DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V5 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S# Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto Vlil. - štev. 42 Trst - Oorica 15. oktobra 1954! Izhaja vsak petek Ifslovenstvujereiitev! V posebnem Statutu, katerega sta v Londonu podpisala veleposlanika Italije in Jugoslavije, je rečeno: »Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju, ki ga toc..upravljala Italija . . . bodo uživali enake pravice in tretiranje kakor ostali prebivalci...« Nato Statut podrobno našteva nekatere teh pravic. Na podoben način se Statut tudi v vseh ostalih- členih sklicuje na obstoj »jugoslovanske etnične skupine«, tako pri vprašanju Sol, uporabe jezika, pri napisih, podeljevanju služb itd. Glede iav-aih napisov je celo rečeno: »V tistih volilnih enotah tržaške občine in v tistih, ostalih občin na področju italijanske uprave, v katerih pripadniki jugoslovanske etničn’ skupine predstavljajo pomemben element (najmanj eno četrtino) prebivalstva, bodo napisi na javnih »ustanovah in imena krajev in ulic v jeziku te etnične skupine, kakor •tudi .v jeziku oblasti, ki vrši upra-■vo...« Ali je torej potreben,še večji pisani io celo mednarodnopravni dokaz, teko zelo je potrebno, da slovenska narodna manjšina v teh ■krajih ob vsaki priložnosti in z vsemi zakonitimi razpoložljivimi sredstvi dokaže svoj obstoj? Co namreč slovenske manjšine ne bo, ali če bo, pa ne bo imela dokaza ob vsaki priložnosti javno izpričati svoje volje do obstoja in priznanja, potem bodo tudi te pravice o-stale samo na papirju, odnosno bodo enostavno zamrle. * • * Poglejmo nekoliko neposredno preteklost, i* katere izhaja naša sedanjost. Po čem pa so sploh tuji in tudi italijanski časopisi sodi’i našo zavednost, našo voljo, da ostanemo Slovenci? Ne po kričanju ča sopi sov in razgrajanju na sestankih in zborovanjih. Tisti, ki so bili natančni, so stikali kvečjemu po 'šolskih statistikah. Za večino pa so ;b}li merodajni volilni rezultati. la pri tem se je. dogajalo tisto, na kar so zavedni ljudje že tolikokrat o-požarjali našo javnost: vse glasove, &dd a ne za razne mešane stranke, kakor za razne predvsem italijanske indipendentistižne skupin?, aa komunistično stranko in frate-lančne kombinacije so enostavno jžteli kot italijanske. Izjemo so dejali kvečjemu pri titovski Ljudski fronti, ca katero pač nihče ni mogel reči, da bi sanjo glasoval kolikor toliiko pOtnemben del Italijanov. Vsi ostali Slovenski glasovi, ki so bili oddani mešanim strankam, pa Sto bili narodnostno izgubljeni, so slabili našo narodnostno tegitimecijo. AJi naj se potem še čudimo, da ■so nekateri listi, tako v Italiji kakor v tujini s črnim na belem, s Številkami trdili, da je v Trstu sa • mo 4 odstotke Slovencev. In proti .Številkam, napram človeku, ki si teh krajev nikdar ni tako od blizu in tako temeljito ogledal, da bi se vanje vživel, je bilo vsako ugovar janje bob ob steho. Ali si niSitto bili sami kHvi? ... Toda politično in kulturno delo vanje, ki se je izogibalo slovenskega imena, nam ni škodovalo samo * tujih očeh, ni samo slabilo n»4e mednarodnopravne in splošne narodnostne legitimacije, temveč je ■tudi od znotraj nevarno spodkopa- lo našo odporno moč. Ni brez osnove trditev, da ima zapostavljanje narodne 'zavednosti, na vesti več Odpadnikov kakor pa vse fašistično nasilje in dvajsetletno pomanjkanje slovenskih šol. Ali govorimo in mislimo zgolj tako, ker smo tako zagrizeni in fanatični nacionalisti, da ne moremo razumeti potrebe sožitja? Niti od daleč. Mislimo pa, da je sožitje, pošteno in trajno, možno samo med ljudmi, ki se dobro zavedajo, kaj so in temu primerno tudi *živ6 ter ukrepajo. Sporazum je .možen med poštenimi Italijani In poštenimi ter zavednimi Slovenci, ne pa med ljudmi, ki ne vedo, kaj so. Taki sploh ne morejo sklepati sporazumov. V čigavem imenu pa? Kako naj branijo pravice, do katerih so ravnodušni, katerih se sami odrekajo? Nekateri v vodstvih se lahko izgovarjajo, da je vse bratim! jenje itak samo taktika, da gre samo za problem razširjanja vrst, ustvarjanja »platforme« za nadaljnje »realizacije«. Tovariš Stoka se lahko trka na prsa ter trdi, da je narodnjaštvo tuj pojem... (Lep predsednik Osvobodil n'e fronte, ki naj se bori za naše narodne pravice!) Množice pa niso občutljive ža finese, temveč vzamejo besedo ca besedo. In posledice so potem iNadrtjevanje na 2. strami) Zgodovinsko zasedanje glavnega odbora SDZ za STO v Trstu V nedeljo 10. oktobra je v Trstu zboroval glavni odbor SDZ, ki je dlo podrobnosti preučil novi polo-iža-j po podpisu Londonskih dogovorov na našem ozemlju. Zborovanje je ob napovedani u-ri in v prisotnosti polnoštevilnih odbornikov citvofril predsednik S. D/Z., dr. Josip Agneletto. Predsednik je najprej peja**ii, da se je položaj glede STO z dneva v dan — kakor je to članom gotovo še v spominu —• sprdhiinjal in je bilo zato težko našim ljudem povedati, kakšna je dejanska situacija. Iz istega razloga tudi nismo sklicevali sej širšega odbora, niti zborovanj članstva, kakor smo to delali v prejšnjih časih. Pri notranjem delu smo imeli nekaj .sestankov z nekaterimi tukajšnjimi političnimi ljudmi, ki pa so se izkazali za neplodne. Sodelovanje je mogoče le s politično neodvisnimi kontrahenti. Zato .smo ukrepali tudi v glavnem samostojno. Meseca avgusta smo odposlali obširne in dobro argumentirane spomenice na zahlodne velesile in prav v zadnjem času, t. j. 29. avgusta smo te spomenice obnovili .z novimi argumentacijami in z zadnjimi apeli na demokratični svet, vključno .tudi na Rim in Beograd, naj ne povzročajo razkosanja STO. Notranjepolitični položaj v Trstu se je v toliko spremenil, da so titovsko komunistično partijo pred kratkim razpustili. Verjetno so t« storili z namenom, da organizirajo novo socialistično stranko, ker smatrajo, da bi morda z novo firmo le nekako pojačali svoje vrste. Pri .tem seveda ne mislijo ha pritegnitev zgolj komunistov in socialistov, pač pa špekulirajo tudi na demokratične Slovence, ki bi jih radi spravili, po koroških in gori-ških vzorih, v * novo fratelančno stranko. Nekateri izraziti komunisti so javno izjavili, da »mi komunisti ne izgubimo ničesar, pač pa bomo z novo stranko lažje zastopali komunistične interese in v no- vi stranki imeli seveda tudi glavno besedo«. Te organizacije dto sedaj še ni. Vsem Slovencem pa je dobro znano iz preteklosti, da je SIAU in firme, ki so ji sledile, po-vodenela slovensko narodno zavest v Trstu, in da je prav fratelančna politika speljala starše, da svtojih otrok niso pošiljali v slovenske šole. iŽ «astopniki SKS smo stopili v stik .in »mo na tem, da medsebojno sodelovanje povežemo, v kolikor bodo to narekovale potrebe današnjega novega stanja. Nato je prešel predsednik na a-nalizo 'londonskega pravilnika in predvsem ugotovil, da je v zadnjem stoletju to prvi slučaj, da matična država proti volji domačinskega prebivalstva prepušča drugi državi 80.000 lastnih pripadnikov. STO dejansko ni več, čeprav formalno in pravno še obstoja. To o-bliko so podpisnice zadržale zato. da tol se lažje izognile protestom. Neugodno vpliva na nas tudi dejstvo, da Sovjetska zveza ni do danes storila prav nič proti razkosanju STO. To sta dve ugotovitvi: postopanja Jugoslavije in Sovjetske zveze. Z iiovim sporazumom stopa Italija .w>pet v Trst in s tem se ji odpirajo vrata v Srednjo Evropo in na Balkan. (Kaj pomeni kupčija in kaj njej priloženi pravilnik v primerjavi ? današnjim stanjem in stanjem, ki ga je jamčila mirovna pogodba z Italijo? Odgovorili bi na to lahki s prispodobo: Oče proda svojega sina sužnja tujemu gospodarju in si izgovori pri njemu, da ga bo vsaj enkrat na dan,tudi nasitil. Sin ostane suženj, tudi če je v resnici enkrat na dan sit. Mirovna pogodba nam je jamčila popolno enakopravnost in nas postavila na raven državnega naroda, danes smo zgolj narodna manjšina. S tem dejstvom se moramo pomiriti in naravnost neodpustljivo bi bito, če bi se vdajali malodušju. Država zahteva od nas lojalnost, zato bo morala naša bodoča politika v prvi vrsti stremeti ta o-brambo narodnih pravic, za obrambo svobode in demokracije. Svtoje delo in napore moramo nujno prilagoditi novemu stanju. Kaj nam prinaša pravilnik? PredvsemUmo-ram poudariti, da so vsi pismeni zakoni brez veljave, če se tudi ne izvajajo. Ce *e bo pravilnik izva- jal v duhu besede in dobre volje, potem pomeni to vendarle korak naprej. Odkar je prišla Italija v te kraje, se nam prvič daje možnost, da živimo in si ohranimo svoje narodno življenje. Pravilnik priznava. etnični značaj jugoslovanske narodne skupnosti in poudarja, da se ta tudi ohrani. To potrjuje 4. točka, ki nam jamči obstoj in narodnostni značaj. Pri tem se je razvila živahna debata glede tolmačenja prav te točke, ki bi morala, po mnenju vseh diskutantov zavoriti nadaljnje potujčevanje Slovencev na tem ozemlju, posebno s pomočjo šole. Govornik nadalje v podrobnosti^ stavitev močne gospodarske organizacije. Samo v takem slučaju se bomo lahko tudi uspešno borili in samo zato je potrebno, da vzajemnost realiziramo. Naše geslo mora zopet postati »svoji k svojim«. Pri-, praviti se moramo na gospodarsko defenzivno akcijo in zaenkrat odložiti vse strankarske razlike. Govornik primerja zlasti položaj južnih Tirolcev, ki so nezadovoljni kljub mirovni pogodbi. Italijani namreč zatrjujejo: Dokler ste lojalni, smo na pogodbo vezani, če niste lojalni, nas pogodb* ne veže. Kdaj so južni Tirolci lojalni in kdaj ne, o tem seveda odločajo I-talijani. Jutžni Tirolci so odločni Ul Resolucija Glavni odbor Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje, zbran na seji dne 1. okto* bra 1954, OBSOJA razdelitev Svobodnega tržaškega o-zemlja, posebno pa še nedemokratični postopek, s katerim so Združene države, Velika Britanija, Italija in Jugoslavija,, brez upoštevanja volje tu živečega prebivalstva, zapečatile usodo te z mirovno pogodbo predvidene samostojne državne tvorbe. POUDARJA, da bo izvršeno dejstvo, pred ka= terega je bilo postavljeno prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, vir velikih nesreč, če ne bodo pripadniki tu živečih narodnosti v najkrajšem času ustvarili sožitja, ki bo slonelo na strpnosti in upo* števanju obojestranskih pravic. POZIVA Slovence in druge pripadnike jugo* slovanske narodne skupnosti, ki žive na področju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pride pod upravo Italije, da strnejo svoje vrste v naporih za utesni* čenje in obrambo svojih pravic. Le deloma in splo« šno naštete v manjšinskem statutu, ne bodo tfe pra* vice nikdar v celoti izvajane, če sami ne bomo bud» no pazili in zahtevali njihovo spoštovanje. OPOZARJA, italijanske oblasti, ki bodo uprav* ljale področje A Svobodnega tržaškega ozemlja, da jih bodo Slovenci in drugi pripadniki tukajšnje ju* goslovanske narodne skupnosti sodili predvsem po demokratičnem duhu, ki naj bi jih preveval, pravic* nosti, is katero naj bi se izkazale, in po spoštovanju manjšinskih pravic, katere je njihova vlada priznala* IZJAVLJA, da so demokratični Slovenci, pod temi pogoji, pripravljeni prispevati svoj delež k dosegi splošnega pomirjenja in razumevanja s pripad* niki italijanske narodnosti, kat naj pfepteŽi, da bi slovenska in italijanska kri še kdaj pojili našo skup« no mejno zemljo. POZDRAVLJA posebno vse tu živeče Sloven* ce in druge Jugoslovane, ne glede na njihovo poli* tično opredelitev, ki so pripravljeni z demokratih nimi sredstvi braniti svoje narodno ime, zavest in pravice tako, kot so jih stoltetja branili naši predniki. ■ in Ml^ii analizira pravice Slovencev »glede nameščenja v javne službe, glede uporabe jezika v javnih uradih, na sodišču itd. -ter tudi v gospodarskih in socialnih vprašanjih. (Posebno poudarja prepoved .rasne diskriminacije, ki jo pravilnik obravnava v posebni točki. Našim ljudem moramo vcepiti pegam! Qd nas samih je odvisno v kolikor se bomo posluževali pravic, ki nam jih jamči pravilnik. Prav v tej smeri mora biti naše delo še prav posebnb intenzivno. Skupnost Podpredsednik Kristijan Tene.1 je innenja, da bi morali natančno proučiti vse možnosti in pota, po katerih bi v obrambo teh naših pravic pritegnili čim več Slovencev. Mnenja je, da hi morali celo od svojega nekaj popustiti, če L-i to zahtevali narodni interesi. Ce ne pridemo do povezave, se mu zdi, ne bomo mnogo dosegli. Eden izmed govornikov poudarja, da pripravljajo Italijani tež ko ofenzivo proti našim pravicam Sam Seelba prihaja v Trst. Razni prazniki bodo služili za napad na naše pravice .Pripravljeni moramo biti na najtežji pritisk. Zato je potrebno zavzeti v Trstu take položaje naše narodnostne politike, da se lahko pogumno postavimo v bran. Strankarska razcepljenost nas samo slabi, SDZ, SKS in morda še drugi bi morali v to skupnost ne zgolj za obrambo kulturnih vrednot, pač pa tudi za v.zpo- stojijo vsi v eni sami fronti, zato so tudi uspeli. Imajo svoje posojilnice in razne gospodarske ustanove, so enotni. V nadaljnjem govornik priporoča, da bi bilo treba misliti tudi na to, da se beguncem preskrbi primerna zaposlitev. Dr. Delak ugotavlja, da stopamo Slovenci na tem ozemlju v dobo, ki smo jo živeli pod Avstrijo. Skupnost Slovencev je pred 1. 1914 u-stvarjala Slovencem aavidne uspehe; in po tej poti moramo nadaljevati. G. Kalc pripominja, da se strinja z izjavami podpredsednika in potrjuje izvajanja predgovornika ter ugotavlja, da bi bila enotnost pameten program. Nato se oglasi dr. Branko Agneletto, ki svoje misli izraža nekaka takole: Predvsem je potrebno z vsi realnostjo gledati na današnji položaj. V obzir moramo jemati vso. kar je dobrega in tudi kar je slabega. Danes moramo računati z I-talijani in s slovenskimi strankami. Do Italijanov moramo zavzema*! trezno, lojalno, nikakor pa ne hlar>-< čevsko zadržanje. Na zeleno veje se bomo povzpeli samo z razsodnostjo in odločnostjo. Postaviti moramo stike z Italijani in jim prikazati vso obsežnost naših zahtevk. zato pa je logično, da jim moramo nuditi lojalnost. Glede odnosov do ostalih sloven skih strank pa si moramo biti na jasnem: Za slovensko skupnost se borimo že od obstoja ŠDZ dalje. Kaj delajo danes titovci? Dokler bodo stremeli za upostavljanjem mednarodnih strank in v svoje vrste zbirali Italijane in Slovence, ne vem, kako bomo branili slovenske interese. Njihovi voditelji so tesno povezani z Jugoslavijo in so zato od Titove Jugoslavije tudi odvisni. Naša borba mora biti demokratična in dostojna, nikakor pa ne hujskaška. Ce hočemo slovensko skupnost, potem se s komunističnimi voditelji ne moremo razgovariati. pač pa moramo naravnost med •ljudstvo. Glede nadaljnjih odnosov do ti-tovcev in kominformistov se verjetno mnogo ne bo sprefnenilo. Jugoslavija ni do sedaj nikoli upoštevala, da živijo tu Slovenci, ki niso komunisti. Slovenska demokratska zveza je in ostane za skupnost in vzajemnost vseh Slovencev. Do te p* lahko pride samo, če titovci opustijo svoje komunistične cilje in postavijo na prvo mesto vsega svojega delovanja obrambo slovenskih interesov. Vidimo pa. da se ponavlja isti pojav kakor leta 1945. Kdorkoli bi si poskušal na kakršen koli način brez tiitovskegi dovoljenja in proti njihovi volj! postaviti boljši položaj, ga bodo o-cemili za izdajalca. Zaradi tega je treba našo smer točno opredeliti: Vedeti moramo kaj hočemo od Italijanov in kaj nam novi pravilnik jamči. Po titovskem vzgledu iz le ta 1945 ne bomo hodili! Do Italije moramo doseči dobre in 'pbšt&U' odnose lrez slehernega kiečepla&p- Južtii Tirolci in mi Clan ožjega odbora pozdravlja vsake zamisel za skupnost in vzajemnost. Ugotavlja pa, da so danes pri nas popolnoma drugačne razmere, kakršne pa so bile pred prvo svetovno vojno. Takrat so bili vsi naši predniki složni in se strankarsko niso cepili. Glavni cilj tržaških Slovencev je bil takrat: »■ hramba narodnih koristi. Dane« i-mam» med Slovenci stranke, ki jim je narodnostna misel v najboljšem slučaju zgolj pretveza za dosego partijskih, t. j. komunističnih ei-ljev. Na Južnem Tirolskem vladajo čisto drugačne razmere. Med Tirolci ni komunizma, niti sopotnikov. Tam je politična enotnost dovršena. Zaledje pa Tirolcem pokri va demokratična vladavina. 'K besedi se nato oolasi drugi član izvršnega odbora. Trije stvarni predlogi Ko so tako številni člani širšega odbora izrazili svoje misli, je povzel besedo dlan izvršnega odbora, ki, je osvetlil in povezal posamezne predloge. Ugotovil je popolno soglasnost med mišljenjem širšega in izvršnega odbora. Poudaril je, da je z londonskimi sporazumi dejansko, čeprav še ne formalno, rešeno vprašanje usode naših krajev. Zato nekako preneha doba, ko so bi- t ii naši glavni napori tisittefjetu v ^ bodočnost, v dosego najboljše zemeljske in mednarodno pravne ureditve tega majhnega dela Evrope. Pred nami je sedanjost, v kateri moramo sprejeti kot dano to, kar je bilo ustvarjeno, ter v tem okviru razviti svojo delavnost. Nato ie govornik omenil ponovne izjave italijanskih funkcionarjev, k! so Južnim Tirolcem že nekajkrat podčrtali, da bo Italija izpolnila Svoje obveze, samo če bo na drugi strani videla, da lahko računa ha lojalnost tamkajSnjega prebivalstva. TakSna je pač usoda vseh Tiarodnih manjšin, v kakršno so zdaj potisnili tržaške Slovence tudi pravkar škltnjeni dogovori. Zato mttrsjo tržaški Slovetici pfcfcitl, da ne bi kot prvi nudili priložnosti, da se jih» z izgovorom nelojalnosti, upiranja ali zarotništva odreka priznavanje obljubljenih pravic. Zanje se moramo torej v bodoče boriti z zakonito dopuščenimi sredstvi in V okviru novo nastalega stanja, katerega tnorattiO priznati. Temu primemo je treba, u-rediti vse naše delovanje, pri čemer je treba pa paziti na resnost, dostojanstvenost in ponos. Vedno se moramo zavedati, da nastopamo kot polnopravni ljudje, ki ne prosijo za miloščino, temveč zahtevajo, da se drži dana beseda. To jr; prvi temelj naše bodoče politike, o katerem si moramo biti soglasni. Ce se pa že moramo sprijazniti in sprejeti novo nastalo stanje, potem je tudi razumljivo, da bomo v njegovem okviru skušali doseči čim pravilnejšo in koristnejšo ureditev vseh vprašanj, na katerih so tukajšnji Slovenci, Hrvati in Srbi in-teresirani. Zato pa je potrebno, da stopimo z novimi oblastmi v stik ter jim tako že v prvih trenutkih s pravočasnim opozarjanjem na naše zahteve in razmere povemo, kaji tukajšnje prebivalstvi želi in kaki si zamišlja tisto narodnostno sožitje, kateremu so londonski dogovori prvi temelj, ne pa končna in vsa rešujoča oblika. V kolikor bo pri dosegi tega cilja zaželena naša pomoč, je ne smemo odreči, vse dokler s tem lahko vsaj malo koristimo skupni stvari. Tržaški Slovenc! ne smejo ponoviti napake, katero so pod pritiskom združenih komu-nizmov zagrešili leta 1945, ko so si sami zaprli pot do besede pri oblikovanju politike in izvajanju u-prave, katero so takrat ustvarili zavezniki. Ce bomo razočarani, se bomo še vedno lahko 'umaknili, nikdar pa si ne bortlo mogli reči, da smo ponujeno priložnost sami zaigrali in izgubili. Človeku, kj si ne mara pomagati sam, nihče ne bo pomagal! Poseči moramo torej ak- tivno v tok dogodkov. To je drugi predlog, katerega bi morali dahe« odobriti. 'Nato je govornik prešel na tretjo željo, ki je v debati prišla do izraza, ter je dejal: .Koliko iažje bi bilo naše delo, če bi lahko nastopali enotno, združeni v. eni sami okvirni pojittčni, kulturni In gospodarski organizaciji, atoo » naši očetje del*ft.»jsd prvo sVetoVno vofro in asraar smo načelno ostali zvesti tudi med obema vojnama. Ne smemo ge prav nič čuditi, da si vsi nekaj take«« želimo. Toda ali je ta cilj tudi do segljiv? Verjetno v zelo ozkem o-kviru, čeprav so široke množice zanj iskreno navdušene. Ozrimo se na volilne rezultate. V grobeih bi lahko rekli, da je približno ena tretjina Slovencev dala svoje glasove za demokratične liste, ena. tretjina za titovce in neodvisne ii! ena tretjina za tukajšnjo kommfor-mistično Strahko. PoVezavO in sodelovanje so že nfekajkrfet uresničile nekomunistične skupine, čeprav iz ne preveč ohrabrujočimi rezultati, toda reciftvo, (JJ bi rei ■uspeli pridobiti za zdruijtev ve.' nekomunistične skupine. To je še vedno samo en* tretjina. 'fitOvsko vodstvo je že jasno nakazalo, da ne namerava voditi manjšinske politike v slovenskem okviru, temveč samo po&redno v obliki slovensko-italijanske socialistične stranke. Verjetno jih nihče ne bo prepričal, da nimajo prav, da grešč nad naflodhimi interesi. iPodobho delajo namreč, vkljub vsem protestom, že na, Koroškem in *>a Goriškem. Gre torej za »linijo«, in kjer je u-ka# tam pamet ne more ničesar o-praviti. Preostane še tretja tretjina koittinformisti. Tudi teh ne bo nihče prepričal, da bi se odrekli svoje komunistične strapke, ki je nekakšna podružnica drtfge najmočnejše italijanske strattke. Tod it vedeti moramo, da so naziranja v glavnem merodaj-na ,?a vdstva teh dveh skupin, medtem ko je med ljudmi želja po skupnem političnem predstavništvu in sodelovanju vseh tržaških Slovencev globoko občutena. Mislim, da •bi današnja seja morala natežiti izvršnemu odboru, ne da poskuša doseči enotnost tukajšnjih . Slovencev s pogajanjem z raznimi ,vod stvi, katera ne bodo nikdar ©a to iskreno pristala, temveč predetem s pridobivanjem ljudi za to .misel, s prepričevanjem, da bodo Slovenci tu lahko dostojno živeli in nekaj pomenili, samo če bodo pokazali, da so, da tu živč, ne pa, Že se 'bodo skrivali in zatekali v razne politične kombinacije, v katerih bodo izgubili svoje ,ime in slabili svojo zavest in ponos. Cf> so trž.i-ški Slovenci kdaj rabili močne 'Slovenske organizacije, potem jih- ..rabijo danes, ko jih nov položaj in sprejeti manjšinski statut naravnost ukazuje. Ker je nemogoče tem prepričati komunistični opredeljena vodstva, katerim so narodne pravice samo podrejena točka njihovega programa, prepričajmo o (Nadaljevanje na 4. strani) VESTI z GORIŠKEGA vprašanja na sestanku SDZ V nedeljo popoldne 10, t. m. se je vršil na Placuti v Gorici sesta-nek;#i g A' Je sklicalo vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji in -katerega .se je udeležilo lep) ftevilo pristašev in somišljenikov iz SSftSfe in dežele. Na dnevnem redu je bilo pet UxSk: gospodarski položaj na Goriškem,' »aščita slovenske manjšine, šolske zadeve, optanti, slučajnosti. K&vzoči bili člani vodstva, ob-Sinski svetovalci ter dragi zastopniki ijl povabljenci. Gospodarstvo Predsednik SDZ dr. Sfiligoj je v imenu vodstva pozdravil udeležence n podal obširno poročilo v zadevi' pt*vih' štirih, vprašanj. Gospodarskega položaja na Goriškem ni modi uspešno in trajno rešiti, je povedal, kot samo v okviru posebna deželne avtonomije, ki nam mora' nujno prinesti vse tiste finančne ugodnosti, ki jih ostale štiri dežele s posebno avtonomijo že uživajo, to je Sicilija, Sardinija, Doliva Aosta in Tridentin - Poadižje. Finančne ugodnosti pa bodo sle- majhni skupini veletrgovcev in in-dustrijcev, medtem ko prihrani vsak ostali prebivalec komaj kakih tisoč lir na leto. To je vse, kar mu prosti pas nudi, in to res zelo malo, če pomislimo, da žrtvuje vlada najmanj eno milijardo lir na leto s tem goriškim proetim pasom! Od katere koli strani gospodarsko krizo na Goriškem gledamo in obravnavamo, ji ne najdemo drugačne pametne in radikalne reditve k*t samo v okviru posebne deželne avtonomije. a eSveda bi Jugoslavija, če ji je usoda zamejskih Slovencev pri srcu, morala nuditi našim ljudem prosto razpolaganje s premoženjem, ki ga tam imajo, da bi lahko ■zemljo prosto obdelovali in pridelke domov spravljali. To bi bilo hkrati človeško in zelo koristno! Namesto tega pa si jugoslovanske ioblasti teh premoženj prilašča* jo in zamejske Slovence gonijo v propast. Pri dobri volji bi se lahko našlo pametno 'izhodišče! To, je naša ižajja! Zaščita slovenske manjšine Posebna deželna avtonomija mi v ra prinašati tudi določila za zaščito slovenske manjšine v Italiji, vsaj v tistem obsegu, ki so jo po zadnji londonski spomenici dosegli Slovenci na Tržaškem! Brez te zaščite ne more biti miru in pravice v de- DROBNE VESTI | Pltiivo 8 Krmlnu Namesto učitelja Toroša vrši pri nas pouk učiteljica gospa Kocjančič. S tem je spor zaradi učne moči trenutno zaključen. Pravijo, da je učitelj Toroš prosil in dosegel le dvomesečni dopust. Vendar upamo, da bo držal besedo in pojde poučevati na svoje stalno mesto! Nbspbčb z motornim vozilom V ponedeljek zvečer 11. t. m., se je v Sovodnjah ponesrečil 30 let tftar Pavel Boškin, ki je padel z motociklom in si prizadel hude po-fkodbe. Prepeljali so ga v bolni-inioo.kjer se zdravniki nadevajo, bo kmalu okreval. EIMfina luč v Bpoino f*ri4eli so z delom za napeljavo električne luči v Grojno in spodnji Steverjan, za kar se je zavzemal naš svetovalec g. Bratuž. Uipill honcBFt Babriela Devetaha na Dunaju V četrtek 7. t. m. je goriški slovenski rojak iz Sentmavra, slepi g. Gabrijel Devetak priredil na Dunaju v Avditoriju zavoda za slepce »Josefstadt« koncert na klavirju, ki je zelo dobro flspel. Iskreno čestitamo! Ssfinja drv onstran meje Dvolastniki, ki bi radi sekali drva na svojem zemljišču onstran meje, morajo predložiti posebno prošnjo na kolkovanem papirju za 180 dinarjev (in z dodatkom 90 din) do 15. novembra 1.1. Za sečnjo drv v Stari gori in Mandriji naj prošnje izročajo od ponedeljkih in torkih od 7. do 8. ure; za sečnjo pri Sv- Marku ob sredah ob *. «rl; za sečnj- v Šempetru ob četrtkih ob 8. uri in v Panovcu pa ob petkih ob 8. .uri. Dvolastniki se obveščajo tudi, da imajo pravico prijaviti uradu v Solkanu škodo, ki so jo utrpeli zaradi kakih naprav na njihovem zemljišču (električne ali telefonske napeljave in drugo). V Gorici se bo vršil od 17. do 24. oktobra marijanski teden. Za slovenske vernike so določene naslednje pobožnosti: Vsak dan ob 6-i’n sv. maša s pridigo v stolnici. Vsak večer ob 6,45 pridiga in blagoslov v župni cerkvi na Plavuti. V ponedeljek 18. in v torek 19. oktobra bo imel msgr. Jakob Ukmar iz Trsta v dvorani Marijine družbe dve konferenci za slovenske izobražence. Začetek ob 8J0 zvečer. Zene bodo imele svojo konferenco istotam v sredo 20. oktobra ob 4-ih popoldne. Fantje v četrtek ob 8,30 zvečer; možje v petek cjb- isti uri; dekleta pa v petek ob 4-ih popoldne., Zaključek bo v nedeljo s sv. mašo ob 6-ih v stolnici. Marijanski- teden bo vodil p. Odi-lon, generalni definitor kapucinov. Delovna središča Tudi za prihodnjo zimo je vlada in nakazala potrebne .zneske za o-tvoritev več delovnih središč na Goriškem, vštevši Doberdob, Sovodnje in Steverjan. Klicanje pod orožje Vojaki, rojeni v prvem četrtletju 1933 so klicani pod orožje in se bodo morali predstaviti od 5. do 7. novembra 1.1. II nedeljo motorne dlrfte na goriihi grad V nedeljo 17. t. m. z začetkom ob 2,15 urt popoldne se bodo vršile motorne dirke na goriški grad. želi! Prav z zaščito, ki so jo Slovenci na Tržaškem prejeli, se izkazuje pravilnost stališča, ki ga SDZ' v Italiji stalno od leta 1947 zavzema, to je: zahteva po uvedbi posebne deželne avtonomije. V tem oziru si Slovenska demokratska zveza šteje v čast, da je vendar prišlo do prvega uspeha, kajti zaščita Slovencev v Italiji ne more biti manj obsežna kot je ona na Tržaškem! Poslanec dr. Baresi pa je še v nedeljskem »Giornale di Triešte« poudaril, da je treba ozračje na tem področju razčistiti! Menimo, da imajo njegovi članki in njegove besede namen pobijati šovinistično nestrpnost nasprotnikov Slovencev, kot so monarhisti z odvetnikom Pedronijem, Sa-ragatovi socialisti z odvetnikom Devetagom, istrski izseljenci z g. De Simonejem in drugi! Naša zastopnika v občinskem svetu, gg. Bratuž in dr. Birsa, rJtii sta gospodarski in politiČnj* program SDZ neustrašeno in vžtt^p no zagovarjala, sta po znanih kri-" vičnih napadih od minulega poletja dosegla sedaj prvo zadoščenj'’! ■Stališče SDZ, ki sta ga v občinskem svetu iznašala in zagovarjala,5 se je izkazalo za pravilno. ih šten©. Šola in optanti V pogledu šolskega vprašanja je govornik prikazal krivico, ki se godi otrokom slovenskih optantov katerim oblastva ne dovolijo, da ,bi obiskovali šole s slovenskim učnimi jezikom. Šolsko skrbništvo se v tem ozi-r opira na neko okrožnico, ki jo je izdal urad pri predsedstvu vlade za obmejne kraje (Ufficio zone di coafine). Toda ta urad nima nrf-benega pravnega značaja, ker ga državni in vladni ustroj nikjer ne predvideva. Se bolj protizakonita pa je omenjena okrožnica,, ki Mpji v ostrem nasprotju z določili ustave, po kateri je vsakemu državljanu dana možnost šolanja in izobraževanja. V kričečem nasprotju Je okrožnica tudi z. listino človečanskih pravic, ki zahteva nujno spoštovanje yseh pravic vsakega človeškega bitja, toliko bolj ko gre-za narodne skupnosti! In v ostrem nasprotju je okrožnica tudi z mednarodnim dogovorom za pobijanje zločina rodomora, ki ga je tudi I-talija podpisala! Nikjer ni v italijanski šolski zakonodaji zapisano, da se otroci sjo-, venskih optantov ne smejo šolati na slovenskih šolah, in nikjer ni v tej zakonodaji zapisano, da niti f-troci italijanskih državljanov itali-j Janškega porekla ne smejo teh šol obiskovati. V tem oziru zahtevamo spoštovanje proste odločitve staršev ali pa obveznost. za slovenske starše, da pošiljajo svoje otroke samo v. slovenske šole! Dvojne mere na škodo naše manjšine ne mor^ in ne sme biti! Izgovarjajo se oblastva, da Slovenci niso imeli pravice optirati m ohranitev italijanskega državljanstva. Tn ker eo kljub temu opti-rali, da so se s tem izjavili ali morali izjaviti, da so italijansko govoreči, to je, da so Italijani. Nič, boli krivičnega kot tako tolmačenje in izgovarjanje! -~J- Predvsem so pristojna italijanska oblastva storila veliko krivico našim ljudem, ker jim v sto in sto sl čajih niso hotela priznati italijanskega državljanstva, čeravno so po določilih mirovne pogodbe to ohranili, in so jih tako prisilili, dn so optirali! Po določilu mirovne pogodbe oa so pravico optiranja imeli vsi italijansko govoreči (lingua d’uso ita-liana). Naši ljudje govorijo slovenski, ifali:anski in tudi nemški, zato so italiiansko, slovensko in tudi ner. ško govoreči! O tem ni dvoma; in ni oa poštenega in pametnega pravnika, ki bi r^ogel zadevo drugače tolmačiti! * Nadrl ;e gre za določilo o »domicilu«. katerega so zopet proti samemu 43. členu italijanskega civilnega zakonika na škodo Slovencev po svoie tolmačila! In končno gre tudi za to, da Italija nima pravice opcijskega odloka jugoslovanskih oblastev ospora-vati, ker ne moreta niti Italiia niti Jugoslavija po svoje določila mirovne pogodbe spreminjati. Zato je znani dogovor od 23. dec. 1950 povsem krivičen yi brez pravne podlage, ker je v marsičem proti določilom mirovne pogodbe! Italiiansko sodstvo pa se je že v nekaj slučajih izreklo za to, da bivši Italijanski državljani ki jih je mirovna pogodba stavila pod drugo državo, ne izgubijo italijanskega državljanstva, če se mu izrecno ne odpovedd! Zaradi tega poziva vodstvo SDZ v Italiji slovenske optante, naj proti prepovedi šolskih oblasti, da bi njihovi otroci obiskovali slovenske šole vložijo pritožbo na državni svet, Proti ugovarjanju veljavnosti opcijskega odloka naj pa vložijo tožbo na sodnijo. V obeh ozirih nudi vodstvo SDZ vso pravno pomoč! Rcavico tožiti pa imajo tudi vsi titsi, ki so bili prisiljeni optira-.i, čeravno jim tega ni bilo treba. V debati, ki se je na sesatnku razvila, so se vsa vprašanja še bolj podrobno razčlenila in raztolmačila. Nato so udeleženci izrazili svoje zadovoljstvo z delom vodstva SDZ in dali mandat za nadaljevanje po začrtanem programu do končnega uspeha. Izrazili so tudi željo, da bi se taki sestanki vršili bolj pogosto, 1» možnotsi pa tudi na deželi. Župan v Rimu :i župan, 'r. Bernardis, pod-■an/ dr. Pot^rzio ter tajnik so že etkorb tedna odpotovali v Rim. ,pž»au<>, kakšiii so bili razlogi za nenadni odhod v »im. Nekateri jslijo, da gre za podpore gori-:irtV .mesfftim- financam, drugi go-vprijp o kozultaciji glede avtono- P slouenstuu je rešifeu! (Nadaljevanje e L strani) takšne, kakršne so bile in pač morajo biti. Vsa fratelanca ni titov-cem, po prelomu s kominformom, ohranila prav nobenega Italijana, za katerega to ne bi bil problem kruha, zapravila pa je mnogo, premnogo Slovencev. * • • Naš lasten ponos in potreba ohranitve, mednarodno upoštevanje našega obstoja in sami nedavno v Londonu podpisani dogovori nam nesporno in jasno dokazujejo, da moramo izpričevati, kaj smo in kaj hočemo biti. »Jugoslovanska etnična skupina«, kakor nas .imenuje Statut, nr Iro uživala nobenih pravic, in atu/ru-ljivo drvela v propast, če se bo na kulturnem, gospodarskem in na političnem področju odrekala svojega imena. Poglejmo druge narodne manjšine po Evropi! Mar bomo videli, da se stapljajo z raznimi strankami in gibanji večinskega naroda v nekakšno amorfno in brezpravno maso? Ne! Vsaka narodna manjšina, ki hoče ohraniti in uspešno braniti svoje pravice, nastopa pod svojim lastnim imenom. Zaveda se, da kot takšna oe more vplivati na reševanje splošnih socialnih, notranjepolitičnih in gospodarskih vprašanj v posamezni državi. Toda, ali je to sploh umestno, ali ne bo večinski ped sto leti se je rodil knezoškof dr. Fr. Sedej V^edeijo 10. oktobra je potekio sto let odkar *e je v Cerknem rodil nasi’, poznejši sedaj je pokojni lenezonadškof Frančišek Borgi ja Sedej'. Njegovi starši so bili le toliko ' premožni, da so svojega nadarjenega otroka lahko vzdrževali ^šfela&.^rQttrici, kamor so mu po j ra tu Antonu pošiljali hrano, ki mu jo je nosil v nahrbtniku petdeset kilometrov peš in prav toliki nazaj! V tej zanimivi vesti se zrcali velika sila vztrajnosti in značajnosti in zgojne modrosti naših predni-kov, zlasti iz gorskega rodu in še prav posebno iz rodu Sedejev, ki je,, daL vsč^vrstih, globoko versko navdahnjenih duhovnikov kremenitega značaja in vzgledno narodno zavednih. Frančišek Borgija Sedej je po končanih liiidijah v Gorici svojo, prvo mašo daroval 26. avg. 1877. nato j?a je odšel na Dunaj, kjer je v Aujgustineumu nadaljeval svoje bogoslovne študije in dosegel doktorat. Zopet se je vrnil v Gorico ih tu postal stolni župnik in kanonik. Za knezonadškofu je bil imenovan 20. jan. 1906, posvečen pa 25. marca 1906. Prva je to veselo vest goriškim Slovencem 27. ja nuarja 1906 oznanila »Soča«, ki so jo izdajali narodno napredni liberalni možje, s temi-le ponosnimi i:i pomembniihi besedami: »V naših ,gorah prebiva čvrst in .zdrav slovenski rod; dal nam je obilo bistrih mož, katerih imena slovijo tudi- friven domfavine. Med take nadarjence' moramo šteti tudi novega ija^Skofa in kneza ir. Frana Sede-fa"" bil rojen v Cerknem.« (Iz »Zgodovine goriških Slovencev« Andreja Gabrščeka.) Bil je mož velike podjetnosti in zrcalne poštenosti. Dal je zgraditi Malo semenišče, stavbo, ki diči go-riško mesto! H neste vivere, suum cuigue tribuere, neminem laedere sc bila njegova načela, ki jih je spoštoval kot človek, duhovnik in knezonadškof. Zato je znal tako globoko upoštevati, spoštovati in voditi narodne skupine, katerim je bil vladika da so ga v isti meri cenili in spoštovali ter ubogali Slovenci, Furlani in Nemci. Ko je bila Gorica v prvi svetovni vojni središče .bojev, se je knezonadškof umaknil v stiški sano-stan, od koder se je vrnil leta 1919 ter tu našel italijansko oblast. Pošteno je Sprejel novo oblast in na-pram njej ravnal pravično. Toda fašizem je Slovence obsodil na narodno smrt in jih jel preganjati. Zato je pri knezonadškofu dr. Sedeju naletel na pravičen in odločen odpor. Najprvo so ga trije italijanski kanoniki ovadili v Vatikanu, ki pa ovadbe ni sprejel in je vse tri susjpendiral »a divinis«! Pod fašizmom se je postavil odločno na stran pravice proti vsakemu nasilju. Ko so fašisti prepovedali poučevanje verouka v slovenščini v šolah, je škof ukazal duhovščini, naj verouk poučuje v cerkvi v slovenskem jeziku. V njegovi okrožnici od 4. sept. 1931 stoji zapisano, da »mora biti učni jezik za vernike materin jezik ali jezik družinskega kroga«. »Pojdite ip učite vse narode!« To Jezusovo povelje je škof Sedej vestno sjpoštoval in izjiolnjeval! To svojo pravičnost in jpošteno«* ter junaško obrambo svoje črede je sivolasi .goriški vladika plačal s hudim preganjanjem, ki so mu ga fašisti namenili. Zahtevali so njegov odstop ali premestitev. Novemu nasilju se je krčevito upiral bolj zaradi tega, ker je imel pred očmi tragične posledice za svoje slovenske vernike kot pa za svojo osebnost! Končno se je vdal in na zahtevo Vatikana odstopil, vendar s pogojem, da bo njegov naslednik spoštoval vse pravice slovenskih vernikov! Kar mu je bilo sicer ob ljubljeno, a ne tudi izpolnjeno! Ob bridki zavesti, da je bil v tem oziru prevaran, je veliki slovenski goriški knezonadškof •ir. Frančišek Borgija Sedej dne 28. novembra 1931 mučeniške smrti u-mrl, star 77 let. »Mrtvega me iz škofije ponesete, živega ne!« je odgovoril, ko so ga bili nagovarjali k odstopu! Tudi te tragične besede so se uresničile. Vsa Goriška je ob izgubi svojega ljubljenega, poštenega in pravičnega- visokega pastirja zajokala, zavedajoč se krivice, ki je doletela njega in njo! (Se nadaljuje) narod v tem zaslutil nezaželeno vmešavanje tujega elementa v svoje zadeve?. Zato se vsaka pametna in zrela narodna manjšina omejuje na svoje lastne zadeve, stremi za tem, da uspešno reši svoje drobne probleme in ne skuša soliti pameti drugim. • • * Tržaški Slovenci, v jx>ložaju,-Sr katerega so nas spravili londonski dogovori, ne moremo biti izjema. Tudi mi moramo kreniti po tej poti. Se bolj kot doslej bomo rabV.R' v bodoče slovenske kulturne organizacije in močno slovensko politično predstavništvo. Posebno s slednjim najvidnejše izpričujemo svoj obstoj, in ta obstoj je pogoj' za uresničenje .in ohranitev vseh pravic, katere so nam danes vsaj na papirju zajamčene. Toda Osvobodilna fronta, tržaška podružnica sedanjega režima naše matične domovine, ki je sodelovala pri ustvarjanju novih pogojev, misli drugače. Njen glavni odbor smatra, da se moramo uvrstiti v širši okvir »programa vsega demokratičnega in socialističnega .gibanja v Trstu ne glede na narodno pripadnost njegovih članov...c ter smatra, » ... da se ne smemo omejih samo na usmerjanje naših slovenskih članov.« Ali je sploh možna več ja. .slepota? Sedem let je bilo treba, da smo z amputacijo velikega števila svojih sonarodnjakov .nekako samo za silo preboleli z narodnostnega vidika uničujoče posledice medvojne in povojne »frotelancet in že se znova .usmerjajo na nekdanja pota... Janez res zna samo to, kar se je kot Janezek naučil. Vse kasnejše izkušnje in nauki gredo mimo njega kot veter... * • • Vsak, komur je pri srou ohranitev lastnega imena, kdor noče prispevati k ustvarjanju tistih nesrečnih izkoreninjenih značajev, ki ne vedo več, kaj so, in postanejo navadno najuslužnejši in najsebič-nejši služabniki vsakega trenutnega mogočneža, pa ve, da je to na- -pačno, da .je prispevek k likvidaciji, ne pa k ohranitvi slovenstva na teh tleh. Zato ne smemo slediti tem pozivom, prav tako kot ne smemo sle-' diti tistim, ki vodijo in zadržujejo naše ljudi v italijanski komunistični stranki. Manjšina, ki hoče žveti, mora imeti svoje lastno jedro, svojo lastno skupnost. Njeno ustvaritev si morajo v tem trenutku po-staiviti za cilj vse tukajšnje zdrave slovenske sile in prepričani smo lahko, da jim bo narod, s svojim,, zdravim čutom, sledil ter jih podprl. * * * ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmejrer, 13 In sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. Stev. telef, 31-813 ure DROG ERI J A ANTOH POPGOBH1K GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 lamBretta 125 F EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO MEROLLI & C. MOTOFOR1IITURE GORICA -ULICA GARIBALDI 5 - TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 108.000 « PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV MAKfl*l. I VAIPAIII 7 110 LETNICA ROJSTVA IGRIŠKEGA SLAVČKA Stoletnico .rojstva svojega velike-ja narodnega pesnika je slovenski narod slavil ob času, ko je .največje gorje polnilo čašo njegovega trpljenja. Krivi preroki so vstajali, izrabljali njegovo bolečino, opajaii ga z lažnivimi obljubami in ga gonili v boj in smrt pod zastavo svo-»ode, da ga osrečijo s suženjstvom. teh desetih letih, od stoletnice rojstva goriškega slavčka dalje je slovenski narod preživljal največja razočaranja in se v svoji sliki pogostokrat vračal v dobe turških navalov in v podjarmljenosti grajskih nasilnikov. Stoletnico preživljamo Slovenci *a Tržaškem a novim razočaranjem, £■' novim izdajstvom, kakor da je zla usoda prisegla, da pod božjim soncem v sodobnem času ne sme biti svobodnega Slovenca. In vendar slavimo na današnji dan svojega velikana in preroka s ne močnejšo vero v srcu in z večjim pogumom ko kdaj koli. Slavi pa ves slovenski narod v domovini, in tisti, razkropljeni in razgnani Slovenci po vseh svetovnih celi-aahSlavi ga še prav posebno naše primorsko ljudstvo, iz katerega jc zrastel, se ob njegovem veselju in njegovi bolečini krepil in mu bil tolažnik, učitelj, vodnik in prerok. Simon Gregorčič, ki je svoj narod, zajel z vso svojo dušo z nete -povedijivo ljubeznijo, ki je za . t )( Naj nam .bo v bodočih dneh, pri vseh naših naporih, v vseh naših borbah, pri vsej naši odločnosti in pogumu stalno ob strani ljubezen in plemenitost velikega pesnika dr svoje rodne zemlje, prav tako, kakor njegova neupogljiva vera v boljšo slovensko prihodnjost. Komunistično pnprežništuo spreminja swoje dosedanje oblike Po zatrdilih poznavalcev in opazovalcev razvoja in dogajanj na oni strani železne zavese, današnji Vzhodni blok — če se poslužimo geomatrične primerjave — -ni več, krog z enim samim središčem, pač pa elipsa z dvema žariščema. Sovjetska 'zveza in Kitajska ljudska republika. stojita danes kot enakovredna partnerja drug ob drugem. Na Ženevski konferenci so razni diplomati in dopisniki opazili pomanjkljivo soglasnost -med Cu En -lajem in Molotovim in o tem tudi poročali. .To -n-evis-tousmerjenost je kitajski ministrski predsednik vlade zavestno podčrtal, da je s tem pokazal na nov položaj odnosov med obema komunističnima državama. Kremelj se je sicer potrudil, da je britanske kitajske obiskovalce zadržal v Moskvi, vendar ta čisto zemljepisna pozornost ni mogla zabrisati dejstva, da je bil obisk namenjen Kitajski. Stalin je dremajoče možnosti na Kitajskem že .zelo zgodaj spoznal. 'Poskušal pa je kritični trenutek v svojih odnosih z Mao Ce-tungom čim dalje zavleči. Prav zato je 1. 1945 sklenil s Can, Kaj-škom pogodbo — in ne morda zato, -ker bi podcenjeval kitajski komunizem. 'Stalinu je Kuorointang služil kot dobrodošla zavora, posebno od o-nega trenutka dalje, ko je težišče svoje težke industrije premaknil na Daljni vzhod, Ko se je ob koncu 1. 1949 Mao štiri mesece, pogajal v Moiskvi 5 Stalinom, je Kremelj ponovno vplival na razvoj v Aziji po svojih lastnih .zamislih. Port Artur in Daj-ren sta ostali sovjetski pristanišči in vzhodnokitajsko železnico so preosnovali v sovjetsko - kitajsko podjetje. Vse zahodne kitajske pokrajine, kakor tudi Sin Kjang, t. j. vsi predeli, ki mejijo na Sovjetijo, so dobili posebno samoupravo. Najvažnejša zadeva teh dolgotrajnih razgovorov pa je bila sklenitev vdora v Južno Korejo. Po Stalinovi zamisli naj bi ,ta načrt vodil Kitajce k Japonskemu morju na severu, na jugu pa skozi Indokino k Južnokitajskemu morju in dalje v Indonezijo. S tem je Stalin Mao Ce-tungu določil njegovo »zgodovinsko poslanstvo«. To poslanstvo naj bi Kitajce odvrnilo od poželenja po Sibiriji in Sovjetskem daljnem vzhodu. . _ »Espčdicijaa. ijroti. Južni Koreji, se je Izkazala v praksi za težavnejšo kakor pa sta računala Stalin in Mao. Truman je prevzel obrambo Južne Koreje, in na predlog Združenih držav je Varnostni svet sklenil oboroženo obrambo proti severnokorejski napadalnosti. Ta sklep so v Varnostnem sklepu lahko sprejeli samo zato, ker je Stalin odpoklical svojo delegacijo in je tako odpadla pravica veta. To se seveda ni zgodilo slučajno. Stalin, veliki mojster azijskih zahrbtnosti, je Iti postavil celega moža. Američane in Kitajce: .je zaposlil z, medsebojnim pobijanjem, obenem pa je izkoriščal anglosaksonske različnosti v vprašanju Rdeče Kitajske. Dve mu •hi na en mah! Čeravno je glavno breme vojne na Koreji nosila Kitajska, je Mao izvršil centralizacijo države in s tem konsolidacijo svoje vladavine prej, kakor pa si je to mogla želeti Moskva. Mao *e severnozahodne pokrajine vključil v osrednjo u-pravo; Manžurija je ■ postala tudi dejansko kitajska pokrajina; funkcionarji »kremeljske šole« pa so se mogočno .razredčili. Stalinova smrt je imela težje posledice za sovjetsko-kitajske odnose, kakor pa za notranji razvoj same Sovjetske zveze. V Aziji igrajo vprašanja prestiža in osebnosti mnogo večjo vlogo kakor pa kjer koli drugje na svetu. Stalina je Mao »slepo poslušal«, ne da bi se tega sramoval. Stalinovim naslednikom pa Mao ne more biti pokoren. Stalin je bil starejši, bil je •učitelj... Tako se je komunistični krog s središčem v Moskvi preobrazil v elipso z dvema enakopravnima žariščema. Kitajska se je iz priprež-nice dvignila na raven zaveznice v prav takem pomenu besede, kakor ■o medsebojne zaveznice zahodne d~ žave. Kremeljski gumb bo v bodoče veljal le še za evropske sovjetske pripreanice, z Rdečo Kitajsko pa bo Moskva v bodoče hodila po prav tako trnjevi poti, kakršna je bila n. pr. pot EOS za zahodne države. Po Stalinovi smrti je na ta način Sovjetija prelomila s staro sta-linovsko prepotenco, ki daje komunističnemu svetu posebno vidna o-beJežja. 'Prepoteoca je za komunističnega oblastnika višek modrosti iin prepotenca je veljala za Sovjetsko zvezo v odnosih do svojih pod ložnic za višek vladanja. Tu je nastal prelom in prav zato je tudi Tito našel v Stalinovih naslednikih milost, ki ga bo morda pripeljala prej ali- slej v zavezništvo.. Mnogi znaki, med njimi tudi zadnji .Titovi govori dokazujejo, da se je novo načeio že udomačilo. Komunistični tisk na Zahodu udarja na nove strune v odnosih do Titove Jugoslavije. Tudi v ‘Trstu se že uveljavljajo nove kremeljske direktive, ki so močno podobne ti-stim, ki prihajajo iz Beograda. Časi komadiranja in slepe pokorščine so verjetno minuli. Končno ja tudi strah med ustrahovale! izgubil na svoji moči. RAZSlRJEVANJE OBLASTI KITAJSKIH KOMUNISTOV NtlURlp, MONGOLIJA! TSttreK^a* »Mit OPOiZltf mi KMMI*. •sTUfT.-. (3l v -j Kkeza.;K5u4ita.' cbxn*< 50t.Mt.Mt 4ttMakei na. J.tOO.OM iHodrduli IDelkom - nouo mesto zlata V južnoafriški državi Oranje je v zadnjih petih letih nastalo novo mesto Welkom (dobrodošli), ki šteje okrog 60.000 prebivalcev in ni še na nobenem zemljevidu, označeno. Se pred petimi leti jo to bila neznana kmetija »mealia« (koruz-nica), ki jih je podobnih v Oranju nešteto, - - • . Od 1. 1947 dalje nastaja tu v premeru 'kakih 50 km največji in najbogatejši rudnik zlata. Tu. niso naleteli na rumeno kovino slučajno kakor na zlate rudnike pri Johannesburgu, na Zlati obali zahod ne Afrike, na zahodu Združenih držav, na Alaski in drugod — pač pa je najdišče ugotovila skrbna in vztrajna geološka znanost. Z dolgoletnim vrtanjem na podlagi ek-zaktnih izračunavanj so v globini 1600 m pod zemeljsko površino na leteli na .bogato zlato rudo. Po petih letih deluje že osem rudnikov, nadaljnjih osem pa je 7 pripravi. Vsak rudnik je zahteval investicije okrog 21 milijard lir. Do sedaj so pridobili že za okrog 15 milijard lir zlata. Zlate zaloge, ki ležijo r>od zemljo, ocenjujejo strokovnjaki na 9 tisoč milijard lir.. Poleg tega neprecenljivega bogastva so od 1. 1952 dalje pričeli izkoriščati še odpadke rude za pridobivanje urana. V Wielkom se stekajo množice rudarjev, tehnikov, trgovcev, obri-nikov in špekulantov. V dveh letih bo mesto naraslo na 100.000 prebivalcev n v desetih letih .bo prekoračilo milijon ter postavilo v senco Johannesburg. Mesto nima izvoljenega občinskega sveta in župana, pač pa mesto upravljajo name ščene-i rudniške uprave, saj so vsa mestna poslopja last rudarske družbe. Mestni načrt je v .rokah posebne združbe arhitektov in stavbenikov, ki ima v načrtu zidave deset tisoč enostanovanjskih hiš. Ta gradi tudi . vsa javna poslopja, ki ne smejo biti višja od 6 nadstropij. .Do sedaj so v zasebpe zgradbe .investirali že nad 223 milijard Ut. Za črnce gradijo posebna zavetišča z dvoranami, kjer prebiva Komunistični raj in stoarnosi • Poklicni komunistični reklamni. Strokovnjaki, ki; zahodni svet zapeljujejo in goljufajo z neprestanim: Slavospevi o blaginji in izobilju v domovini socializma in po priprež-niških deželah, pobesnijo, kadar si kdor koli že v svobodnem-' sveta-dovoli njihove laži razkrinkati.. Tei: odkritij ne pobijajo s' stvarnimi protidokazi, pač pa z edinim orožjem, s katerim so jih oborožili njihovi krušni očetje, s psovanjem, zmerjanjem in novimi lažmi na Zahodu. Z zapiranjem in likvidiranjem »sovražnikov socializma« ‘‘na Vzhodu. To je edino orožje idejne moči praktičnega komunteffia. ■Ccz nekaj dni bodo komunistični kričači pri nas .zopet v ognju. Oktobrska revolucija bo slavila 37. obletnico svoje strahovlade. Bese de, slavospevi, samohvale, laži, pretiravanja v ustni in tiskani .besedi bodo preplavljale ves svet.. Cesar ne more dokazati stvarnost, to nai izpričajo zavajanja, laži in neuad-zirane trditve. Krivoprisežniki bodo nastopali, trobili, in razlagali delovnemu ljudstvu pravljice o Bfo dijl Koromandiji, 1« množice bodo verjele, saj jim je peklenska psihoza v celoti ohranila otroškosti-,, kovernost. Kljub preciznemu stalinskemu a-zijatskemu stroju laži in goljufanja pa je med komunističnim kolesjem še vedno nekaj drobnega peska, ki škriplje in razodeva, da ne teče vse po takem olju, s kakršnim streže svetovni javnosti bolj-šev.iška reklamna napihnjenost Stvarnost tako silovito pritiska tudi na samo časopisno reklamno ko- lesje, da uide skozi cenzurno sito po £ak .drobec resnice. Oglejmo si te drobce nam v pouk in komunističnim plačancem v zabavo: ) »V vsej moldavski republiki še hiso organizirali proizvodnjo petrolejskih svetilk. Na deželi primanjkuje senenih vil, lopat, delov ra kmečke vozove itd.« (»Sovjetskaja Moldavija« - 24. 2. 54.) »V podeželskih trgovinah področja Kustanaj v žitarici kasaške re-publikej ne poznajo niti mesnih izdelkov, niti konzerv, niti belega kruha.' V mnogih predelih' ni mogoče kupiti niti sladkorja-, niti kaše ne žlice, niti posode. Končno je traktorski vozač pričel izdelovati lesene žlice za Svoje tovariše.« (»Kasakstanskaja Pravda« - 24.3. 1954.) . , »V premnogih podeželskih trgovinah republike Tačiki primanjkuje še vedno najenostavnejših stvari: po nekih vaseh niso imeli tri. mesece petroleja, drugod ni bilo soli.« (»Komunist Tačikistana« - 30. marca 1954.) »V Kasakstanu je za 500 milijonov več blaga kakor pa je predpisano- Obenem pa ni petroleja, soli, vžigalic, strešne lepenke, šip, čevljev, tekstilnega blaga. Blago prodajajo pod roko in uporabljajo goljufive uteži.« (»Kasakstanskaja Pravda« - '6. 4. 54.) »Pred večnadstropnimi palačami v Moskvi se po zelenih livadah plazijo ženske in s škarjami strižejo travo. Kosilnih strojev ni mogoče nikjer kupiti, in tudi Škarij bo kmalu zmanjkalo, to so. namreč škarje za striženje ovc. Te škarje so danes na električni pogon in navadnih Škarij ne bodo več izdelovali. V Moskvi ne najdete nikjer motik in sadilnih žlic, cepilnih nožev, pršilcev, vrtnih gumijastih ce. vi, železnih grabelj itd.« (»Litera-turnaja Gazeta« - 24. 4. 54.) Sredstvi za vzbujanji smeha Poznamo uspavalna sredstva,'sred stva proti vsem mogočim obolenjem, in .to v strahovito obilni izbiri. iin vendar nam razni kuharji strupov še do danes niso postregli n. pr* z uspešnimi sredstvi za vzbu janje smeha. Neko znanstveno delo o patofiziologiji smeha pravi sicer med drugim: »Pri bolnikih, k* se nikdar sproščeno ne zasmejejo, poskušamo izzvati zatajeni smeh 3 intermitirajočimi svetlobnimi dražljaji ali pa povzročamo avtomatičen smeh s kombinacijo treh krepko vplivajočih zdravil, ki se -jdh poslužuje tudi psihiatrija. Na ta način vzbujamo tudi domišljijo.« Kaj bi bilo n. pr., če bi nam u-spelo najbolj zagrenjene politične fanatike spraviti enkrat v smeh? Psi bi se s takimi sredstvi ponoči smejali, namesto da nas z zavijanjem budijo iz spanja, in predvsem bi mi sami izbruhnili v prisrčni smeh prav v trenutkih, ko smo najbolj nataknjeni. Vsekakor sta t ljudski govorici smeh in jok naj bližja soseda, tudi v možganih se dita smeh in jok na Istem mestu- skupno po 10 črncev. Vsako zavetišče nudi posteljo 2560 črncem. Vsaka spalnica ima ventilatorske naprave, centralno kurjavo, elek-, trično razsvetljavo, mizo z de.wti‘-mi stolicami. Poleg vsake spalnice, je posebna shramba za objju^la. L5£ vsakem bloku so pralnice in kopalnice in kuhinje. Prehrano črncev ' nadzira posebna prehranjevalna komisija. :J jjrft iUriV' ■ 'Posamezni bloki imajo,, lastne bolnišnice z brezplačno bolniško in zravstveno oskrbo. V?§,,gi;nske bolnišnice imajo skupno 784. postelj, dve veliki operacijski dvojci -ni a najmodernejšo opremo. [ To je Welkom, mesto, ki. je nastalo iz retorte modernega basuoej. Starostne dobe Kako dolgo živi divjad? Orjaške' želve na Galapago otočju,, i-n na Seychellen:ih v Indijskem oceani? živijo daljše življenje- kgkQC-rP9 človek. Za njimi se razvrščajo s Joni, ki tudi presegajo človeško starost; ,ostale, živali- pa le redko, d©*> sežejo človeško starostno dobo. V., rastlinstvu inaamo zvrsti (Zatjaiknai--" šo in tudi najdaljšo starostno .dobo, Mnoge kakteje cvetejo komaj..* po nekaj ur. Dežela Queensland' v, Avstraliji se ponaša z najstairejšam drevesom na svetu, ffo je makro-camija, o kateri trdijo, da je stara najmanj 12.000 let, čeprav je visoka -komaj 6 metrov. Svetovno znana zmajska drevesa na Kanarskih, otokih, ki so jih v glevnem že pokončali, ocenjujejo na 8.000 - lO.cjot) let starosti. V južni Mehiki, v vasi Santa Maria de Tule raste na tamkajšnjem pokopališču cipresa, katere deblo meri v premeru 15 m. To pomeni, da jo lahko objame 28 odraslih mož, če se dotikajo' š prsti drug drugega. Drevo soko 50 m. 'Izračunali so, da je ta cipresajJba-ra najmanj 5.000 let. Orjaška sekvoja, katere starost so ugotovili' g preštevanjem letnih obročev na prerezu debla, je edino drevo, pri katerem so tudi dejansko znansjv^-no določili rojstni list, -Starost lega drevesa je 4.000 let. Sekvojo, kt ma tisoč let, prištevajo, med.mlftdfj drevje. ' ‘ ■*’ Divjad v živalskih vrtito dosože povprečno višjo starost .od ©ne,..kj živi y naravi. Konj. doseže ,tq4kr<^i.' 60-letno starost, osel - na 4Q|jet,,mfhs dved tudi, 40, pes do, 30 je^yeQ{|^lv so to le -izjemni,slučaji, .^fakfdjayij ,4 v trdbušnl 'Votlirii' 'nMegfcribdEftflpr ’’ živela 35-let. ta Med pticami so našli libčiflt^tkl^ je nosil obroček z letnico,' pČ 44®* teri so ugotovili, da je bil star ob ’ ustrelitvi 170 -let. V Franciji. so sestrelili orla z obročkom, ki mu gaje nekdo pritrdil pred 90 leti. Krokar doseže lepo starost 70 let. Papige so -tudi do 140 let stane. 1J sj. •. Med vodnimi prebivalci doseže jegulja' do 50 -le-t starosti, prav toliko tudi karp. Zlata ribica živ.i do 30 let. Večina rib pa redko doseže starost nad 20 let. 1 ■„ .k Človek je med živimi bitji v primerjavi z molčečimi drevesi pravi dojenček. OD TU IN TAM Cme kravate, ki jih nosijo mornariški častniki in podčastniki, so prvotno uvedli v britanski vojni mornarici kot znak žalovanja po smrti lorda Nelsona. Po Angležih so črne kravate prevzele tudi ostale mornarice po svetu. Nizozemski učitelj Hujo Stecu-bok iz Amsterdama pošilja svoji nevesti, ki stanuje na podeželju,' 'Se hod leto dni ljubavna pisma žc*§č^'’ lobi pismonoši. Sedaj je 'mtttdetia ženina zagrabila -poštna iipritva Z zahtevo, da je pošiljanje pisem brez poštnih pristojbin, jimdjg&tkno. Steenbok bo odslej dalje svoja pisma zaročenki frankiral, poiiljdl pa jih bo še nadalje z POD ČBTO Hladnokrvni gospod Mtčel Orien-tekspres je zapuščal tržaško postajo. Ko se ,je prebil skozi nekaj kraških predorov in viaduk tov, se je s podvojeno hitrostjo po dil po Furlanski -nižini in dalje proti Benečiji, -kakor da bi hote! dohiteti izgubljeni čas na meji. Gospod Mičel je odprl vrata in se vračal v svoj k-upč. »Koliko je pravzaprav na -uri?« .je- vprašal sopotnika, ki se mu je malo poprej predstavil za gospoda Ca-ttaruzzo iz Neaplja. Gospod Ca-t-taruzza je bil edini sopotnik v kupeju, položil je časnik na kolena, pogledal na svojo zapestno uro in dejal: »Deset minut manjka še do polnoči.« Gospod Mičel se je ogrnil s pla ščem in se zagledal v temno noč. Nato je zatisnil veke in po-skušal Zadremati, pa se mu ni posrečilo. »Deset minut manjka še do polno- IMimmiMIMMIM či«, kako -zadirčno mu je odgovoril ta Cattaruzza. Zakaj mu ni dejal »čez deset minut bo dvanajst«, kakor je to v Trstu navada? Čudna stvar... Oster veter, ki ga je povzročal vlak, je prodiral skozi okno v kupe, da je gospoda Mičeia kar mraz stresal. Zunaj na hodniku; je pozvanjala napol odtrgana pločevinasta napisna tablica in njeni zvo ki so se mešali z enakomernim ropotom vlaka. Čudne ljudi človek sreča na potovanjih, je razmišljal, gospod Mičel. Tako potuješ skupne z nekim človekom določen del proge, prideš z njim v razgovor in mu celo že kaj zaupaš, čeprav ne veš niti kdo je. Kako redkobeseden je postal naenkrat ta Cattaruzza, čeprav je doma te Neaplja Kako more v tem temnem kotu sploh prebirati časnik? Da ni to -zgolj pretveza!... Gospod Mičel je skrbno In previdno potir>al po svoji listnici. Kako nepreviden je -bil, da je vzel to- liko denarja s seboj. Nenadoma se je spomnil, da je v svoji raztresenosti poprej izvlekel namesto doze za cigarete, listnico ina dan. Spreletelo ga je ob tej misli Prav od tistega trenutka dalje ]e njegov sopotnik umolknil. Kakor da bi mu zapovedal notranji glas, je previdno odprl oči, ki si jih je bil pokril z roko, in skoz: prste oprezal nasprotni kot. Točno ob pravem času; kajti tisto, kar je opazil, mu je zledenelo kri v žilah. Sopotnik je odložil časnik in strmel vanj — neslišno se -je dvignil kot mačka — -grabil nekaj za plaščem — -iskal in iskal, ne da bi gospoda Mičeia le za trenutek iz pustil iz oči... Strahotna situacija Bliskovito se je gospod Mičel spomnil, da so'bili vsi sosedpji, kupeji ob nie-govem vstopu v vlak - -pra-zmi. Sprevodnik pa je pred ne ■ kaj minutami odšel na drugi konec vlaka, in naslednja postaja --moj Boa, kaj se vse lahko zgod' do naslednje postaje — ! Tovarnar perila gospod Mičel iz Trsta ni ‘bil zajčje narave. Hladni razum mu je veleval, da v tem -trenutku ne sme storiti nobene nepremišljenosti in da nasprotniku pod nobenim pogojem ne sme izdati, da -je njegovo nakano spregledal. -Izčrpan od razburjenja je zatisnil oči, -vendar samo za trenutek. In vendar mu' je ta bliskovita tema iztisnila rešilno zamisel. Kasneje ni mogel nikdar uganiti, od kje se >je misel vzela in kdo mu -je v tistem hipu podaril moč, da je misel tudi izvedel. Kakor da bi se bil pravkar zbudil iz kratke dremavice, se je gospod Mičel nenadoma iztegnil in pogledal svojega sopotnika. Ta Ae pri tem kar1 vztrepetal. »O — « je zamrmral gospod Cattaruzza in se z obotavljanjem vse-del na prejšnje mesto. »Mislil sem. da spite in — vas nisem hotel nadlegovati — «. Mičel se ni pustil pretentati. Z naporom se je na- da popokajo si je z mirnostjo vtaknil med -zobe debelo cigaro, havano. Nato je potegnil iz žepa listnico, skrbno poiskal bankovec za pet -tisoč lir in ga zvil v tanek zvitek. »Izborna cigara, kupil sem jih na velesejmu« — je dejal medtem ko je zvitek -prižigal z vžigalico in ko je zagorel, prižgal z njim debelo havano. »Dobre cigare se ne prižigajo s Čerini, kaj se vam zdi?« Sopotnik je planil pokonci. »Za božjo voljo — !« je z«sopihal, »kaj vendar počenjate? To — to je vendar nemogoče...!!« Mičel je vrgel napol zogleneli zvitek bankovca ob -tla, nato se je udobno -zleknil in puhnil debel din( cigare v -žarnico ma stropu. »Le nič razburjanja, gospod Cattaruzza«, se je smeja, »bankovci v moji listnici so — ponarejeni. Vsi brez Izjeme! Slabo ponarejeni. Sprejel ijih je moj uslužbenec na sejmu. Veste, to je še pravi zele OdfPiji- .R je z navidezno , službi. Jutri bom bankovce oddal smehinil, in čeprav so živci grozili, nec, komaj mesec dni ga imam v I>oliciji v Rimu...« {Hit 'Svojim prijateljem gospod Mfčel rad razkazuje dragocen ok^iiv ki ga hrani v svoji -zidni' blagajni zraven -peči. Za šipo je uokvirjenj ogorek pettisočlirskega bankovca^ in gospod Mičel se rad pohvali, ‘Rako se je z žrtvovanjem" ^t‘‘ tišl!>č lir hladnokrvno in s polno prisotnostjo duha rešil roparskegp napada na železnici. ’r Tudi vinski trgovec, gospod Cattaruzza iz Neaplja, ču,va. košček zoglenelega pettisočlirskega bankovca. — »Takrat sem se ,vfačal,,s Tržaškega velesejma v spremstvu nekega norca«, pripoveduje svojim prijateljem gospod Cattaruzza. »Ponoreli -razuzdanec si je cigaro prižgal s pettisočlirskim bankovcem in pri -tem zatrjeval, da sp vsi bankovci, ki jih je imel debelo listnico, ponarejeni, čeprav je pred tem plačal kontrolorju pet tisoč lir za listek, ki ga ni .utegnj!,.kopiti na postaji.« VESTI s TRŽAŠKEGA Prosta luka ali prosta cona V spomenici o londonskem sporazumu, s katerim je bilo Svobodno, tržaško ozemlje dejansko razdeljeno med Jugoslavijo in Italijo, je rečeno: »Italijanska vlada se obvezuje, da bo ohranila v Trstu prosto luko, skladno ■ določbami členov 1-20 Priloge .VIII. mirovne pogodbe z Italijo.« S tem je torej nesporno reže no, da bo promet sko zi tržaško luko zb vse države popolnoma prost in d« bo v pristaniških skladiščih blago lahko ležalo, ne.da bi plačalo carino. Ali bo tr-3a«ka prosta luka res urejena popolnoma po določilih mirovne pogodbe je seveda drugo vprašanje. Ob Spremenjenem položaju je to k*} rfialp verjetno, s« j bi v tem ptiCaeru moral n. pr. sedeti v nje-menj »pravnem odboru tudi pred-ise-dnik Sovjetske zveze, njen ravnatelj he ibd smel biti Italija« ali Jugoslovan, ih Jugoslavija bi morala imeti V luki svoj posebni del. Zato lahko predvidevamo, da bo konferenca držav, na kateri bodo reševali vprašanje ureditve tržnike luke (Jugoslavija in Avstrija sta nanjo že povabljeni), najbrž rešila svojo nalogo »v duhu« omenjenih določil mirovne pogodbe z Italijo, ne pa dobesedno po njenih členih. V slednjem primeru namreč konferenca sploh ne ibi bila potrebna, temveč bi enostavno rekli, da’ je .treba prosto luko urediti po zadevnih določilih mirovne pogodbe. Tega pa v Londonu niso storili. Toda Trst še ni dobil svoje proste luke, zadevna konferenca sploh še ni, začela, ni« se še ne ve za točen datum njenega sklicanja, in že se jtr, italijanskem časopisju pojavljajo vesti, češ da ostala velika italijanska pristanišča, kot so Neapelj, Genova in posebno Benetke, nič kaj prijazno ne gledajo na veliko svobodo, kakršno naj bi uživala mednarodna trgovina pri prometu skozi tržaško luko. Boje se pač. konkurence, čeprav se je treba na drugi strani zavedati, da Mali jamski vladi prav nič ne preprečuje, Ha tiresniči enake ugodnosti tudi v omenjenih treh pristaniščih ter jih tako popolnoma izenači s (in ne samo delne, kakor v Gorici) bi tako omogočila, da bi Trst ohranil in razvil značaj pra.vega trgovskega emporija, in to vkljub skrajno neugodnemu političnem.! položaju, v katerem se je znašel, ko je postal navadno obmejno me-. s>to, brez lastnega zaledja, ki bi mu omogočalo, da primerno diha. Priporočljivo bi bilo, da se za dosego takšne ureditve, za uvedbo proste cone zavzamejo vsi tržaški gospodarski krogi. Misel ni nova in z njo so se že ukvarjali tržaški gospodarstveniki. 'Danes je morda aktualnejša kakor je 'bita kdaj koli. Medtem ko se drugje pojavljajo glasovi, ki hi radi utesnili obljubljene pridobitve tržaške luke, pa te v Trstu znova pojavljajo predlogi, po katerih naj bi tu ne bila samo prosta luka, temveč prava l.rosta cona, podobno 'kot je bila n. pr. pred drugo svetovno vojno v Zadru. Zagovorniki te rešitve pravijo, da za zagotovitev zaposlitve tržaškega prebivalstva ni dovolj, če ima luka dovolj prometa. Poskrbeti je treba tudi, da bodo naJ> ladjedelnice in vse nanje navezane industrije lahko delale po cenah, ki bodo sposobne za svetovno konkurenco. To pa bi ibilo dosegljivo torež velikih forrftalntosM, če bi Vse področje A Svobodnega tržaškega ozemlja lahko carine prosto uvažalo vse, kar rabi. Razmeroma kratka meja preti Italiji M bila nedvomno celo primeraejSa ah nadzorstvo, kalBor pa }e meja sedanje proste lake. Vvor. ne nkio cenenih industrijskih surovin, temveč tud1 "domačemu konzunvu namenjenega blaga pa bi obenem pomenil po-cfcni življenje, to pa zopet ceneno delovno silo, kar bi ugodno vplivalo tako na ceno tržaških prolz-vq#ov^ kakor tudi na konkurenčnost tržaških pristaniških uslug. Proglasitev popolne »proste cone« Zborovanje SDZ Za nedeljo, 17. t. m. sklicuje Izvršni odbor SDZ člane in prijatelje SDZ na sestanek v prostorih Zveze s pričetkom ob 9.30. Govorniki bodo na zborovanju obrazložili novo nastali položaj na našem o-zemlju la v javni diskusiji o-čr.tali naloge in cilje SD(Z v bodočnosti. Sestanek je izredne važnosti za naše bodoče delo, zato vabimo člane in prijatelje iz mesta in bližnje Okolice, da se estanka udeležijo. Tajništvo SDZ IZ NABREŽINE Dhčinsiii spet za spoštovanje statuta Taitoj po objavi sporazuma glede Tržaškega vprašanja je občinski oduor sklenil sklicati izredno sejo občinskega sveta, ki se .je nato vršila v sredo 6. t. m. ob 17.30 uri. Edina točka dnevnega reda je bila: Raizprava o zadnjih dogodkih glede Tržaškega vprašanja. Takoj po otvoritvi seje je župan podal kratek pregled Tržaškega vprašanja, in to od podpisa mirovne pogodbe do sklenitve zadnjega sporazuma o razdelitvi med Jugoslavijo in Italijo. Prečita! je nato izjSv< občinskega odbora, ki jo predlaga občinskemu svetu v razpravo in o-dobritev. Ta izjava ne bo poslan* nikamor, ostala bo le v sejnem zapisniku na vpogled tudi 'bodočim rodovom, iz katerega .bo .razvidno, da je naš občinski svet napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi ne prišlo do današnje razdelitve tega ožerolj*. Takoj ko je župan prečital svojo izjavo, se ie k besedi oglasil svetovalec Drago Legiša, ki je v imena svoje skupine ter skupine dk Škrka prečital drugo izjavo, ki je bila sicer nekoliko drugače sestavljena, a po vsebini ista kot prvo predlagana. Zupan je to enakost h-gotovil ter predlagal, naj bi se sporazumeli za enotno, skupno izjavo. Občinski svet je to spreffc* ter določil Miri zastopnike raznih skupin, da isto Sestavijo. Po desetminutnem odmoru je župan prečital novo izjavo, ki je bila sestavljena na podlagi izjave občinskega Težhe ure p IBiliSčlni Premikanja državnih meji v mirnih časih povzročajo vedno težka vznemirjenja. Narodni pripadniki države, ki na novo stopa na pridobljeno ozemlje, po navadi proslavljajo ta veliki dogodek osvobo-jenja. Jnedtejft ko portieni tak <#r>-godek 4a pripadnike *>i»oVi«e, k; se * ozemlja poslavlja, dan splošne žalosti. Taki dogodki so se v mirnih časih dogajali v zgodovini !e redkokdaj'. Državne meje so se premikale načeloma ie z vojaško silo. (Z londonsko spomenico so štiri države - podpisnice mirovne pogodbe z Italijo in soustanoviteljice STO razdejale in razkosale svoj lastni zametek, dejansko povsem razveljavile tisti del mirovne pogodbe, s katerim je bilo ustanovljeno STO, ne da bi za to svoje početje zaslišale mnenj« prizadetega prebivalstva in brez formalnega pristanka ostalih podpisnic mirovne pogodbe. Vsemu temu ip se izognile z diplomatsko spretnostjo. Devet kvadratnih kilometrov zem-ljiS&a s približno 3000 prebivalci, ki so po vaseh in naselih raztreseni po ozemlja področja A, je londonska spomenica prisodila v u-pravo Jugoslaviji. Ob te;j delitvi ne prihaja v poštev narodnostna pripadnost, pač pa tu delita veselje ii* žalost dva popolnoma različna svetova. Na eni strani demokratična oblika vladavine, ki nosi na sebi še vse premnoge anake pretekle diktature in ki jih tudi dodedanja demokratična izasedbenika nista mogla dokončno Izbrisati, na drugi strani čista diktatura. Prav zaradi te strahotne izbiro ni mogoče govoriti na ozemlju, ki prehajj pod upravo Titove Jugoslavije, o vesel}u ali celo os vabljen ju. Prav tam, na samem licu mesta, najde obiskovalec, ki ga je t.> (Nadaljevanje s 1. strani) tem lji/diin poskušajmo od spodaj ustvariti to, kar se ni dalo ustvariti'^ Zgoraj. Ni nujno, da bi pri tem zabrisali vse razlike, glavno je le, da dosežemo itisto načelno enotnost, ki mora biti odlika vsake na-rbdnfe manjšine, ko .gre za njen"ob-stoj 'in življenje. Cas bo nato že opravil svoje in postavil stvari na svoje mesto tako, kot bo to najbo 1 je odgovarjalo razmeram. Toda, čc* •nočemo imeti staivbe na pesku, moramo graditi to enotnost in skupnost samo s tistimi in med tistimi, ki nanjo iskreno in brez pridržkov pflstaja’ft>. Torej ne splošno objemanje na levo in desno, temveč delovanje v pravkar naznačenem smislu naj bo tretja naloga, ki jih današnja seja širšega odbora Slovenske demokratske zveze predlaga svojemu Izvršilnemu odboru. Izvajanja člana Izvršnega odbora so prisotni poslušali z napetostjo in odobravanjem. Sledila je krajša debata, ki je pokazala po- polno soglasnost v pogledu bodočih smernic, ki naj vodijo SDZ pri njenih nalogah in ciljih za dosego in uveljavljanje narodnih, gospodarskih in socialnih pravic Slovencev na tej zemlji. Nato je predsednik izvajanja govornikov skrčil na naslednje tr: predloge: 1) SDZ mora tudi nasproti novim upraviteljem STO ohraniti dostojno in častno zadržanje: 2) Glavni odbor pooblašča Izvršni odbor, da stopi v stike s SKS in skupno s to organizacijo oblikuje skupne zahteve in sugestije pri novih upraviteljih STO; 3) SDZ naj prične nemudoma z akcijo za pritegnitev vseh Slovencev za uveljavljanje in obrambo v posebnem statutu zajamčenih pravic. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Zasedanje je bilo zaključeno ob 13. uri. dni zanesi« pot med britanske vojake, ki zabijajo nove mejne kefli-če, najbolj zanesljivo oceno komunistične stvarnosti. Tam v Plavjah., Škofijah, Elerjih, Božičih — v iz razito slovenskih vaseh, na žalos* v teh, dneh hi veselja in sreče. Tu bi našel **ednik »Primorskega dnevnika« odgovor na svoje zadrege, ki jih je pod naslovom »Ge bi molčali, bi več koristili«! postavil y torkovi številki na goriško stran. Tu bi našel odgovor na svoje vprašanje, »kaj so on in njegovi krušni očetje storili zadnja leta, da bi se dobro ime Jugoslavije u* domačilo v te družine,, v srca v tem ozkem pasu živečih otrok«? Kaj so storili, to nam razodevajo obrazi in duše tistih, ki ostanejo, in soHe tistih, ki odhajajo. Zalos-tna slika, poniževalna za vsakega zavednega tSlovenca! Ustvarili so jo tisti, k' druge ■zaslišujejo In obtožujejo, namesto da bi sebi izprašali vest. O »pridobitvah, slavospevih in samohvalah« bomo govorili ali tudi molčali takrat, kadar bodo s svobodnimi in demokratičnimi volitvami jugoslovanski narodi tudi potrdili to, * čemer se komunistična vladavina hvali dan in noč. Do tistega trenutka, do resnične sodbe naroda, do katere bo prišlo slej ati prej, pa ostajajo samohvale -prazna slama. Težki so dnevi in noči v miljskih hribih. Pred svojimi lastnimi brati, pred tisti ui, ki naj bi bili njihovi osvoboditelji, se ljudem stiskajo srca in duše in nekateri celo pred njimi bežijo. Te trpke in Sramotne resnice, ki jo uredniki »Primorskega dnevnika« tajijo, niso mogli spregledati njihovi oblastni tovariši na ozemlju B. Zato so v nedeljo na hitro sklicali v Sv. Nikolaj prebivalce priključitvenega pasu, kjer so jim obljubljali obmejne izkaznice, ki jih sami še nimajo in tudi še ne vedo, ali jih bodo tudi izposlovali, in s katerimi bi se lahko prebivalci svobodno premikali po obeh področjih. Niso jih prepričali, ker jim po tolikih bridkih izkušnjah nihče ne zaupa. Spraševali So se udeleženci sestanka, koliko časa ki take morebitne izkaznice ohranile svojo veljavnost. Inflacija odredb in ukrepov je pod komunistično vladavino tako bogata, da se ukrepi preklicujejo še predno so jih dobro uveljavili. • Težko je danes .napovedati, koliko jih .bo od 3000 prebivalcev ostalo in koiiko se jih bo umaknilo Medtem ko v Plavjah ni posebnega preplaha za beg, je miljsko županstvo vendar pobralo iz šolskih prostorov vse, kar je bilo premičnega, čeravno bi komunistični župan moral vedeti, da je občina ta inventar nabavljala Z davki občanov, ki bodo ostali na svoji zemlji. V Hrevatinih pa posamezniki odnašajo i® svojih hiš vse, kar je mogoče odnesti. To pred očmi dela tiste javnosti, ki bo,- na žalost, ,bolje poskrbela »za razširjevanje g ne vi do socialistične Jugoslavije«, kakor pa »tisti slovenski voditelji, ki je bolje, da molčijto«... odbora. Zupan je dal to izjavo na glasovanje, ki "o jo, razen svetovalca Colje, svetovalci sprejeli in odobrili. Pri tem glasovanju je kaj žalostno vlogo igrai titovski svetovalec polja, ki je po glasovanju izjavil, da saj vemo za njegovo stališče glede resolucij za .STO, kar je že pri prejšnjih sejah povedal, ter se .zalo -tudi sedaj vzdržuje glasovanja. 'Kritiziral je občinski odbor, češ da bi moral raje kot za take reči, sklicati sejo občinskega sveta zato, da bi določil predlog za bodoči gospodarski načrt, ker do sedaj da je imel občinski svet le enkrat priložnost, d* je sestavil predlog za ta načrt. Zupan mu je takoj odgovoril, da je bila današnja Seja sklicana le zato, da razpravlja o novo nastalem položaju na našem ozemlju, ter ne zaradi .raznih fcritik. Svetovalec Golja, je nadaljeval župan, bo imel v kratkem priložnost, da bo -lahko trt dolgo la široko razpravljal o gospodarskih »Črtih in- drugih zadevah, ki ga zanimajo. Nato ,je župan Zaktjiučil sejo. igramo še omeniti, da je med sejo pHŠla v sejno dvorano večja iskupina italijanskih mladeničev, ki %o hoteli najbrž izsiliti od župana, da bi razobesil na občinsko poslopje -'italijansko, zastavo.. Poslali so radi te^a k županu delegacijo na-brežinskih Italijanov, katero je župan -takoj po občinski seji sprejel. Predstavniki, v®i štirje v Nabrežini stanujoči, so zahtevali od župa-n 1 da razobesi italijansko zastavo na občinskem poslopju, in to -zard-df -ipTogilBsa generala Wintertoha. Zupan -je odgovoril, da področni pqyeljmk ni ukazal, da se mora ta zastava .razobesiti na občinska poslopja, pač pa fe le dovolil, da ->e lahko -razobesi, kar do sedaj ni' bilo dovoljeno. Zupan je -tudi omenil, da se to dovoljenje po njegovem mnenju tiče le tržaške občine, ki je že večkrat zahtevala, da se izda to d6voljenjei a naša občina ni tega' nikoli zahtevala. Ne more dosoliti, da se zastava razdbesf tiud: zaradi tega, ker je tu še vedno ZVU ter bi .tudi velika večina volivcev bila nasprotna temu dejanju. Na vsak način, je ii javil župan, smo prisiljeni sprejeti novo stanje, ki je nastalo po podpisu londonskega sporazuma, in čim občina prejme od višjih oblajati pismen ukaz, da mora to storiti, ne bo odlašala, ampak bo ukaz izvršila.‘To je delegacija tudi razumela ter po sestanku o tem poročala svojim pristašem. Izjava Odkar je bila sklenjena mirovna pogodba z 'Italijo je občinski svet stalno zastopal stališče, da se mora STO dokončno ustanoviti v smislu mirovne pogodbe ter je v tem oziru izglasoval in odposlal na v?« odgovorna mesta številne tozadevne resolucije. Kot zadnji akt te zahteve je odposlal resolucijo na Varnostni svet OZN z nad 2000 (dva tisoč) podpisi svojih volivcev. V^led razkosanja STO občinski svet izjavlja, da je prisiljen sprejeti začasno stanje, ki je nastalo po jpndonskem sporazumu z dne 5. t. ni. in da se bo še nadalje prizadeval:' da bo .začasnost tega sporazuma čim krajša, ter da se uveljavi mirovna pogodba z Italijo in dokončno ustanovi STO; 2) da se v vsakem primeru prizna enakopravnost obeh narodnosti na tem področju; 3) da bodo zaščiteni narodni, politični. gospodarski in socialni interesi tu živečega ljudstva; 4) za mirno sožitje med Slovenci in Italijani. Obenerfi poziva vse svoje volivce, -naj se v tem trenutku strnejo okrog svojih izvoljenih predstavnikov v .borbi za dosego gori navedenih ciljev. Glasbena šola- Slovenske prosvetne matice obvešča slušate!'e tedenskih predavanj glasbenega seminarja, da bodo pričela ista že v tem mesecu. Lanski obiskovalci in tudi novi naj se zglasijo v soboto, dne 16. t. m. ob šestih zvečer v u-čilnici v ul. Machiavelli 22-11 zaradi določitve odnosno dogovora dneva in ure. Vpis za vse druge gojence instrumentalne šole se še do nadaljnjega podaljša klavir, violine itd. Trtni angleSCine '5JPM vabi interesente, da se .zberejo -dne 15.'t. m. ob 19. uri no se-dežur SPM v ulici Machiavelli 22-11 zaradi določitve urnika posameznih tečajev. SooietI Izdali STO! Sovjetska agencija TASS je sporočila, da je sovjetski delegat pri OZN, Andrej Višinski, poslal včeraj predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem izjavlja, da je sovjetska vlada vzela, na znanje sporazum, o Trstu med Italijo in Jugoslavijo. Kot poroča TASS, ugotavlja Višinski v pismu predsedniku Varnostnega sveta, da je sporazum, sklenjen v soglasju med Italijo in Jugoslavijo kot dvema neposredno zainteresiranima državama, sprejemljiv za obe državi. Ker ta sporazum, nadaljuje Višinski, poleg tegc olajšuje vzpostavitev normar-nih odnosov med obema, deželama in tako prispeva k zmanjšanju napetosti v tem delu Evrope, je sovjetska vlada sprejela sporamm m znanje. Moskva je torej postavila na laž vse svoje tukajšnje komin-formi-stične uslužbence in jih proglasila -za krivoprisežnike. Zgodilo se j« to, kar smo stalno zatrjevali: Vse komunistične prisege veljajo — o’o preklica! Titovci se tega seveda najbolj veselijo — gliha vkup štriha! Zvesti -mirovni pogodbi in svoji zemlji smo tako ostali edinole demokratični Slovenci in z nami -tudi ostali 'Slovenci, :ki ;so se puščali zavajati na- led komunističnega be-sedolomstva. Zaključek prav za te ogoljufane Slovence pod titovskim ali vidalijevskim plaščem je eden: ZVESTOBA ZA ZVESTOBO/ Obrnite hrbet vsem kaporjonom v tujih službah, ki so vas ogoljufali! kratična in republikanska Italija upoštevala naš živelj ter točno izpolnjevala določbe londonskega sporazuma. Zupan je tudi izrazil željo, da- bi se .isto tako izpolnjeval sporazum na področju B. Izjava nabrežinsliep župana zb rimski radio V soboto, dne 9. t. m. je radijski urednik rimskega Radia naprosil župana, da bi mu dal nekaj izjav v zadevi zadnjih dogodkov glede STO. Urednik Radia je postavil več vprašanj, na katere je župan dal naslednji odgovor: Naša občina šteje okoli 5600 prebivalcev, od katerih je večina Slovencev, a Italijanov je približno tretjina. Večina prebivalstva je bila vedno zato, da se ustanovi STO, a je sedaj prisiljena sprejeti izvr šeno dejstvo. Takoj po podpisu je občinski odbor sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri je bila razprava o .novo nastalem položaju, kjer je .bila -tudi sprejeta zadevna izjava. Tukaj je podžupan Ploridan prečital v slovenščini en odstavek izjave, ki je bila sprejeta od občinskega sveta. Nato je župan pojasnil razne točke izjave, in Sicer, da pričakujemo, da bo začasnost tega sporazuma čim krajša, ter da Se čimprej ustanovi STO. da se uveljavi enakopravnost obeh tu živečih narodov, ter da se ni podlagi tega sporazuma pride do mirnega sožitja ’ razumevanja med Slovenci in Italijani. Dalje je Župan izjavil, da upa, da bo demo- t Profesor Vladimir Žitko V ljubljanski -bolnišnici je nenadoma umrl bivši nadzornik slovenskih srednjih šol na ST-O in sedanji profesor na učiteljišču, dr. Vladimir 2itko. Sorodnikom in kolegom profesorjem naše iskreno sožalje! Zadnja pot ge. Ančke PoStovanove V soboto 9. oktobra so mnogi prijatelji in -znanci spremili k zadnjemu počitku na barkovljanško jpc-kopališče gospo Ančko Poštovanovo, ugledno soprogo šefa slovenskega oddelka Zavezniške obveščevalne službe. Pokojnica je -Sestra prvaka SLS, dr. Mihe Kreka. Bols-hala je polnih osem let in junaško-prenašala trpljenje. Gospodu soprogu in sorodnikom naše najiskrenejše sožalje! DAROVI: Ob obletnici rojstva Sergija Tončiča darujeta za SDD Eva in Mito 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Zar-kota Subana daruje za SDD družina J. Kariš 1.000 in družina I. Tomažič 1.000 lir. Darovalcem iskrena hvala! Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka ALASKA , — ............ Š. H A V E R I C TRST - ulica S. Lazzaro 1S-I Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cena h ■ Izitjll hmitiulcf V podjitnihi ; Deske smrekove, macetnovt in trdih Ittov, trame im par-k*M w*4< najugodneje CALEA TEL. 90441 TRST Vtala Sannlno, a 4 Vtakovretno vohtitvo: SPALNIC* - J1DILNICB -KUHINJ* ITD. — PO NAROČILU izvaai vsako DKLO — POROŠTVO ZA DOBBR NAKUP — TOVAH-KISKJB CEN* - DKLO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 « R ■ t ■ Cormona - prov. Gorizla HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej tfam bo pranji v veselje in prihranili boste na času In denarju I HOOVER dobite pri tvrdki I. KERZE Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejai ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER