Načrtoval je postavitve kipov, 
krožišč in različnih označevalnih tabel. Bil je soustanovitelj in član Društva notranjskih 
kulturnikov Krpan in dve mandatni obdobji tudi njegov predsednik. Sodeloval je pri 
nastanku muzejskega dela predstavitve Cerkniškega jezera in tam oblikoval spominsko 
razstavo profesorja, pedagoga in alpinista Pavla Kunaverja. Vodil in načrtoval je obnove 
številnih sakralnih objektov na Menišiji. Sodeloval je pri ureditvi vaškega središča v 
Selščku s spomenikom slikarju Maksimu Gaspariju in pri številnih projektih, prireditvah 
in akcijah, ki so obogatile dogajanje po Sloveniji in širše. Kot poznavalec slovenske 
zgodovine in kulinarike je pomagal ohranjati ljudska izročila.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim Valvasorjevo 
priznanje, Častno Valvasorjevo priznanje, Župančičevo nagrado in nagrado 12. junij 
občine Cerknica.
Ana Porok in Miha Razdrih