l^f časnik od leta 1947 ÜU/vxl' Pnvt PR8DHOPNIKT8Dh)lK GoREN/BCISTA jqoo TOREK, 6. MARCA 2007 Leto LX, št. 10, cena 1,21 EUR, 290 SIT, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volćjak Časopis uhaja ob tokkih in ob petkih NAKLADA: 22.000 I2V0D0V Vt-VT.COPkNISKIGLAS.Sl ruske roke Slovenska vlada se je odločila, da proda 55,35-odstotni državni delež SIJ • Slovenske industrije jekla skupini ruskih podjetij, združeni v Skupini Koks. ŠTl FAN Žahg hčerinskih družbah ter opra- skih podjetij na območju ....................................... vili pogovore 2 vodstvi. Do Urala, v Sibiriji in osrednji Ljubljana • V petek je sloven- roka so prejeli tri zavezujoče Rusiji, njihove osnovne deski minister za gospodarstvo ponudbe, ključni kriteriji za Andrej Vizjak podpisal po- odločitev pa so bili predvsem javnosti pa so surovega materiala v rudni- godbo o prodaji 55,35-odstot- pripravljenost za dodatna kih premoga, nikljeve in že- nega državnega deleža SI| • vlaganja, zagotovila za ohra- lezove rude, obdelava pre- Slovenske industrije jekla ru- njanje delovnih mest oziro- moga, železna metalurgija ski poslovni skupini Koks za ma povečevanje zaposlenosti ter neželezna proizvodnja. V 105 milijonov evrov. Prodaja z odpiranjem novih delovnih celoti so ugodili zahtevam pomeni zaključek posebnega mest. ohranitev poslovnih razpisa, saj so se zavezali vo- Programa prodaje deležev funkcij družbe in ohranitev diti takšno poslovno in kor- Republike Slovenije v kapi- obsega proizvodnje družbe, poradjsko politiko, da bodo v talski naložbi Sij in prodaje upoštevanje vsebine poslov» prihodnjih treh letih izvedli posameznih poslovnih dele- nega načrta, razširitev pro- vlaganja, predvidena v načr- žev odvisnih družb SIJ, ki ga dajnega in nabavnega trga tu investicij SIJ, in zagotovili je vlada sprejela lani. Na raz- ter ponujena kupnina in spo- zaposlenost delavcev. Država Slovenija, ki ohranja 25-odstotni delež, bo dc^ovorje- pis, objavljen konec septem- sobnost prevzema širše od- bra lani, se je odzvalo osem govornosti do slovenskega interesentov, ki so se lahko družbeno ekonomskega oko- no kupnino namenila za podrobneje seznanili s poda- Ija. Poslovna skupina Koks zmanjšanje javnega dolga. tki o skupini Sl| in njenih sodi med 40 naivečjih ru- Več na 17. strani i Petra srebrno kolajno doma Včeraj ponoči so se s svetovnega prvenstva nordijcev v Sapporu domov vrnili še zadnji naši športniki, lep sprejem na Brniku pa je doživela Petra Majdič, ki je domov prinesla srebrno kolajno. Vilma Stanovnik Brnik - Potem ko je Petra Majdič v soboto nastopila kot zadnja izmed naših tekačev na svetovnem prvenstvu v Sapporu in v preizkušnji na 30 kilometrov osvojila peto mesto, se je včeraj ponoči -skupaj z zadnjimi slovenskimi športniki, ki so nastopili na japonskem - vrnila domov. Kljub pozni uri so jo na Brniku pričakali domači, pa tudi Številru prijatelji in navijači, ki so si želeli od blizu ogledati srebrno kolajno, ki je Petra osvojila že na svoji prvi preizkušnji v šprintu v Petro so na Brniku pričakali navijači in se z njo veselili klasični tehniki. Manj zado- kolajne. /Fet» Tmiooi:! voljni kot Petra so domov prišli drugi naši športniki, saj je bil Rok BenkoviČ na zadnji preizkušnji skakalcev daleč od tega, da bi ubranil naslov svetovnega prvaka, pa tudi drugim ni Šlo po načrtih. je pa zato v nedeljo načrt vrnitve med najboljše tekmovalke izpeljala Jolanda Če- plak, ki je v teku na 800 metrov na evropskem dvoranskem prvenstvu v Birmi^g-hamu osvojila bronasto kolajno. s Šestim mestom se je dobro odrezala tudi Trigla-vanka Brigita Langerholc, loški Šprinter Matic Osovnikar pa je v velikem fìrulu teka na 60 metrov osvojil 4. mesto. poslovanje z banko od doma LEKTRONSKA BAN Vaša nova trgovina z živili. 19 co C/5 AKTUALNO Treba se je metati na glavo Za zmage je treba biti brezkompu)-misen. Preprosto j« treba metati r>a gidvo, je povedala nekdanja odlič* na smučarka Nataša Bok^l Iz Škofje loke. Z njo smo se pogovarjal! o vzro1(ih za krizo v nekdaj $love^em 3 CORENISKA Tržič se bo zadolžil doigu IZ preteklih let bodo v tr tilki oMint nadaljevali U začete na ožbe, predvsem v prizidek pri osr^ov I v Bistrici in v vodovodne ter ka ni r>a ćun naj bi marca. o e. prora i polovic 4 UPOKOJENCI Pokojnine gor, dodatki pa ne februarsko uskladitvijo s plačami so se pokojnine zvtšale za 3,2 oziroma za 3,S odstotka, varstveni doda* tek, dodatek za pomoC Ir) postrežbo ter invalldnrne pa, tokrat prvl^, ne. 0-7 KRONIKA V Acroniju gorela streha Včeraj Se nI bilo zr>ano, zakaj je v so- zvečer zagorelo na strehi obrata za predelavo valjanih trakovvjese- tovarni Ac roni. Konec tedna to ni bil edini požar na Gorenjskem, V petek je gorefo tudi v Zalogu pod Kr- vavcem. VREME Danes bo že bolj oblačno, čez dan so možne manjše padavine, ddoma pkiie. V srvdo in četrtek bo pretežno oblačno z občasnim desenu o t é J ^ 4/"°C jutri : oblačno z deäem o yß 17703529 2 POLITIK) da nica .zavrt (^g-glas.sì GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 Krani Koliko jih bodo v resnici odpustili Ali je 323 odpuščenih v Iskraemecu končno Število, sprašujejo v odboru sindikata Iskraemeco iz Konfederacije 90, vprašanje pa so prejšnji teden postavili tüdi na sestanku s predsednikom uprave. Februarja so v sindikatu namreč obravnavali predlog sociainega sporazuma in predlog trajno presežnih delavcev, v katerem je uprava navedla, da bo treba odpustiti 323 zaposlenih, kar je po besedah sindikalne zaupnice za Gorenjsko jelice Kostadinove kar 153 veČ, kot je predvideval sanacijsk vi delavcev, ;i program. Na vprašanje, ali se bo Šte-so predvideni kot odvečni. Še povečevalo, tudi tokrat niso dobili jasnega odgovora. Predsednik tega sindikata v Iskraemeco Bojan Pire pa je povedal, da je vodstvo sindikate seznanilo z dejstvom, da bo 170 odvečnih delavcev po 15. marcu prešlo na zavod za zaposlovanje, hS delavcev pa naj bi za dva meseca dobilo delo v K\K Kamnik n Upnici, kai bo z njimi potem, pa ne vedo. O. Ž. z mo- LjuegANA Potek trase ceste Jeprca-Stanežiče (Brod) Slovenska vlada se je na četrtkovi seji seznanila s potekom trase navezovalne ceste Jeprca-Stanežiče (Brod). Odločila se je, da je najustreznejša varianta, ki poteka od priključka Jepr-ca do Medvod po trasi obstoječe regionalne ceste, na Klancu se poglobi in Izvede v pokritem vkopu, nada stom na levi breg Save in potem po ob&toječi cesti do Medna. Tam naj bi potekala tik ob železnici in se nadaljevala po obstoječi cesti do StanežiČ, kjer se nadaljuje s krožnim križiščem, s podvozom pod Tacensko cesto In z dodatno povezavo zahodno od Vižmarij prek avtocestnega priključka Brod do izteka nà Nemško cesto. Ta cesta naj bi reševala tudi problem velikega prometa skozi Medvode. Šio naj bi za Štirlpa- sovnlco (z omejitvijo hitrosti na 90 km na uro). Za predlagan najustreznejši potek navezovalne ceste Jeprca-StanežfČe se bo izdelal predlog državnega lokacijskega načrta. D. Ž. M arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjsid Glas i Knjigo prejme OLGA RUPNIK iz Sovodnja. vsak prvi torek v mesecu Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugodnost velja samo naročnikom časopisa Gorenjski glas. Veljavni so kuponi s številko tekočega meseca v tekočem etu (ta mesec 03/07) in imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Zoisova 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47 neprekinjeno 24 ur dnevno: za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 34. ure In za petkovo številko do srede do 15.30. V malo-oglasnem oddelku na Zoisovi i v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure. MALI OCUS marec/07 Naročam obfavo maJega J prodam □ ki;piin J podarim *J iščem z naslednjim besediJom; Zi oddam □ nafamem □ nudim □ zamenjam Netitljivih kuponov ne objavljamo. Ustavno sodišče naj se ne malenkostmi vlada bo parlamentu predlagata spremembe in dopolnitve zakona o ustavnem sodišču. Damica Zavrl Žlebis Ljubljana • Predlog zakona natančno ureja vprašanje začasnega nadaljevanja mandata sodnika ustavnega sodišča 2a primere, ko ni bil pravočasno izvoljen nov ustavni sodnik ali sodniid. Z žrebom, kot je to v navadi v nekaterih mednarodnih organizacijah, naj bi se določilo, kateri od ustavnih sodnikov nadaljuje delo v primeru, da Še ni biJ izvoljen novi. S temi določbami naj bi se izognili tako imenovani "ustavnosodni krizi". V predlogu zakona je tudi predlagateljev za oceno ustavnosti predpisov, ki jim za začetek postopka ni treba pravnega interesa. Okrepljene so možnosti predlagateljev iz vrst lokalnih skupnosti in njihovih reprezentativnih združenj, Predsednik ustavnega sodišča dr. lanez Ćebulj razlog za to pa je "pretoč-nost" sistema lokalne samouprave v Sloveni j i, Id se pravno in politično razvija, zad-^ nje čase še posebej z vidika ^ ustanovitve pokrajin. I Predlagani zakon naj bi è državni zbor sprejel predvi-doma do julija letos, tako da bi se lahko ustavno sodišče do jeseni pripravilo na nje- natančneje določeno, kako določbe so namenjene pre- pritožb v tako imenovanih govo izvajanje. Spremembe hitro in po kakšnem postop- prečitvi morebitnih institud ku mora delovali predsednik onalnih kriz, ki bi lahko pov države, če predlagani kandi- zročile morebitno krizo legi dat za ustavnega sodnika ne timnosti odločanja ustavne bo izvoljen v državnem zbo- ga sodišča. Z vidika učinko m, in iz katerega kroga oseb vitosti te institucije pa pred sme v tem primeru izbirati log zakona omejuje tudi nadaljnje kandidate. Tudi te možnost vlaganja ustavnih "bagatelnih zadevah" (spo- pa bi morale pripomoči, da rih majhne vrednosti), seve^ ustavno sodišče do konca da s potrebno izjemo v korist leta 2008 odpravi večino za-pritožnikov. V posebno utemeljenih primerih lahko ustavno sodišče odloča o ostankov pri svojem delu, Id 50 nastale zaradi velikega povečanja pripada zadev, saj se ustavni pritožbi. Spet je je iz leta v lelo več ljudi in predpisan tudi "seznam" pravnih oseb obrača nanj. Od LDS sta se poslovili še poslanki Dan I ca Zavrl Ži£ BI R nih poslancev, ki jo vodi go- nekaj Časa prevladujejo kon- zbora. Njeno mesto je med ....................................... renjski poslanec Matej La- fìikti. V novi poslanski skupi- poslanci LDS in SLS. Po- Ljubljana • Iz LDS in njene hovnik in sedaj št^ že šest ni pričakuje, da bo lažje in slanska skupina se z vod- poslanske skupine sta konec članov. Kot je dejala Cveta manj obremenjeno delala. s tvom državnega zbora Še Nova poslanska skupina dogovarja o članstvu in Cveta Zalokar Oražem (ne- zaradi tega, ker delo v poslan- bo na zasedanju, ki se je za- funkcijah v delovnih telesih tedna izstopili še poslanki Zalokar Oražem, je izstopila kdanja županja Domžal) in Majda Širca. Pridružili sta se ski skupini ni bilo več mogoče, saj je bilo preobremenje- čelo včeraj popoldne, že sedela na novih mestih v raz- ter o zagotavljanju tehničnih in administrativnih pogojev poslanski skupini nepoveza- no s stanjem v LDS, kjer že pravni dvorani državnega za delovanje. Parkiranje ni največji problem Matevž Phttar Brezje - Ali je na Brezjah več- nimalo, katera izmed ponu- vas meni, da ureditev prome- žim, le slaba desetina pa bi to mo, da si sedaj po zelo ligod- nih pogojih naročite na časo- Kako ta. V nadaljevanju nas je za- uredila z gradnjo obvoznice. Predlog, da bi po izgradnji pis Gorenjski glas. ji problem parkiranje, kanali- jenih možnosti vam je naj- avtoceste sedanjo magistral- ugodno ponudbo imamo za zacija ali prometna ureditev, bolj vŠeČ za ureditev prome- ko uporabili za parkiranje ob nove naročnike, pa izveste, če smo tokrat spraševali prebi- ta. VeČ kot polovici se zdi naj- množičnem obisku, podpira nas pokličete v Klicni center valce Brezij. Kar dve petini boljši predlog parkiranje večina, 60 odstotkov, ne pod- slepih na telefon 5i7-oo-oo. vas je bilo mnenja, da je ka- pred Brez j ami in naprej z pira ga 30 odstotkov, drugi nalizacija največji problem, javnim prevozom, dobra pe- ste neodločeni. Naslednjo anketo smo izvedli na območju Naklega. dobra četrtina, da samo par- tina vas meni, da je treba pre- še vedno poteka ugodna Rezultati odgovorov bodo ob- kiranje, in le nekoliko matij ui^diti obstoječ prometni re- naročniška akdja in vas vabi- javljeni prihodnji torek. Kij po na em B'ejii? n» v«rri parkit«n|e kanjlizdci|9 43% pro'n«tna uredila 74% K4ko bi urcdrli prprrift ob množiCnsm obesku Brusii? I dtu^d^nim prometrvim relirrvòm rkà ir^jdvnim z gr^drvjo obvp^mce 9% ne veTi GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 KTUALNO i nfa(Sig-glas.s i 3 Treba se ie metati na Včasih smo se ob nastopih naših smučarjev in smučark na domačih tekmah za Zlato lisico in Poka Vitranc spraševali, kdo bo na zmagovalnih stopničkah, letos pa smo morali biti zadovoljni, da so sploh nastopili v finalni vožnji. Vilma Stanovnik Kranjska Gora • Pred vsako veliko domačo športno prireditvi io organizatorji znova in znova poudarjajo, da je lahko še tako dobro pripravljena, da pa ji pri končnem izkupičku uspeha precejšnio težko odvzamejo slabi nastopi domačih Športnikov. Tako je seveda tudi vsako leto znova na Pokalu Vitianc Kranjski Gori, kjer so nas slovenski smučarji že znali razvajati z odličnimi rezulta« ti in tudi zmagami, letos pa smo se morali zadovoljiti s tem, da smo imeli v velesla- « lomskem finalu tri, v slalom-skem pa dva slovenska smučarja. Podobno je bilo v januarju, ko so pod Vitrancem gostovala dekleta, 2 našimi smučarkami pa smo se veselili vsake točke. Zato smo tokrat neka) besed o razlogih Nataša Bokal za stanje v naši $mučarji spregovorili z Natašo Bokal, da za nami praktično ne pri- set najboljših, da mu je po haja nobena nova dobra tek- dolgih letih treningov uspe- movalka, kasneje je bila to . Bolj me preseneča, da zgolj Tina. Tako smo večkrat mu je uspelo zmagati. OČit-slišale, daježečas, daprene- no je vendarle dobil dobro hämo, vendar za nami preprosto ni bilo novih." Kaj so vzroki za lo? opremo, saj so tekmovalci v hitrih disciphnah ravno opremo prej večkrat krivili za slabše rezultate. Na srečo II Gotovo je bila vzrok fi- se je Andreju vse skupaj iz- nančna kriza, ko menda ni šlo in je ob dobri pripravlje- bilo denarja za boljše delo z mladimi in so se ukinile nosti imel še srečo z opremo. Mislim pa, da je Jerman Kako ste sedaj povezani s smučanjem? "Zadnje tri sezone poma- Da bo kriza v naši smuča* otroške reprezentance. Tudi sedaj odprl pot tudi drugim v mladinskih kategorijah smuka čem." vsaj pri dekletih ni bilo primernih trenerjev, tako da so bila vse manj uspelna in se "izgubila". Mislim pa tudi, da je bilo v mojih Časih mal- gam v smučarskem klubu ce drugače, kot je danes. Reka, kjer so me pred tremi Konkurenca je veliko hujša, leti prosili, če jim prisko- sedaj so vsi, ki pridejo na Čim na pomoč, saj niso veČ tekmo, dobro pripravljeni, vedeli, kako naprej. Na do- včasih so bde razlike večje, mači SZS pa me za pomoč Tako je treba biti za zmage do sedaj Še ni nihče prosil, brezkompromisen, prepros- in dokler bodo na njej isti to se je treba metati na glavo. Če se ne. ni nobene možno- Ijudje, ki sem jim bila ob koncu kariere, ko sem opo- ki se je svoje zmage za sve- riji prej ali slej, sem opoza- sti za res najboljše uvrstitve." zar jala na napake, trn v tovni pokal leta 1991 veselila rjala še takrat, ko sem sama prav v Kranjski Gori. peti, me nikakor tudi ne smučala. V svetovnem poka- Vas preseneča, da je letos bodo. Sicer pa mi je lani lu sem bila kar osemnajst med vsemi smučarji naj* uspelo narediti še nekaj iz-Stc ob koncu kariere slutili, let, in ko smo tekmovale uspešnejši smukač Jerman? pitov na Fakulteti za šport da bo v našem smučanju v skupaj z Uršo, Špelo in "Ni me presenetilo to. da in upam, da se približuje nekaj letih prišlo do krize? Alenko, smo že lahko videle, se je začel uvrščati med de- tudi diploma." jure Žerjav: "Naše smučanje ni v krizi, so se pa zamenjale discipline, v katerih so naši športniki uspešni. Včasih sta bila to s a-lom in veleslalom, sedaj pa je - poleg teka na smučeh - to smuk. Mislim pa, da se lahko kmalu spet obrne in bomo tudi v Kran;ski Cori lahko spet imeli svoje junake. " Tomaž čižman: "Vsi, ki Imamo radi smučari-jo, si želimo, da bi kmaiu spet lahko stiskali pesti za zmage naših sialomistov fn veleslalomistov. Vemo pa, da čez noč ne gre, saj je bilo v zadnjih letih narejenih precej napak pri kadrovanju trenerjev, tekmovalce pa uspava tudi status "nedotakljivih"." fj Pepi Jože Dekleva: "Kot dolgoletni spremljeva-ec smučanja lahko rečem, da imajo naši smučarji tu, pod Vitrancem pogosto slovensko hibo, kar pomeni, da so z maiim zadovoljni. Bojijo se dobrih rezultatov, Česar se včasih niso bali. Zato bodo morali iz podzavesti izgnat to hibo, pa bo spet Šlo!" Matjaž Obretan: "Čeprav se zdi, da so naši smučarji letos slabi, mislim, da ni čisto tako. Jerman ima e rezultate, drugi pa so res malce v krizi, kar pa me ne skrbi. Navijači smo pač vajeni tudi na večje uspehe, vendar bodo ti zagotovo Še prišli. Koširji in Križaji se ne rojevajo vsako leto!" Obvoznica vroča tema Danica Zavrl Žlebir Svetniki so se dolgo pomu-dili pri nadzornem odboru občine. Robert Strah (SDS) je pojasnil, da sc v stranki, po mnenju krajanov, Dušan drznili povedati svoje mne- rezultatu volitev največji v Skofja Loka - Poljanska ob- Krajnik je zatrdil, da on ne vodi civilne iniciative in ni nje. Anton Peršin zahteva občini, ne morejo strinjati s čimprejšnjo javno obravna- predlogom kadrovske komi- voznica je trenutno najbolj proti gradnji obvoznice, vo zapletov okoli loške ob- sije o sestavi nadzornega od- vroča tema v Sko/ji Loki, spomnil pa je na 190 podpi- voznice. Zupan Igor Draks« bora, ki ne upošteva dovolj kar je pokazalo tudi zaseda- sov, ki so jih lani krajani po- ler je dejal, da je občina 190 njihove stranke. Svetniki so nje občinskega sveta, saj se slali predsedniku vlade in podpisov z zahtevami preje- glasovali o dveh predlogih: ti- je večkrat pojavila med po- prometnemu ministru z za- la januarja in ne oktobra, ko stem, ki ga je predlagala ka- budami in vprašanji svetni- htevo po upoštevanju njiho- so bile poslane državnemu drovska komisija občine, in kov. Franci Feltrin je pred- vih pripomb pri gradnji. Ni- vrhu, da je v pismih jasno onem, ki ga je ponudila sku- lagal, naj občinska obiast hče ni proti obvoznici, je vendarle razmisli o tem, da dejal, posebno sporne pa so izražena zahteva po novi trasi in da se bo občinski pina 12 svetnikov (SDS in nj ihovih simpatizerjev), S 14 bo z gradnjo križišča na se mu zdele navedbe v me- svet s posebno točko posve- proti 12 glasov so se svetniki Suhi ogrozila delo zaščitene dijih, ko odgovorni podijo tiJ temu občutljivemu vpra- odločili za predlog kadrovske kmetije In naj prisluhne krajane iz občine, ker so si šanju. komisije. Knjižnica najdražja Proračun Mestne občine Kranj za ieto 2007 je težak približno 50 milijonov evrov. Suzana P. Kovačič 330.000 evrov naj bi šlo za ..............................................................................rekonstrukcijo šol," je pove- Kranj • Na Četrtkovi seji so dal župan. Največji investi- mestru svetniki z 21 glasovi ciji proračuna sta nakup knjižnice ìn izgradnja komunalne infrastrukture na Planini jug. Svetnik Aleksander Ravni- za, 8 proti in 2 vzdržanima glasovoma sprejeli osnutek Odloka o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2007. Župan Damijan Perne je ob kar (SD) je predstavitvi osnutka proraču- "Osnutek vsebinsko ni ustre-na, ki je težak približno 50 zen, ker ima na nekaterih milijonovevrov, povedal: "Da mestih izjemno visoke stro-bomo v prihodnjem letu Ške in je zato zapravljiv, zla-uspešnejši pri pridobivanju sti tam, kjer gre za županove sredstev iz evropskih skia- službe in potovanja občin-dov, imamo v letošnjem pro- skih funkcionarjev. )e narav-računu i,z milijona evrov nan proti mladim družinam predvidenih za izdelavo Štu- zaradi višjega prispevka, ki dij, projektnih dokumentacij, ga morajo družine plačevati nadzora in investicijskega in- za vrtec, je proti starejšim, ženiringa. Ta del proračuna ker jim zmanjšuje subvend-povečujemo še za več kot je za prevoze, in je proti žen-200.000 evrov, tako da skup- skam. ker ne sprejema pobuni znesek znaša skoraj 2,5 de, ki bi jim omogočila cep-milijona evrov. Del dodatnih ljenje proti raku na mater- sredstev je namenjen finan- ničnem vratu in mamografi- ciranju projekta Gorki, prek jo. Je proti borcem NOB, katerega bomo Črpali sred- naj bi dobili manj sredstev stva iz Kohezijskega sklada kot lani, in je proti pri nas ži- za financiranje primarnih in- večim etničnim skupinam, frastruktumih vodov. Drugi ker naj bi vse njihove ustano- del je povezan z dodatnim fi- ve dobile le nekaj nad štiri ti- nanciranjem Regionalnega soč evrov. )e tudi proti rizič- razvojnega sveta za izvedbo nim skupinam, ker zmanj- razvojnega programa Go- Šuje sredstva za Lokalno ak- ren jske 2007-2013. II cijsko skupino. Obrtnikom "Veiiko sredstev je predvi- in podjetnikom pa v celoti denih za obnovo mestnega odpravlja subvencijo za ta jedra. Lotili se bomo tudi segment dejavnosti." problema parkiranja. Zaradi Alenka BratuŠek, svetnica predsedovanja Slovenije Ev- LDS, je opozorila, da je ne- ropski uniji smo znatno po- mogoče popraviti vse napake večali sredstva Zavodu za izpreteklihletževletošnjem turizem Kranj. Več kot proračimu. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNIO^ Marija Volčjdk NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE UREDNfŠTVO NOVlNARjl-UREDNIKI; Bo^sn Bogataj, Alenka 6njn, l|or Kavčd Jože Košnjek, Sušna P. Kojìàt Uria Petemei« Mateja Ram, Sto^n Sdje, Vilma Stanovr^ik Cveto Zapbtnik, Danica ZavH Žlebi r, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Ma)a Bertoncelj. Mat^ Gregonč, Milena Mildavä^ Miha Na^ič, jasna Paladin, Maq«ta Smolnikar, Simon Šubic, IgorŽef^av OSLI KOVNA ZASNOVA jeme^Slntar.Tndkel TEHNIČNI UREDNIK Gre^ FOTOGRAFIJA Tina Doki, Cofazd KavČd Corazd imi LEKTORICA Marjeta Vozlič VOD|A OGUVSNEGA 71^2 ENJA Mateid Žvtžaj CORENjSK GLAS je refi&lnrana blagovna tn storitvena snamka pod $t, 9771901 pri Ur^du ftS sa 1 r>iel«ktualne Tastnmo. Ustanöviielj in iidajaietj; Geten^&lii glas. Ó0 o.. Ktari) / Dlrelrtotica MaHja Vo)č(ak / Naslov; 2oi«9va 4900 K/sny f t«l.: 04/201 42 o«. Ta;, 04/20^ 42 I). e>niai(: [nfo^g^glavsi, mal^ o2Ìa$i m o$mrin uvedli naravoslovne in kulturne dneve ter delo- i^pjjc ogrevanje urejeno na kurilno olje. leta 2996 smo t-----'-{l^ !fita zunanje igrišče. Lani smo na so// obdržali enako stare učen- kala sveta maša. potem so vpi- postala vojaška postojanka, vne akcije. ig8S/8g začne po dobili prvi 1998 smo urejali Šolski ofco^il. ce kot prq, tudi še^. velletke. Število učencev se že sevali učence. Naslednji dan so Oktobra 7 944 se je zopet priče! u letih spet delovati poldne^na o m pričeli pouk. Na Sovodnju Je bila leta 2926 velika povodenj. Nekaj dni učet\ci niso modi v pouk v t. i.financarski baraki sredi vasi. Vvas so vdirale raz- je bila uvedena leta 2001 uvedli devetletko. 40, kombinirani oddelek angleščina v četrti razred. leta 2003 so dogradili prizidek lične vojske, po ukje b il večkra I Marca j 992 smo prvič izvedli vrtca in učiln ico za prvošolce. t ret j e n. so v I raz- šolo. Precej podobno se je zgodi- prekinjen. Po vojni so morali šolsko prireditev Pomladni po- 2004/05 smo ohlihovaii cdde- ni Učaji za odrasle, delomlaje lo še leta 2927 in 1932, Zaradi najprg popraviti in urediti po- zdrav. Leta 3993 so bili prvošol- lek podaljšanega bivanja, leto zdravstvena ambulanta, zdaj visokega snega in žametov je (kodovano Šolsko poslopje. Spo- ci prvič opisno ocenjeni. 1994 kasneje Je vrtec dobil urejeno gostuje vaška knjižnica. 6 UPOKOJENCI GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 Ohranjajo stik z učiteljskim poklicem Upokojerii učitelji so vključeni v Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije, njegova sekcija deluje tudi na Gorenjskem. Danica Zavrl Žlibir tudi člani izvršilnega odbo- ...................................... ra driižtva upokojenih p>eda- Kranj • Tudi potem, ko se gogov. V slednjem nas je upokojijo, želijo ohraniti stik okoli 240 članov, udeležuie-s svojim poklicem, povedo mo se skupnih prireditev, sedanja in prejšnji predsed- I^nj ob konai leta je bü to niči gorenjske sekcije Eta koncert Slovenskega okteta Chvatal ter Marija Miklavc in v Celju, kjer je sedež društva in od koder je naša predsednica Vida Bukovac. Ob tei priložnosti smo prvič imenovali tudi Častne člane in s ponosom lahko povem, da sta dva od niih tudi z Go- Majda Mendnger. V sekcijo je vključenih 22 nekdanjih pedagošloh delavcev, sicupaj so zaradi druženja, kulturnih dogodkov, predvsem pa so prijetna družba. "Hvaležni smo ravnatelju renjskega, Majda Mencin-osnovne šole Franceta Pre- ger iz Kranja in Loire Malo« šema v Kranju Alešu Žitni- vrh iz Škofje Loke." ku. ki nam za mesečne se- Leto prej je pri društvu iz-stanke daje na voljo šolske šla knjiga Sprehod skozi čas, prostore," pove Eia Chvatal. "A se ne srečujemo le na sestankih. Ob 8. marcu bo ki jo je uredila Angelca Kun-stelj iz Ljubljane, v njej pa so zbrani zapisi upokojenih naše družabno srečanje, v učiteljev iz vse Slovenije, okviru krovnega društva pri- Knjigo so dobile šolske zbor-rejamo izlete po Sloveniji, nice, upokojeni pedagogi pa kjer pedagogi združimo upajo, da bodo njihove iz-svoie znanje in drug druge- kušnje obogatile mlajše kolega bogatimo, Na enem od ge. Veseli bi bili» ko bi lahko letošnjih izletov smo Go- s svojim znanjem kaj prispe-rei'iici gostitelji, kolege vali k šolski politiki. Medse bomo odpeljali na ogled vabijo tudi druge, ki želijo Škofje Loke in Poljanske do- obdržati stik s svojo nekda-line. Predsedniki sekcij smo njo poklicno dejavnostjo. Z leve: Marija Miklavc, Majda Mencinger in Eta Chvatal KRANj Pokojnine so po novem man) obdavčene Novi zakon o dohodnini - veljati je začel z novim letom • je prinesel tudi nekaj novosti pri obdavčitvi pokojninskih In invalidskih prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko n invalidsko zavarovanje Slovenije. Ko so v zavodu sedanj zakon primerjali z zakonoma, ki sta veijala lani In predlani so ügotovitf, da je ugodnejši, saj določa nižjo obdavčitev po kojnin in zmanjiuje število obdavčenih pokojnin. Novi za kon je v primerjavi s prejšnjim zmanjšal število dohodnin skih razredov s pet na tri in znižal razliko med najnižjo in najvišjo stopnjo obdavčitve, zvišal splošno olajšavo, olajšavo za starejše nad 63 let in olajšavo za vzdrževane družinske Člane, malenkostno znižal pokojninsko olajšavo, zvišal mejo za davčni odtegljaj od pokojnine ter spremenil obračun akontacije dohodnine od polovice pokojnine, ki jo uživajo zaposleni poleg plače. Po novem je meja za davčni odtegljaj, upoštevajoč le splošno olajšavo, pri pokojnini 929 evrov (222.625 tolarjev), ob upoštevanju tudi starostne olajšave pa je meja pri i.131 evrih (271.033 tolarjev). Plačila dohodni-ne so med drugim oproščene invalidnine za telesne okvare, nost, dodatek za pomoč in postrež- nadomestilo za bo, varstveni dodatek k pokojnini in preživnina po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, C. Z. Prvič brez najemanja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je lani posloval dobro in mu niti enkrat za izplačilo pokojnin ni bilo treba najeti posojila. Cvrro Zaplotn ik Ljubljana • "S ^nančnim poslovanjem zavoda smo zelo zadovoljni, prihodki in odhodki so bili izravnani v višini 923 milijard tolarjev oz. 3,85 milijarde evrov. Z ministrstvom za finance smo dobro sodelovali, niti enkrat nam za izplačilo pokojnin ni bilo treba najeti posojila, tudi maja ne, ko smo morali za izplačilo pokojnin, letnega dodatka in drugih dajatev zagotoviti več kot sto milijard tolarjev. Nasprotno: od obresti smo imeli celo 870 milijonov tolarjev prihodkov, " ie na nedavni novinarski konferenc i dej al gene ralni direktor zavoda Marijan Papež in se vprašal, kot se sprašujejo Predsednik sveta zavoda Ivan Sisinger (levo) In generalni direktor Marijan Papež tudi številni v državi, ali je nova pokojninska reforma membo pokoininskega siste- upokojitev, a se je odloäl še 49 tisoč, povprečni čas reše- ma, država pa mora sprem- naprej delati, oproščeni pia- vanja zahtevkov pa se je potrebna ali ne. "Reforma, ki se je začela leta 2000, daje rezultate. V ukjepati. letu pred reformo je povpre- razmere in pravočasno čila pri spevkov. predvsem zaradi reševanja II "Pokojnine se ne bodo zni- vlog za del vdovskih pokoj- Država je že napovedala žale, Še naprej jih bomo nln podaljšal za 19 dni in je Čna pokojnina predstavljala nekatere spremembe zakona usklajevali z rastjo plač. Pod-68,55 odstotka povprečne o pokojninskem in invalid- piramo zviševanje plače, saj plače, predlani pa samo Še skem zavarovanju, pri pri- to vpliva tudi na povišanje pokojnin/' je dejal predsednik sveta zavoda Ivan Sisin- 62,7 odstotka. Povprečna pravi bo soddoval tudi zavod starostna pokojnina je v letu za pokojninsko in invalidsko Zavod načrtuje letos tudi prenovo avle v stavbi na 1999 znašala še 75,8 odstot- zavarovanje. S sprememba- ger in opozoril, da \e v Slove- Kolodvorski ulici v Ljubka povprečne plače, v letu mi naj ne bi posegli v spre- ni j i okrog tristo tisoč upoko- Ijani in zagotovitev novih 2005 pa 69,1 odstotka. Ce bo minjanje osnovnih pogojev jencev z manj kot 542 evrov prostorov za območno sedanji zakon veljal naprej, za upokojevanje, ampak naj (130 tisoč tolarjev) pokojni- se bo zniževanje pokojnin v bi le spodbujali Čim kasnejše ne, pri tem pa je Se vedno ve- razmerju do plač nadaljevalo upokojevanje, uvedli večjo lik delež tistih, ki prejemajo tudi v prihodnje, pri tem pa fleksibilnost pri delni inva- manj kot 417 evrov (100 tisoč evL enoto Kranj. znašal 94 dni. "Ce si usluž- Marijan Papež: "Podpiram dodatna pokojninska zava Ob tem ko so v zavodu bend in vodstvo zavoda ne lani zagotavljali redno izpla- toliko prizadevali, bi bil Čas Čevanje pokojnin, so opravili reševanja zahtevkov presegel rovania, vendar ob stabUnem obveznem zavarovanju, p^bližno 318 tisoč storitev, slo dni, " je dejal Marjan Pa- ki zagotavlja normalno socialno varnost." med drugim so izdali odloč- pež in za letos napovedal na be 25.126 vlagateljem za del tem področju večjo ažurnost, znižanje na 75 do 80 dni. Tudi letos bo njihova najpo- vdovske pokojnine, kar je je bila zadnja sprememba za- lidski pokojnini in pri ponov- bila zahtevna naloga, saj je kona glede usklajevanja po- nem zaposlovanju že upoko- treba poznati zakonodajo membneiša naloga redno iz- kojnin s plačami samo majh- jenih delavcev. Morda bo v tudi za dvajset let nazaj. Stena zavora pred prehitrim zakonu tudi določba, da bi vilo nerešenih zahtevkov se zniževanjem pokojnin. Tre- plačevanje pokojnin brez i il. za kar ili delodajalci za delavca, ki je povečalo skoraj za deseti- na)eman) bodo potrebovali nutno ni razloga za spre- Že izpolnil vse pogoje za no, ob kono,i leta jih je bilo milijarde evrov. Pokojnine gor, dodatki pa ne Pokojnine so se s februarsko uskladitvijo s plačami zvišale za 3,2 oz. 3,8 odstotka, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnine pa ne. CvFTO Zaplotn 1 k Kranj - Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro- še razliko (poračun) živnine po zakonu o preživ- za januar. Medtem ko so se ninskem varstvu kmetov pre zneskom pripadajoče pokojnine. Ob povišanju pokojni- doslej hkrati s pokojninami zvišali tudi vsi dodatki in na- usklajujejo vsako leto januar- ne se je varstveni dodatek ja z gibanjem cen življenj- znižal, ob tem je bil skupni vanje Slovenije je februarja v domestila, tokrat prvič ni bilo skih potrebščin. Ker letos po- znesek pokojnine in dodatka skladu z zakonom prvič letos tako. Zakaj? Po novem zako- goji za povečanje niso bili iz- Še vedno višji kot januarja, uskladil pokojnine z rastjo nu o usldajevanju transferjcv polnjeni, je zavod vse ome- vendar ne za toliko, kolikor plač. Upokojencem, ki so po- posameznikom in gospo- njene dodatke in nadomesti- so porasle pokojnine. V ne- koinino uveljavili do konca dinjstvom se varstveni doda- la februarja izplačal v nespre- katerili primerih se je tudi predlanskega leta, so se pokojnine zvišale za 3,2 odstot- tek, dodatek za pomoč in postrežbo. invalidnine za tele- menjenem znesku, izjema je zgodilo, da so upokojenci zabil le varstveni dodatek, kd ni radi zvišanja pokojnine pre- ka, tistim, ki so jo uveljavili sno okvaro, nadomestila iz enoten za vse, ampak je nje- segli osnovo za odmero do- po lanskem i. januarju, za invalidskega zavarovanja, let- 3,8 odstotka, vsi pa so hkrati s februarskim izplačilom ni (rekreacijski) dodatek, do- gova višina odvisna od razlike med zneskom osnove za datnih pravic, s tem pa so tudi izgubili pravico do var- datki k pokojninam in pre- odmero dodatnih pravic in stvenega dodatka. GORENISKl GLAS torek, 6. marca 2007 UPOKOJENCI info @g-glas. si 7 Deset let na svojem Letos bo minilo deset let, odkar so se upokojenci z Lancovega "odcepili" od Radovljice in ustanovili svoje društvo. Cveto Zaplotn i k Društvo deluje na območju krajevne skupnosti 02. šestih vasi • Lancovo, Spodnja in Zgornja Lip-niča, Vošče, Brda in Ravnica. Približno Štiri petine vseh upokojencev je včlanjenih tudi v društvo, vseh članov je 134 članov, med njimi so tudi Štirje nad 90 let stari častni člani - Gabri* Lancovo - Za to odločitev jim doslej Še nikoli ni bilo žal> saj ugotavljajo, da tudi majhno društvo lahko dobro poskrbi za svoje Članstvo. "Glavno delo naših članov je delo na kmetiji in varstvo vnukov," pravi predsednik društva Janez Koselj in poudarja, da temu prUagaja-jo tudi dejavnost. Kaj vse se bo v društvu dogajalo letos? 15. marca se bodo zbrali na občnem zboru in hkrati prisluhnili potopisnemu predavanju Marjana Srečnika» maja načrtujejo izlet, ob koncu junija se bodo udeležili srečanja slovenskih upokojencev ob hotelu Arena pod Pohorjem, avgusta bo piknik pri Percu na Zgornji Upnici» septembra se bodo pridružili upokojencem na bodo obiskali in obdarovali gorenjskem srečanju v Komendi, veselili se bodo, ko bo najstarejša krajanka Udeležili se bodo tudi kie- okviru katerega sta lani sovanja na Suhmi na Jelovi- prostovoljki Milena Stefelin jel Pesjak in Ana Koselj s ci in pohoda na Upniško in Dragica Koselj s Spodnje Spodnje Lipnice ter Jožefa planino. Skupaj s predstav» Upnice obiskali 64 nad 69 Pesjak in Marija Janša z niki krajevne skupnosti let starih krajanov. Zgornje Upnice. k ran} Podatke bodo lahko preverili Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je prejemnikom pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in priznavalnine pred kratkim poslal povzetek obračuna lani izplačanih prejerrikov. Obračun jim bo koristil pri preverjanju podatkov na že predhodno izpolnjeni dohodninski napovedi za leto 2006, ki jo bodo do konca marca prejeli od davčne uprave. Napovedi ne bodo prejeli le tisti z manj kot 604.330 tolarjev obdavčljivih dohodkov ter upokojenci, ki so poleg pokojnine imeli manj kot 19.171 tolarjev dohodkov, pri tem pa od pokojnine niso plačevali akontacije dohodnine niti niso uveljavljali olajšave za vzdrževane družinske člane. C. 2. janež Koselj vse starejše za njihov 80., 90. ali loc. rojstni dan, za novo leto bodo obiskali vse Francka Frelih z Lancovega starejše nad 80 let in invali- dopolnila sto iet, pred novim letom se bodo zbrali na de, nadaljevali pa bodo tudi rekreacijsko kegljanje in tradicionalnem srečanju ... projekt Starejš i za stare j še, v Zaslužena pravica Občnega zbora Društva upokojencev Elektra Gorenjska se je udeležil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. dantca Zavri Žlebir čistih odnosov v pokojnin« ..............................................................................skem sistemu, ki bi slednjič Podbrezje - Jeseni 2005 so priznali, da je pokojnina za- našteli 247 upokojencev, ki služena pravica in ne dar dr- so upokojitev dočakali v si- žave. Poleg tega se vključu- stemu Elektro Gorenjska in jejo tudi v boj za ohranitev Gorenjskih elektrarnah. Za- javnega zdravstva. Predsed- radi tolikšnega Števila so nik DU Elektro Gorenjska lani osnovali samostojno Matija Kenda je povedal, da društvo upokojencev, v kate- si tudi oni prizadevajo za iz- rem je sedaj 62 članic in da- boljšanje položaja upoko- nov. Ob koncu februarja so jencev, Sam je ob sodelova- priredili te drugi občni zbor, nju z nekaj sodelavci ob me- kjer so veliko govorili o svoji njavi Ropove vlade poskrbel družabni in izletniški dejav- za analizo o pokojninah, ki nosti. Značilnost njihovih je pokazala, da so bili upoko- izletov so tudi obiski elek- jenci oškodovani zaradi na- Irarn. Gosi občnega zbora, čina usklajevanja pokojnin. predsednik ZDUS Vinko Koalicijska skupina je tedaj Gobec jim je predlagal naj delala na usklajevanju pose aktivneje vključijo tudi v kojnin, junija 2005 je bil po-prizadevanje za pravice upo- tem sprejet zakon, ki je kojencev, ko se bo spremi- upošteval tudi njihove pri-njala zakonodaja o pokoj- pombe, je na obòiem zboru ninskem in invalidskem za- povedal Matija Kenda. Tudi varovanju. Tu si prizadeva- v prihodnje nameravajo ak-jo, da bi bila tudi državna tivno vplivati na položaj svo-pokojnina vezana na dohod- jega stanu. Kakšne težave imajo njihovi upokojenci, pa bodo skušali izvedeti na tako ke v državnih institucijah imenovanih informativnih {denimo kapitalski družbi, dneh. Vsak drugi ponede- zavodu za pokojninsko in Ijek v mesecu med 10. in 12. uro bodo na voljo svojim danom na sedežu društva na kovni cenzus, da bi imeli upokojenci svoje predstavni- invaJidsko zavarovanje), da bi postopno tudi upokojenci dobili višji regres. Želijo si Zlatem polju. Pdnudta Mika odi. 3. tf» 11. 3 2007 02 rvpfod^ ikcl^kife ntof v tea UraiM. tnim »«40 uv □ Narcise Tete-a-tete Stuart.! 4436101 Kalanhoja đolgccvetđća rasälns 2 veiiluj popki, Sl.8ri; 4436085 PhdlaenDpsis nasvet zi neficr n« prenaSa d Ircktn« sončne svetlobe. St art.: 5655310 2.394; od€ Clips 8 Prints uineüio tiskani motM v steUenen SliMCB. $t.art.: 7557325 fa.2) SIT78B,-401 St) CB, it.art.: 7S57333 C 4,» S3T liCO Kvarčna svetilka Mini oranžne bdrve.zlesenlm Mco.Start;44480D7 n OBI Ljubljana Jsrikova cesU 226. SI -lOOD kjMblJaiia Tel. 0142010 4a Fax.« 0142010 50 ^tni center OBI Maribor Triaiks eesta 6S, SI -2000 Maribor Tel. 0232066 00. Fax; 02 320 66 60 nTrtni center OBI Kranj Stara cesta 25. SI -4000 Kr»nJ Te!.: 04 2612415, Fax.: 042812440 ^ni center OBI Koper Anlcaranska cest^ 3a, Si >6000 Koper Tel.:Q5 6116440. Fax.: 05 63933 30 ^rtni center HitmrnomfiiiM Ust itnter OOV. m Mte; «nt» AnMiH «m ««li mul bru MafK|e< I» 9 «tete MaiMiiMMi 8 O Simon. as,si GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 KaliIče Našli truplo pogrešanega planinca v nedeljo dopoldne so na planinski poti med MaČami in Ka(iŠčem natii moško truplo. Izkazalo se je, da gre za 59'lel-nega jožeta Vidmarja 2 Zgornje Bele, ki so ga domaČi pogrešali že od 14. januarja. Pokojnega so s helikopterjem Slovenske vojske pripeljali v dolino, nato pa v mrliSke vežice Kranju. Po vsej verjetnosti je Vidmar padel po pobočju in zdrsnil približno 250 metrov nižje, kjer je obležal ujet kotanji za vejo. Pri tem je utrpel poškodbe glave in druge, 2aradi katerih je po vsej verjetnosti na kraju umrl. Točen vzrok smrti bodo ugotovili s sanitarno obdukcijo, ki jo je odredila dežurna 2dravnica iz Zdravstvenega doma Kranj. S. Š. NESREČE Kran)skaGora Zbil štiri pešce in pobegni v nedeljo ob 3.20, po zaključku zabavne prireditve, je na Koroški cesti v Kranjski Gori 25-ielni voznik osebnega vozila z Jesenic zbil štiri pešce, ki so hodiii po vozišču, nato pa odpeljal naprej proti centru Kranjske Gore. Po nekaj sto metr je vozilo zaustavil in ga zapustil. Dogajanje je opazila tudi policijska patrulja, ki je v bližini opravljala nadzor, zato je zapeljala za pobeglim voznikom in ga nato po nekajminutnem ju izsledila in prijela. V nesreči so se trije pelei lažje poškodovali, eden pa huje. Zoper voznika, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo, bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Pešci, ki so nepravilno hodili po vozišču, pa bodo morali plačati globo. Velika Poiana Štirikolesnik se je prevrnil v nedeljo okoli 11. ure se je na relaciji od naselja Povije proti Veliki Poiani zgodila nesreča pri vožnji s Štirikolesnikom. 3i-letnj voznik in 42-letn) sopotnik, oba iz okolice Golnika, sta se s štirikolesnikom odpeljala na vožnjo proti Veliki Po- iani pod StoržiČem. Vozila sta se po traktorsk i, ki pa bila slaba in strma, zato se je vozilo med vožnjo prevrnilo. Pri prevračanju je vozilo poškodovalo voznika. pokguka, Soriška planina Hudi poškodbi smučarjev v nedeljo popoldne sta se na gorenjskih smučiščih pripetili dve hujši nezgodi. Na smučišču ViŠevnik se je hudo poškodoval 48-letni Blejec, ki je zaradi mokrega snega med smučanjem izgubil nadzor nad smučmi, Pri Jovljenju ravnotežja je zapeljal proti robu smučarske proge. V bližini dreves, kjer je sneg Že skopnel, so se smuči sunkovito zaustavile, zato je smučar grdo padel in se hudo poškodoval. Na Soriški planini pa se je hudo poškodovala ij-fetna smučarka. Pri smučanju na slalomski progi je padla in s hrbtom udarila ob količek. Zaradi suma poškodbe hrbtenice je zdravnik odredil prevoz v Klinični center Ljubljana. ZcoRN]i Brnik Požar v parkirni hiši v parkirni hiši na brniškem letališču je v soboto popoldne zagorel osebni avtomobil BMW 745. Do požara je prišlo na sprednjem deiu vozila, ki je v celoti tudi pogorel. Točnega vzroka požara Še niso ugotovili, Na kraj požara so prišli in ga pogasili letališki gasilci, prostovoljni gasilci iz Cerkelj in poklicni gasilci iz Kranja. V požaru je nastalo za okoli 60 tisoč evrov Škode. S. t. Osnovna šo/a PREDOSLJE « MflAMJ Vrtec pri Osnovni šoli PREDOSUE KRANJ Predoslje 17A. 4000 KRANJ OBVESTILO Vpis otrok v vrtec za drugo starostno obdobje (od tri do šest let) za solsko ieto 2007/2008 bo potekal od 13. 3. do 14. 3, 2007. Vloge za vpis otrok v vrtec bo sprejemala socialna delavka v času od 12. do 18. ure. Vloge starši dobijo v tajništvu, solski svetova službi ali na spletni strani šole. Dva ropa mesecu dni Petrolov beticinski servis na Koroški Beli je bil v soboto že drugič v mesecu dni tarča neznanega roparja. Rop se je zgodil v času, ko so na Jesenicah še gasili požar v Acroniju. Simon Šubic Koroška Bela • V soboto ne- centiinetrov in suhe postave, v času ropa pa je bil oblečen Čm oprijet puli in obut v športne čevlje s svetlejšim znakom ob strani. Na glavi je nosil podkapo temno modre barve z izrezom za usta visa na Koroški Beli 2 nožem in oči, na rokah pa je imel kaj pred 19. uro, ko so policisti in gasilci še zaposleni s požarom v Acroniju, je v prodajalno bencinskega ser- roki vstopil zamaskiran molki. Pri prodajnem pultu Črne rokavice. Pri sebi pa je imel tudi nahrbtnik. Kdor bi je od prodajalke zahteval v soboto zvečer opazil takšno denar. Ta je zato odprla pre- osebo, naj pokliče na Polidj- dal blagajne in iz nje vzela sko postajo Jesenice (04/581 bankovce ter jih roparju vr- 38 00) ali na 113. gla v nahrbtnik, ki ga je imel Zgornji opis in način iz- v roki. Neznani storilec je vedbe ropa močno spominja prodajalno nato zapustil in na rop, ki se je 19. februarja Na bencinskem sen/isu rta Koroški Beli se je zgodil le drugI stekel po makadamski cesti zgodil v Mercatorjevi trgovi* rop v mesecu dni. / f«» «»]« ^»»a^a' proti [esenicam. Koliko de- ni v Begunjah, Tudi tam je narja je odnesel, policija za- malo pred iztekom obrato- gajne sam pobral popoldan- dni. 3. februarja je namreč radi interesa preiskave ni iz- valnega časa zamaskiran ski izkupiček, je izginil v pred zaključkom delovne- dala, iz neuradnih virov pa moški, ki je bil oblečen v temi. Gre morda za istega ga dne v prodajano bencin- smo izvedeli, da je Ilo za Črna oblačila in nosil temno storilca? manjšo vsoto denarja. Policija je sporočila tudi podkapo z izrezom za oči» s v Zanimivo je tudi, da je bencinski servis rka Koroški a servisa vstopil (še vedno) neznan moški, ki je bil oborožen s pištolo, in opis neznanega roparja, Gre blasajničarki zagrozil, naj Beli neznani ropar obiskal od prodajalke zahteval denar za moškega, ki je visok 185 mu izroči denar. Ko je iz že pred natančno mesecem ter ga tudi dobil. Acroniju gorela streha V soboto zvečer je na strehi obrata za predelavo valjanih trakov v jeseniškem Acroniju izbruhnil požar. Zakaj je zagorelo, včeraj še ni bilo znano. V Zalogu je zagorelo v kuhinji. Simon Šltbic vestilo, da je na strehi enega valjanih trakov na Sloven- valuplasta, na Policijski ..............................................................................izmed obratov v podjelu Ac- skem Javorniku. Obrat se upravi Kranj pa so nam )esenice-Vsobotoobi7. uri roni na Jesenicah izbruhnil nahaja v večji proizvodni včeraj sporočili, da je bilo je Operacijsko komunikacij- požar. Zagorelo je na ostreš- hali, v kateri imajo svoje Škode za približno sedem ski center v Kranju nad obratom za predelavo prostore ttidi dnigi proizvod- milijonov tolarjev oziroma ni obrati in tudi druga pod- dobrih 29 tisoč evrov. Vzro- jetja. Požar se je zato po strešni kritini iz valuplasta po ostrešju kmalu razširil in zajel tudi ostreš ni del skladiščnega prostora podjetja Pilaster. Tam je nato gasilskim enotam, Id so prihitele na intervencijo, uspelo požar lokalizirati. Sedemnajst poklicnih gasilcev z Jesenic in 46 prostovoljnih gasilcev s Hrušice, iz Planine pod Golico, s Koroške Bele, Blejske Dobrave in Javorniškega Rovta je nazadnje požar tudi ka za požar do včeraj še niso odkrili. V petek popoldne pa je požar izbruhnil v stanovanjski hiši v Zalogu pod Krvavcem. Do požara je prišlo v kuhinji, ko je gospodinja pekla, pri tem pa se ji je pregrelo olje in pričelo goreti, Ogenj se je hitro prenesel na napo in zgornji kuhinjski element. Prisebna gospodinja je pred om gasilcev ogenj sama pogasila, tako da se ni razširil na druge kuhinjske elemente v kuhinji. V poža Sobotni požar v jeseniškem Acroniju je gasilo 17 poklicnih in V pozam je zgorelo okoU ru je nastalo za okoli dva tì-46 prostovoljnih gasilcev. / f©»: ianez 50 metrov strešne kritine iz soč evrov gmotne škode. Jesenice Izpraznil pisarno V noči na nedeljo je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Za-breznici in iz pisarne odnesel namizni računalnik z monitorjem In tipkovnico, prenosni računalnik in dlančnik. Lopov je astnika oškodoval za približno dva tisoč evrov. Neznani storilec je isto noč vlomil tudi v objekt TVD Partizan na Jesenicah in vzel gotovino v višini 1.400 evrov. v prodajalno z Dišalo mu je meso Neka] je gotovo, neznani storilec, ki je vlom živili na Cesti maršala Tita na Jesenicah, ni vegetarijanec. Ukradel je namreč suhomesne izdelke ter denarnico z dokumenti, plačilnimi karticami in gotovino. Materialna Škoda znaša približno 530 evrov. S. Š. Kranj Nujno rabil kondome Samo mislimo si, kakšna noč se je obetala neznanemu storilcu, ki Je v noči na soboto vlomil v trgovino v Kranju. S polic je namreč izginilo le nekaj kondomov in baterijskih vložkov, zato škode ni bilo veiiko - le dobrih šest evrov. š ko f j a Loka Ljubljančanki v loških trgovinah Škofji Loki so v petek prijeli Ljubljančanki, stari 25 in 26 let, ki sla v treh trgovinah nakradli tekstilnih in kozmetičnih izdelkov v skupni vrednosti 440 evrov. V zadnji trgovini je caia policiste, ki osumljenki zadržala prodajalka in bodo tat nski sraki kazensko ovadi i. S. S. v GORENISKI GLAS torek, 6- marca 2007 • é Vilma .sUtnovn ik @g-glasM 9 Raich in Matt junaka Vitranca "Nobena zmaga ni lahka, tukaj v Kranjski Gori pa še posebej ne," je po velesialomski zmagi poveda Benjamiri Raich, ki ga je v slalomu v nedeljo na prestolu zamenjal rojak Mario Matt, vilwa Stanovnik Raich, ki sta mu na zmago- ....................................... valnem odru ob strani stala Kranjska Con • (Gjub tople- drugouvrŠČeni Kanadčan mu vremenu je organizator- Francois Bourque in Italijan iem 46. Pokala Vitranc še Massimiliano BLardone. Naj-enkiat več uspelo ukrotiti boljši Slovenec v velesJalo-sneg na progi v Podkorenu mu je bi) Aleš Gorza, ki se je in poskrbeti, da bo taJco tek- veselil 20. mesta, nič manj movalcem kot navijačem le- pa dejstva, da se mu je uspe-tošnja prireditev - tudi zaradi )o uvrstiti na finalno velesla-bogatega spremljevalnega lomsko tekmo svetovnega programa • ostala v lepem pokala. "Izpogojev^kisotre-spominu. V najlepšem seve- nutno v Kranjski Gori, je da naj bol j šiin, ki so se pred organizatorjem res uspelo finalnimi boji v Lenzerheidu pripraviti največ, kar je bilo pomerili za pomembne toč- mogoče. Mislim, da se drug- ke, pa tudi za bogat denarni je orgariizatorji niso priprav- sklad, ki je oba dneva skupaj Ijeni toliko žrtvovati, zato res Avstrijski as Benjamin Raich uživa na zahtevni progi pod znašal 225 tisoč Švicarskih zaslužijo vse Čestitke. )az pa Vltrancem. /^ote As* frankov, največ, po 40 tisoč sem vesel, ker mi je uspelo "Švicarjev" pa je oba dneva prav tu, v Kranjski Gori potr- ci dva finalista. Najboljši je selim novih smukaških te- seveda dobil zmagovalec. Ta diti cilj, ki sem si ga zadal bil s 17. mestom na koncu kern čez nekaj dni na Norve-ie bil na sobotnem veleslalo- pred tekmo, to pa je uvrstitev Mitja Valenčič, 19. mesto pa škem," je povedal letošnji mu simpatični Avstrijec Be- na finale v Lenzerheide," je je osvojil Mitja Dragšič. slovenski smukaški junak njamin ftaich, ki se je vele-slalomskih zmag v Kranjski po tekmi nasmejan povedal Aleš Gorza iz Črne na Koro- Največkrat pa se je moral Jerman. Sicer pa je v slalo-navijačem podpisati TržiČan mu, kljub vodstvu Raicha po Gori veselil že leta 2002, škem. Na 26. mesto se je Andrej (erman, ki na tekmi prvi vožnji, na koncu slavil 2005 in lani, zato se na Go- uvrstil Triglavan Mitja Va- sicer ni nastopil, je pa v izte- trenutno prvi slalomist sve-renjsko rad vrača in uživa na lendč, na 28. mesto pa naš ku navijal za reprezentančne ta. Avstrijec Mario Matt. Ob podkorenski strmini. "Res tretji tekmovalec Bernard se dobro počutim, zato je bila moja vožnja prava, našel sem idealno linijo in na mo- Vajdič. Velenjčan, ki si je želel dobro slaJomsko uvrstitev in s tem finalni nastop v Svici Čez dva tedna, pa je pov- prijatelje. "Vem, da vvelesla-lomu nisem v taki formi kot njem sta bila na zmagovalnem odru Še drugouvrščeni v smuku, zato pač ne nasto- Benjamin Raich (prevzel le pam. Zgodilo se mi je že, da sem tekmoval tudi v velesla- tudi skupno vodstvo v svetovnem pokalu) in Italijan rebitne težave na progi Še _____________............ _ .......... ..... ^_______, ____,___ pomislil nisem," je povedal sem odpovedal na nedeljski lomu, pa mi je zato šlo slab- Manfred Möl^, ki se je ve-avstrijski smučarski as tekmi, ko smo imeli Sloven- smukij ve- selil tretjega mesta. Domača tekma je nekaj posebnega Tako pravi dolgoletni reprezentant Mitja Valenčič, ki je bil s 17. mestom v slalomu in 26. mestom v veleslalomu naš najboljši na 46. Pokalu Vitranc. VtiMA Stanovnik "Nisem pričakoval, želel ....................................... pa sem si. Računal sem le. Kranjska Gora • Čeprav naši da bo to lahko kakšna boljša smučarji na domaČi tekmi uvrstitev kot zgolj deveto niso pose^ po mestih v prvi mesto. Saj ne, da s to uvrstit- pctnajstend, pa je bil temu ^ vijo ne bi bil zadovoljen, jaz najbliže 29-letni Triglavan sem bil zelo vesel, saj je bil to moj rezultat kariere v veleslalomu. Odziv javnosti pa je bü nato Čisto drugačen in slišali smo veliko kritik. " Mitja ValendČ, ki pa je • po začetnih težavah s smučarskimi češnji • svoj rezultat letošnje sezone dosegel z 9. mestom na veleslalomu v Arej u. Kako na vas tekmovalce vpli-)e domača tekma zate dni- vajo kritike na račun rezuJta- gačna od Številnih drugih v tov? sezonP ' Nikakor nam ni lahko. "Tekmovati na domačem Jaz se skušam čim bolj izc^-terenu je zagotovo prednost, baH čanapisnm ... Mcyrò^ si Valenčič je bil naš najboljši smučar na svetovnem čeprav bi si tako jaz kot vsi te stvari jemljem preveč k prijatelji iz reprezentance že- srcu. Boli pa me, Če so napisane neresnice, če komenti- prvenstvu v Areju in mmuii konec tedna tudi v Kranjski Gori./f®«« ASA leli, da bi lahko tukaj več trenirali. Žal to ni bilo možno, saj smo na tej progi opravili majo pojma. " ^olj dva treninga. Je pa domača tekma za vse nas nekaj Tudi obisk na tekmi v Kranj* ski Gori bi bil gotovo večji, če bi bilo več dobrih rezultatov rajo ljudje, ki o smučanji ni- Tebi bo največja spodbuda vztrajnost in letošnji uspeh ZA novo sezono gotovo rezuJ- Andreja Jermana^ tat iz Are ja? II Seveda, želja po uspehu posebnega. Je pač domaČe vzduije in • poleg svetovnega prvenstva - za nas Slovence vas, domačih smučarjev? zagotovo najpomembnejša tekma sezone. " "Vsekakor je ta rezultat vsakogar od nas vedno zno- dokaz, da zmorem poseči va žene naprej. Treniramo tudi precej više, kot sem uvr- in garamo za to, da bi enkrat Ščen. Vendar pa sem trenut- stali na najvišji stopnički. "Gotovo je to res, z rezulta- no utrujen tako fizično kot Andreju je to letos lispelo, iz ti med sezono pač nismo psihično, nato pa bom raz- vsega srca mu to privoščim navduševali. Se pa vseeno mišljal kako naprej." Si pričakoval, dü boš na sve- zahvaljujem vsem, ki so nas in tudi sam sem vesel njegovi rezultatov. Upam pa, da toviiem prvenstvu lelos naš kljub temu prišli bodrit in Te morda pred novimi pri- bom tudi jaz kdaj stal na najboljši alpski smučar? venameio v nas. M pravami spodbujata tudi zmagovalnem odru." CORENjSKl SEMAFOR ODBOJKA Rezultati gorenjskih llgašev: 1. DOL za moške: Astec Triglav : Krka 3 : o (?8,17. n), Fužmar Metal Ravne : Cakit Kamnik 0:3 (-12, • 19, -13), I2 1. DOL se poslavljata Logatec in Fu-žinar Metal Ravne. 1. DOL za ženske: Brolirre Kamnik : Benedikt 0:3 (• 15» • 23, -15), Jesenice Bled : Galeb Grup Hitachi 3:2 (- 22. -17, 35,10, S). Iz 1. DOL se selita prav obe gorenjski ekipi • sedmi Broline Kamnik (15) in osme Jeseni» ce Bled (9). 2. DOL moški: Telemach Žirovnica : Olimpija 2 : 3 (• 17,17, 24, - 25, - 9), Kekooperma Žužemberk 1 Termo Lubnik 2 :3 (22, -17, - it, - 8). Pred zadnjima dvema krogoma imata nastop v "finalni ligi" zagotovljena vodilna Olimpija (39) in Svit (3s). Za preostali dve mesti se bodo borili Partizan "Fram {31), Termo Lubnik (30) in SiP Šempeter (29}. Telemach Žirovnica |e s 24 točkami na Šestem mestu. 2. DOL ženske: ZOK Mislinja : ZOK Partizan Šk. Loka 3 : 2 (- 20, 21, - 21, 15,14). ŽOK Partizan Šk. Loka s 26 točkami ostaja na 7. mestu. 3. DOL moški: Astec Triglav 11 : Pn/ačina 3; I.Logatec II: Kamnik I11:3, MOK Kočevje :UKO Kropa 3 r 1. Vodilni VC Portorož (44) potrebuje le še tri točke za osvojitev 1. mesta, saj drugouvrSčeni Kamnikom II zaostaja za 7 točk. UKO Kropa (30) In Astec Triglav II (28) zasedata na 5. oziroma 6. mestu. 3. DOL ženske: Piran : Bohinj 3 : o, Triglav Kranj : Kostak-Elmont o : 3, Pizzeria Morena : Solkan 3:1, Bled ; HIT Nova Gorica 110:3. 7* fTiestu je Pizzeria Morena (27), osmi je Triglav Kranj (23), enajsti Bled (5) in dvanajsti Bohinj (1). B. M. KOŠARKA Liga NLB, 23. kolo: Helios : Bosna 91 : 81. Na lestvici vodi Partizan z 41 točkami, Helios na 8. mestu ima 35 točk. Liga UPC Telemach, 19. kolo: Koper : Triglav 83 : 75, Helios : Loka Kava TCC 103 :78. Na lestvici vodi Helios s 37 točka« mi, Loka kava TCC nas. ima 30točk,Triglav na 11. mestu pa 21 točk- V. S. NOGOMET Prva liga Telekom Slovenije, 21. kolo: Domžale : Hit Gorica 4 : o (o : o). Na lestvici 2 40 točkami Še naprej vodijo Domžale. V. S. HOKEJ Liga E8EL Acront Jesenice : Innsbruck 4:3, KAC : Acroni Jesenice 4:1. Na lestvici le naprej vodi Salzburg, Acroni Jesenice pa je spet na petem metu» točko zaostanka za Vieno Capitals. Danes potuje v goste k ekipi Graz 99ers. Državno prvenstvo, 2. dd, 8. krog: Alfa : Acroni Jesenice 3 : 10, BRSlavija : ZM Olimpija 2:4. Na lestvici vodiZM Olimpija s 23 točkami, 8R Slavlja na 2. mestu ima iStočk, Acroni Jesenice na 3. mestu pa 1$ točk. V. S. EKL, 19. krog: EC PasutVSV : HK MK Bled 4: 5 (i : 3, 3 : t, ROKOMET 1. B liga - cnoški : Termo : Krka 2^ : 21; Vodi Intro GO Leasing s 25 točkami, Termo je drugi in ima dve točki manj. V soboto bo v Novi Gorici derbi vodilne dvojice. 2. liga • moški od 1 do 8: Kranj : Črnomelj 34: 20; Grča Kočevje : Alples 22:31; 2. liga • moèkì od 9 do 15: Arcont Radgona : Duplje 22 :30; Drava : Radovljica 38 : 22. M. D. BALINANJE SUPER LICA SCHWARZMANN, 5. krog: Lokateks Trata : Planina Kranj 9 :13, ZabiČe : Jadran Izola 16 : 6. Krim Pekar« na Vrhnika : Hrast >6 :6, Luka Koper : Zarja Balinček ; 12. Vrstni red: Zarja Balinček in Krim Pekarna Vrhnika po 12, Luka Koper. Zabiče in Planina Kranj po 9, Lokateks Trata 6, Hrast 3, jadran Izola o. S. S. KEGLJANJE Rezultati 15. kroga v slovenskih ligah: 1. A • ženske: Triglav : Konstruktor 2:6 (3146:3186). Vodi Miroteks, 30 točk, 5. Triglav 14 točk 1. B - žens^: Ljubelj : Miroteks-z 2 : 6 (3224 : 3247). Pn/i Miroteb'2, 24 točk, S. Ljubelj 14 točk. 2. liga-ženske: Medvode : Pivka 6 :2 (2980:2888}. Medvode 7., 4 točke. 1. A - moški: Triglav : Konstruktor s : 3 (3492 :3477), Proteus : Siliko 7 : i (3571:3/^?^). Vodi Konstruktor, 28 točk, 2. Triglav, 20, S. Siliko 14 točk. 1. B > molki: Calcit : Raden-ska3:5 Ü3H'3417)» Ljubelj : Hidro8 :o (3505:3303), Vodi Korotan, 25 točk, 4. Hidroi?, 6. Ljubelj, 13, 8. Calcit, n točk, a. liga • moški: Simon Jenko : Rvka 6 : 2 (3342 : 3312), Termo Polet : Lokomotiva 3 : 5 (3250 :3296), Kočevje : )eseni-«3 • 5 (3439-3501). 1. Termo Polet, 22,4. Jesenice ?8,7. Simon Jenko 13 točk. 3. liga * moški: Triglav-2 : Delo 7:1 (32S2 : 3142), Jesenice-z : Calcit*2 6 : 2 (3493 : 3357), LJubelj-2 : Coma 2 : 6 (3249 :3266), Proteus-2 : Železniki 6 : 2 (3438 : 3357)« Prvi Trjglav-2, 25, 4. Coma, 16,5. Ljubelj-2,13, 7. Cat-cìt-2,11, 8. Železniki, 10., io. Jesenice-2, 9 točk. M. F. 10 •ft •••••• vilma.stanovn ih (§ig-gl(is,si GORENISKI GLAS torek, 6. marca 2007 Župan Občine Šenčur na podlagi 9. člena Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, st. 13/04 in 5/06), ter Letnega programa športa v Občini Šenčur za ^eto 2007. objavlja javni razpis ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI ŠENČUR ZA LETO 2007 I. Občina Šenčur bo iz sredstev proračuna v letu 2007 sofinancirala v vtiini 96.269 EUR naslednje vsebine: 1. športna vzgoja otrok, mladine in študentov, kakovostni in vrhunski šport, delovanje društev, Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok. 1.3. športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 1.4. interesna športna vzgoja mladine, 1.5. interesna športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, l.S. kakovostni sport, 1.7. vrhunski šport. 1.8. delovanje društev. 2. šolska športna tekmovanja • Razpisana sredstva: 74.239 EUR 3.0. športna rekreacija, • Razpisana sredstva: 11.664 EÜR 4. razvojne in strokovne naloge v Športu 4.1. izobraževanje, usposabljanje, Izpopolnjevanje strokovnega kadra v šoortu, • Razpisana sredstva: 1.461 EUR 4.2. večje športne prireditve • Razpisana sredstva: 6.800 EUR 4.3. vzdrževanje In obratovanje športnih objektov • Razpisana sredstva: 2.065 EUR Ostala sredstva za vzdrževanje in obratovanje športnjU objektov v znesku 27 543 EUR. so namensko razporejena za posamezne športne objekte in niso predmet javnega razpisa. ( so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni v obsegu, ki je opredeljen v l-etnem prog rem u športa Občine Šenčur za leto 2007, ler na podlagi določil Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur {Uradni vestnik Gorenjske, št. 13 /04 In 5/06). II. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva in klubi, ki imajo sedež in registrirano športno dejavnost v Občini Šenčur zveze športnih društev, ki jih ustanovio športr^a društva s sedežem In delovanjem na območju Občine Šenčur, zavodi. go^o<^arske družt>e. samostojni športni delavci in druge organizacije. Ki so registrirane za opravljanje de- javnosti na področju športa vzgoje In izobraževanja. Športna društva, klubi In njihova zveza v Občrni Šenčur, imajo pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci letnega programa športa pri sofinanciranju njihovih športnih programov. Pravico do sofinanci jaloi športne ranja športnih programov imajo nosilci in izva-iz prejšnje točke tega razpisa, ki izpolnju- jejo pogoje: sedež oz. stalno biva išče v Občini Šenčur in tam tudi de- materialne. kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, najmanj eno leto registrirana dejavnost. zagotovljena redna in programsko urejena vadba, urejena evidenca članstva oziroma evidenca o udeležerv cih programa. IV. Rok za pnjavo oziroma oddajo vlog Je 20. marec 2007. V. Obrazce m navodila za prijavo na javni razpis jeli v tajništvu Občine Šenčur. Kranjska cesta spletni strani Občine Šenčur vavw. senc u r, si. VL bodo kandidati pre-11. Šenčur in na Popolne vloge izpolnjene v skladu z določali tega razpisa, v skladu z navodili v razpisnih obrazcih, ter z vsemi dokazili in s pripisom 'Javni razpis-Šport-2007', se pošljejo s priponDčeno pošiljko, ali se oddajo osebno na naslov: OBČINA ŠENČUR. Kranjska cesta 11, 4206 ŠENČUR. Vil. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni. od dneva, ko bodo vse prispele vloge na javni razpis popolne, v skladu z določili 12 člena Pravi I nika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur. Vse dodatne intorrriacije upravi telefonski številki vrii. dob Šenčur, pri Vesni Bolka, 2519-110. te osebno ali pisno na občin- dipl. poL. ali na Številka: 671-0001 Datum: 6. 3. 2007 Občina ŠENČUR ŽUPAN Miro KOZ E U Pred le Jezica omače košarkarice Odeje so se loškim navijačem za bučno podporo zahvalile z novim naslovom mladinskih podprvakinj. B^baraTodorović tekina ne bo lahka. Mislim, ..............................................................................da sta Ježica in Odeja dve naj- Skofla Loka - I>vDrana Poden boljši mladinski eldpi v Slove- je minuli konec tedna goslüa niji," je priznal trener Ježiće. zaključni tumii mladinskega Košarkarice Odeje so na košarkarskega prvenstva. Ko- poti do finala v petkovi polß-Šarkarice domače Odeje svojih nalni tekmi premagale ekipo navijačev na polnih tribunah Merkurja Celje s 65 : 53, niso razočarale, saj so se uvr- Ljubljančanke pa so na drugi stile v finale, na tekmi za prvo polfinalni tekmi nadigrale mesto pa so na koncu vseeno ekipo Domžal z 81 : 39. morale priznati premoč ljub- Domžalčanke so se navija-Ijanski Ježići, ki so branile čem za slabšo petkovo predlanski naslov najboljših. Pred stavo oddolžile na nedeljski 300 gledalci so Ločanke ves tekmi za tretje mesto, ko so čas uspešno držale korak z Je- po zaostanku 24 točk ob pol- žico, ni pa jim uspelo obrniti rezultata v svojo korist. Trener mladih loških ko- času v drugem delu tekme s obrambo ustavile celjski napad. Minuto pred šarkaric Drago Klemenčič je koncem tekme so s trojko bil po končanj tekmi kljub po- Jane Osolnik povedle s 70 : razu 61 : 74 zadovoljen, "V , po novem zadetem košu bistvu je bila naša želja večja Celjank pa so imele preveč kot naša učinkovitost." je po- nemime roke pri metih na vedal po podelitvi pwkalov in koš. Kljub porazu z 72:71 so medalj najboljšim: "Mislim, v domžalskem taboru zado-da je drugo mesto zelo velik voljni, saj jim je uspelo pono-uspeh in da moramo biti s viti lanski uspeh, ko so se pr- V najboljšo peterko turnirja bec (obe Jeäca). slednja je bila tem zadovoljni." Kvaliteto do- vič uvrstili med najboljše šti- so bile izbrane Martina Oster- tudi najboljša strella in najbolj mačih igralk je priznal tudi ri. je po tekmi povedal trener man (Domžale), Nina Žakelj koristna i^alka, najboljša ska-trener državnih prvakinj Via- domžalskih kolarkaric To- (Odeja), Živa Zdolšek (Mer- kalka pa je bila Celjanka Kle- do Velikonja. "Vedeli smo. da maž Bemot kur). Ines Kenn in Tina Tre* m^tina Mauhar. Odbojkarski spektakel radovljiški dvorani Danes in jutri bo v športni dvorani v Radovljici potekal zaključni turnir Srednjeevropske lige v odbojki, favoriti pa so domači odbojkarji Autocommerca. Vilma Stanovnik ....................................... maä Autocommerce. "Zatur- Radovljlca - "V čast si šteje- nirvladatakodomakotvtujini mo. da je bila organizacija tur- izredno zanimanje. Radovlji- Tirol, Kometa Kaposvar in do- odločilo predvsem poučeno z izkušnjo 2 zadnje bdcme v radovljiški športni dvorani, ko sta se srečali moštvi Autocom- Prva današnja tekma med ekipama Aon hot Volleys in Hypo Tirol se bo začela ob 17. un. druga med ddpama Auto- nirja zaupana prav našemu Ška dvorana bo najbrž spet pre- mercea in romunske Constan- commercea in Kometo Kapos- klubu," je pred začetkom dvo- majhna za vse. Id si bodo žele- te in ko je pred dvorano ostalo var pa ob 19.30. Jutrišnja tek- dncvnegä tekmovanja, ki so ga li ogledati ta res atraktiven veliko ŠtevTlo ljubiteljev odboj- mazatretjemestoboobi6.5o, poimenovali po glavnem po- športni dc^odekdodaja izvrŠ- ke. Zato je pripravilo brezplač- veliki finale pa ob 20. uri. Tudi krovitelju Factor Banki, dejal ni direktor domačega kluba ne vstopnice, ki pa bodo gledal- vsak dan dve uri tokratni turnir Factor Banka FinaJ Four bodo organizatorji predsednik kluba Rasto Oder- Gregor Humerca m poava cem na lap in dodal, da tumir zagotovo gledalce, da si pravočasno za- pred pričetkom prve tekme. popestrili z nagradnimi igrami pomeni tudi nov mqnik v zgo dovtni kluba. Tako bodo dan« gotovijo prostor v dvorani. Danes bo vstop v dvorano mo- in plesnimi nastopi Razglasi- Vstop bo tokrat mogoč le z goč z modrimi, jutri pa z tev rezultatov in podelitev pri- in jutri v Radovljici nastopile vstopnicami, ki pa so brezplač- oranžnimi vstopnicami, ki pa znanj pa sta predvideni takoj ekipe Aon hot Volleys, Hypo ne. Vodstvo kluba se je za to veljajo za obe tekmi. po koncu finalne tekme. Pripravljeni na nove izzive Martin Doianc ročno pogodbo o sodelova- osem sedanjih klubov lige izgradnjo nove. saj bi bila ..............................................................................nju. Na enako pogodbo ra- EBEL strinjalo, bodo Ljub- obnova sedanje dražja. Pred zadnjo tekmo lige čimajo na Jesenicah mdi za Ijančani dobili zeleno luč. Če Gradnja nove bo stala 4,5 EBELsonaJesenicalipripra- sodelovanje v ligi EBEL, bo samo en klub nasproto- milijona evrov In bo imela vili tiskovno konferenco, na Podpisati želijo vsaj petletno val, zmaji" ne bodo mogli prostora za 5000 gledalcev, njej pa so predstavili tudi na- pogodbo. 0 tem bodo govo- igrati," pravi predsednik je- Stala naj bi na se(5anjem no- črte za novo sezono. Glavni rili 10, marca v Salzburgu. seniškega kluba Pavel Ru- gometnem igrišču, nogo- sponzor jeseniških hokeji- kjer bo potekalo peto sreča- par in dodaja: "Doslej nas v metaši pa bi dobili novo. V sto v Ac roni je po besedah vodilnih v klubu dobil nove- nje klubov lige EBEL. "10. Ljubljani še niso prosili za stari dvorani naj bi znižali marca naj bi v Salzburgu go- razgovor ali podporo." Pred- strop in nad njim zgradili ga lastnika, ki pa namerava vorili tudi o morebitnem ig- sednik kluba Pavel Rupar parkirno hišo. dvorana pa bi še naprej vlagati v hokej. Na ranju Olimpije v avstrijskem razmišlja tudi o obnovi ho- služila za treninge in rekre- Jesenicah pripravljajo dolgo- prvenstvu, če se bo vseh kej s ke dvorane. Načrtujejo acijo. GORENJSKÌ GLAS torek, 6. marca 2007 ............ vilma.stanounik@g-glas.si m%mmm% %% Savčani so konkurenčni Dirka v Lonjerju kaže pripravljenost slovenskih kolesarjev na začetku sezone. Stare četrti, Bo e tik za deseterico. Maia BfRTONCELi je bil Italijan Simone Ponzi bil najboljši Grega Bole, ki ie prvo dirko smo imeli skupne (Zalf Des i ree Fior). Izmed za zmagovalcem zaostal 10 priprave v Strunjanu. Lahko Kranj • V Lonjerju nad Tr- Slovencev je 3. mesto osv stom je bila v nedeljo 31. dir- Jure Kocjan (Radenska Po- sekund, 2$. je bil Gašper Švab (+ 1:15), v isti skupini rečem, da fantje dobro napredujejo/ je zadovoljen Ka- ka za Trofejo ZSSDl (i.z), na werbar), četrti pa je biJ Matej sta dirko končala tudi Krist- vaš. Letos ima v ekipi u ko-kateri slovenskim kolesar- Stare (Perutrüna Ptuj), za ka- jan Koren in Vlado Kerkez. lesarjev, pretežno mlade, jem spet ni uspelo priti do teresa je bila to prva dirka v Slednji naj bi bil na sezono Novi okiepitvi sta Massimo zmage. Dirka ie bila dolga letošnji sezoni. 142 kilometrov, trasa pa je Kolesarji Save so "krst" se- izmed vseh SavČanov najbo- Demarin in Avstrijec Wer-e pripravljen. Nasploh so ner Fahlteiner, ki ie v Savo bila letos nekoliko spreme- zone imeli Že pretekli teden njena. Po uvodnem ravnin- v okolici Gardskega jezera. imeli letošnjo zimo kolesarji izredne možnosti za tre- prišel iz ApoSport Linza. Savčane konec tedna čakata skem krogu so sledili §tirje trener Miran Kavaš pa je že ning. "Fantje so se povečini dve enodnevni dirld v Puli in krogi 2 vzponom do Lonjer- takrat napovedal, da se bo pripravljali doma, le Grega Poreču, potem pa še dve ja, kjer je bil tudi cQj dirke. šele v Lonjerju videlo, kje Bole je bil tri ledne na Ka- etapni (Jadranska magistrala Najboljši v šprintu skupine trenutno so. Z u. mestom je narskih otokih- Tik pred inĆmagora). ROKOMEl k ran) Izkazale so se z borbeno igro Domače rokometašice Save (na stiki Mira Novovič) so kljub borbeni igri morale priznati premoč ekipi Ollmpije s 23 : 26. I r^r^a Rokometni klub Sava je minuli konec tedna v dvorani na Planini pripravil ženski turnir, na katerem so se številnim navijačem predstavile ekipe domače Save, Olimplje In avstrijske ekipe Union Koreneubung. Tako v konkurenci Članic kot kadetinj je slavila ekipa Ollmpije pred Savo In Union Korenburgom, pri deklicah pa je domača ekipa Save 19 : 28 Izgubila z gostjami z Avstrije. Od domačih deklet sta naslova najboijšfh vratark osvojili Tina Pantovič med Članicami in Mirnesa lusufovič med kadetinjami. V. S. SMUČARSKI SKOKI IN NORDIJSKA KOMBINACIJA Planica Matjaž Pungertar najboljši v Alpskem pokalu ^a predzadnjem letošnjem tekmovanja za mladinski Alpski pokal v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji je nastopilo skoraj 150 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Švice, Francije, Italije in Slovenije- V organizaciji kranjskega Triglava je bil izveden dvojni program v obeh panogah. Slovenski skakalci so dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Prvi dan je bil z drugim mestom najboljši Rok Mandl (Šmartno na Pohorju)» tretji je bil Matjaž Pungertar (Mengeš), 7. Sašo Ta-dič (Ljubno), 8. Miran Zupančič (Zagorje)» n. Aleš Oblak (Planica) in 15. Matej Dobovšek (Triglav). Drugi dan je zmagal Matjaž Pungertar, 7. Peter Prevc in 8. Matej Dobovšek (oba Triglav). Slabši rezultati so bili za Slovence v nordijski kombinaciji. Izkazal seje le Rok Zima (Tržič • Trlfìx), kije prvi dan deveti, drugi dan pa šesti. Točke sta osvojila le še Gašper BeHot (Velenje) s 27. mestom In Rok Rozman (Tri- glav), ki je bil trideseti. J. L KOLESARSTVO K ran) Valjavec znova pri vrhu V soboto se je končala 65. kolesarska dirka Vuelta Comu- nidad Valenciana (2.1). Dobil jo je Španec Alejandro Valverde (Calsse d'Epargne), na drugem mestu v skupni razvrstitvi pa je bil z zaostankom osmih sekund Tadej Valjavec (Lampre Fondital) in tako po 3. mestu na dirki po Andaluziji prišei do novega odmevnega rezultata. Uspeh Slovencev je s 4. mestom dopolnil Janez Brajkovič (Discovery Channel). M. B. ATLUÌKA Birmingham Bron za Čeplakovo, Osovnikar četrti Na evropskem dvoranskem prvenstvu v Birminghamu je Iolanda Ćeplak v teku na 800 metrov osvojila tretje mesto, Škofjeločanka Brigita Langerholc pa je bila v finalu Šesta. Tik za dobitniki kolajn se je v teku na 60 metrov uvrstil škofjeloški Sprinter Matic Osovnikar ki je osvojil četrto mesto. Slabše se je na prvenstvu odrezal kranjski skakalec v vIŠfno Rožle Prezelj, ki je z 213 centimetri osvojil 21. mesto, Cene Šubk pa je bil v teku na 1500 metrov sedemnajsti. V. S. Kranj Izjemna dosežka Kampičeve in Drakslerja Atleta kranjskega kluba Satler Saša Kampič In Tedy Draksler sta na zimskem državnem pn/ensfvu v Članski konkurenc metu kopja osvojila drugI mesti. Kampičeva ]e s tem izpolnila tudi normo za evropsko pn/enstvo za mlajše Člane. Na državnem pn/enstvu v mnogoboju, je bila Saša prav tako druga. Trener Jože Satler pa omenja Še dva dosežka svojih varovancev; pionirka Suzana Makarič je bila tretja v metu diska v mladinski konkurenci, |aka Muhar, prav tako pionir, sicer pa član AK esenice, je v mnogoboju dosegel šesto mesto. D. Ž. j Vztrajanje Da uspeš, moraš vztrajati ali zahtevati ufiiunslcih rezultatov, drugače povedano: kdor vztn^a, kar je imrsikje napaka. Mlad tudi zmaga. Zate je vredno tekmovaičc mora najprej ^port vztrajati kljub padcem in se so- vzljubiti, se v njem počutiti do-očati z ovirami, jih reševati v po- mače in najti smisel sitega wig-zitivno smer, da zgnetemo pravo stvovanja. Kasn^e se dodajo nove zmes, W je potrebna za zmago. metode treninga, povečata se ob-Neskonòio tnorc^o vztrajati seg in intenzivnost. To je treba Športniki, da posež^o po vrhun- ponavljati iz leta v leto, lahko skih rezultatih, za katere je pač več kot desetk^e, preden se poka-treba plačati določeno ceno. Po- ze zares dober rezultat, ki odtekamo primer Petre Ma/diČ, tre- ta vse napore, in takrat dobi nutno nesporne slovenske èportne športnik plačiio za vložen trud. kraljice, ki se je ieta in leta prebi- Aljaž Pegftn je več kot petnajst jala v sam svetovni vrh smučar- let čakal na naslov svetovr\egfi skt^ teka: sedaj mm je dokaza- prvaka. Petnajst let vsakodnev- la. kajpožanj^, čeposdeš nova- nega veiumegß treningfi, obdo- de trdegi trening brezkompro- bij, koje i^il poškodovan, utrujen misne predanosti Športu in dediš in je znova in znova telovadil zastavljenim dljem. Saina je ter dosegel brezhiben športni na- priznala, daje veČina njenih stop. To je vztrajanje. Nič ni uspehov skrita v neizprosnih, ze mogel prehiteti, pot proti vrhu je kar peklenskih fremV^. s kale- bila strma in dolga, brez bliž- rimi je ceh sama sebe spravljala njic; to je pot vztrajanja, kije dobesedno na kolena, a da pose- vsemogočna in ovenčana z na- ž^po kolajni na velikem tekmo- grado, ki se je v denarju in ma- vanju, kot $0 denimo svetovne terialu r\e da ovrednotiti, prvenstva in olimpijske igre. je to Kaj pa ima rekreativni šport- nujno potrebno. V konkurenci. nik skupnega z vztrajnostjo? kakršna vlada v vrhuriskem To, da se zaveda, da ne gre vse športu, je na zmagovalnem odru tako na h i tro. kot je na prvi po- prostor le za najveće ^rače, za gied možno, fvfočnejša fenska tiste, ki iz sebe stood.^^totno iztis- opazi vitkega atleta, kako z lah- Pot vztrajnosti je daljša, z več vzponi in spusti, kar da športrtiku najboljši rezultat in največje zadovoljstvo. ngo vse sposobnosti. Prostora za kotnim korakom teče Čez drn in tiste, ki hoČ^o kar po bližnjicah stm, in se odloči, da bo začela steči proti vrhu. ni. že tako ali teči. da se znebi nekaj odvečnih tako pa velja nenapisano pravi- kilogramov. Po enem mesecu !o. da so bližnjice za tiste, ki so vadbe vsa začudena opazi, da nestrpni, maty vztrajni. Izbrati Je izgubila zgolj dva kilogra- je treba dobro načrtovano in dol- ma, sama pa bi se jih želela gptrajno pot postopn^a razvoja znebit i vsaj pet, Če že ne kar od majhnih lovorik k velikim postati taka kot vitki atlet. Jn uspehom. Danes širša javnost od nato potem kar opusti vadbo. uspešnih mladih tekmovak^, ki ČeŠ daje to prenaporno in gre prestopijo v äanske in s tem moč- tako počasi in da verjetno n^Še kategorije, že kar takoj za- staja Še kakšna drugfx. hitrejša hieva vrhunske rezultate, ki pa se varianta m morda celo z manj morajo že kar ponavljati. Tako napora. Zmota, hitro to ne gre. So izjeme, a ti V življenju zmagujejo tisti Športnik i ponavadi v otroštvu na dolge proge, je pisalo pred opravio Široko bazo ^r(xČenegfi Časom na velikem reklamnem treninga z minimalnim številom panoju znane avtomobilske tekmovanj in so tako kasn^e kar znamke. In to še kako drži. "lačni" nastopov na tekmovaliŠ' Zmaguje vztrajna pol. kjer sta ču. Praviloma so to rekordeiji in m prvem mestu volja in zavzt» prvaki tost. Talent je ndcq;. a Šc zdaleč Zato predvsem od mladih in ne vse. Kaj pomaga nadarje-zavzetih Športnikov ne gre takoj ttosf, Če ni vztrajnega dela. 12 as.si GORENJSKI GUS torek, 6. marca 2007 Nadarjeni otroci (4) "Nikoli nisem storil ničesar, kar bi bilo vredno narediti po naključju in tudi noben od mojih izumov ni bil stilar naključja. Rodilo jih je delo. " (Thomas Edison) a nadarjeni otroci mo spada u manjšino in vsi, ki marsikoga spravijo so v manjšini, se morajo uvc« zadrego in mu pov- {javljati na svoj način in st pri- zročajo nelagodje,je razumlji- lagajati večini. Prav to lahko vo povsem iz Človeških razlo- včasih pripelje nadarjenega gov. Strah pred drugačnostjo otroka do tega, da povzroča tein bognedaj še občutek manj- iave, saj ni razumljen tako. vrednosti sta kaj h itro prisotna kot b 1 s j želel. Kljub nemhne-pri nekaterih ljudeh, ki se sre- mu poudarjanju individual- čajo z nadpovprečno bistrimi nostije u Um svetu in v našem giavami. Zgodovina nam po- sistemu Še vedno najbolje osta- nuja kar nekaj primerov, ko so bili nadarjeni m nadvse ti v zlati sredini • kar pomeni neškodljiuo povprečje. Če to ustvarjalni ljudje razumljeni ugotovi nadarjen otrok, je po- povsem neprimerno. V spriče- g^sto pripravljen za ceno ljube- val u Einsteina je pisalo, daje ga miru in sp rejetosti med vrst- mentalno počasen, nedruza- niki malce "pozabiti" na svoje ben in vedno zatopljen v svoje sposobnosti. Tisti, ki so izjem- sanjarije ... Beethovnov glasbe- no nadarjeni, so večkrat razo- ni uäteij je zanj rekel, da kot Čarani, saj redko kdo od njih skladatelj nima nobenega upa- zahteva toliko, kot so sposobni. nja ... Wa/J Disney bil od- To je podobno, kot če bi avto- puščen, češ da nima dobrih tnobilskemu dirkaču rekli, naj ... Charles Danvin je za- vozi kot nedeljski voznik. Naj- p ust// medicinsko faku Iteto ... brž hi vmes počel Se kaj drugf- Isaac Newton je bil zelo slab ga, od sarnega ljubega dolgča- učenec ... Prav okolje je tisto, ki sa. Prav dolgčas pa je nevaren določa, ka^co se bo nadarjeni za nadarjene otroke, saj zni- otrok počutil, saj je lahko spre- ž uje motivacijo in vpliva na jet ali pa ne. Kakorkoli obrne- vedoždjnost. Prisluhnite nam - polepšali vam bomo ISTIčHi dan. 91,0 MHz uiuiiu.potepuh.com Stari Rimljani so se Čudili: "Kako lahko umre človek, ki mu raste žaj'belj na vrtu?'' Z žajbljem (Salvia officinalis) si resda ne bomo pridobili nesmrtnosti, pripomogel pa bo» da bomo dneve na zemlji preživeli s kar se da čistimi dihali, zdravimi prebavili, mirnimi živci, čim manjkrat prehlajeni in ne premočno prepoteni in utrujeni ... Pavia Ku n er Žajbelj na vrtu, zdravje v telesu Botanično ime današnje zeli izvira iz latinske besede salvus, ki pomeni zdrav. Grški zdravnik Dioskorid je menil, da skoraj rd bolezni, pri kateri bi žajbelj odpovedal. "Kdor ima žajbelj na vrtu, ima zdravje v telesu, " pravijo Italijani. Že ni) krvni obtok in pomaga živčnemu sistemu. Sloviti francoski zdraviJec Maurice Messe-gue priporoča žajbljev popa-rek vsem preutrujenim ljudem, štiidentom v času izpi-, mentalnim delavcem, lea millefolium), naj pijejo sladkorni bolniki. Preženimo neprijeten "švic" in okužbe i e znan kot sred- slabokrvnim, živčnim in de- stvo, ki pomaga proti čez-presivnim. Opozarja pa, da ni mernemu znojenju v meni primeren 2a vročekrvne sang- ali puberteti, pri infekcijskih vinike. ker bi se s t«m njihov boleznih, pri premočnem "presežek krvi" le še povečal, delovanju žleze ščitnice, za-idealen je zlasti za melanhoU- radi živčnega izvora. V ta na-O njem pišejo vse spodobne P^ za jezljive kolerike in men pijmo zjutraj in zvečer predniki so ga častili kot sve- padarske bukve: "Komur se to rastlino. Ta je svoje božan ske moči pokazala s roke tresejo, naj jih z žavblovo vrniva. S to so )i nabiralci namenili pose- zobe zmivati. ostanejo bdi. ben obred, kar je pomenilo, t' "odi rute moči. na glavo so se umiti po prelivek; žličko žajbljevih li* sto v preli j mo s skodelico mrzle vode in pustimo stati vsaj sedem lu. Žajbljev prelivek in popa rek pomagata i. To vodo piti, Žajbelj ima neprecenljiv tudi za grgranje pri vnetem Črevesje, želodec, spolni organi so za! vsem telesu, obleči bele tuni- ^ori dober želodec, ti tudi krof učinek pri zdravljenju pre- grlu, žrelu, dlesnih in aftah, ke in žrtvovati bogovom kruh in vino, šele potem so rw: rase. Tudi je dobra za take. ktere tako hudo boži žlak bavnih motenj, predvsem če ju pijemo, pa tudi pri bol-pri vetrovih, vnetju želodčne nih dihalih, začetni gripi in ga lahko trgali. Zeliščarji zadene, da jim stimo al besedo in črevesne sluznice ter pri revmi. Če bomo pridno pili Sredozemlja, kjer je njegova zapre. Vsako jutro in zvečer driskkh. Pol žličke posuše- žajbljeve napitke, se bomo svetovali piti. prežene kc^lj." V kuhinji nih listov prelijemo s škode- obvarovali okužb, saj je žaj- se je uveljavil v 15. stoletju. 2 lieo vrele vode, pustimo stati belj baktericiden. V ljud- nositvi. V srednjem veku je njim še danes radi odišavlja- pet minut in počasi popije- skem zdravilstvu si zoper ka- , so ga ženskam s težavami pri za- šelj radi pripravljamo žajbljeve liste, kuhane na mleku in veljal kot sredstvo za podalj- mo razne pečenke in meso mo, Pri omenjenih težavah šanje življenja in odganjanje na žaru. Tako jijn izboljšamo spijemo po eno skodelico zlili duhov. Na Kitajskem pa okus in hkrati poskrbimo za nesladkanega čaja pol ure sladkane z medom. Obožu- že od nekdaj slovi po never- dobro prebavo. Žajbljeve li- pred jedjo. Poparek bo v že- jejo ga zlasti otroci, ki jim ga jetnem učinku na možgane, ste so svoj čas dajali tudi v ja- lodcu sprožil vrsto reakcij, ki bodo pomagale pri prebavi po dajemo po žličkah po eno skodelico na dan. Prevretek težke, mastne hrane. Za po- (pest zajblja kuhamo v vodi moč črevesju in želodcu mu 10 minut) lahko uporabimo ni para. prav tako za občutlji- za izpiranje ran, nožnice, gr- živce, oči in žleze. Menijo, bolčno potico in pito. da žajbelj oživlja spomin in krepi ožilje. V srednjem Zel za melanholike veku so ga k nam zanesli menihi Našemu Človeku se Žajbelj je i^aravni antisep- ve ženske spolne organe, saj granje, klistir, limivanje je ta žlahtna zel kakopak hi- tik, pa tudi antibiotik. Vsebu- obnavlja tonus v maternici, ve. masiranje... Krepilno žaj- tro priljubila in na njegovem je eterično olje. smolo, tanin, Zaradi učinka, ki ga ima na bljevo kopel pa si pripravimo kmečkem vrtu našla svoje grenko snov in kairo, žajblje- hormone, pa pomaga dekle- zjutraj, Če smo utrujeni in posebno mesto. Kmalu mu je oadel domača imena, kot so kadulja, šenovka ali Čisteč. VI USD pa vseoujejo prece) vitamina A in C. Žajbelj je predvsem poživilo, pospešuje tom v puberteti in ženam v brez življenjske moči. Žaj-meni. Poparek iz žajblja, ki belj navsezadnje vzdržuje mu dodamo še rman (Achil- tudi vitalnost pri starejših. Vodmat TAM, KJER SONCE VZHAjA .del Edvard Svfttk Okoli leta 1700 ima tu večje posesti škofija, komenda, ljubljanski vicedom in le Še malo cerkev sv, Petra. V tem času ima tu svoje posesti tudi deželno glavarstvo. Leia 1744 ljubljanski iHcedom razproda svoje posest i i n pok u pi jih A v-gusf Codelli. Leto 184S - leto zemljiške odveze, dočakajo zemljiški fasmifci; Codelli, ij u t {/'ansi fl škofija. cerfcffv sv. Petra in nekateri Ij u I7I/0 n s It i meščani. Takrat se začne nova razprodaja m delitev na dotakratne tlačane. Na Vodmatu sta po letu J71J stah dve kapelici od dva- pod mestnega sodnika. V 1896 je bil katastrsko Vod-najst ih, ki jih je z a božjo pot Času Ilirskih p rovi nc Vodm at mat prik ljučen M es i u. Leta v Polje postavil šentpetrski spada pod Mesto, leta 281935. ob ustanovitvi "Velike leta J994 razdeljen na dva redil v tovarno kocev, kije leta dela - eden je bil v Ljubljani - 1910 postala znana tovarna Pletenina (lastnik Dragotin Hribar), v kateri je delalo ve- in liških krajev. Leta iggS soj Centru, drugi del pa je spadal pod občino Moste, kasneje Moste - Polje, pa občino Ljublana, Moste - Polje in leta ^995 P^ ukinitvi primestnih zaradi nerentabilnosti podrli občin k enotni občini Ljublja- in danes lam stojijo dopolnil' na (MOL). ni objekti Kliničnega centra. Vodmatu je bil rojen Ja- Na mestu Vodmata je bila nez Cl^er (1792 - 1S62). ki med obema vojnama postav- leta napiše prvo sloven- Ijena Mengentalerjeva usnjarsko povest. U mrl je v Višnji na ( Teol ), ki pa je po stečaju Cori kot tamkajšnji župnik. leta 1935 delala pod firmo Vodmat se pogosto o^nenja Böhme, po vojni pa zgradba zvezi z mlini na Ljubljanici nekdanje občine Lj. Moste - irt JUžinski graščak Trpine je Polje. Dom Španskih borcev, Poslopje Gimnazije Moste se vse od postavitve leta 1913 nI leta 1862 nekdanji mlin preu- tržnica in še kaj dosti spremenilo. župnik Janez Skrpin. pa je kot edini tukajšnji kraj Ljubljane" pa ga je bila ve- srednje m vek u je Vod mat p rišel pod Glavno obči n 0. či na prik lju (enega Ljublja n i. spadal v mestno pomirje, to je Ljubljana - okolica. Leta Tako je bil Vodmat vse do t % Gena knjige Tom, kjer sonce vzhaja z 10% popustom je EUR (>.200 SIT). Prodaja na Gorenjskem glasu, Zoisova 1. Kranj, po telefonu 04/201 42 41 od 7. do 15. ure ali po e-poiti: \ n arocn>ne(^g-^as. si. Gorenjski Glas GORENJSKI GIAS torek, 6. marca 2007 RADOSTI ŽIVLJENJA info^ gSas .$i 13 Naši Boris Bergant kantnim solatam. Vedno so dobrodošli v sladicah, so pa tudi sestavni del predjedi ali celo glavne jedi. Poleg lega so idealna priloga k siru. svinjskemu ali puranjemu mesu in divi ačini. Ko so se pri nas pred leti f^gjijj ^ mozzarelo pojavili prvi našiji» so spodbudili ugibanje o tem» kaj sploh so; med drugim naj bi bili križanci med jabolkom in hruško. Vendar je naši samo to, kar ie; za nas miada Za 2 osebi potrebujemo: 20 dag mozzarelle. 40 dag naši-jev, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, sveže stisnjen sok poloi'ice limone, Šopek sadna sorta, ki je v Evropo svežega peUršilja. Mozzarelle narežite na prišla šele pred dobrimi tremi desetletji iz Azije in je nekoliko v sorodu s hruško. tanke kolobarje, dodajte na kocke narezane oprane, olupi j ene in razpeščičene L* ». 1 ^ Njegovi plodovi so podobni jabolkom, barva ploda je rjavkasta do zlato rumena, z našije, prelijte z oljčnim izjemo japonskih tipov naši- oljem, sveže stisnjenim lija, ki so rumeno zeleni. Zna- moninim sokom in potresi-älne so tudi pikice po plodu, te s sesekljanim peteršDjem. dag parmezana. 1,3 I mesne ce oljčnega olja. 2 žlički ze-meso je izredno sočno, hrus- Solato dobro pretresite in juhe, 4 rezine pancete, i ài su- liščnega kisa. 0.^ žličke sesek- tljavo in aromatično. Naši je ponudite dobro ohlajeno, zelo trpežna sadna vrsta za prevoz in shranjevanje in se 2 medom le stežka pokvari ali prezori. Za pritisk so plodovi manj nega belega vma. 1 strok čes- Ijanega rožmarina, z dag na, sd, sveže mlet poper. masla, 2 našija. 1 dl suhega belega vina, sol in sveže mleti in sezamom V posodi segrejte oljčno poper olje. na njem prepražite na občutljivi kot jabolka, z ob- Za 1 osebo potrebujemo: 2 na- kocke narezane, oprane, lagenjčkove zarebrnice čutijivostjo hruikpa sploh ni šija, 1 žlico limoninega sofea, olupljene in razpeSčičene nasolite in popoprajte ter primerjave. Zrel naši ima čvrsto, sladko in aromatično meso. Običajno so v prodaji Čvrsti in zreli sadeži, ki so že hrustljavi, vendar preizkus ni nikoli odveč. Na hladnem 4 žlice medu m 2 žlia seza-movih semen. našije, dodajte riž ter ga jih natrite z marinado iz med mešanjem postekleni- oljčnega olja, zeliščnega te. Dodajte sesekljan Česen, kisa in rožmarina. Pustite Našija olupite, podolžno premešajte, zalijte z vinom, jih v marinadi vsaj eno uro razpolovite in izdolbite peš- prevrite in zalijte z mesno ali pa kar čez noč. V segreti čišči. Polovice takoj pokap- juho. Zavrite in med občas- ponvi zarebrnice z obeh se plodovi naiija ohranijo Ijsjte z limoninim sokom. nim mešanjem kuhajte, do- strani zapecite in jih naloži-dva do tri tedne in tudi dlje. Našijeve polovice položite z kler riž ne vpije vse tekoči- te na ogret pladenj. V po- Zel o ugodno delu jejo na člo- izrezanim peščiščem nav- ne. Jed začinite s soljo in nev dajte maslo in na njem vekov organizem, saj pospe- 2gor na desertne krožnike poprom, dodajte nariban popecite olupljena m na šuje izločanje vode in aH v skodelice, jih pokap- parmezan, maslo in na koc- osem krhljev narezana na-zmanjšuje količino strupe- Ijajte z medom in potresite ke narezano panceto, pre- šija. S popečenimi krhlji nih snovi v telesu» in kar pa s sezamom ter postrezite. mešajte, pustite stati nekaj našija obložite jagenjčkove je Še posebej zanimivo • blaži učinek alkohola. Uživamo jih predvsem surove; naj- okusnejši so, ko so ohlajeni, uživamo jih lahko kot "pija- Za 4 osebe potrebujemo: 40 minut in postrezite. Rižota z našiji, panceto in bučo Jagenjčkove zarebrntce z našiji zarebrnice, sok, ki je nastal med pečenjem, pa zalijte z belim vinom, dobro prevrite in omako prelijte prek zarebmic ter takoj postrezi- čo na peclju". So tudi izvr- dagnaŠiJev,)o dag riža, 8 dag Za 4 osebe potrebujemo: 16 te s sočnim pire krompir- sten dodatek k sadnim in pi• masla, ) žlice oljčnega dja, G jagenjČkovih zarebmic, ) žli- jem. ZELENO CVETOCE Igor Pavlič Petelinčki nie. To velja za grmičke hi- tor za drenažo, oziroma biskusov, ki so stari od ene- odprtino na dnu, kjer od- ga do dveh let. Prav tako teka odvečna voda, v nas- lahko obrežemo sobne lipe protnem primeru koreni- in javorje, ki se Že počutijo ne začno gniti in rastlina utesnjene, ali pa imajo pre- lahko propade. Ko rastlino dolge in pretanke poganj- privzdignemo iz posode, ke, k) kasneje oslabijo in se vse poškodovane in stare posušijo. Presajanje vseh korenine s škarjami odre- večjih lončnic je potrebno žemo in jo postavimo v vsako pomlad, saj se v enem letu korenine tako novo posodo z novo zemljo. Zasujemo z novo zemljo in Letošnja zgodnja pomlad stim značilnim cvetom spo- razrastejo v posodi, da las- le malo zalijemo. Presajeno je prej kot običajno privabi- minja na petelinovo rožo, tlina trpi, ker nima dovolj rastlino bolj zalijemo šele la spomladansko cvetje na odtod verjetno tudi ime; zemlje in se ne razvija lepo. po nekaj dneh, ko se kore- obronke gozdov, kjer so razširjena je po celi Evropi. Rastlina naj ima tudi pros- nine že privadijo. pod golimi drevesi kar pisane preproge raznobarvnih cvetov, Vijolične barve so petehnčki. Razširjena trajnica cveti tudi v Sloveniji v Ponavadi kar iz gozda preselimo rastline v domaČe vrtove, uspevajo pod kakšnim grmičevj em ali na skalnjakih. na obronkih treh različnih vrstah. So so- gredic in kje ob starih zido- moljaste zelike z zelo drobno nazobčanimi listi, na vih tvorijo poseben ambient. Petelinčki najlepše ra- koncu stebel pa imajo bele stejo v rahli, humusni zem- ali vijolične cvetove neobi- Iji, listavki, zato jih običaj- čajnih oblik. Zelo hitro se no, če jih trgamo, kar odpu-same množijo s semenom in rastejo na sončnih limo z delom gomolja. Će jih posadite v domačem obronkih gozdov ali tam, vrtu, nat imajo vedno vlaž- kjer uspeva grmičevje, predvsem leskovi grmi. Običajno rastlina cveti apri- no zemljo, tudi poleti, ko je sušno obdobje. Na vrtu so se prva dela že la in maja. Do 1$ centime» začela. Prav zdaj je pravi trov visoka rožica z grozda- čas za pomlajevanje lonč- ^ KUHARSKI RECEPTI Za vas iz8ira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z vlivanci, piščanec po dunajsko, radič s krompirjem, jabolčna pita z rjavim sladkorjem; Večerja: kuhan suh vrat, brstični ohrovt s kislo smetano, zrnat kruh. Ponedeljek - Kosilo: krompirjeva juha s suhimi gobami, po-pečena govedina iz nedeljske juhe, kislo zelje v solati; Večerja: široki rezanci s skuto In jajcem, zelena solata al; kompot Torek • Kosilo: juha iz gomoljne zelene z zdrobovimi žllčni-CÌ, ribji fileti po pariško, krompirjeva solata; Večerja: ajdova kaša z ocvirki, bela kava. Sreda • Kosilo: segedin golaž, polenta, sadna kupa s kivljem n banano; Večerja: porov riž s parmezanom, motovileč s tuno in jajcem v solati. Četrtek - Kosilo: jota s kranjsko klobaso» krompirjevi Žganci ocvirki, pečena jabolka; Večerja: ajdove palačinke z borovnicami in stepeno smetano, kompot, drobno pecivo. Petek • Kosilo: paradižnikova kremna juha z zlatimi kroglicami, skuše po tržaško, krompir v koscih, zelena solata; Večerja: jajčne omlete s Čebulo in zelenjavo, zrnat kruh, sok. Sobota - Kosilo: zelenjavna enolončnica, svinjski zrezki v naravni omaki, skutri svaljki s krompirjem, radič s fižolom, va-nllijev puding s sadjem; Večerja: Žolca s čebulo In bučnim oljem, zelena solata s krompirjem, domači prijatelj. jabolčna pita s skuto in rjavim sladkorjem 250 g moke, 70 g rjavega (nerafiniranega trsriega) sladkorja, pol zavitka pecilnega praško, 750 g masla al/ margarine, 1 rumenjak, nastrgana limonina lupinica; Nadev: 250 g skute, loo g rjavega slo dkorja, 250 g na riba n ih ja bo Ik, 3 žlice kisle smeta ne, 3 ali 4 manjša razpolovljena jabolka. 1 žličko limoninega soka, malo cimeta, malo rjavega sladkoija za posip. Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom in v njej zdrobimo surovo maslo ali margarino, Dodamo rjavi sladkor, monino lupinico In rumenjak ter na hitro ugnetemo krhko testo. Počiva naj pol ure. Nato testo razvaljamo, položimo na dobro pomaŠČen pekač in dvignemo robove. Iz skute, masla, rjavega sladkorja, naribanih jabolk In kisle smetane pripravimo nadev, ga poravnamo po testu, povrhu pa narahlo potresemo s cimetom In rjavim sladkorjem. Po želji pito povrhu še okrasimo s tremi ali štirimi polovicami olup« Ijenih jabolk. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah C Porov riž s parmezanom 50 dag pora, 10 dag olja, 70 dag riža, vroča juha ali voda za zalivanje, 8 dag surovega maslo, 3 žlice nastrganega parmezana. Por dobro očistimo In zrežemo na i do 2 cm dolge koščke; operemo jih pod tekočo vodo. Na vroče olje damo najprej dobro odcejen por, ga malce podulimo, nato pa takoj dodamo opran riž In premešamo. Ko riž postekleni, ga zalijemo z vročo vodo ali juho. Solimo In dušimo 20 minut. Nazadnje rižu primešamo Še koŠČke surovega masla, pustimo, da se stopi ter vpije v riž in potresemo Se z naribanim parmezanom. Osnovna šoJa PREDOSLJE KrtAKJ Svet zdvoda OSNOVNE ŠOLE PREDOSUE KRANJ Predoslje 17 a, 4000 KRANJ razpisuje delovno mesto RAVNATEUA/ICE Kandidati moraio za Imenovanje na funkcijo ravnatelja/ice : ' izpolnjevali splošne zaKonske pogoje in pctsdbne pogoje, skladno z Zakonom o organizacili in financiranju vzgoje in izoDraievanja • ZOFVKUr. I. RS,št.9S/0S-uradnoprećiščenot)esediloin 129/06) • imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za i^spešno vodenje zavoda. Izigrani kandidat bo imenovan za dobo 5 (pet) let. Predvideni začetek dala bo dne 1. 8. 2007. Kandidati oddajo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprl ovojnici« opremljeno z naslovom zavoda in oznako "Prijava na razpis za ravnatelja', v roku 10 (deset) dni cd dneva objava, vogi morajo priložiti: o izobrazbi - dosedanjih delovnih Izkusn^. kratkim življenjepiscm • potnjilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznK«ga dejanja, kj se pregsnla po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev In potrdile o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja 2:opar spolno nedotakfjivc^st - program vodenja zAvoda. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovaniu prejeli v zakonrtem roku. H ^POSLOV NJE injo(Sig-glcis, si GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 KRATKE NOVICE Kl^NJ Dolg seznam poklicev, k! jih primanjkuje Kot kažejo objave na spletni strani Republilkega zavoda za zaposlovanje, je seznam deficitarnih poklicev na Gorenjskem precej dolg. Na njem najdertio programerje, razvijalce programov, inženirje gradbeništva in tudi druge poklice v gradbeništvu, inženirje elektrotehnike, strojništva in lesarstva ter tehnike teh strok, zdravnike, zobozdravnike, farmacevte, računovodje, projektne menedžerje, pravne strokovnjake, ekonomiste ... Sodeč po tem seznamu manjka tudi medicinskih sester, zavarovalnih zastopnikov, kuharjev, natakarjev, varnostnikov, zidarjev, železOkrivcev, tesarjev, monterjev gradbenih konstrukcij, vzdrževalcev zgradb, elek- troinftalaterjev, livarjev, oblikovalcev kovin, varilcev, ključavničarjev, orodjarjev, rezkaicev, strugarjev, brusilcev, av-tomehanikov, mehanikov letal, strojnih ključavničarjev in mehanikov, mesarjev, pekov, slaščičarjev, mizarjev, voznikov tovornjaka In avtobusa ... če omenimo ie nekatere od 62 poklicev. Na seznamu suficitarnih poklicev pa $0 sociolog, politolog, prevajalec, tekstilni in metalurški tehnik, modni oblikovalec, uradnik za upravne evidence, varuh otrok, maser, Šivalec in upravljavec za Šivanje oblačil in tekstilij. Letni pregled defìcitarnih in suficitarnih poklicev služi kot osnova za vključevanje brezposelnih v posamezne aktivnosti aktivne politike zaposlovanja in v zaposlitev. D. 2. K RAN j Top lista iskanih poklicev Med poklici, po katerih je bilo januarja letos prijavljenih največ prostih delovnih mest, zavod za zaposlovanje omenja prodajalce, voznike tovornjakov, delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, natakarje, zidarje, čistilce prostorov. Na "top listi" najbolj iskanih poklicev pa so tudi delavci za druga preprosta dela, komercialisti za prodajo, ključavničarji In administratorji. D. Ž. Delavnice brez opreme Pred časom je učitelj praktičnega pouka iz Srednje poklicne in strokovne šole Kranj jožeVerbič na posvetu opozoril na problem, povezan s poklicnim šolanjem za gradbene poklice. Danica Zavsl Žlebir odziv pa je precej skromen, pa govori o vrsti težav, pove- ...................................... Na ta način smo nabrali ne- zanih z gradbenimi poklici, Kranj • "Posvet je izzvenel v kaj materiala, 2 denaijem pa za katere izobražuje omenje- splošno razpravo o problematiki poklicnega šolstva in so manj radodarni. Na posvetu sem doživel očitek, da na kranjska šola. Zelo so iskani, zanimanja zanje pa je izumiranja poklicev pri nas, naže delavnice niso posprav- vse manj. Kotpravi Verbič, je ki ni značilno le za naše raz- [jene in da bi morali najti po- v tretjem letniku letos 95 di- mere, ampak za vso Sloveni- klicno šolo, ki bi bila priprav- jakov za vse poklicne usme- jo in tudi evropske države. Ijena urediti centralno ogre- ritve (zidar, tesar, pečar • ke- Vse to že drži, moj namen pa vanje, saj so sedaj delavnice ramik in frizer}, ob letoš- je bil opozoriti na razmere mrzle. Take šole m, za nape- njem informativnem dnevu na Gorenjskem, saj želim, da ijavo c^evanja pa bomo ven- pa je pokazalo, da se denimo bi našii rešitev za našo Šolo darle poskrbeli. Mislim, da za poklic tesarja zanimata in za razmere v nekaterih imamo v prostorih, ki smo dva, za zidarja pa en sam poklicih na Gorenjskem, jih šele nedavno naselili, kar osnovnošolec. Premalo \e na- Ena največjih težav je slaba primeren red, še bolje pa bo, rejenega za promocijo teh opremljenost naše šole za ko bomo sami naredili nekaj poklicev, mladi se raje odio- Verbič / cot^d kivì,< praktični pouk, kjer imajo di- prezidav, prostore obložili s čajo za gimnazije in splošne jaki do srečanja s praktičnim keramiko in vanjo postavili srednje šole, določeni poklici šol ne prinesejo zadosti prak-delom pri mojstrih edino police, ki jih bomo sami na- pa utegnejo zaradi tega v pri- tičnega znanja. A kje naj ga možnost, da se nauäjo veš- redili iz podarjenega materi- hodnje usahniti. VerbiČ vidi dobijo, Če ne z delom, in začin svojega poklica/' je pove- ala. Od posveta sem pričako- težavo tudi v tem, ker dijakov čarani krog se nadaljuje, dal lože Verbič. "Delavnico, val, da nam bodo ti ljudje po- po končanem poklicnem šo- Možnost na posvetu predla-vkaterosmosevselilivletoš- magali pri opremljanju in lanju mojstri v poklicih ne ganega učnega podjetja se njem šolskem letu, oprem- odprli kakšna vrata pri državi želijo zaposlovati. Iz sekcije mu ne zdi realna ravno zara-ljamo sami, saj nam je drža- in donatorjih, da bomo imeli pečarjev na Gorenjskem je di tega. ker ti fantje niso do va zadnji komplet orodja za- v delavnicah minimalne po- en sam, ki je pripravljen konca naučeni in izpiljeni, gotovila pred več leti. Obra- goje za delo." sprejeti mlade iz šol. Mojstri, Ne bodo mogli samostojno Za opremo delavnic bi se- Id delajo sami, se po VerbiČe- delati, vprašljivo pa je tudi Čamo se na donator je, naj nam pomagajo. Nagovoril in daj z veseljem sprejeli smre- vih besedah ne morejo celo-obiskal sem jih okoli dvesto, kov les, dodaja VerbiČ. Sicer vito ukvarjati z vajenci, ki iz zaračunavanje dela. n j i hovega ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE •PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) CCUV!C Bf& POH. PGMQ2M OCL OSK Sou « < « 0;. wn GCfWa. ICC ». 00,71vua cul£ 9oO0«v./k££ccaKR.ßoo TtvMe.Lifuva (MKcao? ^Mtmi me K GCESnhSTiO iCNTOfl 00.0 ìe^l » lcra CD 'sc0ij7 KIA>«>» 1X»A 000 KtfCČV»^ » ucdo; osj vw rv^'iSVi » vcjsttm. n <30307 a^jfi.OOO PfSECS It SK L£KA AeCBC7 ECCH3M61 lù&Va 0313«07.0s »«Si f^vxwf PO^UWtiOi osno: PO^TAITWil VtójC&A i.fsm «ouii&ia «> ce d 07 dcmkkkoenxv ^tpcm) MO r. bM forno NrŽJA POU. I2i»fl IU2MR suèàCAA «ce03or ffiWSKiXOiXiK I&ORCVA 17,HMHJ 3d ce 010' remtioo swswlcmi mm WW % 1303137 pu»kqoo s erkf ts3 2iimca 0) :3cl}c? do sesmwsm » «e ^0107 ä«^ D 0 0 u VtùNOA k mwj KLUÒkYNÒUl « 06 030*. MlAMC WfiAi^ KMJ£M?0«RWJ UONTEfl VQOOV NJi^V, » «03V XìZ 9RC0 KCTCK STCfinVE mEK&Ol lAVU SIBOJNK; 03 QQ 03 0? SM KOHSJtWOJt 000 LLBUWSM A Wif rrnOM «H.« 0103V PCUCCMSKI£KÌ 000 foliv€ n. fclwc ^ icko AVTOHOUNK «3 M 03 07, CU» DOO. P1«CUCST9 POMéhAù^iCtó (k 09 03 07 smtavfidoo C tHfruftJgva CLfViROUSfnn « « co 0^ HOTMS SL iLIICTBOIIljT*UITiR; « 30Q2ÌJ7. EUCT, DOO, ZQ ilYILbk» 16 0} 07. MOHORĆ MllCA S P. GOR&Uik mm 03 0703« >OMtfOAiOCASP m S CmT'133 KR GO« «3 » 03 r. »fa e^ifsaiAA $ P. mwcNO » GM0eENIK:09 3*03 07 «CMK WMHO^ S^ RQDlSKA 30. OiD zou ± » 03 OT: C£31W KOfTjL 0 D. JttdM ». mvu Oo 03đ7 mlmhqvc rov€t s p phmova tb ieKifi mmscü 10-cqo7 pcogq?- ocu ach b?tfvl« VQ2hlK / «yrwckanlk « 09 « or. tfMj S P. emv ?» KRWü « ^03g7.pim£ui » 03 07. clm. d o o. ixprafva & £semc£ 09 <803 or 09i»030r kitaOO" 00.SMtM3d itbjm ilpsm76. L£sc£ «i >3 0307. jqepsxo cnwm » i p%c(mn 0&03 07, jivm s p 2« cq or, actsn 9e>w s p SRUrUAm,l20K do ^303-07 &f'., njm?3s krmi 93 0to3 07, 000, mm»ii. l^kh « os 0307 ki>i^tca d o o. kiima a jes0t!:e »RtM » 06 o3.or, zmifC^kfCÀ wna». DC OU«kđKA 6. OAJkW » ceoacr. 339«uk1>v?sp p0th6usc£17bi£i} STRCUWTDi tt 06 63.07. DEAf« cnch s p SASKA» SK ^ « 1X0307 Jüz am noTCK snxrrvE moosa 39. kavu a3 0ccm07.llmskl£kik.od.iomcf«ie 9( lcka « 03c^,xm^ cmoftsf nakìuj >2 U/AO el£)cn»0t9c a ?i0307 udes « e e. 2l£2na u, UAJfM ELEVTROTCH OEKTRCNlfL da »03 07. QMKS, DC sp mß 6, >cs9«cc e^kt^ots«. loekoh: » 1303 v. u d 0.0. sw- »uimcni oelovodjai 93 040307,vcp do m via ncnas.kavu HiPltSTÒll TIK 9a asask qifiwtsiaft) doo cntfme blfo 03 » 03 or. ONP^ D 0. SP f^M? «. jesaoif fKONOHMTCH « ^ 03 07, JWix: 0 0. icitćM 1 mvil 93 09 03 07: SKimt;^ 00 0. L£SCE aRAVSTYOI TEH: M 10 0307 0» KAW. ZD SX tOKA^SffiPAC CMN HAT; 0» 10 CS07 CDCViU lAiffOMJKf^. D 0 a^m.iMJtM SAEBHJA SnOK. Ml SPL eOMQBA «3 »o^or. 6»>. 000 K Kvmi. kuma OMCA «t IS 03 or; KCMS M OSTU O N O, JfwMSS. HjVM do 03 07, OUO; X2l«* mWJ.t paii^» dedne» W3 B 9ati» Ä dwe ilBà»re tsutfii. GCMW am inaWh« žek 2 možnostjo napredovar^. File d. d., Mengeš, Sloven* ska cesta 40, 1234 Mengeéi po^ zbiramo do 15. 3. 2007. Večnawwsy.mojedeloxom. Vodja proizvodnje m/ž Pričakujemo: VII st eoCrazbestro^^F druge ostrezr>etetv nične smeri, aktivno zrianje angle^^aga in nenvkega }eal vno otolje v mladi art^Mumi ekjpi, urejen delovni čas ter rT>ažnc6t strokovr>ega In osebnega razvoja* A/^lveda d* o* om Vojkova cesta lOOO U^iana. prijave zDframo do 16. 3* 2007. Večna www^fTìotedelo.com. Avtomehanik m/i (Leece) Zaradi povečanega obeega dela želimo nai uspežen f^ek« tN dopoIrM z novim scòelavcem će Im^ vsaj ill. ^opnjo poKhcne izobrazbe, znwije uporabe račurialnjka in progranv skih orodij, vozraSkj izpit kdegonje B. ste natarrčni, vestni in sposobni timskega dela. vae vidimo, da se nam pndruste. Zaželene so OekMie Bjuišrte in znanie r>ern»keQ« jezika* Ažman, d. o. o., Lesee, Trlaska t, 4248 Lesce* pnjM rvnodo 17.3* 2007* Več na www.rncqedelo.com. Avtoelektrlkat m/z (Lesce) trv dopolniti z rto^m sodeloicem Ce imate vsaj FIJ, slopr\o rprogranv skih orodijr voznIslQ izpH kaIegosobnl Krnskega dela. vas vaUmc. da se r^ pridnižits* Zaželene so delovne Izkusnie In zj^pe nemškega jezika. Ažman. d. o. O.. Leece, T/iaiKa 1,424$ Leece, pwe zt^h ramo do 17.3*2007* Vec nà ^WAv*iTìojedelo com* Samostolni programer m/z (Kranj) ičemo samostojnega programe<^ z nesiednjiml znanji: dobre poznavanje ASP*NET okolja In povezave z t^azami, s^stemeko oMadovanje Microsoft strežnikov m Drogranv skih paXetov, povezanih z delovanjem IIS, MS SOL Nudk mo: zaposlitev za r>edoločen čas. prijetno Oelmno okolje In slimulatimo nagrajevanje. OoaMas d.n.o.. Bertoncije^ e, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 17.3.2007 Več n» vwAv.mo|edelo.com. Vodja Turistblroja m/ž (Bohlni) TD Botv^j razpcsuje delovno mesto vodja Tunslbiroia. KI bo odgovoren zavođenje uprv^oadminetralTiineskižbe, kjot^ sega društvene, upravne. sp1ošr>o-kadrovske, finančnem računcMttke, trgo^r^ke in recepcijske funkc^* Tunstfčno društvo Bohinj. Ribčev laz 46. 4265 BohinfSko Jezero, prv javQ zbiramo do 19.3. 2007. VecnawwifW*rT>ojedelo.com* Olama me mLmikatn/rxist in urejenost* Nudfmo: osvežitev In poglobitev o organiziTvije stimgiatMio plačilo glede na uspeŠr>ost: pomoč pri dogovarjanju terminov s strankami. MASEU d* o. o*, Petrovčeva 11, 1230 Doratale, ptijs^e ^ramo do 2d. 3* 2007* Več Nvww.moiedelo.com. SKLADISCNA RAZPRODAJA KOLEKCIJ PRETEKLIH SEZON (1,198,20 srn dalje _ > od 06. 3 do 09. 3. 07 SAAÀtf ^TRGOVlNI RAŠICA Zg. Gameljne 20 1211 Ljubljana-Smartno « » t Cvetlice Gorünidü Glas Darilo za nove naročnike! Izberite svojo knjižico. 6rslci Gorenjskega glasa knjižice lahko kupite na Zoisovi 1 v Kranju, jih naroČite po telefonu it:. 04/2QI42 41 ali po e-poiti: narocnine(^g*glas.Si Cena z 20^ popustom je: QfQi € (2.^92 Sil) Ciànica skuDine O UniOedit GTDiA « * » T. Vezava iz čiste preračunljivosti! strukturirani depozit vam ponujd možnost precej visje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le ta je namreč navzgor neomejena, saj je vezana na rast vrednosti delnic izbranih podjetij evropskega nepremif ni ruskega sektorja. Čas vezave: do 14. aprila 2008, Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Informacije: 080 88 BanlkVVustria Creditanstalt CjCj ^^^^ oglasi i 04/201 42 47, e-pc^jla:rnall09lasl@9-9^as.s^www.g0renjskiglas^ I /s N ePV \ 4 MfNfSTbR ZA ZDRAVJR OPOZARJA* \3hWAWt ALKOHOLA LAHKO iKODVIF ZDRAVJUt telegrami 8. MAREC - DAN ŽENA Presenetite vaše najdražje z LX-telegramom. Sedaj tudi LX-voščiinice s polifonidnimi melodijami in pester izbor LX-daril Telegram lahko oddate na brezplačni telefonski številki 080 14 10, na wwwposta.si ali na najbližji pošti. v akciji sodelujejo: Posredništvo & trgovina Rok Soderžnik. Gorenjska biro, Terme Krka, Benettoa M Point, Radgonske goncc m Vinogradi Horvat Zanesljivo vsepovsod POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE i6 TURIZEM, REPORTAŽA info(Sig'gfas.si GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 CG IZLETI za dan žetta Oglej in Pordenone Kdaj: ^ob^ta. 10. marca Kje: bližnja Italija Program: korak v pomlad na sejmu cvetja in vrtnarjenja Orto Cl« ardino v mestu Pordenone, pred tem pa skok v zgodovino v Ogleju, starodavni Aquile!. Odhodi: Jesenice-AP pred železniško postajo ob 6.30* Radovljica AP ob 7.00 uri • Kranj, izpred Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 ob 7.30 ' Ljubljana ob 3.oo uri. Cena; 20 evrov (4.793 SIT) pri udeležbi 45 oseb. Doplačilo: vstopnina na sejem 5 evrov [1.198,20 EUR). Prostih je le nekaj sedežev. kt (It urna ded iščif m Plečn ik Kdaj: sobota, 24. marca Kje; Kranj, Kamnik, Ljubljana Program: celodnevni ogled Ple I nft»imadje. pi cia Urtda: td.: 04/2)$ Sa 20 ali infb^Ünda Sedd pldčilofn. Riziko odpovedi: 4% in DDV. Prijazno vabJje Naročniki Gorenjskega glasa imajo popusta. Gorenjski Glas i pfed* J Gorenjec na najzahtevnejšem zimskem ultramaratonu Rajko Podgornik Reš iz Mošenj se je že četrtič udeležil najtežje zimske preizkušnje na svetu -1800 kilometrov dolgega tekmovanja Iditarod Trai! Invitational na Aljaski. Urša Pfternel se je tekmovanja udeležilo 19 memu sebi, svoji volji, kondid- nadaljevati ali se predati? "jas-kolesaijev, u pešcev in en sam ji, energiji, nenazadnje tudi nomije,kdojetumočnaŠi.Brez "Žiijo, pnjatdji! Gotovo ste že smučar • Rajko. Start tekmova- nja jc 24. februarja in Rajko odlično začne. "Stört. Kolesaiji zdrvijo, jaz seznanjem z mojo odločitvijo, ki jo lahko imenujete poraz, pravilna, pussy, prehitra ... in Še in še. No, d^sti>oje, da jc bila io Čisto za moja odločitev, in VEM. edina mano pešala. Vsako leto sem zoprnih . Biioje res čudointo. Uži- čel prehitro, tokrat ne ... Naprt-sem vsakem trenutku, tudi v dujem enakomerno, zmerno, tistih zaänßh. Inker hočem uzi • Sni ući tečejo brezhibno, moža vati ie kar nek^' let doma. med dduje. Temperatura pada. Ob vami. sem poglavje Aljaska za- 10. uriß minus 25 stopinj Celzi- opremi... Rajko uspežno dose- obotavljanja obrnem. Naziy, v že pive kontrolne točke. Pot je kočo. na toplo. Uro in pol raz- res zahtevna. Gor, gor, dol gor, mišljanja. računanja, ugibanj, dol... O olju še ne razmišlja, tehtanja in upanj. Glavo mi bo I skladno s podlago, za Vsak dan, vsak kilometer je iz- ohmiio na raztezaj. Prsti bdijo. ziv posebej. Glava dela, telo tudi... Temu se reče MRAZ A na naslednji kontrolni toč- na desno oko vidim, kot bi gledal skozi pdivinil. Diham pa na Škrge. Prvič, pa tako naenkrat, mi zavest zahoda misd, da se letos tu moja pot morda končuje... " Orkan zunaj in v Raikovi vestno zaključil. " ja. Zamrzne mi pijača. Pa ne ki Čaka neprijetno preseneče- glavi. V takem vremenu je Takšno elektronsko sporoä- me j., že na začetku, mi drgne nje. Dan, možakar na kontrol- prehod v Rhön nemogoč. b je prejšnji teden prijateljem z daljne Aljaske poslal Rajko glavo! Cev je trda, zmrznjena. Kaméo vzamem'iz nahrbtnika ni točki, razloži, da poti čez Zmizuje mu pijača, hrane za Rainy pass ni. Zaradi prendalo dva dni nima. Baterij za svetil- Podgomik Reš iz MoŠenj, ki se m si jo sdačim pod oblačila na snega je ta del neprehoden. Ko- ko nima. Vsaka napaka pome- je že četrtič zapored podal na trebuh, na prsi. Skoraj eno uro ' lesarji, ki so zaradi odličnih raz- ni ozebline, lahko tudi hujše. najzahtevnejši zimski ulcrama- raton na svetu -1800 kilome- moledovanja in končnopricuf^a. mer dodej drveli, uberejo dru- V primeru, da v nekaj dneh trov dolgo tekmovanje Iditarcd Trail Invitational. Tekmovanje Z^en sem že feo hudič... " "Vlečesevboijo rtvUer. Stiegje suk Garam kot žival. Že več kot go, edino možno, a kar 60 küo- prebijejo Rainy pass, bi bil metrov daljšo pot do Rhona. prehod mogoč, a le peš. Zara- Najhitrejšemu lispe v d]j priti v di grmovja se smuä, naveza- poteka po trasi znamenite dir- devdur.Obz.i^sezbasemnato- Šestnajstih urah. Rajko se od- ne na pulko, zatikajo vsakih ke s pasjimi vpregami, večno- Počutim se dobro. Damsuät loči, da bc presmučal 106- par korakov. Na drugi strani ma po območjih jezer, rek in oblačila in pojem pd poräje fpa- kilometrsko razdaljo Čez go- Rainy passa je en kilometer močvirij, zato je pot prdiodna getov. Ne morem več. Za dve uri rovje Alaska range. Po Štirih nezamrznjene ledene reke samo pozimi. Del je speljan po in polfiru> zaspim. Na tleh, v urah napredovanja, pri mi- Čez led, višine pol metra ... normalnih povezavah med spalki. Ko skušam vstati, me v nus 30 in vetra s hitrostio 80 "Oven sem. Po horoskopu in redkimi naselbinami, večina obe nogi tr^jo krči Grizem spal- km na uro v obraz mu zamrz- tudi kar tako. Doma sem d^al. pa po divjini Obstojata dve raz» ko in mislim no Ruth. Nihče mi ne voda. "Etiini način, ki sem • da bom. če bo treba. Čakal tudi lično dolgi trasi, 350 milj dolga r\e more pomagxti. In mine. Po- mu zaupal, mi je odpovedal, pet dni. Tu, ko sem glami na sce- oočasi. a vendar. Pojem hambur- Zak uril sem gorilnik, zavrel ni. čutim, da tega enostavno rte gpr in dve kokakoli, namažem vodo, skoraj zmrznil, a šel na- morem. Tcgo ne bi prenesel Vre smuó. Oblečem se, nadensm na- prej. Po pol ure isto. Sneg je H/ incußja mi ^vo. Zakaj? K^? smeh. Zunaj je minus p stopinj tako počasen in pot tako zahtev- Cemu ? Kaj ho&m od sebe ? Kaj do McGratha in 1100 milj dol ga do Noma. Pravila tekmova nja so enostavna. Vsakdo tek muje na lastno odgovornost Celo tekmovanje lahko upo rablja samo en način napredovanja, ki ga je izbral vnaprej, to- vsak dan se spustijo tudi do mi- hi pomenih dvakratno bivaki- za vsako ceno ne dajeta. Le Ruth rej peš, s kolesom ali s smuč- nus 30 stopinj. Tekmovalci do- ranje brez šotora (poslal sem ga in otroä, le oni. In tu so še prija- Celzija. •• na, da bi za dosego Rhorui po- hoče srce? Srce hoče topline in Temperature se ne dajo. treboval najmanj dva dni, kar ljubezni. Te pa mi tve^nje in hoj mi. Tekmovalci s podpisom bro napredujejo. Tudi Rajko. v McGrath) in s hrano za en telji... Odločim se. Fiksno. Grem označijo prihod in odhod s "Tdesu se že svita, kajsedogp- dan. Pred startom namreč nis- nazaj. Tu se moja pot konča. Ko- kontrolnih točk, na vsej poti pa ja. Vedno sta najhujša prva dne- mo računali na to daljšo varian- nec! Ker čez par w prileti letalo mora imeti vsak tekmovalec va. Potem pride ritem, pride dru- to. " za oskrbo lod^, lahko nazaj pe- pri sebi opremo za prenočeva- go stanje, ki sije težko opisati. Težavam z vodo in baterija- & tri potnike. Prijawm se. Umi- nje, torej spalno vrečo, grelno Treba gaje doživeti. Čas dobi mi v Čelni svetilki se pridruži- rim se. Pulz padem 120, "Lede- napravo (kuhalnik) in svetilko, drugo imenzijo, dogodki iz na- jo še ozebline v prstih in po- ne pravljice je konec Napredujejo lahko podnevi, zaj, drug pomen. Ostane le še ponoči, odvisno od vren^ena, bistvo: NAPREJ!" snega, utrujenosti, pripravlje- Rajku gre vse po načrtih. miznjeno "Termometer kaže minus jo stopinj Celzija, veter pa v sunkih nostL Dosedanji najhitrejši tek- Dnevno je na smučeh tudi po dosega več kot 70 kilometrov na movald so dlj daljše, uoo milj dvanajst ur. oziroma 1800 kilometrov se, katere dlj je Nome, dosegli v dobrih 17 dneh (na kolesu) "Danes do PuntUle. Slabih 60 kilometrov. Najteži kos poti. vscy kar se tiče zahtevnosti terena. Ve- Petič ne bo več poskušal Kapituladja, poraz? Rajko je uro. PreračuT%aru>, ČeŠlja nas vsemu navkljub prepričan, da okoli minus 60 stopinj Celzija. Temu se reče MRAZ. Če se se je odloČil edino pravilno. "Občutek, ki sem gfl imel in ga ustavim, me odpihne nazaj, še vedru> imam, je, da sem v odroma dobrih 22 dneh (peš), hko vzponl)ana • Po sorazmerno skromnih petih mesecih od objave razpisa za prodajo državnega deleža v Slovenski industriji jekla (SII) j^ odloä-lev za prodajo ruskemu ponudniku ob koncu preteklega tedna kar precejSnje presenečenje. V konkurenci treh ponudnikov • zavezujotì ponudbi sta oddala tudi dva nemška, je ruska poslovna skupina Koks ponudila največ. Skupno 105 milijonov evrov kupnine za 55,35- odstotni delež pomeni pri Generalni direktor skupine Koks )evgenlj Zublcki (levo) in 550.5LI navadnih imenskih predsednik uprave SI) Tibor Šimonka kosovnih delnicah 190,7 evra na delnico, kar je sicer po tr- desetletno predkupno pravi- med seboj tehnološko pove- kla v svetu. Skupina Koks je V upravi SIj-a zadovoljni Z izborom kupca večinskega deleža SIf so zadovoljni tudi v vodstvu SlJ-a. Predsednik uprave Sil Tibor Ši. monka je poudaril, da s tem SIJ ne bo več izjema pri globalizaciji in konsolidaciji v svetovni jeklarski industriji, pa Čeprav predstavljaj o manj od tisočinke proizvodnje je- ditvah malih delničariev le co. Delničarski sporazum ga zanih industrijskih podjetij, 45 odstotkov nominalne vrednosti oziroma 65 odstot- tudi zavezuje, da v prihod- nekatera med njimi sodijo v proizvajalka vseh potrebnih strateških surovin in z vsto- njih treh letih ne bo izplače- sam svetovni vrh. V letu pom v to skupino Sij ne bo kov knjigovodske vrednosti val dividend, da delnic v tem 2006 je imela Skupina Koks več odvisen od jeklarskih gi-(dnigi najugodnejši ponud- času tudi ne bo prodal na- po oceni 1,7 milijarde evrov gantov in monopolov, Id so nik nemška družba Scholz je ponudila 115 evrov za delnico), vendar je po mnenju komisije, ki je vodila postopek, vlada pa se je s tem strinjala, pomembnejše sprejetje drugih pogojev. Skupina Koks ^^^^^ se je nanueč obvezala, da bo v prihodnjih treh letih ures- pred skupščinami prometa in 171 milijonov ev- se oblikovali na trgu ferozli- pre). družb pa bodo v posebnem posvetovalnem organu uskladili vsa pomembnejša vprašanja. rov čistega dobička, čisto tin. Do leta 2012 bodo z na-premoženje skupine je zna- črtovanimi investicijami po-šalo 559 milijonov evrov, skušali nadoknaditi razvoj-skupna vrednost investicij ni zaostanek iz 80. in 90. pa 170 milijonov evrov. Sku- let, pri čemer bodo sicer pina Koks sodi med 40 naj- proizvodnjo povečali le za večjih ruskih podjetij, o kva- desetino, njena vrednost pa Koks je matično podjetje liteti poslovanja pa lahko so- naj bi bila večja za več kot polovico, Vključitev v skupino Koks obeta tudi razširi- ničevala poslovni načrt SI), Skupine Koks, ki jo sestav- dimo tudi po tem, da imajo po katerem naj bi v proizvod- Ijajo hčerinska podjetja, ki se vse glavne hčerinske družbe ne zmogljivosti in ekologijo ukvarjajo s proizvodnjo kok- Skupine Koks ISO certifikat, tev na ruske trge, kjer imajo vložili 330 milijonov evrov, sa in kemikalij, premogovni- podjetja pa so prejela tudi od tega bo Koks vložil 250 Štvom in obdelavo premoga številne nagrade na podro- velike energetske projekte, in obeta se velik razcvet av- ter proizvodnjo železnih in neželeznih materialov. Pod-za zaposlovanje, pri Čemer jetja krovno upravlja Indus- miJijonov, torej 2,5-kratnik kupnine, Podobno velja tudi čju gospodarskih, upravljav- tomobilske industrije. skih in ekoloških dosežkov. Ugodna geostrateška loka-Koks je v 03-odstotni lasti cija Slovenije pa tudi odpira naj bi se v prihodnjih treh le- trijski metalurški holding družine ZubickI. katere glava možnosti številnih sinergij, tih spoštoval tudi zaposlitve- (IMH), Podjetja, ki so del je Boris Zubicki, generalni saj lahko z razvojem razvojni načrt SIJ, kupec pa je pri- Koks Group, so locirana ve- direktor in predsednik upra- nih, nabavnih in prodajnih stal, da ima naša država, ki činoma v Sibiriji, na območju ve IMH pa )evgenij B. Zubic» služb v SlJ-u skupini Koks v ohranja a5-odstotni lastniški Urala iji v osrednjem delu ki. Na predstavitveni tiskovni pogledu trgov EU marsikaj delež plus eno delnico tudi Rusije, Skupno Koks tvori 15 konferenci je poudaril, da je ponudijo, Uspešni tudi Savi Letos bodo v Savi odprodall manj prerrioženja. Štefak Žargi Kranj • Poslovanje Save, d. d., obvladujoče družbe Poslovne skupine Sava, je bilo v letu 200$, kot poročajo, uspešno. Dosežki po ključnih elementih poslovanja so Skladno s sprejeto strategijo ohranjanja in povečevanja premoženja se bodo v tem obdobju omejili samo na prodajo tistih fmančnih naložb, pri katerih bi lahko nastopilo tveganje za nadaljnjo tolarjev, kar je 16 odstotkov jard tolarjev in je 34 odstot- rast njihovih tržnih vredno-manj kot v preteklem letu. kov višji kot v predhodnem sti. Obseg odprodaje finančnih naložb bo zato v letu Presežek finančnih prihodkov nad finančnimi odliodki v višini 7,3 milijarde tolarjev je 40 odstotkov večji kot v lanskem letu. Sava, d. d., je v letu 2006 za naložbe v letu ter 55 odstotkov višji od načrtovanega. Preseganje poslovnega načrta je rezultat dobrega poslovanja družbe 2007 v primerjavi s preteklim obdobjem znatno nižji, kar se bo odrazilo tudi na kot tudi odprodaj nekaterih vrednosti ustvarjenega do-finančnih naložb, ki sicer bička v tem letu. Delniška bili boljši od rezultatov.prejš- opredmetena osnovna sred- niso bile načrtovane, njihovo družba Sava bo v letu 2007 njega leta kot tudi od načrto- stva in naložbene nepremič- realizacijo pa so narekovala ustvarila 12,2 milijona evrov vanili. Delniška družba Sava nine namerüla 2,8 milijarde je v letu 2006 ustvarila fi- tolarjev, v pretežni meri za ugodna tržna gibanja in priložnosti. celotnega dobička pred davki, za naložbe v osnovna nančne prihodke v vi5ini 8,6 gradnjo nepremičnin za trg. Leto 2007 predstavlja sredstva in naložbene ne- milijarde tolarjev, kar je 28 za naložbe v kapitalski tig pa odstotkov več kot v preteklem letu, ter finančne od- 21 milijard tolarjev. Celotni dobiček Save, d. d., pred dav- hodke v višini 1,3 milijarde ki v letu 2006 znaša 7 mili- prvo leto uresničevanja nove celovite strategije Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d. d., do leta 2011- premičnine bo namenila prek 8 milijonov evrov, za naložbe v kapitalski trg pa prek 75 milijonov evrov. Po januarju cene navzdol tudi februarja Medtem ko so se cene življenjskih potrebščin januarja znižale za 0,7 odstotka, se je negativna Inflacija oz. deflacija nadaljevala tudi februarja. CvFTO ZAPLOTN rx Pogonsko gorivo se je poce- ..............................................................................nilo za j,7 odstotka, motoma Ljubljana - Po podatkih dr- kolesa in kolesa za ui odstot- žavnega statističnega urada ka.avdio, video in računalni- so se cene minuli mesec zni- Ška oprema za 1,2 odstotka, Žale za 0,2 odstotka, na to pa novi osebni avtomobili za so vplivale tako nižje cene iz- 0,3 odstotka in tako dalje. delkov kot prvič po treh me- Ob pocenitvah je bilo tudi secih dražitev tudi nižje cene nekaj podražitev. Letalski storitev. Rast cen na lemi potniški prevozi so se podra- ravni se je februaija znižala žili za 4,5 odstotka, cvetje in na 2,1 odstotka, medtem ko izdelki za vrtnarstvo za 8,2 je povprečna 12-mesečna odstotka, manjši izdelki za rast cen ostala na januarski zabavo, šport in razvedrilo ravni, to je pri 2.5 odstotka- za 3.5 odstotka, obutev za Kaj se je februarja najbolj 2,9 odstotka, storitve v men- pocenilo in kaj podražilo? zah za 1,2 odstotka, zdravila Cene telefonskih storitev in in medicinski izdelki za 0,9 izdelkov so se v povprečju odstotka, trda goriva za 6,5 znižale za 2,2 odstotka. Hra- odstotka, materiali za vzdr- na se je pocenila za 1,1 od- Ževanje in popravilo stano- stotka, najbolj kruh in drugi vanj za 1,8 odstotka, najem- izdelki iz Žit (za 3,6 odstot- nine za 1,2 odstotka, vina, ka), sadje (za 1,3 odstotka) in pohištvo in talne obloge pa zelenjava (za o,g odstotka), za 1,1 odstotka. Abanka lani povečala dobiček in bilančno vsoto Abanka je lani ustvarila 6,29 milijarde tolarjev čistega dobička ali dobro polovico več kot leto prej. cvito Zapu>tnik nega poročila, o uporabi bi- ..............................................................................lančnega dobička pa bo od- Kranj - Abanka je lani pove- ločala skupščina, ki bo pred- čala bilančno vsoto za 00,2 vidoma junija. milijarde tolarjev (376,4 mi- lij ona evrov) oz. za dobrih Letos načrtujejo poveča- 15 odstotkov, ob koncu leta „j^ bUančne vsote za 17 jo je imela 685,8 milijarde tolarjev {2,86 milijarde evrov) in je z 8,5-odstotnim tržnim deležem ohranila tretje mesto v slovenskem bančnem prostoru. Uspeš- odstotkov in 6,9 miUjarde tolarjev (28,7 milijona evrov) ästega dobička. Kredite prebivalstvu so no poslovanje se je odražalo povečali za 29 odstotkov, go- tudi v Čistem dobičku, ta je po nerevidiranih računo- spodarstvu pa za 20 odstotkov. Po stroškovni učinkovi- vodskih izkazih znašal 6,29 tosti so se uvrstili med naj-milijarde tolarjev (26,2 mi- boljše banke v Sloveniji, saj lijona evrov) in je bil skoraj so operativni stroški poslo-za 53 odstotkov večji kot leto vanja predstavljali le 1,88 odstotka stroškov v povprečni bilančni vsoti. V družbi Alea- prej in za dobro četrtino večji od načrtovanega, 629 milijonov tolarjev (2,6 mili- sing so odkupili še preostali jona evrov) čistega dobička 32-odstotiü delež in postali so po sklepu uprave upora- njen edini lastnik, delež v Argolini so povečali na 75 odstotkov, ustanovili so bili za oblikovanje statutarnih rezerv, o upora bi polovi - ce preostalega dobička bo- družbo Analožbe in kupili sta sklepala uprava in nadzorni svet ob obravnavi let- 33-odstotni delež v nizozemski družbi Alavits B. V.. ZCORNjE PiRNIČE Event Yachting v stečajnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani je 21. februarja začelo stečajni postopek za družbo Event Yachting iz Zgornjih Pirnič. Za stečajnega upravitelja Je imenovalo Matjaža Polenčtča Iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa k prijavi terjatev, za kar imajo dva meseca Časa od začet-ca oklica stečajnega postopka. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 14. maja. C. Z. « f f f ? 18 KMETIJSTVO cvelo.zaplotn ik (gfg-ghs.si GORENISKI GlAS torek, 6. marca 2007 KŽKf Kmetijstvo, d. o. o. Kranjska cesta 29.4208 ŠENČUR objavlja prosto delovno mesto; KRMILEC - ŽIVINOREJEC (m/ž) Po9oji: kmetijska ali veterìnarèka smer • IV. ali V. stopnja izobrazbe pon^ožni delavec Delovno razmerje bo sklenjeno za določen ćas, z možnostjo podaljšanja pogodbe 02. sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati s kmeti^ko ali dnjgo pfimemo strokovno izobrazbo, oziroma $ poznavanjem deia v hlevu. Pisne prijave z dokazrli o izpolnjevanju pogojev pošljite na sedež podjetja v roku 15 dni od objave. Na podlagi 16, člena Odloka o priznanjih Občine Šenčur (UVG st. 4/07), Komisija za podelitev priznanj Občine Šenčur objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Šenčur za leto 2007 Priznanja občine Šenčur so: - naziv častni občan Občine Šenčur, - Zlata plaketa Občine Šenčur, - Srebrna plaketa Občine Šenčur, - en:>na$ta plaketa Občine Šenčur, - spominsko priznanje Občine Šenčur, Naziv Častni občan Ot>čine Šenčur se podeli: Občanom občine Šenčur in drugim driavijanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zer sluge na področju gospodarstva» znanosti, umetnosti, kulture in sporta ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Šenčur, lahko občinski svet podeli naziv Častnega občana Zlata plaketa se podeljuje: ' posamezniku za njegovo žMjenjsko delo ali več kot 2&^etno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katenmi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, ' skuptnam občanov, dnjštvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot SO-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled ot^čine na gospodarskem, dnjžbe- nem ali drugem področju življenja in dela. Srebrna plaketa se podeljuje: • posamezniku za njegovo več kot 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebarri za več kot 25-leme uspehe in dosežke, s katenmi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbe^ nem aii drugem področju življenja in dela. Bronasta plaketa se podeljuje: • posamezniku za njegovo več kot 5-ietno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu irt razvoju c^čine Šenčur, • sku pi na m občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dnjgim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbe* nem ali drugem področju življenja in dela. Spominsko priznanje Občine Šenčur se podeli: Posamezniku ali skupini občanov in drugim pravnim osebam, kadar le-ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščrti in zdravju človeških življenj, okolja ali premoženja oziroma izvršijo taksno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev občinskih priznanj Občine Šenčur so lahko občani, politične stranke, podietja, zavodi» društva ter druge organizacije in skupnosti z območja občine Šenčur. Pobudo oziroma predlog je treba podati pisno in mora vsebovat : ne in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja, - ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude oziroma predloga, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v dani obrazložitvi pobude oziroma predloga. Predlagatelji oz. pobudniki moralo svoje pobude pisno posredovati do 30. marca 2007, na naslov: Občina Šenčur, Kranjska 11, 4208 Šenčur s pripisom KOMISIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠENČUR. KftiMJSMC II Predsednik Franci Sekne, l.r Začetek vlaganja zahtevkov vlada je v četrtek sprejela uredbe, na podlagi katerih se je včeraj ria vpisnih mestih kmetijske svetovalne službe začelo vlaganje zahtevkov za letošnje subvencije. Cvrro Zaplotn i k Kranj • Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbi o plačilih za kmeti )sko okoljske ukrepe in uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike. Uredbe so za kmetij stvo zelo pomembne, saj predstavljajo zakonsko osnovo za izplačevanje kmetijsko okoljskih plačil in izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v letošnjem in še v naslednjih šestih letih. Na vpisnih mestih kmetijske svetovalne službe se je včeraj (ob pogoju, da s programsko opremo za izpolnjevanje zahtevkov ni bilo nobenih težav) že začelo vlaganje letošnjih zahtevkov, trajaio pa bo do 15. maja. V kmetijsko gozdarski zbornici ugotavljajo» da je Pomemben ukrep kmetijsko okoljskega programa je tudi sonaravna reja domačih živali, vlada sprejela uredbe, ki jih kmetijsko ministrstvo ni ževanju za svetovalce, pov- prej dokončno uskladilo z zroča nezadovoljstvo med zbomico. Čeprav bo v obdo- kmeti, ki se morajo na novo bju 2007 - 2013 za kmedj- podučiti o najustreznejši iz- stvo letno več denarja, kot ga biri ukrepov. je bilo v minulih treh letih, Kmetje, ki so se v minulih se bodo plačila za ukrepe treh letih vključili v Sloven-kmetijsko okoljskega pro- ski kmetijsko okoljski programa ter za območja z gram (SKOP), lahko nada-omejenimi možnostmi za Ijujejo z izvajanjem ukrepov kmetijsko de j avnost znižala. do konca petletnega pogod-V zbornici se s tem ne stri- benega obdobja ali pa te njajo, že v času priprave pro- ukrepe nadomestijo z grama razvoja podeželja za ustreznimi ukrepi Kmetij-obdobje 2007 - 2013 ter uredb sko okoljskega programa so zahtevali od ministrstva, (KOP) in sprejmejo novo da ohrani izplačila vsaj na lanski ravni. Obžalujejo petletno obveznost. VeČina se bo bržkone odločila za tudi, da ministrstvu ni uspe- KOP, saj so plačila za veČino lo pravočasno uskladiti uredb teh ukrepov višja kot za in da se je subvencijska SKOP-ove. S kombinacijo kampanja namesto prvega različnih ukiepov je možno marca začela šele petega, pridobiti za njive največ 600 Prepozno sprejetje uredb, ki evrov plačija na hektar, za se tudi vsebinsko razlikujejo trajne nasade 900 evrov in od predstavljenih na izobra- za travinje 450 evrov, u krep Višina plači la (EUR/ha) na leto KOP SKOP Ohranjanje kolobarja 92,84 88.2 Ozelenitev njivskih površin 172,20 126,6 Integrirano poljedelstvo 197,21 151.8 Integrirano sadjarstvo 336,61 265,2 Integrirano vrtnarstvo 184.91 214,2 Ekološko kmetovanje: • njive (poljščine) 298,07 - vrtnine na prostem 55 M5 328,8 • vrtnine v zavarovanih prostorih 487.90 354.0 • travinje 227,55 139.2 Planinska paša brez pastirja 61,09 36,6 Planinska paša s pastirjem Košnja strmih travnikov (nagib 35-50 %) 90,20 100,8 Košnja strmih travnikov (nagib nad 50 %) 142.27 151.8 Košnja grbinastih travnikov 132,84 151.8 Travniitó sadovnjaki 93.S 9 114,0 Sonaravna reja domaflh živali 8446 50.4 Ohranjanje ekstenzivnega travinja 48,38 50,4 Pokritost tal na vodovar^tvenem območjur • njive 83,64 202,2 • tra j ni nasadi 184,50 151,8 - travinje 31.57 i26>6 LjUBgANA Pri sosedu imajo klasično prašičjo kugo Na Hrvaškem se je znova pojavila klasična prašičja kuga. Ker so jo odkrili blizu slovenske meje, je republiška veterinarska uprava pozvala rejce, naj bodo pozorni na bolezenske znake (povIŠar^a temperatura, težka hoja. zmanjšan apetit) in naj dosledno spoštujejo prepoved krmljenja prašičev s pomijami, zagotavljajo prašičem zdravstveno neoporečno pitno vodo in krmo ter kupujejo nove živali le iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem Črede. Rejcem odsvetujejo obiskovanje območij, kjer se je pojavila kuga. Kuga ni nevarna za zdrave ljudi, vendar pa se zelo hitro Širi z enega na drugo gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko Škodo. Širi se predvsem s premiki okuženih živali ter predmetov z okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami, z ilegalnim vnosom prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa pa tudi z obutvijo in avtomobilskimi gumami. C. Z. škof)a Loka Društvo Lubnik vabi na predavanje Društvo podeželskih žena Lubnik in kmetijska svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob 15.30 v zadružni dom na Trati na predavanje o depresijah. Predaval bo dr. Aleš Kogoj iz Psihiatrične klinike v Ljubljani, C. Z. Po L) AN E Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Društvo podeželske mladine Škofja Loka bosta v soboto, 31. marca, pripravila v Kulturnem domu v Poljanah letošnje gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na tekmovanju lahko sodelujejo tričlanske ekipe mladih s podeželja. Pogoj je, da so člani ekipe člani društva, ki je včlanjeno v Zvezo slovenske podeželske mladine, in da dva člana na dan kviza nista starejša od dvajset let, za tretjega pa ni starostne omejitve. Prijave sprejemajo dò 20. marca svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah - Vanja Bajd Frelih {tel. Št. 51-12-701), Milena Črv (23-42-41)) in Majda Loncnar (57-66-450]. Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja Iz zeliščarstva, obnovljivih virov energije ter iz lizbonske strategije. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 21. aprila v Brežicah. C Z. Bleo O spremembah davčne zakonodaje Jutri, v sredo, ob 10. uri bo v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled predavanje o spremembah davčne zakonodaje za kmetijstvo. Predavala bo Olga Oblak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. C. Z. f r f t 9 't •i/i N O O o n E tù X i è O Q) it ^J « • a ro § E u ^ U ^O C 0 C 01 O la •S ? . 1 a? o IS SS o Q. 2 9 o: •o < UJ •V) u •Ü £ •O z u LU CD O 03 < Z Cd CL cžO •g 2 ® S 03 n ^ ^ a U 9 ^ ^ IS S Ä C ^ 5 2> 8 a o N co G3 «> 11(11 U O 4 CC h« O o CM § a a ±o •3 UJ lip og|Ä m w o o -o Ö ffl UJ S UJ CC a t/t UJ (/) < s Ui s ŠS No cr (T a & o o o o ^ s ^ ^ o = o o te UJ o o o o o o (T •O z <0 < z ■u co o » ü 2 ^ 3 C ^ ^ S tt s itfi ♦a C C •o A o S o I I IŠi2 ^ » € Q. O) O) <0 O 1 ^ = Š ^ o « g C If: o O » O •8 E o n E o O S a> i " 1 s jr oj •S® «r o o ^ Ö0> 0> « fc 5 > c^ r si .k o: ^ o ' -S (>J O rt . CO ^ • C <0 9 C co «u v v CV vj« o Š ® s , S CO 0) 9 «O <0 C o A o o Si o Q Os UI (C a CA C « E O 1) M MJ O E ö s Ili p) ^ s <Đ S ^ ■« D 5 a -"So ifa ^ C = T« W * OP © « ß _ s C s-® 11 o •o iS OJ •o I E 0) E 3 I O M O O C 9 S 9 W O *o C 9 »O <0 i « a na R •o e E o 5 a a 5 II g'S I i M g 2 I S ? CNJ § ^ ? hi 2 C S o O o o A š « O 1 S C N p> ns S o I- O a> ^ o 'U s « 3 rt si © ž « 2 © 11 a rt iS * « O 'O C o Q A s d) a co io I? d I >o - C OJ « u s £ 5 s I •Ü ft ♦ »o ^ o o a « C <9 I G. GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 19 h- (NJ (O « UJ CO UJ CC o (3 « C s © £ o O a S E •O ® A ^ > 8 C C s ^ « * .f? o © ^ C 0 a S a I« I s w v s. CT h« •N © 2 o I-I s ^ © © ^ »o « s a E o C s à 5 O S ^ O s C ^ " p •O (d s £ «o 1 rt If I S 'C © 5 d O © N © C rt © •o JS a s o s S a © (O o eo a s E ^ SS Is 1 0 2 T C O © A ^ -O 'M O O 2 1 až ii 0 'S s ^ii a fl o 0 « 35 1 ^ 2 S g 5 > ? i- S ai s « a u) J S a 0 M I ^ O 9 t5 «o ^ K "C? a o, "O > Q « « •N O -II •5 f> «e > 0 M C ^ o M ll E A © E C 0 c 0 E MB 1 p è A ^pT rt E - ^ « fK C 0 © C 0 re 'S c 0 rti 0 li S e O e 5 S . e * đ Ö I Ö 6 © «i •V -o ^ "O C 3 ^ « 3 S 5 1 af ž C > tt g A 5 £ 9 ^ s 8 gli § a O S & if I il •N iS £ » e I O rt U « C S o © ? fs s e a = « g M G © i V £ rt i rt t3 ° 2 rt ^ CT o © o rt » a i CT 3 S -li s? rt Q a E Q> II Sa s 'S 2 a & *s © •S ^ rt C © © o o D rt Si © 1 E S o S o a A o E o N s C s «I <0 o © o 5 5 s ^ i 2 t " a : a & s ž i' "i a rt E o I p w o <0 _ 13 M a> 9 -o « w ^ aie C I a «■g © a © © ä > C a rt s 5 2 ' 2 a o rt a lilll A ii^ i o ti -a ^ - •o u 73 "V g) S O «o a 3 o v •o g o o ^ a £ a 2 E € & O £ © s s o o « a a ■N "ISI S o S 2 m a> 0) S rt C © e C TD © © ft 1 " § I .S I a fi 2 C ® iii 1*21 <0 9 C if s e «fi III C (O é> Q, CO è a 4) E I« O d C 1 g 3 9 ^ £ Ö © S ffi Q.O C A s a 3 © © O ca © S? O o a OJ So _ o §5 o - C o •O 2 S V O o a rt © N i? Si i II asi « £ « n -O Vi CL C fl « S © s 3 2 re re _ E O co ^ £ « 6r> O 5 o _ o ^ a o « 5 S A 3 rt <0 § © t §1 « E 13 5 O O O o o ^ OJ v .. « « •V) s o co X D O N < /3 LU <0 2:^ < 3 o 2«M O S CO O O 2 •D JS N X 0) J? to i 2 5 o o € .S o •M a s« © C © C N E © o © ^ N © N <0 tt ® 5 5 o lil? > «a © ia 2 ž o J P 3 fiuj SR Ü) à, rt o « » « j' "O s o Ill"- S g o p " & a a £0 = ¥ t ? S Ä C § 0. 3 2 ^ ^ 0 Ü C ft" r? i S ž s ? iMk ft co I f> ft 9 s I I o ? C» 9 s 5 S (d a ?? IO (t i & s 3* 3 s g ? 2 . CT g- « 3 3 f g. p -O -O s^ a- O ES o. & ST ^ S « » ISJ è 5 : t ^ •D § C o' o s O a t: I »o o C SI ž Š S" 3 0> 'S' s s a (Ù N 9 0 CT 1 « S {U 3 Cu O a 8 & _ cr lU "O ^ 1 (L « ^ « 3 N g o g ? H s s. 2. ff 3 9 ^ A lil s 2. fi S f? O 9 n o • C* A 9 s 3 e s i cr» Ü: fb ■O m 1 O O 2 m s z o- z m O 5 o o m « é O c O <6 ? s cea. ' 7 w' £ S' |g 3 V €Ù 3 « 3. C ro g» 3 if TS e o S W (A Ü T3 2. i ä ri 3 ß o 9 Š' CO C> » er ff C» 5 a f) O 3 r« O 2 a to 8 Cp» (D CD S 3 d o o St š tj S o. A ca fi* Ù) A O* : o* 3 5 » cj O cr 3 Si o S 5 ris OÄ a C ® fB r o 3 • CT a ' C ^ N 3 O Ü1 CÜ s ^ s S i/> o c CA » I 7 9 C o w cn ^ « a ® s š 'S I s to * ^ a 'SS. O < 5 3 « 3' Ü I s » Ä N i % ^ «J 3 S 9 £ a« o g •o a O ? » -D O C/i O tj m S o o m C 5 m -D 3) N Z > ro INJ » a o m Z 5 m Z o m TJ O O m Z m X ■O s n 5 o 9 » R' "" is i ^ (ti ^ s i 3 ^ Cti o 3 W 8 p ^ CA O n TT * s? 35-3 3 2 |ii ^ a. o ^ 5 O IS 5 3 o 2 co ^ 5 ® _ O « A. (M ^ 5 ft « i i 1? if 33® fp 3 £ 3 o i/i O I i n N N a ? 3 S w » « § S « & CT-a fi) O - CT g Ä O ß " A V* _ CÜ » ^s C a 3 o f CT z a CT 5 tìj a a (O ia 3 o i CD CD ce hd C II) Ü I O) 3 © O CT O- 5 3 3 O & S. a ft — 3 C 9 a 7S ^ & ^^ CD O C N II H 3 O u co 3 že« I g I o. 2 g* tst o CQ ft a> to 3 0 $ 3 a. = fi) 0 12 CT 3 ft ft s a - T {a 0 3 -o (D • 0 S ^ 9 ep e 0 d S ^ 0 g 0 0 3 ?7 X 3 3 a CD 0 o ct n- 6> rD O O. C o> il Si- -# (b 3. fa C« a to o CT O Ol I I ft M ft § 5 3 •fß I CD B o a & at ft 3 3 o ft ft 3 O a 0 o o ft. CA ff C/) a g ft s ro ro ft g r m a 5 i C ® < ft 1-1 ^ X C ft 3 ft ^ 3 a o (O ft C! £ 3 Sffi^ N4 N CD i. ffl O 2.3 CO < & 3. O 3 5 8 « tu i 3 o X) O 5 5 CA, o. 3 C 0 1 tù » ft a 2 ft ft « ft ft ^ ft ^ CI) ft O CT 5' ft ft 3 ^ ft ft) ft o C (A ft a o a ft O O S ft CT O* Ž O; D S ft ft 3 O* C iS. ♦ Ol ft ft I N V) ^ O CL! ft N A a O K N ft J 3 3 U o » I ^ "O S (t & ^ C < Ö S- o « 10 s (D g'- A a ft iS l ^ «g À LJ ^ O O X ft -g O fl) ^ . • O O a a m o v. e a •sj ^ 000 ^ co O D I tA S w "D £ o 3 > fp a e ^ ga 11 s. Si 5" (t S-2 ii n ft O & 3 = o s 2 C' d ^ Ä 5 < Ä C» 00 5 Z rvs v s CT ft m frO sS a t cd ^ cd <0 o (d cc^ ^ o ^ CJi o 9> U ce b 000 u cq ^ ro 9> ^ cn 0> (1) • • « * tO O) ^ o u Ol ^ ^ co ^ b b b O . o o o o I N «h iT iJ\ cn 2 £ m 3 o o & 2 ni ? m S i g ce S I S 8 g pv O O ^ o « -o to r rt- t O o |o «S 5 > O o o VI s o 2 s o o > £ z o > a s o 0 1 o Q X O o O iT O r> I 9 ft f> C S O ro o tA ft » iC •nJ <0 m » Vi Cfi O 3 90 9) o o Si? C ? m C C/9 g I im « o o S N S S " » . 0 1 ft fi* N ft ft ? a> 0 1 C z 3 z » z o š •o < a C £ cu I O a CA a Z a o ® T5 ^ a cx ^ o iiii rs Ü (D ft « 5 •o R a. r» O CL S < o 3 K a O CT ft c/v as cd "O S f » o O S - ä f a ft Sgsf O • 2 nt 9 O- o a ft ta 'S 3« ff è W CT ft O CL ? s li n u* & S ^ ^ v A tk O > > > Z TJ Z > 3 > ESS n N I m m 13 ^ i A * fe H 2 m o o a c^ 5 S o P m ; N cn o ä M S o (A O s 40 O CJ G5 W ^ -S N bi cn C7i v) o> N 9 ft iA ft fr\ a fV ft 33 > O Z > Z m 2 5 3 z 5 N< a O •D O S o. C o o zS n! O SO O" C 5 m H O »O o o II 11 s s s o o> A NJ o o 0 C ft 3 2 5. s C C 0 1 CT ate i 0 3 CO 0 < C ft s £ 3 a 3 ft fr sD a 3 0 0 S (p (0 CA 3 ft t» 3 ro U 0) O a O roaP ro §2 »o C u (O o a> ca fB M 3 f. ro T- Ö CD O O . 3 2 o — ^ ffi ü? 3 k' o 5 L • o 5. ff O» 2 I If S oli. & ft- CU ? A ro A À u co M 9 3^ J. (A Cft ^ O Ä & 8 ^ g: n ft 5 C CT -r f/> e» S S X o i i t « ro Ü> M O ro o o N« to 3 SI' O C^» N O cv 3 ft < CU ft SI o ft ft y o ? n S. ^ jr ft, s t ft tU W S coi* ^ ft o ft ft^ o Ss- 00000 ro o {O u> ro — » (J) W M ~ t? 3 •O =. > M TI m s i QS"! 3 a o i I JI (A I 2 (A to 3 s s s CA S ? rt ZJ 3 TI F3 fTl A O b o ^ N> to O Ig ^ W K CD A O) O Vi (O Ci) u f^ u A ® ^ N 9 <0 m (P co s ^ © b o b b b 000000 o « 3 tU s ft a> » 3 (A CU i ft 3 3 ^ ft 4n N« O-3 a> fO >1 c> 3 o _ «« O Ö SI až CL> n e 'i ft = I CP o a o. ft ft « E ro s o C/) 0.1 O < S o u o o s cn ro À O cn ^ct%M r* kri*j 04/23 44 080 04v3e6 896.041/734 1^8 PRODAMO STANOVANjA Podijübdj: enosobno, 42 m2, 05, p/2 nad , 46.000 EUR, (11 mio SITI. Tmi * DcMjiea tri$obno. 82 m2, L 7$. funkcionalno. 95. SIT). Zlato polje enosobno, 2 nad.^ i 9I1 lep bđikcn m razgled^ 2 novo kuhin* jo, 77 200 EUR| (tS.s SIT). Zisto polje dvosobno, novogradnja^ 57 mt p«><'ito park. m^sto, 373 nad^ 101.800 EURi {244 mio SIT)» Planina «obrobj« trisobno^ 77 ms. 19S7, ióipt iooé^ 3*/3 nad. i20.8$0 EUR, {19 mio SIT). Zlato pdje m2J. 62, vzdrževano, adaptirano, 85.500 EU P, Izoa mio Kran): meSĆansko trisobno $ tcrasOi 95 trn. stilno adaptirano I 2000. 125.^80 EUR. (30 mio SIT). Planina Tr 2 ^ dvosobnoi 90 rna, I. vzdrievano. 133*530 EUR. {32 mro SIT). Planina 3: 2 ^ dvosobno. 90 epapt 00| kpourvjcoci, 141.500 EUR, (33^9 m« SIT). HISE 'PRODAMO VISOKO: poslovno*sr anova 9:^12 m ^ puzidek, K^^P^N, . 1980. parcela 712 m2. odii^r^o za posi, dejavnost 27.1241 EURi f63 mio SIT). PRIMSKOVO: hiSa, 2x80 m2 ^^ kler, I 440 m2, 2 garaži, dobra lokacija, L 1980^ 212.820 EUR, (51 mio SIT) KOXRICA: enodružinska. 150 m2. parceli mz^ I. 1960^ 1877I2 £UR^ mio Sit). KRAN), dvodrulinsk», I. >982, 200 mi ^ klet, pamela &80 mt, 212.820 EUR^ * Dodana ponudba na: mio S nepremičnine! 2026-172 031/605-114 PE TRŽIČ: 592 43 00, 041/515 965 STANOVANJA PRODAMO KRAN) * Zlato poljCr enosobno, IL nad, 31,30 m2* Met 1O16 m2. 1 izd. 20C5 za 89,000 EUR (21.327960 S1T). KRAN) • šlinscbno, 7. nad., 87.4 rru * garaža, I. izd. 1964 za 128*700 EUR {3aS4i.558,^SIT). ffiAN) * garsonfera, P. 264 rm. L Ödi983 za 61.550.65 EUR tHTV^rr^io SIT). i^UN) • Zlato polje, dvosobno. P. 45^6 m2, f. izd. 1961 za 98.064 EUR (23^5 mtoSrT) NOVO obnovam KRAN/ - Planina III, 1 nad, 6^6 m2.1 i2d* 19862a 103488.56 EUR (248 mro SIT) NOVO* TRŽtĆ ^vosobrv», 46 nu, I. izd. 1920 za 56.33450 EUR mio SIT). TR2'Ć*tn$obr>o. P, 80 rn2, Mo 1964 za 100 EUR (24- mio TRŽJC • prionjer?. I. nad., l izd. 1973 za 37*000 EUR (&9 mio SU). TRŽIĆ • ch«inpolsoboo. P, nw I. izd. 19292^82.000 EUR (19.6 mio SIT). dvosobno, IV* nad.i ^^i^fTìt z» Č8.853.28 EUR (16,5 mie srr). TR^IĆ - itirrsobr>o^ v dveh etažah. 160 m2, 80 mz dvoriJča, za 123.101 EUR (29.Sm)o SIT) NOVOiepo* Ht^E PRODAMO KRAN) * okoto, dvo* ali enoslan. hila. adapt 1984. parcela 621 rr2, stan p. 170 ms, z vso opreme ^2d«lano po men za 225.338 EUR (H' srr) cam ugodna PREDDVOR • enostan hiU. IIL gr. hz2 (adapt stara htia)i pere. 669 m2, stan. p. cca 120 cena 120*180,27 EUR mio filTN)E * medetažna. 220 m2, «tan. p.^ pareda S43 mi, podkietfna, bnjnanca* velika teresa. I izd. 1981 za 246.202163 EUR (59 mio srr)^ TRŽIČ * 1/2 I. adapU2O03* icc m2 stan p..45orn2 parcela, nadftreiekza avlo za 11475546 EUR (27^5 mio SfT). POSLOVNE PROSTORE C»AMO V NAjEM, PRODAMO NA)EM Kranj * PUr^fnap 85 najem z odkupom inventarja za cer>o 50O175 EUR (119.999^73 SlT)/mes ♦ «tr^ki najem brez odkupa inventarja za ceno 1001,50 EUR (239.999,46 SFT)/mes ^ stroiki 02 prodaja prostora in opreme za 125188 EUR (30.000053^32 SIT). Kranj « l^dja v bližinr centra, s paftimi-mi proston oddamo več poslovnih pros* torov primernih za pisarne, mehdniilno CI «o ir 2 s delavnico, salon, itd* cena 10 EUR (2.396,^^0 SlT)/m«sećno2a ma + stfoèki. TrSd • okolica poslovne prostore, ved pisarn, soba 5 priročno kuhinjo. sUadiščni prostor, veliko parki nife cena 8 . EUR (1.917.12 SIT)/mesećn6 za mz : vključno s siroiki PRODAJ Knnj • cca. 210 mz poslovnih prostorov z vso pisamiiko ^remo v pntliCju in kleti poslovne stavbe, 6 parklmih mest, nekaj zeeniceza 354698^71 EUR mioSm iZredr)o[»f pisarni ' * z »rfr pnmemi mopo rn«ri. ZEMUI^ PRODAMO ^ zazidlfivs. gozd, ftd * okolkra. TRŽIČ * okolica, Škofia NEPSEMIĆNinC RCAi ESTATE SVET RE d.9*0. rr^s^njbVA tlicA 1 4000 HmWi Ohrsen 000 Email. k^ a n| s vel* neprem ičoin e .si .svel*neoremÌdmne STANOVA N|A prodamo KRANJ - r>ova stanovanja v poslovr>o stanovanjskem objektu v bližini vodovodnega rtolpa^ od 41 m2 do 94,10 m2. Stanovanja bodo zgrajena do julija 2007* Cene: od 1*698158' EUR/m2 (407.047^00 SIT) do 2.010^7 EU R/m2 .885,90 SIT). PREDDVOR * dela: enosobno, 41,55 m2, L >983, pritličje^ prazno in vseipvo. Cena: 83.500 EUR (20 m^o SIT). KRAN) • Planina i: dvosobno. 63,1 fr\2 s O. 1978, 4./7 nad., za-stekljen balkon, nova kopalnica, Z lega^ Z K, vseljivo aprila. Certa ^o3*«>o EUR (24J mio SfT), KRAN) - K«b«tova: garsonjera. 25.54 m2, 2* nadstropje, I* 19661 sondna. ZK Cena 59.67? EUR br^z ba 3 mio KRANj • Koroška c: 41 ma v hiSf, adaptirane I* 2005. lastni vhod, 1^2, drvarnica, klet. vredno ogleda. CK rra ie. Cena 78*868 EUR (18,9 mio KRANJ * Gospo^etska: enosobno» 41t9 rn2, 2. nad*, L 2005r CK - plin^ opremljeno, balkon, velika klet. miren okolii, lastno parkinšć«, ZK. Cena 89.000 EUR (21,3 mio SIT). KRAN j • iorf l}evo n*: dvosobno, 54,13 m2. 7. nad., Rigalo, balkon, dobra okacijar I 1972, prazno. Cena 102^37 EUR (24,5 mio SIT). KRANI - Planina II: dvosobno, 69,26 m2^ 5 /7, prijelno stanovanje, vzhod* na stran, L 1982, vehk balkon. Cena 110.583 EUR (26,5 mio SIT). KRANj « Planina III: dvosobno, 63.6 m2. dobra razporeditev, u/7 nad., L 1986, delno prenovljeno, Z K v postopku. Cena! 102.200 EUR (24^5 mio SIT) Hf^E prodamo PREDDVOR « Tupaliče: 2 dvojčka, 3. PCF, K+P+M + pod k let, 203*205 m2 in 203^335 m2 zemljišča, odprta in sončna kga z razgledom na gorenj* ske hribe* Cena: 153.981 EUR (36.9 mio SIT) do 162.300 EUR (58,9 mio RADOVLjICA - bližina: vrstna hiSa, 106 m2 tlorisa m 290 m2 zemljišča, I 1992, K+P+N+M neizdelana, nova a v novei' CK ^ oie. Odlična iem naselju s pogedom na gore. Cena: 300.000 EUR (71,9 mio SIT). ŠENČUR: 182 m2. v zahodnem delu naselja so naprodaj tri (i^ne enO' družinske hiSe, zgrajene do 3. po* dalj Sane hze. Hiie so podkiciene, klasično grajene, z dobrim izko^ ris tkem prostora in zo se bn ostjo posameznih enot. Iz dnevne sobe ima|o izhod na zelenico, vsaka htlz ima ludi balkon in nadstreiek za dva avtomobila. Parccle merfjo 372, 306 oz. 293 m2. Cena: 160.360. 175.263 oz 179436 EUR (38,4* 42 oz* 43 mio SIT). KupcJ ne p KRANj: 1/2 hiše, kar ,08 mz. 44.34 m2 garaže eti, 2^5 mz parce e, L 1 K+N^M, adaptirano, CK « ol)e, opremljeno. ZK vse ločene. Cena 147*300 EUR (35.3 mio POSLOVNI PROSTOR prodamo KRAN( « Planina IM: 84 ma, pritCčje, S* 1985* lahko n različne dejavnosti. ZK v postopku. Inventar mesnice po d> govoru. Cena 125188 EUR (30 mio SIT). wwM^svet^nepremicnine.si ja I I ä v r MALI OGLASI GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 G^ADBenišTVo • nGPRciničninE CflAO-NlP, o. o. Parmcpva 1000 L|UegANA t«l.: 01/420-4003 04V710 g. Drago e-Mžta: mdnep^^siol.Aci STANOVANJE PRODAMO KRANJ • Planina J: o l 1979, obnovljeno v celoti, klimattzfrar^o. Cena: 99.000 EUR {23714360 SIT). KRAN) * Planrna II, dvosobno^ 69,26 mi, 1982, delno obnovljeno. Cena* 104 990 EUR (2^ 159.S03.60 SIT) KRANJ * P\»nmi II, trisobno, 93,63 m2, VIL nad.. X 19S2, oprem vzdrževano, 2 balkona. Cen»: 120. EUR (28,9 mio SIT). DISTRICA PRI Tn2lćU * trìiobno. Zl^i rf>2, P/2, tobt V Ueti. vrt. nadstrešek 2a avto. IL ^94^ Cena* 102498 EUR (26 mie SrT). TR2IĆ • center mesta, trisobno, m2, man$arda/3.1. 2006 vef^ano-vanjska stavba v celoti obnovljena* Cena: 91.107 EUR (21.832.S81 SIT). H\il PRODAMO KRANJ • okolica, Trboje^ dvostan* hiia. m biv* povriinCi pare 621 n-i2, l.i, )984, obnovljen», opremljena, urejen vrt in sončna terasa. Cena* iÄi.i$$.o8 EUfi (53 mio srr}^ KRANJ « Mlaka, i/a stan. hiSe, man^ sarda, 130 mz t>iv. povrirne, garaia, nadstreiek 2» avto. kieti 300 m2 vrta U 19781 vzdrževano. Cena: 147»304 euR ÜS.S'^^oS^'n^ 8lSTB)CAPRnT{2lCu-i/2 stan. hiSe. prrtlićie. 98 m2, 25 m2 klet^ som2 pe FESSTi di Ol o., nepremičninska družba, Stnta^eva ulica Kranj, Telefon: 23673 73 Fax: 236 73 70 E*po$ta: inhljifn^ si Intemet MViSv.fesst.il ?rANOVAN|A PROOAMa KRAN) « VODOVODNI STOLP; gar^ sonjera, 25,94 mi^ L izgradnje 1968, 2*/4 nad., cena 56.334.50 EUR (i>$oo.ooo,oo SIT), KRA^J « VODOVODNI STOLR en> sobnoi 34i8$ m2. I izgradnje ^968^ 4./4 nad., cena 75.000,00 EUR (17.973.000,00 SIT). KRANJ • ioHijevo naselje dvosobno, 7/9 nadstr.. ma, L izgradnje 1972, cena 101 ooo.oo EUR (24.203 640,00 SIT). SKOPJA LOKA • rr^nkwo nasede tri' sobnol 3./4, L izgradnje 19861 cena 120.900^00 EUR (28.972476,00 sn). TRŽIČ; garsonjera, 24,18 m2, 5./s nad., I. izgradnje 1^0, cena 45.902,19 EUR (ii,ooo.ooo,oo SIT), KRANJ « $erlijevo naselje: dvoinpol* sobno stdr>ovanje, prltličie, 64,13 mz, , Izgradnje 1968» cena 112000,00 EÜR (26,839,680,00 SIT)* KMN) • Planina I; 2 4 dvosobno sia^ nevan}e, pritličje, 89.90 mi, t. izgrad* nje 1975, cena 116.841,92 EUR (28 000.000,00 SrT). KRANJ • PLANINA II: trisobno, i,/3 nad.. 73.62 m2, IJzpadnje 1982, cena no.ooo, 00 EUR (26,360.400,00 SfTl. HliE PRODAMO: KRANJ. PREDOSUE: dvostanovan]. skd hiSd. b(v. povr. 120 mž. I. izgrad-nje 19&3, obnovljend 1.2002, zemljll' ia 939 m2, cena 200.000.00 SUR (47.328 000,90 SIT). PREOOVOlt: dvo&tanovanjska hiSa, lojena vhoda» z x ^s^no. 64,00 ms, obnovlieria 2002, part_ 657 ira, c«n4175.262.&9 EUft (42.000.000,00 ZAZIDLJIVE PARCELL-CERKLJE • OKOUCA: zazidljiva parce-a, 530 m?, z manjio bnjnafico. cena 66.766.81 EUR Ii6.ooo.ooo.oo SIT). iMM Of. OA-NI GA*NI, d.0.0., P,E. Mlakarjev» ulica 107 (0 PC i^eur), 4208 ieniu r tel: 04/2517099, fee 04/26-17098 e-polta: Infel^neprerniaiineEani.si STANOVANJE RADOVLJICA • PREŠERNOVA UU* CA, na mimi lokaciji prodamo tnsob-no stanovar^je vizmen 72.94 m2, objekt star 17 leL visoko pritli(je/3. funkcionar rta raz pored tte v, WC « I o£en od kopalnice, zapri balkon, z.k. ureicno. CK, vsi priključki, prevzem možen takoj. CENA: 116.841,92 EUR {28.000,000,00 SIT). KRANJ z okolico, nujno kupimo gar* sonjero nam 2e znanega kupca, Zaželen balkon. CENA: cca, 68.800,00 EUR (16.487.232.00 SIT). BRITOFi prodamo enosoboo startova« nje s bbinetom v Smeri 31, 67 m2 + balkon 7,06 mz 4 Uet 6,90 rm. staro 2 led, bstno paHcrmc meste, CK, vsi pri* kijuđo. obrnjeno na J stran, komptetr^ opremijer>o» vsdjnro po d^^ovoru. CENA: 9^890,00 EUR (22499799.60 hise prebaćevo1 prodamo starejSo hiio s podkletenim pomožnim objektom dim. 4mxnm, 484 mz zemljiS^a, pomožn) objekt star 30 let m hiša ne 70 let, iS7i2 m2 povriine. pritličje ^ mansarda, krui^ na pe^. CK • dje, v^i pnkljuekl^ neposredna bližina avtobusne posta* je, vseljiva (akoj, CENA: i66,OOOiOO EUR (39,780,240.00 S fT^. NAKLO - PIVKA, prodamo nizko energetsko hi$o v 3. gr. fazs 250 mz stanovanjske povriine, 260 ma zemljii^a, zadetek gradnje L 2006, podkletenä, vsi priključka, moinost priklepa na plin. bakkon, predvidene par ki rii^ u 4 avtomobile. Prevzem možen takoj. Možnost izgradnje na kjjuč V neposredni bližini se nahaja vsa potrebna infrastruktura, bbiina AC Kranj zahod CENA 140.000,00 EUR (33,549.600.00 SjT), Na rszličnih lokacijah nujno kupimo već ruiünlh nepremičnin za nam že znane kupce* Aktualna ponudba n^wnidnm na: www.nepremicnine*sani.si n e p r e m Zcvnikovjul v. Krar^.tH 04 i č n i n s k a o družba ^ . PE Str^tarjna ul Ml 04/SI6J Hìèt PRODAMO TRBOJE, samostojna, lahke tudi dvodružinska, let. 1981, 240 mz . prostora 4 K^M^večja garaža, adaptirana 1996, ravna parcela m2. Možna meniava za stano* van e a man|$o hiio v okolici Kranja. Cena^ 202,387 EUR (48,5 m^o SIT), STANO V AN f E PRODAMO KRANJi Planina enosobno (pre* delano v eneinpelsobne)^ 33 ma, l 1979, adaptirano 200t, nad./7. Vseijivo po dogovoru. Cena: 74^278 EUR (17,8 mio SIT), VISOKO, v dvostanovanjski hi Si, adaptirani I. 2001, v IV. gr. hit. pro* Furvkćiona no lö^^ damo dve ni stan. ertoti: v I, nad. 82,8 mz, s 14 ma velike po^ možno sobo v pritlić]u> za ceno 92,190 EuR (22.092411,60 SIT) in V IL nad. 80,4 m2 z neizdelano podstreho v tlorisu 40 mz, za ceno 100.116 EuR (23,991.798.24 SIT) Vsaki enpn pripada garaini prostor v pritličju in shramba v kleti, ter polovični delež na nah (dvoriSČe, pralnica, kurilnica ipd,). KRANJ, Planina K dvosobno 64 m2, 11. nad., let. 1973^ adaprirano 2004, sončno in urejeno, prodamo za 100.130 EUR (24 mio SfT) ali zamenjamo za enosobrto stanovanje, POSESTI PRODAMO POLJANSKA DOLINA, prodamo kmetijsko posest v skupni velikosti 48486 m2 (gozde painik. travnik. 144 m2 stavbiiče!)» Urejen dostop iz glavne ceste. Cena: i,s EUR/mz SlT/m2). e-posta: lòaian^volja.ret iščete nov aom a i Kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali najemate stanovanje, hiio ali poslovni prostori Celovita reiitev na enem mestu. Z» vas delamo Aktivr^o • lasno • Preudamo Afp d,o^, Kranj Koroška cesta 2, 4000 Kranj Bsm: 031/330 • 040 STANOVANJE PRODAM Pf^EDDVOR ' enosobno, 41,55 m2,1, izg 1983, prrttfčje» blok ükob gozdu. OC tel., I^lkona ni. Prevzem: lakoj. Cena: 83.500,00 EUR (20 mio srr), KRANJ, Zlate • enempol&obno. 39 rru, I izg. i960, adapt. 2003. P/4 tei. KTV, etažno CK potrebno urliti, z opremo. Prevzem lakoj: Cena: 78.850.00 EUR {18,9 mio SrTì, KRANf « dvosobno, 343 mz z garažo 18 m2,l.s. 195$. obn. 2006, eakc^ vselji* vo na lep l<^aciji blizu centra mesta. Cena 86,796.86 EUR (20,8 mio SfT). TKŽIĆt CENTiR • dvosobno, 56.36 mi V II, nadstr. starej&e hi&e,obo^. 1.05 s kurilnico, defavnico^ drvarnico, vrtno uto. vrtom na pripadafočem zemljiku 266 mr Prevzem: okt 07, Opn^mljeno. CK oije ali trda goriva, tel. ISDN, ADSL Cena 75.150^00 ÉUR (18 mio SIT). TRŽlC, Prečka * dvoinpolsobno. mz v pritličju Klike s samostojnim vhodom, kletjo, parkimìm mestom in vrtom. Obn. 2003, etažna CK, tel, CATV, wvrtv. Prevzem: po dogovoru. Cena: 82.000,00 EUR (19.65 mio SIT). HliO PftODM RADOVLJICA * mansardno luksuzno. opremljeno, itinsobno stan. v dvostan. hiii 150 mz s 680 mz zemijISČa s samostojnim vhodom in lepim razgle^ dom. I, ^ i998r zadnja vr^ta v naselju, blizu ZD. Športni park Cena 304.000,00 EUR (72,8 mio Sn^, P/e^ vzem. takoj or po dogovoru. RADOVLJICA • p^)t(ičnQ &Hriinpo(so^ no, opremljeno stanovanje 140 mz m dvosobne polklet stanovanje 40 mz v dvestan, hiSi s 6$o ma zemljilća $ samostojnim vnom in garažo L rzg. 1984. delno obn. 2004. BP^uZD, iport-ni park, do centra ^0 min. Cena 288.0OO.OO EUR (69 mio SIT). Pre^ vzem: takoj oz, po dogovoru RADOVLJICA - hi&a izg. 1984, obn. ^998. 350 mz povriine (KtP^M), zemljišče 1330 m2, zadnja v vrsti. Pr» vtem: takoj oz. po dogovoru: 550.000.00 EUR (131,8 mie SrT), DftAŽCO^E • starejia Hi&a tlorisa 117 m2,1. izd. 1949 (P^UM) na 2em 1519 m2. Cena: ^.000^ EUR mie SIT)* ZC. BESNICA- v L 2005 moderno prerv ovijena in delno opr, scarejia hiia (P+M, delno klet) s 183 ma povriine, zemljišče cca, 400 mz. Iz/edno lepa lokacija. CK otje. tel. ADSL Vsel;rve pe dogovonj. Cena 238.300,00 EUR (57,1 mio SIT)* POSLOVNI PROSTOR ODDAM KRANJ « 15&3CC mz • poslovna cona PnmskovoL nad. primemo za trgovino, stontveno dejavnost, pisame. Najem: 6,00 EUR (14J7.84 Srf)/fn2 mesečno, KRIŽE eb gkavni cesti 122 ni2, 6 prostorov primemo za pisame, skladišče Možen najem po deüH, Prevzem rnarec 07 f^ajem icoo^oo EUR (239 640 SIT) / mesec, stroilo vključeni PARCELE PRODAM VIRMAA^9S0 ms, ravna, vcekxi munalno opremljena, namenjena za iz* i m razgledom na Lubnik, Cena 133000.00 EUR sn). $KOFJA LOKA - obrtna cona TraU, 1856,31 mz Cena 76.00 EUR (18212,64 Slf)/m2. Za mne stranke: -kupimo parcel cca. 50^1200 mz; od 2.00010000 mt • starejšo hršo ali hišo v IIL gr. ^zi z večjim vrtom na Gorenjskem: 1/2 hiiez svojim vhodom Kranj z okolice, Trtič, ca • tr»oo tnsobna star>ovanja • Kranj in okolica, Žko^a Loka. Tržič, Radovljica. * dvosobno stanovanje KRANj do 6z.6oo,oo EUR (15^001464 srT)(lahko brez CK al! potrebno ebnovc) ^ kmetije z zemljiičem 3 • 5 ha na >vww,ajp»si dipdomvaipdofn SI Tel D4 537 4S00 www algdomsi LPDOm AHHorn Cankerva u ca iSiQ Raffo^ .ca 5lD Qd Rsđov lica GRADUA ZA TRG POSREDOVALE VPISVZEMUliKOKHJIQO INŽENIRING UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ENERGETIKA v mNOVAN{A PfiODAMO BLED. Alpska, garsonjera. 17,^ ma, 1981, 4* nad.| soba. kopalnica ^ wc, balkon, kleu oprema. Cena: 62,593.89 EUR 5.000000 SIT^, RADOVLJICA Prešemova, 59,54 rn2, pritličje. L 1995, kuhinja, 2 s^i. koplnica 4 Vb^ klA Cena: 98064 EUR (23.500000 sn)* 6ECUNJE. dvosobno» 60.69 1987,4 nad., kuhinja, 2 sobi, kopalnica + WC, balkon. Idel^ nadstrešnica. Cena 95.977,3 EUR (25.000.000 SiT), RADOVUlCA: Cradnikeva, dvosobno^ . 3 k et. EUR 61,05 mz, I 1973, 4 nad., kuhinja, 2 sobi, kopalnica * wc, loža, klet, takoj vseijivo. Cena: 95.0O0.000 EUR (227^ 800 sni, RAOOVLIlCA: Prešernova, ,29 m2, 3, nad., 1,1987^ nica + wc, I shramba. Cena: 112^ .000000 sn), RADOVLJICA^ Prešernov», trisobno. 79,89 mz, nad.. L 1988, kuhinja, 3 sobe, kopalnica, we, balkon, klA^ Cena: 133.533,63 EUR öLOOO.oooSn). KRANJ: Stjnsobno, 94,08 ms. obnova 05, str^a ^ Žlebovi 06» 1. r>adM dn^na 4 kuhinja, 3 sobe, kopalnica, wc^shram^ ba, balkon, klet. drvarnica Cena: 137.706,56 EUR (33.000 000 SfT) POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE Trgovsko poslovni center, m2, s čajno kuhinjo in urejenima sanitarijami, trgovska, storitvena, izobraževalna, zdravstvena, sen/isna, turistična, pisarniška dejavnost, I 05. naša novogradnja, uporabno dovoljenje, zk ure^o. Cena: 119Ì39 EUR (28718.266 srf). LESCE: Trgovsko poslovni center, pridige, 97,02 mz. Čajna kuhinja in sa n* Urije, trgovska, storitvena, czobražMk na, zdravstvena, sen/lsna^ turistična, psamrška dejavnost, I. 05» naša novo-gradnja^ uporabno dovoljenje, zk ure* jeno. Cena: 145.530 EUR (34874.809 sn), POSLOVNE PROSTORE ODDAMO MOSTE prr &ovnid: Mansarda cca. 320 m2,12*67 obnova 05. v eeloU ali posamezno, mimedqavnostf Cena: 8 EUR (1.917 Sn)/m2/ mesec t stroški «^ddv MEDVODE: Zbiljska, 176 mz, I. i960, pritli^e: 2 pisarni, sanitarije, 3 sklad^ča. klet delavnica, 2 skladiŠČL garaža, razi. dejavnosti, v celoti. Cena: > 500 EUR (359460 Sn)/mesec ^ stroikj, KUPIMO PARCELE Na Ceieijslom ku^mo več zazidljivih parcel za stanovanjske gradnjo KUPIMO / NAIAMEMO CTANOVANjA Za znam sfranke kupimo fn najamerno več garsonjer, eno in dvosobnih stan^nj na področju od Rado^jice do in KUPIMO HliE Za zr^ane stranke kupimo več hiš m deželi, lahko star^Ših m potrebnih popravil - območje Bohinja, Sleda, Radovljke rn Jesenic z okolko. www,a(pdom,si ^♦mpPROJEKT 4' ver» TeL 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO: KRANJ ^ PLANINA z, enoinpoisob- no, 43 mz, i. nad./5, dobra lokacija. Cena* 79.300 EUR (19,003425 SIT). KRANJ * VODOVODNI STOLPi dvosobno, 52,17 m2,1. nad./4i obnovije* no I, 99, vpisane v ZK. vsi priključkf, opremljena kuhinja in kopalnica, odlična lokacija. Cena: 100 OOO EUR (23.964.000 SIT). KRAN) - PLANINA 2, itirisebno. 93 m2, atnj 50 m2, obn. 04, P, svetlo, vpisano v ZK. vredno ogleda. Cena: >30.000 EUR (3M53.200 SIT). KRANJ • PLANINA 2, dvosobno. 69^22 m2.182,5. nad., dobra razpo* reditev, UCOONA CENA^ 104,500 EUR (25.042.380 SIT), KRANJ * OBROBJE CENTRA, dv> sobno, 64 mz, obn. 07, z. nad., lega, moderno, kvairtetno, Ijivo. Cena: 105.000 EUR (25,162.200 SIT). NA RSLAGII DUPgS -TRŽlC, skd hiša 300 m3, pare 574 ms. Ill.gr. faza, I. 04, moderno zasnovana, motnost ob ni, odlična lokadjs, ugodna C9ns. Cena: 145.000 EUR (34.74;.800 SFT); DVOR)E PRI CERKt|AH, parcela 1000 m2, vsi priklj. ot> pare., narejen rde,no načrt, sončna lega. čudovit razgled. Cens: 100 ZA ZNANE KUPCE NUjNO KUPIMO V KRANJU ALI BLIŽNJI OKOUCI • garsonjero, eno-, dvo- in NA RELACIJI KRANJ-ŠENĆUR. CERKLJE • stanovanje v nižjem nadstropju, do Sj.joo EUR (20.009.940 SIT). PREODVOft - eno- ali dvosobrro MANJŠO KMETIJO na Gorenjskem CELOTNO PONU080 NEPREM1Č. NIN NAJDETE NA NASI SPLETNI STRAN wvbrw,mp*projekt.si WWW.GORENiSKlCLAS.SI NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PflOOAM DVOSOBNO, novo stanovanje. 60 m2, na Zlatem oolju v Kranju. uQOcfno prodam, « 031 /378^38 DVOSOBNO STANOVANJE KranhŠor-Djevo naselje, 7. nad.. 52.5 rr2. letniK 1972» oprefn^o v celoti, balkon. Met, C&na 101.000.00 eur{24.203,640.00 sit). Traxl nepremičnine, škofjeloška c 20, Medam lesne bnkele za kurjavo - razprodaja zaloge, 9 04/53-31^48,040/8S-74-25 STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM LTH zamrzovalni skrinji, 290, novi. ie zapakiram. 210 in ZS ugodno. CORENISKI GLAS torek, 6. marca 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE 23 OGREVANJE, HULIBNJE PRODAM ELEKTRIČNI KOTEL za centralno »grevanj« Partorir 10, malo rabigen, 2apo(ov)òno ceno. 9 040/51^114 700164» KLIhIA IZFARILNIK. dvojni. 6 verttda-tortov, « 041/619-610 700>97» OBLAČILA PRODAM DEKLIŠKO obleko za maluro» 40< vOoličasle Osfv«. • 040/23'94>34 rcci(638 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM RODOVNIŠKE mladiće, rotweifer. cepl>eni in tetovirani, 9 041 /53e-534 'CCi&M ROTT WEILER J L čistokrvni mladiči. sUri rT>ds.. • 031/327-&7S >oa\M KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO Creino 2300 I in kiper onkolico 4t, 9 031/491-028 7001 gM KUPJM ŠKROPILNICO, sanokolnico, bencirv Sko, 9 041 /939*156 7OQ i«74 PRIDELKI PRODAM DOMAČE žganje z )at>olk in riruèk, suro 4 lata, • 04/253-13-12 '001 M« PESO za krmo in drobni krompir, • 041 /378-789 '001SJO VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKA aiinentaloa, ležkaga eoa 200 kg, « 041/693-441 ^Odreda eURSKI kozi in kozlička, 040/429-288 . « če BI KCA ter 911 rooiM? KRAVO m Tellco simentalkr, breji, rociui KUPIM BIKCA me^na i^sme za nadaljnjo reto 00 120 Oo 1S0 k9, 9 04/S7-40-12S 7001fl44 6IKCA sjmentalcđ, sta/e^a 10 dni In oroüam seno. 9 O31/S68-14O7oois0r TELIČKO ali bikca. 031/8S6-347 tio 14 dni, 7M169I POSLOVNI STIKI KREDHI Do 7 iet na osebni dohodek ali pol(cjnino. do 50 % obremenitve na osnovi ter leasing! za vozHa stan do io let MOŽNOST ODPIAČI LA HA POLOŽNICE, PRIDEMO 1\J0\ NA DOMI NUMERO UNO Robot Kulcov«c s^ MBmfca ul 22, Mvìbor Tdj 02/2^-4Ì26r mote o^i/TSC^ 041^49) ZAPOSLITVE (m/i) NUDIM DODATNE ZASLUŽEK nüdimo sposobnemu, komsrdatneniu zBSto^ niNu na terenu sa območja Kranja in Školje Loke^ Agenccia Qrafìtf, ö.q.o.. Krooa a. Kropa. • 04V39l-1dS l&ČEM ddkleu pomoč vsireibi^ Sire- n» pub, Kidričeva 67, 4kof)a loka, 9 041/71^18 IŠČEMO pomoč za dalo v $trai0t ob vjKeodih» GTT Joèt. Sv. Jo^ r\ad Kranjem Knnj, • 04/2DV2V razen ponedeljka, od 6. do 20. ure ^oousa REDNO zaposlitev v mtečnk reslavrach t\ dobf czkgieni kuhar, ki je pripravljeri na nove Pisne prošnje na naslov: Mon»an d.o.o,, Mlakarjeva uL dl b, éeni^r. 9 04/279-13-00 ŠTUDENTKO za pomoč v sUbžOI» z» poshmo, dobro ca Zd^iljsKa 01/36-11.930 ceeta B, Mech^de, V ŽIROVNICI takoj zaposlimo kuhar* la/ico s praKso» Vilko turga Žirevnicfl 86a, Žirovnica. • 041/94^ 347 OSMRTNICA ZAPOSLIM kuhdr>a ali kuharico, tahko ffliajia upokojenka» predhodne ^ovne izkuinje so pogoj* Inf* med 7. in 6. ter 13. in 16. uro* Enaviek Zvone ».Pm Slovenska o. 39, Cerklje, « 04/252-91^0 ZAPOSUMO prodalaloa* Vogoprom, d.o.o., Brode 20, Škofia Loka, 8 ZAPOSLIMO prodajalko za ^lo v (r- govini z žMli, N^nu&a. d.OiOi, Mavčiče 102, Mavčiče. • 041/582^42 ZAPOSLIMO kuhana za nedoločen čas, Gostiba Pr birt, Praprolno 17, Sek^s, • 04/S14«12'SS, 041/32&* 019 ZA NEDOLOČEN čas zaposlim voznK ka gozdarskeoa kamiona za prevoz tesa • llaltja In Avstnja, Mad siroinika gradbene mehanizacije, QVT Šlraus. d.0*0.. Selo ph Bledu 43, Bled, V 04/53^2-940, 041 /823-835 7001 »n ZAPOSLIMO VOZNIKA tcvomega vozila, izp. C in E kalegorije* Pro&nje posije v S dneh na: GroDovwk trans^ port, d*o.o*, Mala uL 10, Horjul, 9 01 / 7&00-152, 041 /798-673 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo z» In vodje skupi n za tsrerksko novih artiklov za varovanje zdravja, naiboljsi pog^i in uvajanje v deb. Sinkopa, d.o.o. Žirovnica 67. 041/79^67, 040/668-345 /ocoeaa AVTOKLEPAR cziroma delavec v av* toremontni deMMiici \ defo • mon- laza avtosteKI, Jeiovčan d.o.o.i Žabn^ oa 24, Žabn^ca, • 041/758-1 SB TAKOJ zaposlimo vestnega in zaneslifvega defavca s poklicno aJI arednjo io(o za dvoizmeneko delo v proizvodnji z možnostjo hitrega napr MEMO AB, d.o.o., PE Kidhčeva 43 b, 4220 SkofialoKa. •04/5MO-400 TAKOJ zaposlimo Ueperja krovca sll tesai^a, oziroma delavca na strehi. KK Obtak. d*o*o*, Predosije 125. Kranj, 9 041 /662-557 /oo^u^ ZAPOSLIM delavca za delo v rocnlav*^ lopra^nicl, Pičman, d.o.o*, Britof 39> Kranj. 9 040/202-542 ZAPOSUMO čisfllko za polovični delovni čas. Gosbina in picenja Citadelai Pdevska o. 43, Knn\ - Stražisee, Sporočamo žalostno vest, da nas je v 50* letu sUfosti zapustil upokojeni sodelavec Marko Pečar Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 7. marca 2007, ob 16. uri na pokopališču na Dovjem. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v lamkaišnji mrlilki vežici. Sodelavci Carinike uprave Republike Slovenije • Carinskega urada Jesenke Kako prazenß dom, dvpriSie. naše zaman te išče, ni več tvojega ^asu. smeHf^aja. le sicäi ostaie so povscvi, od deia etf^ih pridnih mk. Nlu zbogom nisi rtkd, niK roU nam podal, a v n^ STtiii vedno boš ostai. 2AHVALA 71. lenj starosti nas je za vedno zapustil oCc, stari oČe. bral in stric Ludvik Hlupič iz SenČur)a, Pipanova 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-em in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, maše in sveće. Posebna zahvala Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golnik» zdravnici dr. Niseti Bajrovič in osebni zdravnici dr, Barbari Vavken- Iskrena zahvala g. župniku Cirilu Isteniču za opravljeno obredno mašo in tolažilne besede» pogrebnemu zavodu Komunala Kranj, pogrebnikom» pevcem, nosačem in društvu upokojencev Šenčur. Hvala vsem, ki st« nam bili ob strani in ga boste obdriali v lepem spominu. VSI N j EGO VI ZAPOSLIMO delavca v tesarstvu in krovs^u, možna pnućitsv. Sploéna gradbena delö ìfì krovsivo Pogaèar k.d., Čopova 25, Usca, 9 040/713- 110 /ooieeQ ZAPOSLIMO delavce za preprosta deia v parkovnem vriharstvu. Za-posJcrev je za določan čas z možnost^ podaljàania, Pi&ne pfiénje 2 sorn poiljite do 15. 3. 07 na naslov Flora, d-o.c., Zg, Bitnje 133, 4209 2abnlca ZAPOSLIMO servis^na lahke grad* bane mehanizacije« Igor Jagodic d.0.0.. KarrnIiKa casta 14. Vodica, • 041/626-061 rooie'« ZAPOSLIMO vzdrževalca in monter^ otroških igr^l. Zaposdrtev je 23 določen čas z (Tioznostjo oodaiièanja. Pisna oroÀnje i življenjepisom pošljite do 15. 3, 07 na nasJov. Flora d,0.0., Zg. Bit» nje 139. 4209 Žabnica STROJNEGA INŽENIRJA, konstmk-tooa, zaposlimo, zaželeno zrianje pro-grarna Proingeneer. Prijave z dokazili: Le-tehnika, d.0.0., Šuceva 27, Kranj roojeu GG mali oglasi 04/20142 47, e-po^td: mdiioglasf^g-glas.si www.gorenjskig 9s.si BYTYQI SKALA d.n.o. Struževo 3a, KranI, izvajamo dala od temeljev do sirehe, notranje orr&te. fasade, adaotac^e, kamnite žkaroe, urajanje in tlakovanje dvorišč. 2 na&rri ad vašim materialom, 8 041/222-741 IZDELAVA podstrešnih stanovanj, z lesenfmi oblogami ali knauf. Planlr^k k.d., TupaJiče 11. Preddvor, 9 031 /206-724 IZVAJAMO sartaclje dirrnthov, nudimo dimne obloge, dimne kaoe. Novak & Co. d.n.o.. Ljubljanska 69. DomzaJe, 04l/dd&-102 7001 HI OBHft VUAMO KOPALNE KADI z nM- 9»aijem epdtid ern^w prMehe. fekuàv ie in giravo. 1D&JA. Žga Snoi s.p.. Brte^P-va 16, 041 /S92-16d Toaie?» S U KO PLESKARSTVO Bizant Ouéan s.p,. Britof 9. 4000 Kranj vam nudi kvalitetne in ugodne pleskarske storitve- B 041/514*547 7cci86q liČEM IŠČEM varu&ko za enoletno dekitcc. po možnosti na vasam domu, 9 031/481-076 TCOWO I&ÖEM iSČEM DELO kot inštruktor matam-alike, ft2ike, angleščine in kemije, ■ 031/291-52$. 041/867-201 miiu IZVAJAMO VSA tesarska dela. Pooblaščeni Gerard Bramac Tondach. Svelelj s.p., Gfmičeva 31. 041 /64-24-24 n krovec Marko B 7001677 STORITVE HUDIH ASTERIKS SENČILA fìozman Peter s,p., Senično 7. Križe, tel.: 59.5S-170.041/733-709; zalozije. roloji, rolete, tameine zavese, plise zavese, ko-mamiki, mad^ize, www, astehks.nel BELJENJE m glajenje notranjit) površin, barvanje napuičav tn fasad, dekorativni orvieti inopleski, antiglivičn) premazi. Pavec Ivo s.p., Podbrezja 179, NakJo, B 031/39-29-09 IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do str«he, kvalitetno, LoanJna, Gradbeništvo, d.0.0., Gubčeva ul. 7. Kranj. « 041/257-329. 040/176-371 7001 S.IO ZASEBNI STIKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se lih je že S0ozr>alo, naj se Vas še več!, 031 /505-495 7oco63? OBVESTILA MONTAŽA naravnega kamna mor, granfth Aoltcs, stopnice, cokli, fasade, tlaki, pod^i Igor Juvan Zg. Bela Preddvor, • 051/316*166 PROSIM LASTNIKA KOLESA. Ki ga je pusol 2aKlenfen6ga pred hAo v Hafnar* iMfn naselju sr^ novembra 2006, Oa cocte ce wgaaG coktse, 9 041/761-064 NUOIM vsa gradbena dela, ometi, vse vr«to fasad, adaptacije, tlakovanje dvorih, kvaftetne, hitro in po&eri, Gradbeno podjetje Kranj d o o^ Zupanova B, Šenčur 9 0S1/3S4^39 RAZNO KUPIM NOVO večjo S34 kožo, 9 031/299- OSMRTNICA V 99. letu je odšla naša ljuba mama, babiu in prababica Marija Peklenik Arsič nosilka partizanske spomenice 1941 od pokojnice bo v četrtek, 8. marca 2007, ob 11. uri na pokopališču v Kranju Na dan pogreba bo žara v poslovilni vežici od 8. ure dalje. 2alujo^a sinova Janez in |oža z dnižinama ter ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Tržič OSMRTNICA Sporočamo žalosttio vest, da je v 71. letu starosti umrl Franc Bernik Šinkovcov Francdj iz Krivega Brda Pogreb pokojnika bo jutri, v sredo, 7. marca 2007, Sv. Lenartu. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežid ure na škofjeloškem pokopališču. Ohranimo ga v lepem spominu. od . un pn . do 16, VSI NJEGOVI Kdor v mis/if» ?fojih dragih živi. ni umrl, umrl je samo tisti, kdor je pozabljen. ( Kosovel} V SPOMIN V četrtek, 8. marca 2007, bosta minili dve leti, odkar naju je zapustil sin Saško Fajfar Nikoli ne boš pozabljen. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel in prižgete svečo. STAR S A f 24 info® g'gtas.si GORENJSKI GLAS torek, 6. marca 2007 Ankpta Na upravne urade tudi v soboto Danica Zavrl Žlebir Maja naj bi upravne enote poskusno začele uradovati tudi ob sobotah, da bodo upravne storitve (zlasti zaposlenim) ljudem dostopnejše. Kako ljudje ocenjuje- novost? Fotđ: Tina r>okl En k Götz: "Upokojenci Imamo sicer dovolj Časa za urejanje upravnih zadev. Za zaposlene, ki so v$e dneve v službi in med tednom nimajo o sobotno časa, pa bi uradovdr^je zelo v redu." Maruša Bogataj: "Ravno danes> ko sem slučajno prosta» sem si Ila naročit nov potni list. Tudi študentje med tednom za to običajno nimamo Časa, zato bi bilo v redu, če bi uradniki delali ob sobotah Rado Potočnik: "Ravno sem začel občasno delati precej daEeč od Kranja in tudi zame bo odslej upravna enota med tednom manj dostopna. Vesel bom, če bodo res začeli delati ob sobotah." Uroš M i Mavčič: "Če bodo upravne službe odprte tudi ob sobotah, bo to v redu predvsem za zaposlene. Jaz trenutno nimam zaposlitve in Če kaj potrebujem» grem lahko na občino kadarkoli." Bojan Pire: "Zaposlenim na upravnih enotah najbrž ne bo všeč. Če bodo morali delati ob sobotah. Lahko bi namesto sobotnega poslovanja krat tedensko popoldne podaljšali uradovanie." Velika v sreca Minulo nedeljo je ljubljanski nadškof Alojz Uran v Selcih krstil sedmega otroka Marije in Vinka Rovtarja Ana Hartman Seka - Krst sedmega otroka je za ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana ena najbolj prijetnih nalog. Kar pogosto pride v škofjeloški konec. "Na Loškem so družine rodovitne in upam, da bo tudi v prihodnje tako," je Alojz Uran minulo nedeljo dejal v Selcih, kjer je krstil Se ne dvomesečno Tonko, sedmega otroka Marij« in Vinka Rovtar. Zakonca sta se že pred poroko odločila, da bosta imela veliko otrok, Marija izhaja iz velike družine v Dolenji vasi, Rovtarjeva družina z nadškofom» botri in sorodniki Vinko je bil v nasprotju 2 njo edinec. "Ko se danes spom» imaš. Marsikdo se Čudi, dan. Ali se bo po končanem rati velike družine. Vseka-nim nazaj, sem iskal prijate- kako nam znese. Včasih si porodniškem dopustu vmila kor je napor, vendar je to le . 'i • Ije iz večjih družin, Z ženo moramo deliti stvari med v službo, še ne ve. del zgodbe. Drugi del pa sta sva se odločila, da bova dala sabo in se čemu tudi odreči. Poleg naimlajše Tonke so veliko veselje in zadovoli- možnost življenja več l)u- Najstarejši otrod so mi zdaj pri Rovtarjevih aJi po doma- stvo. Vsaj tri otroke moraš dern." je povedal Vinko. Če- v veliko pomoč, pred tem so Če pri Jaku v Selcah še 15-let- imeti, da dobiš tisti pravi ob- prav takrat nisva vedela, kaj jih pogosto čuvali stari star- na Jemeja, 13-ietni Jošt, dve čutek družine," je še dejala, pomeni imeti veliko družino Ši," pravi Marija. Vsekakor leti mlajši Vid, dvojčka An- Ob vprašanju, ali v njihovi je priznala Marija, mamici sedmih otrok po- dtej in Stanko imata Sest let, družini v prihodnje vidita Še "Sproti se potem odločaš za moč pride prav, saj sta oba z vsakega otroka posebej. In možem zaposlena, Marija Niko pa ima Štiri leta. Pa so ubogljivi? "Hmmm " se kakšnega otroka, pa sta se zakonca Rovtar le nasmeh- ko sprejmeš to odločitev, do- ima skrajšan delovni čas in zamisD mama Marija: "Ka- nila: "Zdaj je še prezgodaj tudi moč za to, da ga je tako delaia po šest ur na kor kdaj. Ne želim idealizi- za tako vprašanje. II Novorojenčki v Kranju je prviČ zajokalo 8 deklic In prav toliko dečkov. Najtežja je bila deklica, ki ji je kazalec na tehtnici pokazal 4.490 gramov, najlažjemu dečku pa so natehtali 2.625 gramov. Tudi na Jesenicah se je rodilo enako Število dečkov in deklic, obojih po 7. Najtežji je bif deček s 4.440 grami porodne teže, najfažjertiu pa so natehtali 2.680 gramov. Branko Fartek direktor Zavoda za šport Kranj Svetniki so na četrtkovi seji Sveta Mestne občine Kranj le nekaj minut pred polnočjo potrdili novega direktorja Zavoda za Šport Kranj Branka Fartka. Fartek je v športnih krogih nan kot nekdanji košarkar Košarkarskega kluba Triglav Kranj, dolgo časa je bil tudi predsednik tega kluba. En mandat je bil tudi član Sveta Zavoda za šport Kranj. S. K. vremenska napoved s Napoved za Gorenjsko Danes bo že bolj oblačno, Čez dan so možne manjSe padavine, deloma plohe. V sredo in Četrtek bo pretežno oblačno 2 občasnim dežjem, jutra bodo kar topla. Čez dan pa bodo najvišje temperature okoli 10 stopinj C. Atff^oja KS 2» okoSe • U'id Meteerl9«ii» TOREK ! SREDA J / n é È • * * r tifi 2/1 4/11 ČETRTEK 6/1 r C o 16/8'C O I6yft*c no v K ran) Umrla je ena najstarejših Kranjčank Ena najstarejših občank Mestne občine Kranj Ivana AhČln je zaspala v nedeljo zvečer v domači postelji v 103. letu starosti. Ahčinova se je rodila 26. septembra 1904 na Bregu ob Kokri. Zelo zgodaj je izgubila mamo, zato so za prvih letih njenega življenja skrbeli tuji ljudje. Ko je bila dovolj stara, so jo vzeli nazaj na domačijo, kjer je skrbela za očeta in sedem bratov. Ivana je rodila sina Janeza, a ker je bil nezakonski, je morala oditi iz rojstne vasi. 2 njenimi skromnimi prihranki sta si ustvarila nov dom v Predosijah. Delovno dobo je odslužila kot vrtnarica na Brdu pri Kranju. Ostala je vitalna vse do svojega 98. leta, ko je zaradi zloma kolka najprej obsedela, zadnji dve leti pa )e preživela v postelji. Prisotnosti svojih domačih, s katerimi je živela v Kranju po sinovi poroki, se je zavedala tudi po izgubi govora. ' BHa je zelo defavna, z nikomer se ni kregala, veliko je vedela in prav vsak dar je sprejela z veseljem in skrom« nostjo," se spominjata Ivane AhČin njena snaha Ivanka in od snahe snaha Irena, ki sta za Ivano skrbeli v zadnjih ietih njenega življenja. Od ivane Ahčin se bodo poslovili dane? ob 15 30 na pokopališču v Kranju. S. K. Bl^O Tudi Slovenci smo zrli v nebo v noči na nedeljo je bilo v Aziji, Afriki, delih Severne Amerike in po vsej Evropi mogoče opazovati popoln Lunin mrk. V soboto ob 22.30 je Luna vstopila v senco našega planeta. Popoln mrk je nastopil ob 23.44 in trajal vse do 0.58 v nedeljo, ko je Luna začela izstopati iz Zemljine sence. Ob 3. zjutraj je spet zasijala v celoti. Lunin mrk nastane takrat, ko Zemljina senca prekrije Luno. Zaradi loma sončne svetlobe z zemeljsko atmosfero je v tem Času Luna še vedno vidna. Ker se večino modre svetlobe razprši in ponavadi ostane le rdeča, se Luna zasveti v barvnih odtenkih. Njena barva je odvisna cd trenutnih lastnosti zemeljske atmosfere, razdalje med Zemljo in Luno ter dejavnosti Sonca. Posebnost tega popolnega Luninega mrka je bil rdečkast sij, na prihodnjega tako popolnega pa bomo morali počakati kar do 28. septembra 20K. A. B. RADIO KRANJ d.o.o. Stntaneva ul. 6. KRANJ tkUifO^-. <04) 2612 (OSI) ^OiMTCUA m^HM ^mjOMJ^iJUà <04> (04> ZSi X-229 WRÜF CO mm/ miism nflJßQLJ PUSLUSflnR RADIJSKA POSTAJA HA ßOREnJSKEAl r»dl« »»Iva n J.si .r^idl ».kca nj.si « 02 GLASB TOREK 6.3.2007 HOFFMAN PRVI YOUNGUNZ METEK Odprla se je 4. sezona klubskih koncertov nove * alternativne scene. Ostriga gostila YounCunz. j5 Klemen Clobočnik ponudila izpiljen repertoar, istočasna pa je zabeležila svoj tretji nastop v Rdeči redstavniki treh ostrigi. Okoli pol ene ure so kranjskih skupin (Escape, Hoffman, na oder stopili gostje večera, metalci Godscard. Polno Obduction) so izžre- dvorano so pretresli s Šu-bali vrstni red svojih som, ki so ga dajali skozi svo- polumih nastopov. Začetek natečaja so odprli kranjski rockerji . Z najnovejšo |o glasbo. Igrali 50 komade s prvenca "... And we could have it all", med katerinü se vokalno pridobitvijo Katjo je zna5la tudi metal klasika Ktiharič in bobnarjem Bla- Roots, Bloody roots nekdaj žem Sokličem so predstavili popdame brazilske zasedbe pesmi Broken, Butterflies ter Sepultura. Splošni vtis je tak. Le nič je enako vsemu. Očarali so z zanimivimi kitarski- da je pevec Nicky preprosto legenda, ki se v stilu glasbe mi podlagami ter globokimi občasno grabi za mednožje, vokalnimi lirüjami. Sledili so Med njihovim nastopom pa nekdanji pure metalci Ob- je potekalo glasovanje pei- duction, ki so se nam pred» Članske strokovne žirije, Ü je stavili v bolj rokersld preoble- namenila identično število ki, Pevki Mojci Žalar se na odru pozna kilometrina na- točk skupinama Obduction ter Hoffrnan. Neodločene- stopanja. saj si je izkušnje na- mu izidu S5 točk je sledilo birala že v blejski zasedbi glasovanje publike, ki je na- Spleen. Občinstvu so se pred- menila največ glasov, in sicer stavili s komadi Metaphor, 39, skupini Hoffman, ki je .^•léi s. < o ^ ♦J Zmagovalci: HofFman uiiiur gaidjsm Dillema ter Box. Zadnji v vr- tako svoje tekmece premaga- sti so nastopili trip rockerji la za 12 točk. Zmagovalci ve- Hoffman. Koncert so odprli z čera gredo v Orto bar, kjer se orientalskim komadom "+ bodo 24. marca pomerili z psihološka okužba", ter nada- drugimi zmagovalci nadalj- Ijevaii s plesnima "Preporod n j ih predizljorov. YounGunz ... zadnja predstava" ter "Po- rajanje se je nato nadaljevalo ljub rumbe". Tršo plat svoje dolgo v noč. Hof&nan so z glasbe so pokazali v komadih zmago dokazali, da se kljub " Realna prikazen iz sanj" ter krajši kilometrini na kon- '^Klub odraslih dojenčkov". certnih odrih lahko kosajo s Svoj nastop so zaključili z starejšimi mač3d na glasbeni balado "Stopam". Zasedba je sceni. Gostje večera so bili Codscard. / Pečena Miakat eii^nm t Jan Plestenjak bo nocoj v Cankarjevem domu s koncertom obe predstavil svoj najnovejši album Soba 102. ežil svojih petnajst let dela in Nina Valant ljub temu da je danes eden najbolj zaželenih Slovencev, je bilo na začetku njegove glasbene kariere ravno obratno. Moral je poslušati nešteto negativnih kritik in preskočiti nešteto polen, ki so mu jih metali pod noge, ven-dai je kljub vsemu, vztrajal. In uspelo mu je. Tokrat smo ga v našem pogovoru tikali. Jan» petnajst let si že na slo* venski glasbeni sceni, izda* nih imaš devet albumov. Na me obdale v petnajstih letih. Album je drugačen od prejšnjih po tem, da je boljši, za kar pa se bom boril tudi pri vsakem naslednjem." Ob jubileju pripravljaš veliki koncert v Cankarjevem domu? Kaj posebn^a lahko ivofi poslušalci pričakujejo? Po čem si bodo ta kon< cert zapomnili? "Naj jim bo lepo in naj uživajo, pojejo, doživljajo trenutke, Jd jim jih bodo izvabile moje pesmi iz spomina in ; naj zapustijo Cankarjev dom z nasmehom na ustih. To je g zame dovolj, ker bom vedel, da sem naredil dober kon- "Najtežjih je bilo prvih se- začetku si bil daleč od take dem let moje kariere, Id so popularnosti in uspeha, kot bQ en sam boj. Tega obdobja ga imaš danes, ljudje so ti ne bi še enkrat prejadral in ni melali polena pod noge. Kaj mi jasno, od kod sem jemal zgodbe, le da so v različnih cert" oblekah" V enem intervjuju si dejal, da si naslovno skladbo no- Zadnje čase veliko sodelu* ješ s Špas teatrom, si morda kdaj razmišljal o igralski ka- in kdo te je kljub vsemu dr* energijo in voljo ob konstant- vega CD-ja najprej napisal rieri? BI se pridružil igral žal gor. da nisi odnehal? nih neuspehih. Najlepši tre- za duet dveh pevk za letoŠ» cem v predstavi 5mo* "Kaj pomeni boj za uspeh nutek je bil verjetno lanski in boj z ljudmi, Id ti iz zavi- dobrodelni koncert v Operi, njo Emo, potem pa si si pre* mislil in skladbo obdržal ških.com? "Mislim, da ne bi bil do- danja skušajo škoditi, sem ko smo s publiko listvarili Ča- zase. Zakaj se ti sam nikoli ber igralec. To ni hec in glo- videl že kot otrok pri svoji mami, Skozi to sem se naučil, da je najslajša zmaga, če si vse kvalitetnejši in neomajen pri podajanju svoje ustvarjalnosti ljudem. Seve- robno energijo in obenem naredili nekaj lepega za otroke obolele z rakom. " ne prijaviš na Emo? "Ker mi ni treba - na srečo." boko spoštujem igralski poklic. Seveda pa nikoli ne red nikoli" Napisal si kar 171 skladb. V čem je album Soba 102 Tvoje življenje je razpeto Koliko je takih» kjer je v drugačen od prejšnjih? da pa je nekdo, ki je ustvarja- skladbi en delček tvojega len, tudi občutljiv in ga vsaka življenja, tvoje izkušnje? "Verjetno sploh ni zelo drugačen, saj imam kot avtor krivica prizadene." Verjetno prav v vsaki, vsaj svoj stil» ki je obenem moj med Gorenjsko in Primorsko. Kje bo Jan živel na stara leta? "Nekje ob moriu, ker ne posredno. Mislim pa, da podpis. Album zveni zrelo in prenesem, da bi me prostor Najtežji in najlepši trenutek imamo tako ali tako vsi Ijud» se skozi glasbo in besedila tvoje kariere? je na svetu popolnoma iste lahko občuti izkušnje, Id so utesnjeval, mor}e pa )e ena sama svoboda. " Orev-nal po spotovsko Kdo hoće plesati z menoj Skupina C-Spot je januarja na radijske postaje poslala Primož, Ramon, Hanson in Igor so končno dočakali mon- nov single s silovitim naslovom Orgy-nal. Že pn/i odzivi tažo svojega novega videospota za aktualni single "Kdo poslušalcev so nakazovali posebno zanimanje. Po do- hoče plesati z menoj?". Videospot so snemali z režiser- brem mesecu pa skupina z njim doživlja še večje uspe- jem Simonom Srdičem, ki je vse dogajanje postavil v črno- he, kot sta ga doživela predhodna singla Lepljive misli in beli prostor, kjer band prikaže v divji, surovi luči. Tako div- Dan in y/2. Očitno so novo pesem odlično sprejeli posiu- ji, da je Ramon v žaru nastopa razbil svojo kitaro Gibson Šaici po vsej Sloveniji, saj se pojavlja praktično na vseh SC. To sker ni bilo v prvotnem načrtu, a adrenalin je na- radijskih lestvicah. Besedilo Orgy-nala je delo kitarista redil svoje. In če se je kitara že razbila, bodo iz nesrečne* Boštjana LavrtČa, z giasbo pa je tokrat prvič s skupino so- ga dogodka naredili nekaj koristnega in zanimivega, so se deloval Boštjan Grabnar, ki je tudi kot aranžer poskrbel, odloČili Zablujencl. A. B. da skladba z odličnim Katjinim glasom zveni prav G- Spotovsko. G-Spot pa se že pripravlja na snemanje vide- ospota. A. B. Silke tudi v videopodobi Medtem ko so se Člani zasedbe Lunapark na čeiu z atrak' tivno pevko Apolonio že s polno paro pripravljali na Emo 2007, so že snovali scenarij za nov) videospot. Gre za vi-zualizacijo spevne rock skladbe Slike. Tokrat bodo glavno vlogo videospota zaupali kar bobnarju zasedbe Davidu, ki bo odigral mladega slikarja. Omenjeni član skupine je tudi sicer velik ljubitelj umetnosti, saj se namerava že v prihodnjem letu vpisati na Akademijo za likovno umetnost. Pod izdelek video podobe se bo najverjetneje podpisala pevka Apolonia, ki naj bt že četrtič zapovrstjo izrabila svojo ustvarjalno žilico In talent v ta namen. Videospot za pesem Slike, ki je avtorsko delo Marka Lemerja in Apolonie, bo na voljo tudi v angleiki različici. A. B. TOREK 6.2007 KULTUR; Prvi letošnji sveženj domaČe proze, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, prinaša precej raznoliko branje, od klasičnih romanov in kratkih zgodb do esejističnega opusa in epa, kakopak zapisanega v verzih. Igo» Kavčič an ski natečaj Cankarjeve založbe za najboliši roman iz sodobnega življenja je uspel i»lje, kot so v založbi pričakovali. "Komisija je prebrala vrsto odličnih ianez Kajzer f é\ i .h ^ > i» II rokopisov", Id bodo letos in \ •t < / i / •I* T^jà - r^ I prihodnje leto doživeli svoj natis," je na novinarski konferenci povedal urednik Andrej Blatnik in nadalievaJ s predstavitvijo zmagovalnega romana Popkom, avtorja Andreja Skubica, ki je že za svoj prvenec Grenki med (1999) prejel prestižnega kresnika, njegov Fužinski bluz (2001) pa je v dramatizirani obliki tudi ena uspešnic ljubljanske Drame. V romanu, ki je sicer izšel konec prejšnjega leta, Skubic skozi zgodbo glavnega junaka Valterja prikazuje slovensko posttranzi- med večinoma ženskimi ' resne zgodbe, povedal Mar- letju zgodile na naših tleh. djsko turbulenco, ko v času udeleženkami. V tem okolju jan Tomšič, ki v svoje ^od- "Pišem o stvareh, ki so se razpršenih vrednot in pogo- sama sebi potrjuje s.vojo be mojstrsko zna zapisati zgodile, ko sem bil Še otrok sto tudi kapitala ni povsem spolno usmerjenost, saj je mediteranski značaj, ki ga in sem nanje gledal s pov- jasno, ali je glavni junak res večina udeleženk lezbijk. imamo tako radi tudi ostali, sem druge optike, kot jih vi- vsega tega žrtev ali ne. Tako Roman odlikuje bridko, a celinski Slovenci. Naslovno dim danes. Perpetuum mo- kot večini tudi Valterju ne hkrati duhovito pisanje pro- zgodbo je pred leti dramati- bile je metafora za vsa priza- gre preveč dobro, ta pa, do- tagonistke, ki se zna uspeš- zirala Saša Pavček» predsta- devanja mojih junakov, ki miseln, kot je, razmišlja o tu- no in diskretno ponorčevati va pa je doslej doživela več niso čemeli brez upa, ampak \ rističnem programu» ki bi tudi iz same sebe in iz druŽ- kot 350 ponovitev, so se vselej trudili v prepriča- zajemal sprehod po nekda- benih skupin, ki jim pripada Novinar in diplomat Bo- nju, da se bo nekako izšlo." njih moriSČih in mučilnicah ... "To je zgodba o času. ki ni jan Grobovšek svoj esejistič- Eden najbolj ustvarjalnih Ljubljane. Ampak, nekateri imajo etične pomisleke. "Medtem ko je glavni junak tako daleč za nami, ko je v osemdesetih novo identiteto ni opus nadaljuje s knjigo slovenskih pisateljev Bog-Raz m tajanja o Sloveniji. Ba- dan Novak je napisal prvi Lskaia Evropa in njeni držav- jukland in argentinski Slo- slovenski ep. "V zgodovini je prepričan, da obvlada vse Ijani, še posebej mi iz tretje- venci, Holokavst, komuni* že marsikateri slovenski poet poskušal napisati ep na umeten način. Ob taki koli- zgodbe, se mu njegova iast- ga sveta, nekdanje [ugosla- zem in potreba po zgodovin- na izmuzne iz rok," razmiš- vije. Ob temačnih temah v skem spominu, o travmah z Ija avtor, sicer odličen pozna- ozadju na vse skupaj gle- našo polpreteklo zgodovino. Čini tekstov, ki )ih prinaša valeč slovenskega jezika na dam tudi z duhovite plati, slovensko majhnostjo in ne- naše ljudsko izročilo? Kralj vseh nivojih, ki tudi tokrat veliko je resnice, Še veČ do- razpoznavnostjo, smo res Matjaž je zagotovo ena naših dokazuje, da Popkom odlič- mišljije," je dejala Tratniko- podobni Avstrijcem ... Zapi- največjih ljudskih legend. no poka- va. "Sam nikoli nisem pisal se je s karikaturami podkre- Jaz sem jo razširil in dopol- Tudi roman letošnje na- za natečaje, lahko pa rečem, pil Franco Jiiri. |anez Kajzer nil z detajli," je povedal av-grajenke Prešernovega skia- da ta knjiga zajema zgodbe s knjigo Perpetuum mobile tor, ki je tako v ep ubral 8332 da Suzane Tratnik je eden od "natečajevih". Na med- iz moje petindvajsetletne ustvarjalnosti," je o zbirki prinaša dvanajst pripovedi o verzov, ki jih je črpal iz gra-Ijudeh iztekajočega se Časa. diva, ki ga je že davno zbral narodnem kongresu v Švici, humoresk, dvaindvajset jih Junaki njegovih zgodb so Karel Strekelj in so v zaklad-Id se ga udeležuie pripove- ;e zbrarüh v knjigi Butec on. stranski liki v velikih zgod- niči naSega pa tudi madžar-dovalka zgodbe, se ta znajde bii&a jest in druge smešno- bah» ki so se v preteklem sto- skega ljudskega slovstva. Kran) Razstava združenje Sila v Četrtek, 8. marca, ob >8. uri bo V Galeriji Prešernove hiše v Kranju odprtje likovne razstave slikark, članic slovenskega mednarodnega združenja Sila. Pozdravni nagovor bosta imela predsednica združenja Sila gospa Veronique Banzet in Župan Mestne občine Kranj Damijan Perne, razstavo pa bo odprl njegova ekscelenca gospod Jean • Louis MIgnot, veleposlanik Kraljevine Belgije v Sloveniji. Avtor razstave je dr. Damir Globočnik, v kuiturnem programu pa bo nastopila akustična zasedba Tantadruj. I. K. i kof)a Loka Ob dnevu žensk na Ško^eloškem gradu Ob mednarodnem dnevu žensk» bo v Četrtek, 8. marca, ob 17. uri v Galeriji Loškega gradu v sodelovanju Loškega muzeja In Občine Škofja Loka priložnostno srečanje. Obiskovalke in seveda tudi obiskovalce bo nagovorila podžupanja mag. Mirjam jan - BlaŽiČ, srečanje pa bosta kulturno obogatila pesnica Neža Maurer in Trio kvartet iz Škofje Loke. Kustos jože Štuki bo predstavil aktualno razstavo. I. K. Bohin)ska8i?trica Vodno kolo sv. Katre v petek, 9. marca, ob 19. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma )oža Ažmana v Bohinjski Bistrici predavanje ddr. Andreja Pleterskega z naslovom Kolo sv. Katre. V izročilu o bohinjski stari veri so se ohranile starodavne predstave o urejenosti sveta In delovanju naravnih sil. Te predstave so pred stoletji poznali tudi na Bledu in so v skladu z njimi napravili številne ideograme. Ključ za ra- zumevanje teh zapisov je vodno kolo svete Katre, ki je nekoč obstajalo v Bukovski dolini Bohinja. Gre za napravo izjemne simbolne vrednosti, ki je morda ceio svetovni unikat. Vstop na predavanje ie prost. I. K. Kran). Kropa Območni zborovski srečanji v petek In soboto bo v Kulturnem domu v Predosljah, obakrat ob 20. uri. Območno srečanje pevskih zborov na območju kranjske izpostave )SKD. Pod imenom Naj slavec poje bo v Kulturnem domu v Kropi, v soboto in nedeljo, obakrat ob 17. uri potekalo tudi območno srečanje odraslih pevskih zborov z območja )SKD Radovljica. I. K. (Me tm*R JMM«, fl o e, tooa fitMM « Jwnwt Gorenjska 96 MHz RAD O Z A R A D O V E D lllf .Il I J<(ll Univerza v Ljubljani Fakulteta za keniijo in kenuj^iko tehnologijo Vse zainteresiritnc obveščamo, da za Študijsko leto 2007/2008 razpisujemo vpisna mcsia za izredni Studij na visokošolskih strokovnih Šnidifskih programür 60 mest lA Študij Kemijske tehnoJogijc in 65 mese za študij Varstva pri delu in požarnega varstva. Vpi^ sc lahko, kdor jc opravU zaklfučni izpit v kaceremkoU ^ilctncm srcdnje^Ukcm programu, poklicna maturo ali maturo. Prijave Da prtjavncm obrazcu DZS IJl/l I j^lttc oa Tmkft y^AoSol*! prtt9vno4irfoRnaclt$ka siuäa. m r TftiWlMìt, p, ^ ÌQOÌ Uubltarui. »i TOREK 6.3.2007 TELEVIZIJ Žen ie ne bodo menjali Resničnosini šov Zamenjajmo žent naf bi prišel na televizijske ekrane spomladi. Čeprav so na Pro plusu zatrjevala da )e za šov veliko zanimanje, pa $o se odločili, da projeict do nadaljnjega prestavijo, saj naj bi se za sodelovanje v šovu ne prijavile dovolj raznolike družine. Z naborom družin pa nadaljujejo. A. H. WWW.ßADiO-KRANJ.S VSAK PETEK OB 16.00 2 s o o Cn BOLTEZ BFGoodrich o ^ tNj CO , Ö < ^ u / A ' V Preizkusite vozni I, uziva < P N oi in o VST( 53 PROST! Za hram) in pio STft GAAMOZNCA % CtfTNO POOjnJE KRAM dl GsnsfL^Oas Ai^ofvM Vrtv Cä23D wwrwhsomev www.bchei TC5TNA VOZILA 1 nelly furtado: SAY it RIGHT 2 mika: GRACE KELLY t eva & crn06el0: LJU6(m SE 4 PINK: LEAVE MEALONE (I'M LONELYÌ s take that: shine 6 CUILLEMOTS: ANNI£ LETS NOT WArr 7 christina acuilera; CANDYMAN 8 eva černe: ćudeji smehljaja kylie minogue: white DIAMOND fuve) 10 jennifer l0pe2: QUE HlCISTE n za6luienaceneraciia: KDO HOČE PLESATI Z MENO)? 12 bey0nc6: LISTEN n tracey thorn: it s ALL true M nude: ELEMENTI IS kate ryan: alive 16 cal in calerfsti: PRIDI sem 17 junior jack: DARE ME (STUPID SCO) iS panda: NEMIRNA LETA —19 the feeunct ROSE 20 lily allen: ALFIE 21 high street honeys: TOUCH MYSELF 22 2 pac feat ashanti and t.i.: pac s lij^e 2) villevalo& NATALrAAVELONt summerwine h dashboard confessional: STOLEN melodrom: counting DAYS 26 lemon ice: only you 27 keane: TRY AGAIN 2s rob thomas: little wonders 2q manca spik: zvezala 61 si krila 30 J amelia: HO MORE Konec februarja so zaključili snemanje celovečernega filma "Pokrajina št. 2" Vinka Möderndorferja. qF Alenka Brun rav na zadnji dan februarja se je končalo snemanje drugega celovečernega fdma režiserja in scenarista Vinka Modem-dorferja "Pokrafina it z". Zadnja klapa je padla na Primorskem, natančneje v Pivki. Film, tó nastaja po istoimenskem romanu Vinka Möderndorferja. je posnet v produkciji zavoda Forum Ljubljana in v koprodukciji s TV Slovenija in VPK. Realizacijo filma sofmancira Filmski sklad Republike Slovenije. Film je ekipa posnela v 51 snemalnih dneh na raz» ličnih lokacijah v Ljubljani in Skof st.). Sergej prekrši nju- nepričakovan zaplet. Glavno nastopili gostujoči srbski ig- njeniokolid, vPivldin Rako- no vlomilsko pravilo in na vlogo Sergeja je upodobil ralec SIolx)dan Čustic, Janez vem Škocjanuter v filmskem skrivaj ukrade tudi nekaj de- Marko Mandic, ki je bil uvr- Hočevar Rifle, Janez Škof studiu Viba film v Ljubljani. Zgodba: Vlomilca Sergej z denarjem (Marko Mandič) in Polde skrivnostni dokument narja. Po naključju skupaj ŠČen tudi v program "vzhaja- st., Štefka Drok, Jaka Lah, ukrade tudi , jočih zvezd" (Shooting Alenka Cilenšek, Peter Mu- iz Stars) letošnjega berlinskega sevsJd, Slavko Ceriak, Nataša (Janez Hočevar - Rifle) ukia- konca druge svetovne vojne. filmskega festivala. Glavni Ninkovic (prav fako gostja deta dragoceno sliko "Pokra- In.^truktor (Slobodan Čustic") ženski vlogi sta zasedli Bar- iz Srbije). Jana Zupančič, jina št 2" iz viJe nekdanjega prevzame akcijo za izsledi- bara Cerar in Maja Martina Domen Šneberger, Ana socialističnega veljaka (Janez tev dokumenta, kar sproži Merljak. V dmgih vlogah so Facchini in drugi. PohttH«« vitopnk« v prtd^ml^Ji: KUfO: KOMMU, MC »AN& toh èg^^OOISO. Sk. IMA; KOMM$i AlP€TOUK JC&ENICC KOMPAS. BISSANO«DOhUALE KOMMS.TfNTOUftl UüBlMNiktr90ylnt Itrvttl AmBU&NAK>STAJA^ KOMPAS SlMVfi^^ PraiìkovèuU Vt^Kàt^ CmUf iUkti, OIOVTOUR U^lMVi, MJtmftrIraV Slawulu), btt^ain» HALATTVOU, Optik« SIVER (liink« in Umtin« prMiajAt WWW.EVCf8A O KRESTUSO^ ROJSTVU, ZQod. drama 16.00 NEPOVABUENUrama 20.00 KRVAVI DiAMANT, trii. Sobota, 10.03. 18.00 ZGODBA O KftSTUSOVEM ROJSTVU, :9od. drama 20.00 mm DIAMANT, tnl. Hedel)a, 11.03. 18.00 KRVAVI DIAMANT, tnl. 20.15 NEPOVAßüENLdramd Sobota. 10.03. 1730 in 1930 KRAUICA 2130 DVOJNA IGRA Ned«lia.1T.03. 17.00 in 19.00 KRAUICA 21.00 DVOJNA H^RA LINHARTOVA DVORAMA. RADOVIIICA Sobota, 10.03. 1930 POROKA lihmm GOUUFA, 9kd. pr^d Vrti ^h krafjev N<4e$a, 11.03. 1730 in 20.00 Kj^VAVI OUAMANT, arner. trii. Ponederjd;, 12.03. 17.00 In 19.00 KRAUICA 21.00 DVOJKA IGRA «INOiEtEZARJESENia Sobota, 10.03. 18.00 KRVAVI DIAMANT, trii 2030 8AB110N. dramd Nod^ja.11.03. l8.008ABmdramd 2030 KRVAVI DtAMANT, KINO SRI P«t«k,09.03. 18.00 ALAT RISTl^zgod.ski: 2030 TUR3STAS, gm. Sobota, 10.03. ia.00 AUT RISTE, zgod.akc 2030TURIST AS, gr«. Keöefa, 11.03. 18.00 ALAtRIST^zgoò. akc 2030 TUI^ISTAS, oroz. 8 4 3 2 3 1 5 7 9 8 9 7 2 1 3 8 7 5 2 4 6 ■ " 4 8 8 9 2 4 3 5 Rein pomenu, ki ga ima ta praznik danes. Ob 1Ì. uri bodo reševali vaša Vprašanja in pobude, ob poi petih popoldne spet izbirali Mojega zdravnika. V petek bodo v oddaji aktualno prevetrili razloge za in proti sedanji trasi Poljanske obvoznice, ob 11.30 izbirali najodmevnejši dogodek tedna, ob pol enih pa še enkrat strnili dogodke minulega tedna, v oddaji Od petka do petka - tednik. Peticovo popoldne bodo namenili prebiranju petkove razglednice; tokrat /o bo pisala Bojana Pivk. V soboto vas bodo ob 9. uri povabili k reševanju sobotnega radijskega kviza, popoldne po 16.30 pa povabili k poslušanju športne sobote. V nedeljo ob devetih bodo pokukali v Zaklade slovenskega spomina, ob enajstih pa v kmetijski oddaji Olga Oblak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda v Kranju povedali vse o dohodnini, popoldne pa vam bo lepšala Cvetka Vrhovec. V ponedeljek ob 7.30 bodo spet reševali uganke, ob devetih v studiu gos* tili poslanca Milenka Ziherla, ob 18. uri pa pokukali za šolska vrata. Vabijo vas tudi k poslušanju glasbenih oddaj: v torek ob 18.30 Torkovega glasbenega vrtiljaka, v sredo po 17. Vse Zverinice in Peter Pan Ob sedemdesetletnici ene najpomembnejših slovenskih pisateljic za otroke Polonce Kovač je izšla antološka izdaja njenih najbolj značilnih del z naslovom Zverinice od o do ž. Izbor zgodb je pripravila Marijana Kobe, Marjan ManČek, eden avtoričinih najzvestejših sodelavcev, pa je knjigo opremil tudi z vrsto novih ilustracij. Zverinice z večne poti, Težave in spo fo Čiia psiČifO Paßja, Jakec in stric hlodilnik, Vesoljsko jajce aii t-fi»5 so njena najpomembnejša, a v Bogatem opusu Kovačeve ne edina dela za otroke, o Čemer govori tudi bibliografija knjižnih izdaj. "Njena proza je odprta za brake različnih starosti, predvsem pa ne moralizira, ampak na za* nimiv način uČi mlade življenjskih modrosti," razmišlja Ko-batova. Sto let po nastanku ene najslavnejših zgodb za otroke Peter Pan, avtorja jamesa Matthewa Barrieja, je ta dobil svoje nadaljevanje. Otroška bolnišnica v Londonu, ki ji je avtor podaril avtorske pravice, je leta 2004 objavila razpis za nadaljevanje knjige Peter Pan in Vendi. S sinopsisi se je javilo dvesto avtorjev, izbrana pa je bila Ceraldine McCau-ghrean. Napisala je zgodbo Peter Pan v Škrlatu, pol leta po izidu pa smo jo s prevajalko Dušanko Zabukovec dobili tudi v slovenskem prevodu. I. K. OmJèKA PERESA TISOČ UGANK ZA MALČKE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko; će hruševa veja spomladi cvete» kaj cvetke so njene v jeseni prav vse? Oo petka nam pošljite SMS z vsebino ug-i-rešitev+ime in priimek na Številko 031/691 111. Nekdo bo prejel pnviačno knjižno nagrado založbe Didakta. Ime nagrajenca bomo objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev prejšnje uganke se glasi voda. Tokrat nismo prejeli pravilnega odgovora. SUDOKU ZA OTROKE z S Z 9 t 1. z 9 v S C z 9 i £ p S C 9 L z v k Z fi C 9 9 t S t J t^ 2 1 2 4 1 5 5 6 3 4 4 5 ^KUvi i' irt B9 VEĆANJE TELE POVRSINg VULADIH 4M 4 1 2 _J 3 I |4 S 6 I |7 8 8 10 11 1 [13 « IS 17 ( " i [19 20 21 22 zs 24 » 26 77 20 29 J TOREK 6.3.2007 À AVTOMOBILIZEM V četrtek odpira vrata 77. avtomobilski salon v Žer^evi, kjer fao razstavljeria vrsta novosti Matjaž Cregonč a in prihodnji leden bosta v avtomobilskem svetu v znamenju saJona v ,220 KM). Pri nas naj bi prodaja stekla jeseni. Pri Mazdi )e glavna številka 2 Japonska Mazda nadaljufe Ženevi. Gie za eno najpo- drugo fazo prenove modelov membnejših avtomobilskih v svojem zoom-zoom slogu razstav na evropskih tleh in tokrat je na vreti najmanj- tudi letos bodo tovarne pod ža mazdaz. Gre za povsem salonske žaromete pripeljale "Ov avtomobil, ki se uvršča v precej novih ali pa bolj ali skupino sodobnih evropskih mani temeljito obnovljenih malčkov. Slednjim bo sprva modelov, ki naj bi pripomo- zašla v zelje z i.}-litrskim (55 Ford Mor»deo gii k prodajnim uspehom. KM) in :.5.1itrskim Nekatere najbolj vroče novo- bencinskim motorjem (76 sti so že razkrite, seveda pa kW/103 kasneje pa še z med njimi ne bo manjkalo i4-litrskim turbodizlom. tildi avtomobilov z različni- ^^ova )aponka predvidoma mi alternativnimi pogoni ali konceptnih Študijskih modelov, ki so še oddaljeni od serijske proizvodnje pride na slovenske ceste oktobra. Fordov naskok z mondeom Audi gre med kupeje z novim A5 Nemški Audi bo pod salonske luči v Ženevo pripe- 2a Ford je najpomembnej- Ijal novi srednje velik kupe z Ša letošnja novost že lani je- oznako A5. Gre za avtomobil Mazda 2 seni napovedani novi mon- z dinamično zunanjostjo, deo. Avtomobil, ki se bko po potovalno udobno notra- 265 KM). Prvi primerki pri- memo kosal tudi z evropski- tehnični kot oblikovni plati njos^o in tehniko, ki bo za- dejo junija, povsem razlikuje od pred- gotavljala Športne vozne last-hodnika, bo na voljo v treh nosä. Med drugim bo to tudi Hvundaijev adut je Ì30 številčno ozna- mi tekmeci. Tokrat pri Hyundai] u niso uporabili imen- karoserijskih različicah kot bencinski osemvaljnik z ne-štiri- ali petvratna limuzina posrednim vbrizgom goriva Juznokorejski avtomobil-in kombi. Motorjev bo kar (260 kW/354 KM) v šport- ski gigant ne miruje in v pri- sedem, med njimi štirje bencinski in trije dizelski, razpon moči bo sega] od 74 kW 100 KM) do kar 162 kW nem S5. Za pogon A5 bodo skrbeli bencinski in tudi dizelski stroji z močjo od 125 kW do I9S kW (od Ao do hodnjih mesecih bo začel ko: novinca označujejo z Ì30, v črkovno Številčne oznake pa naj bi postopno preimenovali tudi ostale modele. presenečati 2 novim avtomo- Podrobnosti o Ì30 še niso bilom spodnjega srednjega znane, k nam pride septem-razreda, ki naj bi se enako- bra. Novi l-and Rover Freelander med prestižnimi terenci. O Matjaž Gregorid o skoraj desetili letih je britanski Land Rover inteligentni pogon delile s pomočjo prilagodljive sklopke in nadzorne elektronike, Id po- razdeljuje navor h kolesom odvisno od potrebe. Za pogon pripravil zamenjavo za skibi sistem terrain response s svoj najmanjši model &eelander, Novinec z enakim imenom, a povsem dru^čno zasnovo se želi uvrstiti med predprogramiranim delovanjem glede na različne vozne podlage. Nova sta tudi 2,2-litrski Štirivaljni turbodizel prestižne tekmece, kar naka- (117 kW/i6o KM) in 3,2-litrs- zuje tako 2 novo zunanjos^o Id bencinski Šestvaljnik kot tudi s posodobljeno tehni- kW/233 P" obeh za preko. Zunanjost se hkrati nave- nos moä skrbi šeststopenjski zuje na prestižni range rover ročni menjalnik, na voljo bo in novo generacijo discoveryja, tudi samodejni. Oprema je skladno 5 povečariimi zunanji- razdeljena v tri ruvoje, že pri mi merami pa sta se občutno osnovnem so vključeni elek- izboljšaia prostornost in udo- tronsld sistem za nadzor spu-bje potniške kabine. limuM- sta (HDC), sistem uravnava- sko zasnovo ima armaturna nja v ovinldh (DSC), elektro- plošča, ki je pregledna m pre- niko proti zdrsu gnanih koles prosta. Čeprav je novi freelan- (ETC), sistem za izravnavo v der manj terensko grob, so ovinkih (CBC)» ročno klimat- vozne lastnosti prilagojene tudi vožnji po brezpotjih, Po- sko napravo in Še vrsto drugih dodatkov. Cene za novinca se gonsld sklop je zasnovan pov- gibljejo od 23.256 do 48.360 sem na novo, stalni štirikolesni evrov. Hyundai Ì30 Audi As Avtohisa Vrtač, d.o.o. Kranj Deldvska cesta 4 4000 Kranj tdl.r 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222 wwvKa vto hisa vrtač, si Ga® Auöi Celovito upravljanje voznih parkov Ig u rotor OplimlzGci O frt Zavarovanje vozil Registracijo In • Servisiranje in vzdrževanje • Servis pnevmatik • 24-urno ponioČ Mobi Koriica gorivo Voden e škodn 44/ DBS Mobil 2 nami da r PRODAJ IN NAJEMI skrbi