Leto LXXV., št. 213 Spedlzlone te Poštnina plaćana t 18* S£fjteuife*a 1*M2*Xa. UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUSVA ULICA • IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije In Ummmtkm UNIONE PLTBBLICITA ITALIANA S. Ju. MILANO 81-22, 51-2», 31-24, 31-25 ln 31 Računi pil poštno čekovnem zavodu: LJubljana eter. 10-351 opoldne — Me—in a naroentna 11*— Mr, na moaamatvo 15.20 Br CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl proveoienam italiana ed} eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Junaške akcije Oborožene sife v Rusiji in Afriki Uspele akcije letalstva v Egipta — Podrobnosti o sijajni zavrnitvi angleškega poskusa pri Tobruku — Zmagovito cdbit sovjetski napad ob Donu — Visoki duh oddelkov Oborožene sile na vseh bojiščih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. septembra naslednje 843. vojno poročilo: Topovski streli in delovanje patrol na egiptskem bojišču. Letalstvo je živahno poseglo v delovanje proti sovražnim oklopnim oddelkom, ki jih je napadlo z uspelimi bombardiranji in obstreljevalo s strojnicami. Eno britansko letalo so uničile protiletalske baterije neke velike ediniec, štiri sovražna letala so sestrelili nemški lovci, dve pa naši. Neka nasa podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Družine posadke so bile obveščene. Sovražna letaHa so odvrgla številne rušilne in zažigalne bombe na mesto Benga-Bi in povzročile nekaj manjše škode na nekaterih poslopjih, medtem ko so bili med prebivalstvom trije ljudje ubiti, nekaj pa ranjenih. V odseku, ki ga tlrži naša armada ob Donu, so sovjetske čete 11. in 12. septembra ponovno močno napadali na skrajnih delih vermanonskega loka ob podpori pomembnih skupin bojnih voz. Na osvojenih postojankah so se razvile silovite borbe, vendlir je bil sovražnikov pritisk zadržan in so bili boljševiškl oddelki, ki jim je uspelo priti preko reke, ostavljeni, preden so dosegli zaželene uspehe Pri protinapadu, ki je bi takoj organiziran in izveden, da bi se odstranil lahki sovražni vdor, so z velikim zanosom sodelovale edinice divizije »Ravenna« in »Cos-seria«, kakor tudi skupine Crnih srajc »21. mana«. Nastop je popolnoma uspel. Mala vz bo klina, ki jo je v prvem času sovražnik mogel doseči na naši bojni črti, je bila do kraja odstranjena, nasprotnikove sile, ki so prodrle v lok, pa so bile docela uničene ali ujete. Med nastopom, ki je v zvezi z drugimi, ki so jih bol j še vik i Izvajali preje z namenom, da b zadeli v hrbet nemško glavnino, ki se bori med Donom In Volgo, so Imele sovjetske čete hude Izgube. Na bojišču obeh navedenih divizij so namreč našteli nad 2600 padlih. Razen tega je bilo ujetih nekaj sto ujetnikov in zaplenjene izdatne količine orožja in vojnih potrebščin. Nase čete so ponovno zagotovile trdno posest desne Donove obale. Njihov visoki duh se je izkazal v številnih in nenadnih udarcih na sovražnika, ki so jih Izvedle v teh zadnjih dneh na drugi obali reke. ^oskva \ Murom** 5ergać sfc- Vjazma-^ Jaroslavec / \ Ifolonma^sViksa Kulebaki^rzamas ©Lukojanov ; _ Kak-ga^'f^/KaširaN - S. 'vjEjazanif^" Suh-niči'' 3v Tulab*. £Venev $ Kozefy£*~Y /^vi»Stalinogorsk Slo ^Navija (Malo. J*^\)3e0ec % j*^—^JTambov-- \ \3^hange!j5k , ^'i'r^v ^ Dimiirovsk ' °" • * - ^ rf J / imr~\Kra snoslobods J&sTarevkaf Saransk '?i1gtrv\- \^——^>\^ /Ima Ruza^evka »5pask fAlatir **JL *\r Jbljajnovsk^ STavropofj ) /k :ignj 7, udii lOdc Bjelgarod • ; rcVoroneJ ,J5& AtnT ii ®Rogacevka J* . >NBob OsTroqozsk>45 Val sOkr "K,'rsanov<5erdobsk 5!i^vyPeWsk^ AtkPsk^--* - sBalašov Hvalinsk ^fM/' Pugaeevsk Jvarovo Pokrovsk UVba Drov dorovka \Vovča ^§^)nsog!ebsk .Pavlovsk V jS&L jl ^ BogučV^zanska^ J%ajl°vka jfNikolajevsk t,,.-Kupjansk Migulinskaia\523^Z-C V>olovo # Krasij kut » ,.>v Aleksandrov ?G!emmskaia>» Qaj |Palasovka Krasnograd favloarad cA u- 1 /i MedVedTckaja w ! -Starobjelsk \ K!eckajaQ^ # &¥)lns*\ -> Milerovo ©Rusakov fgŠT^r Vofosilovgraa© lubovka Vrda j 1 j? ^italingrad (Car^irt vorpsiiovgrad®?^ K t CodinA:^^ 5^T^^^«Vladimirovka P7,n Jfl/ Y A, V r:""H-s'^ Cimlianskaia^ X., .TunduTovo e_-jL_ rzaporpzj- / S, ^^M1jjn^^ . ^^^Tambovskoje ^rŠfMJf4lKoT^lnikovo ®0bi!naia i*" Taganrog ---S 3enoTajevsk* Tanupoi! Proletarskaja Zimovniki Vbrgovoje PAZuVS KO M' Šambaj ©RemonTnoje Aslrahanj Eli sta 0 oJaškulj žf°km S slavo ovenčani boji na fronti ob Donu Junaški odpor italijanskih oddelkov je izjalovil drzne sovražnikove načrte — Sijajni nastop konjenice S fronte ob Donu, 18. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani): Posebna poročila v nemškem in italijanskem tisku so od časa do časa poudarila^ koliko ogromnih sil je sovražnik zbral proti nam, ter pojasnjevala kako je sovražnik skušal prekoračiti Don ob vsej fronti italijanske arrnale. Objavljeno je bilo, da so se razvile pravcate ofenzive na celotnih odsekih, ko so rdeči skušali izsiliti prehod v italijansko postroji te v. Bitka je bila huda toda vedno slavna za naše orožje, kajti kjer je stal italijanski vojak, tam je bil tudi zgled hrabrosti in požrtvovalnosti, od pešaka do topni carja, bersaliera in konjenika ter od pon-tonirja do planinca in inženjerca. Razen splošnega deleža je italijanska vojska prispevala poseben delež k bitki, ki se zaključuje pred Stalingradom. Ta naš delež je treba ponovno pojasniti. Važnost italijanske fronte ob Dom: Sovražnik je napadal nase postojanke v obširnih odsekih, zlasti pa naše desno krilo. Uporabil je močne sile in rdeče poveljništvo je bilo prepričano, da bo prodrlo. S tem prodorom bi bile za hrbtom ogrožene čete, ki so se borile v velikem loku Dona. Prehod in naprava večjih vdorov bi pomenila olajšanje za stalingrajsko fronto. Sovražnik pa ni prodrl, temveč zgodilo se je tudi to, da ni bil niti en mož in eno orožje odvzeto sektorju prel velikim mestom ob Volgi. Zmagovita bitka od 20. do 25. avgusta Po prvih krajevnih napadih od 17. avgusta naprej na desno krilo se je pričel pravi napad 20. avgusta z nadmočnimi nasprotnimi silami. Majhni uspehi^ ki so bili doseženi zaradi številčne premoči, so bili večinoma odstranjeni istega dne z močnimi protinapadi. Zaradi izredno jasne noči ob polni luni je bilo sicer omogočeno kretanje velikih mas, vendar ni bila mogoča kontrola in letalsko ogrožanje. Rdeči so vzdržali stalen pritisk in dovajali vedno nove sile. Med temi so bili bataljoni garde z izbranimi vojaki, ki so veljali za cvet boljševiške rajske, Naslednji dan se je neka nada edmica znašla nasproti mnogo močnejšim silaan. Borba se je zaostrila z divjimi napadi in protinapadi. Rdeči so nam postaviH nasproti številčno močnejše oddelke, ki so bili opremljeni z raznim obilnim orožjem, tako z možnarji, avtomatskim puškami in avtomatskimi revolverji ter 0 topništvom. Italijanske čete so se upirale. Na levem kriki sovražniku ni uspelo doseči najmanjšega uspeha in zato je osredotočil svoje napore na desnem krilu. Bore čim se silam je rdeče poveljništvo dodalo nove sveže sile. Sovjetsko poveljništvo je dalo odtočen ukaz za prodor in povelja boljševiskega režima so kakor obsodba na smrt, če sreča orožju ni naklonjena. Odličen delež bersafieroT in konjenica Po treh dneh neprestane borbe je bil položaj, čeprav še negotov, ugoden za nas. Dne 23. se je izvedel prvi protinapad, ki je zmede] sovražnika, mislečega, da si bo napravil prehod brez težkoč. Naknadno se je položaj še zboljšal s pomočjo spretne akcije poveljnistva, ko so bile poslane v boj nase čete, ki so zaustavile sovražnika. K temu manevru so prispevali razen pesakov divizije 3>Pasubkx, Crne srajce in oddelki planincev bersalieri in konjenica. Ponovno so se bersalieri, ki so se borili nad mesec dni, zopet vrnili v črto. Po nekaj dnevih odmora so se z vso silo vrgli na nasprotnika, ki jih pozna že štirinajst mesecev in se jih boju Zalet je bil močan in delež ne majhen. Bersalieri so se borili do skrajnih mej možnosti. V drugi fazi borbe Je bil odločilen delež konjenice. S prvo akcijo nekega oddelka je oddelek prodrl več kilometrov v nasprotnikove položaje v noči dne 24. avgusta. Ta klin, ki se je zari] drzno v sovražnikove položaje, ko je nasprotnik -mislil, da bo lahko v celoti izkoristil akcijo* je nekoliko zmedel sovjetsko poveljništvo. Obenem je drugi oddelek z velikim manevrom iz boka prodrl na desno in napader v jutru dne 25. avgusta najbližje severna krilo sovražnika. Kakor v lepih starih časih je naša konjenica s sabljami napadla sovražnika. V dobi ko na bojišču vlada topništvo z možnarji, ki na daleč opravljajo uničevalno delo, v dobi ko bomba pade iz letala in se skuša vojak zaščititi z oklepi, je pojav konjenika, kj napada za ceno najvišje žrtve, je presenetil rdeče. Nasprotnik z avtomatskim modernim orožjem je bil spričo tega iznenađen in za nekaj trenutkov je nastalo oklevanje v bol.l-ševiških rokah. Ti trenutki so zadostovali za uničenje dveh rdečih bataljonov v zelo kratkem času. Pehota je dopolnila uničevalno delo konjenice v osrčju sovražnika. Razblinjena sovjetska utvara Po 25. avgustu je sovražnik zopet poskusil z napadi, toda njegov zalet je bil strt in njegove utvare, ki so bile kakor vedno drzne, so se razblinile. Pri nekem ujetem oficirju so našli ofenzivni načrt. Cilj je bi! Restov. s prodorom do Ros tova. bi bila ogrožena usoda vse fronte od Vo-roneža do Črnega morja. Nagli manever naše konjenice, kombinirana akcija rezerv, odpor levega krila, ki ni popustilo niti za ped. odpor na novih v naprej določenih oporiščih so bili činitelji, ki so onemogočili sovražnikov prodor in ogrožanje bekov in hrbta zaveznika, brečega se v največji bitki na vzhodu. V odseku enega samega armadnega zbora na desnem krilu je bilo od 20. do 31. avgusta ujetih mnogo sovjetskih vojakov in zajete ogromne količine otrožja, streliva in raznih drugih potrebščin. Kako so bili Angleži poraženi pri Tobruku Podrobnosti o drznosti in junaštvu tobruške obrambe Operacijsko področje, 17. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v severni Afriki). Tobruška zadeva je že znana. Bedni konec sovražnega pod-vzetja za vdor v naše cirenaiško oporišče, kljub velikim uporabljenim sredstvom, je neuspeh velike važnosti zlasti po moralnem udarcu pri Dieppu. Čeprav je ta zadeva že znana, zasluži da jo predočimo po ogledu na licu mesta. Prvi in edini sovražnikov nspeh Ob 21. je bil letalski napad. Njegova silovitost je bila izredna. Tako glede števila letal, ki so jih morale naše baterije zadrževati v veliki višini in kakor glede števila odvrženih bomb. Poveljništvo je ponoči dobilo vest, da se je sovražni oddelek izkrcal v Marsa Sciauscu, to je vzhodno od tobruškega pristanišča. Sovražniku Je uspelo, da se je trenutno polastil neke naše postojanke, "to pa je bil tudi edini uspeh, ki ga je mogel nasprotnik doseči, kajti takoj so stopile v akcijo obrambne čete, ki jih je italijansko poveljništvo pripravilo že v dnevu po zopetni zasedbi To-bruka. Učinkovita akcija bataljona »San Marco« T4 čete so paralizirale nameravano presenečenje in potem odbile napad. Področ- je je prišlo takoj pod ogenj naših baterij. Istočasno Pa so ga obkrožili oddelki bataljona »San Marco«. Majhni zaliv Marsa Sciausc je eden izmed številnih v velikem tobruškem zalivu. Na tej točki so nam pojasnili, kako je bataljonu »San Marco« uspelo obkrožiti in potem premagati sovražnika, ko je skušal napredovati proti zapadu. Nasprotnik je bil takoj napaden in prisiljen & umiku v neko majhno hišo, kjer je čakal na napad na trdnjavo. Pod ognjem našega orožja je bila hišica ves čas, dokler se nasprotnik cb zori ni odločil za predajo. Tako je bilo ujetih 32 mož. med njimi en oficir. Mnogo nasprotnikov pa je obležalo mrtvih. Hitro likvidirana sovražna akcija v zalivu Marsa Anda Takoj po prvem znaku napada je admiral Lombardi prevzel poveljništvo obrambe in vzporedil vsa razpoložljiva mornariška in celinska sredstva. Vse je delovalo v popolnosti. Ob dveh je prišla vest, ki je potrdila predvideni razvoj napada. Sovražnik je izkrcal sile tudi na zapadu v Marsa el Aludi. Zapustili smo Marsa Sciausc in odšli na nasprotno točko. Na zapadni strani. Tudi tu je obala takšnega značaja kakor na vzhodu. Morje se je zajedlo v majhne zalive, ki zobčajo nas;p. Pojasnili so nam, da je to točka, kjer je sovražniku uspelo najgloblje prodreti p© izkrcanju in sicer za 200 metrov. Napref pa sovražnik ni prišel. Vkrcanje v zalivu Marsa el Auda pa je bilo V celoti zadržano. Sovražnik je izkušal dosecj Fort Per«. rone, toda tej akciji so se naše čete silno zoperstavile. Najprvo je ogenj iz forta potem pa še ogenj oddelkov vojske onemogočil akcijo. Ob zori je bilo vse likvidirano. Popolno obrezuspešni poskusi angleške mornarice Takoj nato so bile opažene brze pomorske edinice. ki so se približevale pristanišču. Naša nadzorovalna sredstva so takoj intervenirala ter odbila prvi, drugi in tretji napad. Mnoge edinice so bile zadete, druge so se pa obrnile, da bi dosegle bojne ladje, ki so po letalskem bombardiranju pričele streljati proti našim obalnim baterijam. Niti enemu sovražnemu brzomu čolnu ni uspel vdor v pristaniške naprave. Nasprotno, naše mornariške baterije so obkrožile in zadele nekaj ladij. Obrambni sistem Tobruka je odlično deloval. Prvi dokaz tega je nudil nnsprotnite sam. Bojne edinice, ki so do tega trenutka omejevale svojo akcijo na obalne baterije, da ne bi zadele izkrcanih oddelkov, ki naj bi dosegli pristanišče, so v neredu začele streljati na mesto. Očitno se je sovražnik že zavedel, da se je podjetje izjalovilo. Ob zori je poveljništvo dobilo vesti, da So bili vsi sovražni oddelki obkoljeni. Lokalne sile so več kot zadostovale za njih odstranjenje, tako da od prvega trenutka pripravljenim rezervam ni bilo treba intervenirati. Sovražnik na begu Na morju se je videla ob prvem svitu neka sovražna edinica, na kateri je divjal požar in ki se je naglo oddaljevala proti severovzhodu. Nadaljnja edinica je b:la večkrat zadeta v prednjem delu, se ni več premaknila ter je spustila v morje rešilna čolne. Admiral Lombardi je dal povelja torpednim letalom naj zasledujejo sovražnika in obenem podpirajo lahka sredstva, ki so pričela očiščevati področje in reševati brodolomce. Ob 8.13 je bil sovražn'k v celoti pomeden s celine in z morja. Uro kasneje se je v Tobruku zopet pričela normalno delo trdnjave v vojni. Neprestani napredek v bojih na vzhodu Borbe v stalingrajskih utrdbah — Sovjetski protinapadi povsod zavrnjeni z velikimi izgubami za sovražnika Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob Tereku se nadaljujejo borbe kljub žilavemu sovražnikovemu odporu. Protinapadi so bili odbiti. Boji za utrjeno mesto Stalin grad napredujejo brez prestanka. Na fronti ob Donu so bili sovražnikovi napadi v protinapadu madžarskih čet za. vrnjeni. Nekatere skupine sovražnikovih oddelkov so bile pri tem popolnoma uničene aH pa ujete, razen tega po uničenih 24 tankov. Tudi včeraj se je izjalovil v hudih obrambnih . bojih poskus sovražnika, da bi zavzel mostišče pri Voronežu. Sovražnik je Imel pri tem velike izgube. Na prostoru okrog Rževa so se izjalovili slabši sovražnikovi napadi. Sovražnik je pri tem izgubil 21 tankov. I Na murmanski fronti je bil odbit obsežnejši napad, pri katerem je bil uničen bataljon sovražnikove brigade »Severnih jelenov«. Pri poskusnih poletih nad zapadno ozemlje in nad severno Nemčijo je angleško letalstvo izgubilo 4 letala. Ponoči so oddelki angleških bombnikov prileteli nad porenj-sko-westfalsko ozemlje. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Predvsem so v stanovanjskih predelih več krajev nastali požari ter je bila povzročena stvarna škoda in škoda na poslopjih. Sestreljenih je bilo 37 Izmed napadajočih bombnikov. Nemška bojna letala so dosegla podnevi zadetke v polno na industrijskih hm prometnih napravah na angleški južni obali, kakor tudi na taboriščih angleških čet na Orknevskih otokih. Ponoči so z rušilnimi in zažigalnimi bombami obmetavala vojaško važne cilje v vzhodni Angliji. Boji po stalingrajskih ulicah in hišah Nemške Sete prodirajo vedno globlje v osrčje mesta Ber/in, 17. sept. a. Iz vtrhovnega po»veljrti-Štra. nemških oboroženih sil se obvešča, da se borbe v notranjosti Stalingrada intenzivno nadaljujejo. Boljševnki so zaman s*ku-«adi zadržati napade nemških pešcev, oklopnih grenadiTJev in napadalnih inženjercev, ki sistematično lomijo odpor nasprotnika. Sovražnik se obupno bora po hišah in cestah. Nemško topništvo in 'letafertvo še naprej bombardirata najmočnejša odporna središča. Očiščevanje v nekaterih mestnih delih, ki so že v nemških rokah, se je uspešno nadaljevalo rudi včeraj. Nekaj števil' nudi sliko o srditih borbah, ki so se doslej razvijale. Neka pehotna motorizirana divizija, ki se bori pred Stalingradom, je sama od junija dalje ujela 21.000 mož ter zajela ali uničila 160 tankov, 281 topov, 30 topov z več cevmi, 42 proritankovsfcih topov, 609 protitankovskih zidolomov, 71 metalcev plamena in 85 letal. Nemški bombniki in strtnoglavci so tudi včeraj močno bombardirali mesrtne četrti, spremenjene v obrambne trdr :ave. Sovražni protinapadi 90 se razbili ob skupinah nemške vojske zlasti v severnih četrtih Stalin-grada, kjer so čete krepko podpirale podnevi in ponoči nemške rušrlce ter oklopna letala. Zapadno od Volge so bombniki bombardirali železniški postaji Baskunžah in Lipki. V letalskih dvobojih so nemški lovci včeraj sestrelili nad Stalingradom 33 boiješvi- ških letal in pri tem izgubili samo eno svoje letalo, šest nadaljnjih sovražnih letal je zrušilo protiletalsko topni-štvo. Hitlerjev dar gospe Kallav Budimpešta. 17. sept. a Kancelar Hitler je podaril gospe Kallav, ženi madžarskega ministrskega predsednika, orjaško letalo Rdečega križa. Gospa Kallav. ki se je od pričetka vojne posvetila pomoči ranjenim, si je nameravala nabaviti letalo za prevoz ranjencev. Brž ko je Hitler o tem zvedel, je odredil, naj se ji takoj pošlje letalo. Danes popoldne je na letališče v Budimpešti res prispelo tri motorno letalo »lu 52«-, opremljeno za prevoz ranjencev. Lepi dar kancelarja Hitlerja so svečano izročile gospe Kallav vojaške oblasti. Izgube angleškega letalstva Run, 17. sept. Angleška polu radna agencija priznava, da je angleško letalstvo ob napadih na nemške zapadne železnice v pretekli noči izgubilo 39 letal. Bera, 18. sept. s. Po vesteh agencije United Press zahteva Anglija zlasti lovska letala in pritiska na Washington, naj jih z največjo nujnostjo dobavi. Izmenjava straže Fašist Rino Parenti, je bil imenovan za Prefekta v Como ter preneha s tem v svoji dosedanji funkciji v svojstvu Predsednika, Narodne Organizacije Dopolavora. Duce je imenoval na predlog Tajnika Stranke, za Komisarja OND fašista Far* nesi Marija, Podtajnika PNF. Izpopolnitev japonske vlade ToKio, 17. sept. s. Uradno poročajo, da je bil načelnik poročevalskega urada Ma-savuki Tanl imenovan za japonskega zunanjega ministra. Novi zunanji minister Tanl se je rodil 1889. v pokrajini Kunamotok. V diplomatsko kariero je stopil leta 1913 in leta 1930 je bil menovan za načelnika v oddelku za Azijo pri zunanjem ministrstvu. Leta 1933. je bil imenovan za svetnika na japonskem poslaniku v Hainkingu, leta 1939. pa je bil imenovan za podtajnika v zunanjem mi* nistrstvu v Abejevi vladi. Tokio, 17. sept. s. Novi minister za Veliko Vzhodno Azijo Kazno Aoki je bil rojen v pokrajini Dagano leta 1889. Smatrajo ga za najbolj sposobnega moža za vodstvo novega ministrstva- Po promoviranju za doktorja prava na univerzi v Tokiu je bil leta 1916. poslan v Anglijo. Ko se je leta 1920. vrnil, je bil imenovan za svetovalca monopolskega urada v Tokiu. Opravljal je nato razne visoke funkcije v finančnem ministrstvu, leta 1939. pa je postal finančni minister v Abejevi vladi. Kot gospodarski svetovalec se je bavil z ustanovitvijo osrednje kitajske banke. Do leta 1942. pa je bil veleposlaniki svetnik Japonske v Nankingu. Tokio, 17. sept. s. Ob priliki ustoličenja v zunanjem ministrstvu je novi minister Tanl izjavil, da hoče Japonska ustvariti Veliko Vzhodno Azijo v svrho vzpostave novega reda na svetu skupno s silami osi in v svrho uničenja angloame-riških namer. Tani je dodal, da je vojna kljub odličnim uspehom japonskih sil stopila v fazo, ki ne kaže na dolgo vojno. Novi zunanji minister je podčrtal nato, da se je treba boriti za ustvarjanje ln usvarjati za borbo. To je geslo, ki zahteva sodelovanje vsega japonskega naroda v svrho dosege gotove končne zmage. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek 18. septembra 1942-XX fttev. 213 Da vam krompir ne bo gnil Potrebna je velika pazljivost pri shranjevanju krompirja, zlasti letos, da ne bo gnil Ljubljana, 18. sept. Krompir morate shranjevati in odbirati za zimsko zalogo vm) tako skrbno, kakor ste ga pridelovali. Cle ne bosite pri tem delu dovolj pazljivi, bcsfe izgubili sadove truda. Nadomestila za izgubljeni krompiT ne boste našli. Tudi najmanjši mestn: pridelovalec krompirja mora računati s sivojim pridelkom f.a prehrano v prihodnjih mesecih, ker bo kupil lahko le omejeno koHčmo krompirja, če ga že ni pridelal dovoli. Letcs moramo opozarjati ljudi na skrbno shranjevanje krompirja še posebno ;z več razlogov, ker marsikdo ni obdelm-al zemlje tako. da bi preprečil številne nevarnosti obolenja krompirjevih gomoljev. Mnogi meščani «o letos pridelovali na isti zemlji že tretjič po vrsti krompir, še večjih je pa bilo, ki so upr,rrab:M zemljo za krompir drugič. Kaj je kolobSijenje ali »redoslcd« mnogi niti ne vedo. toda če bi tudi vedeli, bi ne mogli izbirati vsako leto druge zemlje za krompir. Meščani imajo premalo zemlje, da bi s« lahko ravnal: po ŠKušnjah in naukih večjih, izkušenih obdelovalcev zemlje. Z:ito so sadili krompir, kjer so mogli, ne glede na to, kaj *o tam pridelovali prejšnje leto. Tudi izbiri semena niso mogli posvečati nobene pozornc&ri. Zato je pač verjetno, da niso pridelali zdravega krompirja, zlasti še. ker niso primerno pognojili zemlje. Vedeti moramo, da je krompir kalijeva rastlina, to se pravi, da za svoj razvoj neogibno potrebuje kalij. Zaostaja v rasti, če ne dobi dovolj kalija, in je mnogo manj odporen proti boleznim Krompir pa proti boleznim tudi ni dovolj odporen, če mu zemlja ne daje hrane v primernem razmerju med hranilnimi snovmi. Meščani so mnogo premalo gnojili zemljo za krompir, kdor pa je že gnoj M. ni vselej vedel, kakšne hranilne snovi so potrebne tn Česa zemlji primanjkuje. Povsem zanesljivo je, da mnoge bolezenske klice ostanejo v zemlji, odnosno žive v gomoljih čez zimo, kakor tudi buhe ali ličinke živalskih Škodljivcev. Cc sadimo krompir na takšni okuženi zemlji zopet prihodnje leto. pač ne Smemo pričakovati, da bo pridelek zdrav rn da ca bo mnogo. Krompir je že prvo leto izčrpal hranilne snovi. Tedaj je bila rastlina še odpornejša. Drugo leto na isti zemlji s« pa ne more več učinkovito braniti bolezni. Bo1 cz en se ne pokaže vselej že, ko krompir izkopi jemo. Na videz so cjomolji morda zdravi, a v shrambi začno kmalu gniti. zlasti če je vlažna ali pretopi a. Krompir je še tembolj ogrožen, če je bij izkopan prezgodaj. Nedozorel krompir ima nežnejšo, lahko ranljivo kožo. Povzročitelji bolezni, gnilobe, prodro v krompir sikozi rane. Že zaradi tega Ki morali tudi posebno pazljivo ravnati s krompirjem pri kopanju, prevažanju in prenašanju, da bi ga ne obscka-li in GDtO&kli. Nekateri premetavajo krompir, kakor da je iz železa. Morali bi ravnati z njim skoraj prav tako pazljivo ter nežno kakor na primer z jaSo'ki. ki j:h nameravajo shraniti za zimo. Velika napaka je bila, da so nekateri karali krompir t;iko zgodaj. Pozni kromp:r. izkopan že sredi avgusta, se bo Slabo držal čez zimo, zlasti če ga ne boste hranili v suhih shrambah in če g« ne boste skrbno razkušili. Krompirjevo gnilobo povzroča več glivic. Strokovnjaki tudi razlikujejo bedo, suho in mokro gnHobo. Belo gnilobo povzioča glivica fusarrum solani. Suha gniloba je še bolj nevarna, ker je ne opazimo tako hitro. Podgobje glivice se razraste v gomolju tako, da sčasoma razje vse staničevje. Ob vlažnosti se beli gnilobi pridruži še mokra. Preden krompir spravljamo v shrambo, ga moramo skrbno odbrati, da bo nevarnost gnitja čimbolj zmanjšana. ObtoJcene. obsekane in ob jed ene gomolje odberimo za porabo prej. za zimo odnosno pomlad za spravljajmo le zdrave gomolje. Nikakor ne smemo spravljati mokrega krompirja, zlasti ne ku-pič-iti in nasipa vati v zaboje, kjer se ne more posušiti. Krompir je treba pred spravljanjem razgrniti v suhem prostoru, da se dobro posuši. Ni pa prhToroeljivo, izpostavljati ga del j časa soncu, ker postane zelen. Četudi je krompir suh, ali se nam zdi. da je dovolj suh za shrambo, ga je vendar treba razgrniti v suhem prostoru — ne smemo ga pa seveda premetavati, da ga ne ranimo —, da ga laže čim bolje preberemo. Če hočete biti dovolj pazljivi, boste morali vzei v roko skoraj sleherni gomolj posebej, da ga boste dobro pregledali, če ni ranjen. Naj vam ne bo žal časa in truda, savj ram pozneje ne bo treba žalovati, ko bo drugim, malomarnim shranjevalcem krompir gnilL Najbrž bi vas ne zanimalo, kateri zajedad-ci povzročajo gnitje krompirja. Bolj važno se vam zdi, kako bi gnitje preprečili. Ni dovolj le skrbno odbiranje krompirja. Neogibno potrebni pogoj je tudi. da je shramba dovolj suha. da ni pretopla in tudi ne premrzla. Toplota shrambe naj bi bila čimbolj enakomerna in naj bi se gibala približno od 0 do 8 stopinj. Glede na toploto so za shranjevanje krompirja najboljše kleti, slaba stran kleti pa je, da so navadno vlažne. Krompir je tem bolj varen pred gnitjem, čim bolj je shramba suha. Seveda je treba krompir zavarovati pred gnitjem Se z razkuženjem. V ta namen uporabljamo kemična sredstva, ki jih pa zdaj ni mnogo na trgu. Najnavadnejši način varovanja krompirja pred gnitjem je potresanje s prahom živega apna. Vedeti pa moramo, da apno ne uniči glivic, temveč popije vlago ter tako onemogoča razvoj bolezni. Apneni prah ne škoduje krompirju. Krompirja tudi ni treba pred kuhanjem zaradi apna posebej spirati. Ne smete misliti, da je apno povsem zanesljivo sredstvo proti gnitju. Zadnja leta je bilo naprodaj dobro sredstvo domaČega izdelka ^KTegnil«, in če ga lahko Se kupite, naj vam ne bo žal stroškov. To sredstvo zanesljivo razkužuje krompir kakor tudi nekatere druge pridelke, n. pr. korenje, čebulo. Krompir potresemo s praskom. Ce je lerompir že spravljen v zaboju, ga ni treba prelagati; potresemo ga s praškom, nakar ga pokrijemo. Prašek se počasi spreminja v plin. ki prodira med krompr ter uniči povzročitelja bolezni Sredstvo je povsem neškodljivo za človeka ter se vam ni treba bati, da se boste z njim zastrupili. Krompirja ni treba umivati pred kuhanjem. Nastopil je čas za spravljanje večine jabolk Cd srede septembra do srede oktobra so v naših krajih gadna za obiranje že vsa zimska jabalka, katerih nekatere vrste trajajo celo do julija Ljubljana, 18. septembra. Jcsen se na^lo bi i/a. ne samo koledarska, temveč rudi vremenska. Nenavadno topli in celo vroči dnevi so se s prvo polovico meseca končali, nastopilo je deževje. Čeprav ne bo preveč nadlc/no in do'!qo'trujno, morama vendar računati, da se bo ozračje naglo ohladilo, dnevi hiitro krajšali in da bo priložno&ti za dela v sadovnjakih in vrtovih vedno manj. Treba bo izkoristiti vsak primeren ugoden trenutek, da nt zapravimo nič od letošnje ugodne letine, kar smo utegnili obvarovati. Sadja je letos pri nas povsod obilo. Veliko' sadjarjev se je že potožilo, da so se jim polomili najlepši drevesni vrhovi in veje, ker jih niso mo^fli dovolj uspešno podpreti. Nekateri so rešili problem tako, da so slabo razvito, črvivo in kakor koli slabše sadje obrali že prej ter tako razbremenili veje. Preostala jabolka so se potem tudi hitreje debelila. Kjer so jablane preveč izpostavljene neoviranemu dostopu zastori j -karskim ljubiteljem sadja, je letina minimalna. To bi sadjarjev se ne bolelo toliko, saj razumejo prilike, ko bi pri takem obiranju za »boplonaj« ne trpelo tudi drevje, ki mu bo treba celiti rane z vso potrpežljivostjo. Srečnejši so tisti sadjarji, ki njihovi sadovnjaki niso bili na očeh vsakovrstnim rabutarjem. ali pa imajo sadovnjake toliko ograjene, da odvrnejo vsaj nekaj poželjivih rok od svojega drevja. Taki bodo spra- vili letos obilo sadja. Cim pravilnejše bo obrano in shranjeno, tem del j časa se bodo lahko z njim tolažiili posrimi, da celo spomladi do začetka prihodnjega poletja. Važno vlogo pri spravljanju sadja ima čas dozorelosti odnosno primerne s/ti za trganje. Pri nas pridejo pri tem v poštev predvsem jabolka, katerih velika večina dozori prav septembra in v začetku oktobra. Naš sadjairski strokovnjak M. Humek je objavil v svojem »Praktičnem sadjarju« pregledno tabelo, kdaj moramo jabolka pra\x>časno trgati in kdaj je potem sad užiten. Podatki tabele valjajo predvsem za Dolenjsko in Belo Krajino, medtem ko zore jabolka v mrzlejših krajih vsaj za teden dni pozneje. V juliju zrela jabolka (poletni beličnik, boli in rdeči astrahan in virginski rožnik) so bila godna za uživanje že v avgustu. Podrobnosti zato ne bomo navajali. Okrog 1. avgusta je dozorel charlamowsky, ki je bil potem dober za uživanje do 10. septembra. Poletna parmena, transparent ovec. k>rd Suffield in grafenšteinc, ki so dozorela od 10. do 20. avgusta, so najbolj užitna od 10. do 30. oktobra. Grafenšteinc že celo od 1. septembra naprej. Okoli 25. do 30. avgusta so bila godna za trganje rumeni Richard, zla toru mena r ene ta, prinčevo jabolko, rumeni jesenski kalvil, cellini in cox pomona. Užitni pa sta prvi dve vrsti od 10. oktobra do 1. novembra, ostale pa v tem času do začetnih dni novembra. Cox pomona drži celo do začetka septembra. Od 1. do 5. septembra je dozorel pitani kardinal, ki je goden za uživanje od 20. t. m. do 1. decembra. Celo vrsto jabolk spravljamo od 10. do 15. septembra: rumeni žlaht-nik (užiten od 1. oktobra do 1. januarja), a lan tovec (od 25. oktobra do 1. januarja'), lord Grosvenor (od 1. okt do 1. nov.), car Aleksander in zlata parmena (oba od 10. oktobra do l.jan.). Od 15. do 20. t. m. moramo trgati gdanski robač (od 15. okt. do 1. dec.) in muškatno reneto (od 1 nov. do 1. febr.). Od 20. do 25. t, m. trgamo rdeči devičnik, ribstonovec (od l.nov. do 1. marca), landsberško reneto in škrlatno reneto (od L nov. do 1. jan.). Od 25. do 30. t. m- bodo dozorele rdeči zimski kalvil, zlata zarja, ananasova reneta (vse od l.dec. do 1. marca), baumanncva reneta (od 1 nov, do 1. marca), žlahtni bobovec, karmelitska reneta in dolenjska voščenka (od 1. decembra do 1. marca). Vsa ostala jabo'ka dozore v prvi polovici oktobra. Od 1. do 5. harbertova reneta, adersleberski kalvil, orleanska reneta, onta-rio karpentin, bleinhermska zlata reneta, francoski kosmač. beli gol obar. rdtči golo-bar, angleška špitalska reneta. bismarekovo jabolko in tofelček. Godna za uživanje so vsa ta jabolka od 1. decembra do 1. marca. Od 5. do 10. oktobra obiramo parkerjevega kosmača, coksovo oranževke«, veliko kasel-sko reneto, kraljevi kratkopecelj, londonski peping, berlepschevo reneto in da mason ov kosmač. Prvi dve vrsti sta užitni od 1. decembra do 1. marca, ostale pa od 1. decembra do 1. aprila. Na vrsto pridejo naposled najbolj pozna jabolka, ki trajajo do pomladi in poletja. Od 10. do 15. oktobra obiramo: ministra Hammersteina (od 1. jan. do 1. marca), beli zimski kalvil, rdeči štetinec, oberdickovo reneta, boskoopsikega kosmača, rumeni bel-lefleur, rdeči belJefleur, cesarja Viljema, škrlatasti kusinot (veti užitni cd 1. ian. do 1. aprila), zeleni štetinec, kanadko (od l.jan. do l.maja). zeleznikarja. bobna*ca. šampanjsko reneto in nazadnje boikovo jabolko (od 1. jan, do 1. julija). Iz Hrvatske — Nemški pesniki v Bosni. Nemško vojaško poveljstvo v Banjaluki, je priredilo razstavo nemške knjige. Razstava je vzbudila med vojaškim in cU^lnim prebivalstvom veliko zanimanje. Po srečnem naključju je bila prirejena v času obiska nemških pisateljev v Banjaluki. Med njimi so bili Karel Hans Strobel, Georg Graven-horst, Herybert Menzel, Johannes Linke in Perkonig. Brali so odlomke iz svojih del. Tako so b:li navezani tesni stiki med nem-ko vojsko in hrvatskim civilnim prebivalstvom. — Delovanje Rdečega križa Hrvatski Rdeč križ je začel delovati takoj po ustanovitvi Hrvatske. V začetku je moral premagovati razne težkoče. Na razpolago je imel samo okrog 20.000 kun in nekaj sanitetnega materiajala, na drugi strani pa hišo, obremenjeno z 1,000.000 kun. Simpatije javnosti si je pridobil s tem. da so svoje: preko njega lahko pisali ujetnikom in prejemali od njih vesti. Od vseh strani so jeli prihajati prostovoljni prispevki. Precej denarnih sredstev so vrgle hrvatskemu Rdečemu križu tudi njegove prireditve. Samo s prodajo znamk je zaslužil lani okrog 2 milijona kun, tako da je lahko plačal dolg, ki je bremenil njegovo hišo. Nekaj denarnih sredstev mu je dala tudi država in tako je lahko svoj delokrog razširil. Hrvatski Rdeči križ skrbi tudi Za hrvatske delavce, ki odhajajo v Nemčijo na delo ali pa se vračajo na dopust. Njemu je bila v zadnjem času poverjena tudi skrb za invalide, ki zapuščajo bolnice pa še ne prejemajo invalidnine. Da bi bil kos vsem tem nalogam, je nabavil dva moderna rešilna avtomobila, v bližini glavnega kolodvora pa gradi večjo barako. V nji bo ambulanta, spalnica in obednica za 250 ljudi, poleg tega pa še pisarniški prostori. Gradbeni stroški bodo znašali 2,500.000 kun in ta denar je že pripravljen. Rdeči križ skrbi tudi za reveže, po vojni pa namerava organizirati zdravstveno vzgojo mladine. Obnovite naročnine! Plemeniti darili Zvezi Borbenih FaiUev Ljubljana, 17. septembra Tiskovni urad Zveze Faš jev objavlja: Gospa Sette je Zvezi Borbenih Fašijev poklonila 50 lir v gotovini in 500 točk izmed onih, ki so ji bile nakazane Za žen -tovanjsko opremo. Drugo darilo je Zveza prejela od funkci-jonarjev krajevne Kr. carinarnice, ki so odstopili vsoto 1000 lir Zvezni tajnik, ki visoko ceni čut tovarištva, katerega izpričujeta obe darili, je odredil, naj se oba zneska nakažeta Uradu Borcev. Izmenjava straže Fašist Rino Pa renti, je bil imenovan za Prefekta v Como ter preneha s tem v svoji dosedanji funkciji v svojstvu Predsednika Narodne Organizacije Dopolavora. Duce je imenoval na predlog Tajnika Stranke, za Komisarja OND fašista Far-nesi Marija, Podtajnika PNF. Zastopnik OND izvoljen za predsednika ESZ Na šahovskem kongresu, ki se je vršil pretekle dni v Soinogradu, je bil izvoljen za podpredsednika Evropske šahovske zveze Efrem Ferraris, zastopnik O. N. D. in delegat na tem kongresu po predsedniku Ecc. Rino Parentiu. Pevska tekma v Alessandriji V dneh 25. in 26. septembra XX se bodo vršile v Alessandriji in sicer v organizaciji tamkajšnjega Dopolavora ter v sporazumu z Ministrstvom za narodno kulturo izbirne pevske tekme. Istih se lahko u leleže mlade pevtske moči obojega spola, s šolanim glasom, ki se niso udeležili VI. nacionalne pevske tekme, ki se je vršila preteklega marca v Firencah, ker so prekoračili starostno dobo ali pa radi drugih upravičenih razlogov. Pevcem, ki so že sodelovali ter so se že udeležili kakršnih koli sličnih tekmovanj, je zabranjen dostop na omenjeno tekmo. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini in sicer: Skupina A). Pevci že selekcionirani v provincijali izbirnih tekmovanjih, ki so se vršila v lanskem decembru ter so svoj čas vložili potom svojih Dopolavorov potrebne listine. Sekcija B). Pevci, ki še niso bili selekcionirani. Obvezne opere so sledeče: Lahki sopran: Seviljski brivect Don Fas-quale, Snnanbula; Spran-lirski: Traviata, Viljem Teli, Mefisto (Margerita"); sopran-dramatski: Aida, Moč usode, Trubaiur: mezzo sopran: Aida (Amners), Favorita, Norma (Adalgisa); contra alt: Gioconda (Cleca), Ples v maskah Trubadur; tenor-lahki: Seviljski brivec ? Ljubavni napitek^ Don Pasquale; tenor lirski: Traviata. Rigo-letto, Lucia Lamermoorska; tenor-dramat-ski: Aida, Ples v maskah, Gioconda; bariton: Seviljski brivec, Rigoleto, Traviata; bas; Moč usode. Sonnambula Norma. ' i Kandidati bodo zapeli na zantevo izbirne komisdje in brez prel obvestil a, eno ali več arij iz dveh po tekmovalcu izbranih oper, med tremi obveznimi partiturami za vsako vrsto glasu. Izbirna komisija bo imenovana po O. N. D. v sporazumu z Ministrstvom za narodno kulturo ter bo sestavljena iz istih dirigentov in pevskih strokovnjakov, ki so že bili člani v žiriji VI. narodne pevske tekme v Firenzah ter razen tega iz zastopnika mesta Alessanrije, ki bo izbran iz vrst tamkajšnjih glasbenih strokovnjakov. Žirija bo podvrgla predtekmovanju tiste pevske elemente, ki še niso bili razprede-ljeni (skupina B) ter bodo pripuščeni k nadaljnjemu tekmovanju z elementi iz skupine A (že selekcioniranim v lanskem decembru) le tisti kandidati, ki bodo v preltek-movanju podali zadovoljiv uspeh. Tekmovalci morajo podati častno izjavo, da se bodo naučili v dveh mesecih odrejene jim partiture, v primeru da postanejo zmagovale^ da bi tako bili pripravljeni za takojšen nastop v »Teatro di Avvfamento Li-rico« v Alessandriji za Časa operne sezone v boi očem XXI letu. Umrla nam je naša zlata mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča, gospa VIDRIH CECILIJA vdova po okrajnem gozdarja v pokoja v 70. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 18. septembra 1942 ob 4. uri popoldne z zal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. septembra 1942. žalujoči ostali Kandidati tekmujejo na svoj račun ter jim ne pripada nobeno povračilo stroškov. Samo oni, ki bodo Izbrani kot zmagovalci ter se bodo udeležili zaključnega velikega koncerta, imajo pravico do povračila stroškov udeležbe. Prodaja plemenske živine Po nalogu kmetijskega oddelka Visokega komisariata, obveščamo kmetovalce, da bo v soboto, dne 19. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne v klavnici v Ljubljani, prodaja ple. menskih krav in presičev po ugodnih cenah. iSe/eznico KOLEDAR Danes: Petek, 18. septembra: Kvatre, Jožef. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Angeli na zemlji. Kino Vnion: >Bal Pare«. Kino Sloga: Fric — Frac. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik. Marijin trg 5., mr. Deu-Klanjšček Dic, Gosposvotska c. in mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta). Športni pregled Mladinski nogometni turnir Razen plavanja, ki je imelo taka v Ljubljani kaker v Novem mc*»tu znako mladinske obnove (zakaj llirijanska plavalna NoJa ne zaključi svojih tečajev z izvedbo šolskega prvenstva za razne discipline?), st^^m sedaj tudi nojjomet v novo aktivno razdobje si turnirjem štirih moštev. Organizirat ga bo »Vič«, odlično društvo, ki ima polno) hvale vrednih zamisli in ki dokazuje v nasprotju z večjimi društvi, ki Maieno drem-Ijejo (toda tudi za to bo prišel dan prebujenja!), da hoče skrbeti za mladino. Turnir bo v dnevih od 20. do 27. t. m. n* igrišču Saiezijancev na Kodeljevem. Sodelovali bodo SK Vič, SK Korotan, SK Mla-d.ka in SK Zabjak, V nedeljo 20. t. m. ob 16. bo igrala Mladika preti Viču, ob 17. pa Korotan proti 2abjaku. Zmagovalci in poraženci se bodo potem sestala 27. t. m. Na turnirju smejo nastaniti samo vgralci, rojeni po 1. januarju 1929. Tekme bodo trajale s polčas po 20 minut vsaka. Razpisno so nagrade tako za moštva kakor za "C.-aLe Zaupnik CONlja bo razdelil načude vsem sodelujočim mobtvom. Iz Srbije — Lak ln barve pod kontrolo. Srbski centrala za kemične proizvode poziva vse lastnike barv, lakov in podobnih proizvodov, naj prijavijo svoje zaloge v kolikor presegajo količino nad 10 kg. Prodaja čistega firneža je odslej prepovedana. — Vrednostni papirji bivSe Jugoslavije. V smislu pogodbe o razdelitvi premoŽenja bivfie Jugoslavije med nasledstvene države, se pozivajo vsi Imetniki jugoslo-ven^kih vrednostnih papirjev (posojil, Obligacij, bonov in rent jugoslovenske države ali njenih pravnih prethodnikov). ki so imeli 1. decembra 1941 svoje bivališča na ozemlju sedanje Srbije ln ki so bili 15. aprila 1941 v posesti vrednostnih papirjev, naj jih najpozneje do 15. oktobra izroče v Beogradu Poštni hranilnici. Izven Beograda pa podružnicam Državne hi potekamo banke ali davčnim oblastem. Radio Ljubljana SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 1942-XX. 7.30 Lahka glasba. 8: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Ploske. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Koncert altistke Bogdane Sturm-Strltar-jeve. — 13: Napoved časa. — Poročila v slovenščini. — 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes. — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Glasba za godalni orkester. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 15: Pokrajinski vestnik. — 17.10: Nove plošče Cetra. — 17.55: Zlata Koe-chel: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 194.5: Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. — 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Vojaške pesmi. — 20.45: Lirična prireditev družbe ELAR: Viljem Teli — uglas-bil G. Rossini. V odmorih: 21.50 približno: Predavanje v slovenščini. — 22.50 približno: Poročila v slovenščini. 23.35: Zanimivosti v slovenščini. MED ZAKONCI — Zdi se mi, možiček, da me nimaš" več tako rad, kakor pred poroko. — Kaj se ne spominjaš, dušica, da si mi nekoč rekla, da moški, jrj ljubi omoženo žene, ni vreden, da živi?! Pomota Marko je baš postavljal rože v vazo, ko je nekdo močno pozvonil. — Kdo neki bi utegni bit? — je pomslil začudeno in pogledal na stensko uro. — Ona gotovo ni prišla tako zgodaj. — Skomignil je z rameni in odšel v predsobo, jezeč se sam pri sebi: — Ce je kdo izmed upnikov, ga naže-nem, da se bo kar kadilo za njim. Odprl je vrata. Zuvraj ni bilo nobenega upnika, pač je pa stal pred vrati povsem neznan mož. — Gospod želi? Ah--kaj pa to pomeni? ; Neznanec je molče ln brutalno pahnil Marka od vrat in vstopil v stanovanje. — Upam, gospod, — je dejal Marko z glasom, ki se mu je tresel od jeze. — da mi boste pojasnili svoje postopanje. Kaj bi radi? — Vprašajte raje mene — kdo sem. Sem soprog...! — Soprog... ? — Da! Soprog tiste žene, ki jo vi pričakujete. Pridržane sape je Marko pozorno motril priSlečeve kretnje. Nekaj ga je davilo v grlu — — ko je opazil, da je v žepu, ki je bil neznanec segel vanj, nekaj težkega. — Ne razumem vas, gospod, — je za-jecljal Marko z veliko težavo. — Cesa ne razumete? Zadeva je vendar povsem jasna! Vi pričakujete damo, ki sem jaz njen mož. To je vse, — Gospod, taka šala... — Niti besedice več--prosim vas! Zahtevam, da se mi pokorite brez obotavljanja ali vas pa ustrelim kakor steklega psa! Marko je videl od čudnega prišleca santo kazalec desne roke, ki je po njegovi domišljiji držala samokres. — Zdaj pa vzemite papir in vse drugo, kar potrebujete za pisanje, — je nadaljeval nepovabljeni gost. — Sedite in pišite! In jel je narekovati: — Gospa.. Marko je prestrašeno dvignil glavo in vprašal: — Pardon--na koga pa naj naslovim pismo? — Na koga? Na svojo ljubico — naravno. Zdaj pa molčite m pišite! Gospa! Ne računajte več s menoj! Caka me nova bodočnost in nimam pravice, da bi zaradi vas zavrgel sijajno priliko, ki se ml ponuja. Oprostite ml ln pozabite name. — Tako, zdaj pa še podpišite! — Nočem! — se je uprl Marko. — To je pa že od sile! — Podp'šite se! — Takoj se podpišite, ali pa — Marku se je tresla roka, ko se je podpisoval. Zdaj pa odprite vrata sosedne sobe! — je ukazal prišlec Marku. — Tako — — ona takoj pride. Cim zaslišite njene korake, se morate brž skriti v drugo sobo in tam mirno čakati. Ste razumeli? Marko je pogledal na uro in zaječi jal* — Dovolite ... — Ne, ničesar ne dovolim! Bodite srečni, da imam toliko potrpljenja z vami. Mir! Zapel je zvonec. Na neznancev znak je Marko smuknil v sosedno sobo. Vstopila je neka žena. Njen preplašeni pogled je ošinil možev obraz. In že se je pazljivo ozrla po sobi. — Ne trudi se zaman, — ji je dejal mož s porogljivim glasom. — Nikar ga ne išči. Pobegnil je! Da — tako je, kakor ti pravim. Pobegnil je kot lopov. Obraz mlade žene je dobil izraz bolestnega začudenja. Vsa iz sebe od razočaranja je omahnila v naslanjač. — Torej, — je nadaljeval njen mož s sarkastičnim glasom, — mar nisem imel prav? Kaj ti nisem pravil, da jo bo ta jtra-hepetnež, zavoljo katerega si hotela uničiti najino zakonsko srečo, pri prvi priliki popihal? Saj si sploh ni upal poskusiti kaj. Vedel se je kakor miš pred mačko. S prestrašenimi cčmi je buljil v moj žep, ki imam v r.jem samokres. Evo — pustil ti je pismo. Sam sem mu ga narekoval. Poslušno je pisal, kar koli mi je slučajno prišlo na misel. Podlež! Evo, vzemi in prečitaj! Z drhtečo roko je vzela žena iz moževe roke pimo in poskusila uganiti, kaj pomenijo znaki, plešoči pred njenimi objokanim' očmi. Mož je z rokami na hrbtu hodil po sobi in govoril: — Ah! Se dobro se spominjam, kako obupno si se branila, ko sem zahteval, da mi izdaš njegov naslov in ko sem ti prigovarjal, da bi storila ta poskus. Nikar ne stori tega! — si me prosila. On me ljubi! On me ljubi! Prej bi se dal ubiti, kakor da bi se uklonil tebi. In z ironičnim pogledom je ošinil svojo ženo. Vstala je in se od začudenja široko odprtih ust zagledala v pismo. — Presenečena si, kaj ne ? — jo je vprašal zmagoslavno. — Nisi verjela, da je tak strahopetec. Kaj ne? Sicer boš pa lahko videla tega junaka. Tu v sosedni sobi je. Odprl je vrata. Marko je stal povešeno glave v sosedni sobi. — Tega motovila sploh ne poznam! —-je dejal žena. — se nikoli ga nisem videla. Stopila je k Marku in ga s strogim glasom vprašala: — Kaj pa iš'ete tu, gospod? Marko je dvignil glavo: — Kaj vam nisem rekel, da gospe sploh ne poznam? Ali zdaj vidite? — je dejal z obupanim glasom možu. — Kaj pomeni vse to? — se je začudil mož in od presenečenja široko odprl usta. Marko se je začel naenkrat smejati: — Mislim, da končno razumem, za kaj je šlo, — je dejal zdaj že veselo. — To stanovanje imava zaradi težkih razmer v najemu dva, jaz in moj tovariš Tomo ln naravno je, da ga oba izkoriščava. Meni pripada od ponedeljka do srede, njemu pa ostale dni. Vsa stvar se gotovo tiče mojega tovariša in zato poskusite svojo zgodbo ponoviti jutri, v četrtek, ko bo doma on. Marko je pogledal na uro in pripomnil: — Zdaj pa oprostita, vsak hip pride k meni neka dama in zato vaju prosim, da me pustita samega. 6tev. 213 »SLOVENSKI NAROD«, Pct<* **■ septembra ->912-XX Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Rudolfi Pesnik obsojen zaradi težke poškodbe svojega prijatelja Blaža Farčnika, ki je za i poškodb umrl, na eno leto In pol robije Ljubljana, 18. sept Včerajšnje jutro je bilo mrko in oblačno. Prvič na pragu letošnje jeseni smo se morali v pisarnah in uradih poslužit: električne luči pri vsakdanjem delu. Tudi razprav-na dvorana okrožnega sodišča je bila pre-temna ln predsednik senata je ukazal, da jo razsvetlijo. V svitu električne luči, ki so jo obilo sipali veliki kovinski lestenci, je dobila nekam nevsakdanje obeležje. Zdelo se je, da je vse bolj resno in svečano. Izredno razpoloženje se je popolnoma ujemalo z žalostno nevsakdanjo za levo. ki je o njej včeraj sodil mali kazenski senat. Obtoženec se je moral zagovarjati, ker je zaklal svojega dolgoletnega prijatelja in je slednji zaradi poškodb umrl. Sodniki so imeli torej zelo resno dolžnost, da pravično osvetijo po zakonitih predpisih človekovo smrt, obenem pa, da ne store krivice mlademu obtožencu, ki se je svojega dejanja očitno kesal. V dvorani se je nabralo precej poslušalcev, ki so zbrano sledili poteku razprave. Priče, ki so bile tako ali tako navzoče pri dogolku, so odgovarjale pazljivo, umerjeno in zdelo se je, da so pod globokim dojmom zadnjega dejanja žalostnega dogodka. Dne 23. junija letos so se v gostilni pri Lasanu v Mostah okoli poldneva slučajno znašli Alojzij Siraj, Mirko Virant, Rudolf Resnik in Blaž Farčnik. Ker je Siraj praznoval dva dni prej svoj god, je obljubil, da bo dal za pijačo. Zmenili so se, da se sestanejo popoldne v Bricljevi gostilni, kar se je res zgodilo. Ob pol štirih so bili vsi zbrani in je vsa družba štela nekaj časa šest oseb. med njimi tudi pokojnikovega brata. Ob balinanju so se prijetno zabavali in niti najmanjši prepirček ni skalil njihovega razpoloženja. ■ Ko so se odpravili iz gostilne, so bili vsi dobre volje. Nobeden med njimi ni bil posebno vinjen, zlasti ne tako, da bi se ne zavedal, kaj počenja. Se najbolj se je vino, kakor se je zdelo, prijelo obtoženca Resnika. Eden ol družbe se je takoj pri gostilni poslovil, ostali štirje pa so šli paroma proti Predovičevi oziroma Ciglerjevi ulici. Obtoženec je šel skupaj z Blažem Farčnikom. Naenkrat je Siraj slišal neke ženske, ki so vpile, ker sta se Resnik in Farčnik začela tepsti. Obtoženec je izpovedal, da ga je Farčnik vprašal, zakaj mu je rekel >pa-cer« in da je potem navalil nanj ter ga podrl na tla. Ko je Siraj pritekel, da bi ju ločil, je Farčnik vlekel obtoženca, ki je ležal pod njim, za lase in ga tepel. Siraju je res uspelo ločiti ju. Da bi si ne skočila spet v lase, je poslal Resnika naprej, sam pa je šel s Farčnikom. Kmalu sta Resnika prehitela in se ustavila na oglu Predovičeve ulice, kjer se je Siraj poslavljal. Resnik je prišel zopet mimo in Farčnik mu je rekel: j Sosed, počakaj, bova šla skupaj domov«. Res sta se odpravila skupaj in v Ciglerjevi ulici sta se znova stepla. Zopet je bil Resnik tisti, ki jih je dobil. To je moža najbrže globoko prizadelo in sklenil je, da se bo maščeval. Ko je doma povečerjal, je vzel v kuhinji nož in na materino vprašanje, zakaj ga jemlje, je dejal: iNocoj bom enega zaklal*. Mati je bila prepričana, da se sin šali. 2al se ni. Farčnik, ki je stanoval v sosednji hiši, se je med tem, kakor vsak večer že pogovarjal na dvorišču s sostanovalcem Ferdinandom Peterco. Kakor tolikokrat prej je prišel k njima preko plotu tudi Resnik in nobeden obeh ni slutil, da ima kakšne zle namene. Nekaj minut so se vsi mimo pogovarjali. Ko pa je Resnik prosil Farčnika za cigareto mu je ta odvrnil, da ni trafikantinja in ne ?birt/. Obtoženec mu je nato dejal, da je svinja, ker ga najprej pretepa, nato mu pa še cigarete noče dati. Farčnik ga je pozval, naj ponovi žaljivko še enkrat, če se upa. Resnik se je nekaj časa obotavljal, nato pa je le ponovil. Farčnik g/a je udaril z roko po obrazu in tako se je začel usoden pretep. Peterca se je o i stran il, ker je mislil, da bosta že sama opravila med seboj, kar imata opraviti. Ko pa je zagledal, da se je v obtežen cevi roki zasveti] nož, je poklical na pomoč upokojenega železničarja Ignacija Novaka. Prijela sta Resnika za roko in mu izvila nož. Obtoženec je nato brez besede odšel domov, kjer je takoj legel in zaspal. Farčniku je Resnik prizadejal štiri vbode. Ker ni čutil bolečin in mu ni zelo tekla kri, je ostal kar doma. Proti jutru se mu je stanje poslabšalo. Osem ur po dogodku so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga zdravniki takoj pregledali in operirali. Imel je štiri eden do dva centimetra dolge vbode v prani koš in v desno ramo zadaj, žal prva diagnoza ni ugotovila, da je najnevarnejši vbod načel tudi želodec. Iz zelo majhne luknjice se je izlila želodčna vsebina v trebuh, nastopilo je vnetje trebušne mrene in Farčnik je 25. junija umrl. Obtoženec se je sam javil kvesturi, ki ga je priprla in uvedla preiskavo. Obtožnica državnega tožilstva, ki jo je na včerajšnji razpravi zastopal državni tožilec Branko Goslar, ga je bremenila zločinstva po § 178-11: kdor drugega telesno poškoduje in poškodovanec za tako poškodbo umre. se kaznuje z robijo do 12 let. Senat so sestavljali sos Rajko Lederhas kot predsednik in sodnika sos Ivan Brelih ter dr. Julij Felaher. Obtoženca je zagovarjala dr. Ahačičeva. Obtoženec je podrobno popisal potek dejanja in vseh predhodnih dogodkov. Dejal je, da se ne čuti krivega, ker se je usolni pretep izvršil, ko je bi v takem stanju, da se ni zavedal, kaj počenja. BJ je ali toliko vinjen ali pa razburjen zaradi ponižanj. Tudi kasneje ni vedel, kaj se je zgodilo in šele naslednjega dne so mu drugi povedali, kaj je storil. Mogoče je, da so mu skalili zavest udarci po glavi. Kot priče so bili zaslišani črkoslikar Ferdinand Peterca, železničar v pokoju Ignacij Novak, elektromonter Mirko Virant in mehanik Alojzij Siraj. Mnenje o vzročni zvezi med poškodbo in smrtjo je podal sodni izvedenec dr. Suher. V bistvu so priče opisale dejanje, kakor smo navedli zgoraj. Njihova pričevanja so se v nekaterih bistvenih točkah razlikovala od obto-ženčevega zagovora. Pri soočenju so priče ostale pri svojem, obtoženec pa pri svojem. Prečitane so bile tudi izpovedi gostilničarja Ivana Briclja in njegove hčerke Ive. Kazenski list obtoženca je prazen in doslej ni bil kaznovan. Pismo o glasu ni vedelo povedati o njem nič slabega. Star je 3n let, rojen v Gerthe na Dunaju, pristojen pa v Ljubljano. Po poklicu je mizarski pomočnik, doslej še ne oženjen. Dogodek se je odigral na dvorišču hiše v Ribniški ulici 7. Državni tožilec je podrobno analiziral vse dokazno gradivo in ugotovil, da je smrt nastopila v vzročni zvezi s poškodbami. Izjave prič tudi govore proti temu, da bi obtoženec ne bil kriv v subjektivnem pogledu, da ni torej dejanje izvršil v skaljeni zavesti. Tudi ne more biti govora o silo-branu, ker obtoženec ni bil po dejanju pokojnega Farčnika upravičen poseči po tako nevarnem orožju, kakor je nož. Izpovedi izpričujejo, da je prišel na dvorišče, z namenom, da se Farčniku maščuje. Zagovornica je najprej ugotovila, da je smrt predvsem posledica prepoznega prevoza Farčnika v bolnico in pa napačne diagnoze. Obe dejstvi se ne moreta pripisati v škodo obtožencu. V ostalem je dokazovala, da je treba verjeti njegovemu zagovoru in upoštevati vse razbremenjevalne okoliščine, saj je nenavadno, da bi prijatelj hotel prijatelja umoriti. Prosila je sodnike, naj vse to pravilno ocenijo in izrečejo milo kazen. Po kratkem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo, s katero je spoznal Rudolfa Resnika za krivega po obtožbi in ga obsodil na 1 leto in pol robije ter na 1 leto iz-grube častnih pravic. Povrniti mora stroške bolnici v višini 45 lir in okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v višini 759 lir. Senat je pri sodbi upošteval vse olajšilne okolnosti kot neoporečnost, razburjenost in vinjenost. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni, obtoženec pa si je pridržal rok za premislek. DNEVNE VESTI — General Galbiati se je vrnil. Sef mi- ličnega generalnega štaba general Galbiati se je vrnil v Italijo, potem ko je bil na ruskem bojišču in po obisku v Nemčiji. V Tarvisiu ga je sprejel general Mari Borehi, poveljn:k šeste cone Crnih srajc v Triestu. Na kolodvoru v Ud inu so ga pozdravili prefektov zastopnik. Zvezni tajnik ter skupina ranjencev miličnikov z ruskega bojišča. General Galbiati je izstopil iz vlaka, pozdrav'1 navzočne predstavnike in se zadržal deli časa v razgovoru z ranjenimi legionarji. Zatem je nadaljeval vožnjo v Rim. — Minister Gerla nadzira de!a pri kanala Brandolo-Po. V Venezo je prispel minister javnih del Gorla. Nadziral je dela pri kanalu Brandolo-Po ter si ogledal ljudske stanovanjske h:še za ribiške družine. Iz Venezie bo nadaljeval svoje nadzorstveno potovanje v Rovigo in Ferraro. — Na poljn slave je padel 26-letni topniški poročnik Karol Conti. rodom iz Milana. Našel je junaško smrt na egiptskem bojišču. Pokojni Conti je izšel iz vrst milanskega fašija, — Odlikovanje padlim črnim srajcam. Srebrno hrabrostno svetinjo sta prejela v spomin manipelski vodja Cleraco Campeg-giani iz Forlija. ki je pripadal 82. bataljonu Crnih srajc, 'n črna srajca Gennaro Trombetti iz Medicine pri Bologni, ki je pripadal 68. bataljonu črnih srajc. Razen tega so bile podeljene tri brončne svetinje v spomin trem črnim srajcam, ki so padle ca bojišču. — Odlikovanja. V spomin so prejeli srebrno hrabrostno svetinjo poročnik Karol Mengarelli. poročnik Lovrenc Granzotto, poročnik Aroldo Plessi. poročnik Štefan meri. poročnik Vincenc Esposito, poročna*. Cruciano Orlando, poroč-ik Pio Arien-ti, višji narednik Bernardo La Camera, višji kaporal Alojz Anesini, višji kaporal Natale Cappellini ter pešec Roma Rozzi. Vsi so padli hrabro se boreč na polju slave. Zlata hrabrostna svetinja pa le bila podeljena v spomin dr Ernestu Contru. ki je padel na čelu svojih vojakov na balkanskem bojišču. — N°va cer*ev na vrhu gore Re«. Lična planinska cerkev je bila zgrajena na vrhu Res di Varallo. Svečani blagoslovitvi nove planinske cerkve, ki so jo sezidali očetje don Oriona, so prisostvovali številni planinci, bersaljerji, alpinci ter predstavniki Iz vsega okoliša Varalla. Planinska cerkev je zgrajena v planinskem slogu in je lesena. V dolžini meri devet metrov, v širini pet, v višini štiri in pol. Ima šest oken. Posvečena je Mariji Zaščitnici. Planinska cerkev je bila zidana v višini 1637 metrov. — Geno\ta je zbrala olje za votivno lučko sv. Frančišku AsiSkemu. Kakor znano, je letos na Genovi vrsta, da zbere potrebno količino olja za votlvno svetilko sv. Frančišku Asiškemu. patronu Italije. V mesecu in pol je bila zbirka olja končana. Okoli 20.000 genovskih meščanov je prispevalo k zbirki svoj simboličen dar ter zbralo 228.600 kg olja, ki ga bo genovski župan dne 3. oktobra izročil varuhom svet-cikovega groba v Assisrju. — Od gode si prijava vin. Minister za poljedelstvo in gozdove je odredil, da se prijava posameznih vin in vinskih vrst pridelka 1942. ki je namenjen trgovini oziroma industrijski porabi, odgodi do vključno 25. septembra t. 1. — Nesreče. Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice so bili včeraj sprejeti naslednji ponesrečenci: Tončka čibej, 31etna hči uradnika iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila nogo. — Miha Beravs, 411etni delavec iz Ljubljane, si je na krožni zagl obreza! prste levice. — Slavka Hribar, 8-letna hči zidarja iz Dobrunj, si je pri padcu s skednja zlomila levo nogo. — Julka Omahen, 5-letna hči posestnika lz Hrastja. je padla na stopnicah in si zlomila levico. — Alojzija škraba, 27-letna delavčeva žena iz Ljubljane, si je pri padcu s voza zlomila desno nogo. — Jože Nagode, 63-letni posestnik z Vrhnike, je padel pod voz, dobil je notranje poškodbe. — Otvoritev paviljOiia okrasne umetnosti na venezijski Biennali. V Veneziji je nac. svetnik Piero Gazzotti, predsednik federacije Italijanskih obrtnikov, otvori! LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave od aeiavnikib ob ltt u 18.15, ob nedelja!) id praznikih o t 10 3» 14.30 16.30 id 18.30 KINO MATICA TELEF. 82-41 Luisa Ferida ln Glno Cervi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja Slovo Fim kreposti in odpovedi RINO UNION TELEF. 22-21 O življenjski sreči lepe balerine odločata dva plesa »BAL PARE« V glavnih vlogah: lise Werner, Paul Hartmann, Hannes Stelzer KLNO SLOGA TELEF. 27-30 Originalna komedija dveh odličnih francoskih igralcev v filmu Fric - Frac V glavni vlogi: Fernandet, Michel Simon ln Ariettv in odprta po planinskem vodniku Alojziju Carellu in akademiku prof. Albertu Deffe-vesu iz Aoste. Preplezanje navedenega vrha smatrajo planinci kot enega najpomembnejših plezalnih uspehov v zadnjih dvajsetih letih. Vztrajna in odl:Čna plezalca sta se podali ra pot ob treh zjutraj, prišla sta do stene ob 6.45. priplezala sta do vrha ob 17 20. Nešteto evropskih plezalcev je v svoji notrr.njos*i gojilo upanje, da bodo lah!to prvi sporočili plannskemu svetu vest. da je bila omenjena stena preplezana — Nikar tisočakov pod blazino! Kmetovalec Lovrenc Pavese iz frakcije Barbel-lotta pri mestu Novi Ligure je spravil svoj telovnik, v katerem je imel prihranek 13 tisoč lir, pod blazino. Ko se je zbudil in segel z roko pod blazino, je opnzM, da je izginil telovnik in z nj:m vred tudi 13 000 lir Oblastva so že ubrala pravilno smer. da razčistijo zadevo. razstavni paviljon okrasne umetnosti na XXIII. Biennali. Pri ogledu se je zanimal za razstavljena dela lz Nemčije. Madžarske in Švedske ter je izrazil dirigentom svoje priznanje in pohvalo za okusno skrbno razvrstitev razstavljenega gradiva s področja okrasne umetnosti. — Vojni ranjenci pri papežu. Papež P'j XII. je sprejel v svoji predvčerajšnji splošni avdijenci več sto italijanskih vojakov, ki so bili ranjeni v vojski, razen tega še 800 parov mladoporočencev :n nešteto romarjev iz raznih delov Italije. Skupno je sprejel 3500 oseb. — V vznemirljivih sanjah je planil skozi okno prvega nadstropja. 50 letni Ivan Bertinj iz kraja San Felice del Benaco je imel vznemirljive sanje. V tem razpoloženju je planil skozi okno prvega nadstropja 'n obležal na cesti nezavesten s smrtno nevarnimi poškodbami. Njegovo zdravstveno stanje ie zelo resno. — Rahle potresne sunke so začutili dne 16. t. m. ob 2.56 v kraju Asccii Pičeno. Sunki so trajali nekaj sekund Smer potresnega središča je jugozapad. Prebivalstvo je ostalo povsem mirno. — Smrtna nesreča se je pripetila v Rau-nah di Piedimelze. 63 letni delavec Ivan Sturm iz Gracove-Serravale je bil zaposlen pri spravljanju drevesnih hlodov. Nenadoma je zgrmel z višine hlod in pokopal pod seboj nesrečnega Sturma, ki je obležal s strtim prsnim košem in drugimi smrtnimi poškodbami. Revež je bil pri priči mrtev. Zapušča ženo in sedem sinov, ki so po večini še nepreskrbljeni. — Zgodovinska vrata v kraju Illasj so se porušila. Zgodovinska in z zobčastim nadzidkom okrašena vrata kraja Illesi so bila te dni porušena v zvezi z nesrečnim dogodkom. Nek-; avtokar se je zaradi šoferjeve neprevidnosti zaletel t takšno silo ob rob zgodovinskih vrat s starinskim lokom, da se je del zgodovinske stavbe porušil. Posledica je bila, da so morali odstraniti tudi lok ter ostali del vrat. Omenjena vrata potekajo iz srednjega veka. videla so že precej važnih dogodkov. V zgodovini navedenega kraja je ohranjenih precej spominov, ki so povezani z zgodovino porušenih mestnih vrat. Pristojni organi za varstvo zgodovinskih spomenikov si zelo prizadevajo, da bi obnovili zgodovinska vrata v prejšnjem slogu ter obsegu, — Delegati filmskih družb, ki so se udeležili venezijske mednarodne filmske revije kot službeni predstavniki posameznih vlad. so se ob zaključku letošnje filmske revije zbrali na posebnem sestanku, na katerem so sklenili, da se bp vršila prihodnja mednarodna filmska revija v Veneziji s pričetkom 30. avgusta 1943-XX1. Tudi so storili potrebne sklepe, ki se nanašajo na število ter kakovost filmov, k« naj se predvajajo na prihonji t. j. XI. mednarodni reviji filmske umetnosti. — Smrt zaradi sončarice. 31 letni kmetovalec Doretto Seeondo iz Kraia Šesta Presa pri Portogruaru je kosil travo na travniku, ko se je nenadoma zgrudil na tla in umrl. Tovariši, ki so bili v bližini, so takoj priskočili, da bi mu pomagali. Zdravnik je ugotovil, da je mladi Doretto Seeondo umrl zaradi solnčarice. — Žalosten konec vožnje s čolnom. Iz Padove poročajo: 18 letni Bruno Dominci je šel s svojim prijateljem Hilarijem Carnijem na kratko vožnjo s čolnom. Ko sta se vračala, je nesrečni Dominici pri zamahu z vesli izgubil ravnovesje in Je omahnil v morje. Ker je bil cjelj časa bolan, je bilo nekoliko slab, pa si ni mogel pomagati, četudi je bil plavalec. Zaman so bila prizadevanja njegovega prijatelja in 21 letnega Leona Toderinija, da bj ga rešila. Toderini. ki je skočil v vodo takoj po kosilu, se je znašel še sam v smrtni nevarnosti, pa ga je potegnil iz vode nje-ogv oče, potem ko je nesrečnega Dominici j a že zagrnila voda. — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. V seriji 57a zakladnih bonov, ki zapadejo 15. aprila 1951, so bile izžrebane sledeče štev.: za dve nagradi po 100.000 lir št. 24.352 in 911.865. Štiri n*grade po 50.000 lir: 242.656, 510.906, 1,196.264 in 1,328.864. V seriji 58a: dve nagradi po 100.000 lir za bone 994.191 in 1,211.981. Štiri nagrade po 50.000 lir za bone 75.411, 361.801; 1,063.841 in 1,290.815. — Tri kategorije v konfekciji moških oblek. Iz Rima poročajo: Korporacijski minister je z odredbo z dne 7. septembra t. 1., da odredi cene moškim oblekam (jop'čem, telovnikom^ hlačam) ter površnikom in plaščem, določil tri kategorije v krojaški otroki. V občinah, kjer je manj ko 30.000 prebivalcev, bosta lahko samo druga in tretja kategorija; v občinah, ki štejejo več ko 300.000 prebivalcev, pa"bodo nekatere krojaške delavnice lahko uvrščene v posebno kategorijo. Ministrska odredba navaja točno cene, po katerih se bodo s.aele iz lelo-vati moške obleke oziroma posamezni njeni deli. Naloga pokrajinskih korporacijskih svetov bo, da razdelijo do 20. septembra posamezne krojaške delavnice in salone v eno od treh kategorij. — Strmina Tyndall obvMnni, Najdi-rektnejsa zveza k vrhu TvndaUa, ki tvori italijanski del hrbta gore Cervino, je bila te dni, kakor poročajo lz Aoste, obvladana 17. v.i*rat JANF —Ij Hladna, jesensko jutro. Včeraj še ni bilo tako zanesljivo, da se bo vreme popravilo. Dopoldne je še rosilo, a tudi popoldne je bilo pretežno oblačno. Proti večeru se je pa začelo jasniti in pred zahodom se je že pokazalo solnce. Ponoči je b:lo jasno in ker je bilo že zvečer precej hladno, smo morali pričakovati, da bo jutro mrzlo Izžarevanje toplote je sicer rekoli-ko zadržala gosta megla, vendar se je današnja najnižja temperatura V Zvezdi znižala na 9°. Včerajšnja najvišja temperatura je znašala 19-2° ter je bila malo všja kakor včeraj. Zračni tlak je včeraj še popuščal, zdaj se pa zdi. da se je ustalil. Davi se nam je kljub precej nizkemu zračnemu tlaku obetalo solnčno vreme. —Ij Ribji trg. Danes so prodajali preka-jene ribe. ki pa ne gredo tako v denar kakor sveže. Naprodaj so bile prekajene skuše po 44 in slanik po 42 lir kg. —Ij Ljubljanica je narasla. Dvodnevno deževje je zlilo na žejno zemljo ob'lo dežja. Bil je zelo potreben in se že ^edaj pozna učinek na vrtovih, čeprav je za nekatere prilelke prepozno. Mnogo dežja je moralo biti v okoliških hribih zlasti v škofjeloškh. Ljubljanica je precej narasla in se vali skozi mesto po svoji strugi in po Gruberjevem kanalu rjavkasto motna. Dež je menda dokončno pregnal z njenih bregov kopa'ce, ki so imeli letos dolgo in prijetno kopalno sezono. Na Špici se laj samevajo provizorne kabine, ki bi jih bilo dobro čez zimo spraviti na varnejše mesto. Sicer pa m so obrežju niti v poseben okras, saj so zelo podobne drugim primitivnim hgienskim napravam. Svoj namen pa so letos, ko je b^o treba vprašanje kopanja rešiti na hitro roko dosegle v polni meri. —Ij Kostanj je dozorel. Jezice divjih kostanjev so se odpirale že pred dnevi. Popolnoma pa divji kostanj še ni dozorel. Venlar so ga že začeli obirati, saj je tudi med obi-j rilci divjega kostanja vsako leto dovolj s konkurence. Mladina pleza na kostanje in jih otresa. Pri tem se poškodujejo mnoge veje in drevje je ponekod okleščeno, kakor da bi ga sklestila debela toča. —Ij I. dekliška meščansls* šola v Ljub-ljanii. Učenke, ki so bile dne 17. IX. zadržane, morejo delati popravni ozir. razredni izpit dne 29. IX. 1942 ob 9. uri dopoldne v šoli na Grabnu. — Uprav-teljstvo. —Ij Uprava Narodnega gledališča sprejema prijave abonentov za novo sezono v veži Dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, do srede 23. t. m., vštevši nedeljo 20. dopoldne. Termin za prijavo lanskih abonentov je uprava podaljšala do ponedeljka ob 5. uri f pop. Od torka 22. t m. dopoldne bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Razpisani so: Premierski abonma, ki dobi vse premiere v sezoni (38), stalna abonmaja red Sreda in red Četrtek ki imata predstave v Drami in Operi vsako sredo odnosno *etrtek, ter abonmaja red A in red B. Vsak abonent dobi 20 dramskih in 18 opernih predstav odnosno operetnih. Poleg tega je razpisan še specijalni stalni abonma red Torek za 20 dramskih predstav ob orkih. Cene abonmaja so v razmerju z dnevnimi cenami znižane za 20rfc za privatnike, državni in samoupravni uradniki pa »dosežejo 30% popusta. Uprava je izdala prospekt, ki je interesentom brezplačno na razpolago v Drami in v Operi. —Ij Na živilskem trgu izgubljeno denarnico z manjšo vsoto denarja dobi lastnik v mestnem tržnem uradu, v sobi št. 5 v I. nadstropju. —Ij Večerni promet na električni cestni železnici. Uprava cestne železnice dobiva neprestano prošnje, naj bi zadnji redni vozovi z Ajdovščine vozili po 19.10 uri. Ker je pa vozni red tako urejen, da so tako uslužbenci kakor vozovi ob 21. uri na svojih domovih ali v remizi, je kakršnokoli podaljšanje voznega reda, ki bi povzročilo zamudo pri prihodu voz v remizo ^li pri vrnitvi uslužbencev na njih domove po 21. uri popolnoma nemogoče. Za zakasnele potnike vozijo ob 20.05 uri do 20.10 ure z Ajdovščine zadnji vozovi proti Viču, Mostam in Rakovniku in sicer po trije v Moste in na Vič, en voz pa do Rakovnika. —Ij Soba z dvema posteljama in sobica s posteljo ali divanom v bližim Vrtače, če mogoče s souporabo kuhinje, rta nujno potrebni mestnemu poglavarstvu. RefleK-tant ima svoje posteljno perilo, kuhinjsko posod je itd. Prijave sprejema glavno vložišče v pritličju magistrata, soba št. 1. —Ij Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vabi V3e delavstvo, zaposleno v živilski industriji v Ljubljani, da se udeleži strokovnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra ob 9. uri dopoldne v Pokrajinski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Dnevni red sestanka je silno važen, zato naj ne bo delavca te stroke, ki se ne bi udeležil sestanka. —Ij Delavci v *Jektr©-mehanlčniIi ln rodnih delavnicah se vabijo, da se udeleže strokovnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra ob 10 uri dopoldne v Pokrajinski zvezi. I. nadstropje, soba št. 8. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ. —Ij Zidarje in gradbene delavce vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra ob 9. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi. Mikloščeva cesta 22. pritličje. Na sestanku bomo poročali o mezdnem gibanju stavbnega delavstva in o zaščiti delavcev pri javnh delih. Radi važnosti razsrovora vsi vljudno vabljeni. — Skupina zidarjev pri Pokrajinski delavski zvezi. —Ij Krznarske ln tapetniške pomočnike vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. septembra 1942 oh 10 30 uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi. Mi-kloš čeva c. 22. I. nadstropje, soba st. 5. Na sestanku bo referent oddelka poročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedeni stroki in o ostalih aktualnih vpraša "jih. z ozirom na važnost dnevnega reda vse vljudno vabimo Oddelek industrijskih delojemalcev pdz. Iz pokrajine Gorizie — Preskrba In razdelitev živil. Gorizij-ski prefekt Cavani je v pokrajinskem korporacijskem svetu poročal zbranim županem ter- cK.ir.ykim tajnikom gOTizij-ske pokrajine ter jim dal točna navodila v smislu odredb, ki se nansi****' ni pre* skrbo. razdelitev in potrošnio živil. — Mladina mlinske Katoliške akcije na Montesanto. V nedeljo bo porom ala na Monte santo mladina udinske Katoliške akcije. Okoli 200 mladeničev se bo pripeljalo na kolesih do vznožja Montesan-ta. Priključili se jim bodo tudi prvaki Katoliške akcije iz Gorizije, Triesta in Capodistrije. — Mrtvec na cesti. Pri Piedimontu pil Gorziji so našli mrtvega na cesti 661et-nega mehanika Teodorja Cialandija iz Lu-cinica. Zdravnik je ugotovil, da je umrl zaradi posledic si čne kapi. — Nagrada za dvojčke. G^rizijski prefekt je izročil nagrado 1200 lir Francu Saherju iz Piume pri Goiiziji ob rojstvu dvojčkov. — Ciorizijski nadškof na birniovan ju v Furlaniji. Nadškof mons. C. MargoUi je bil na pastirskem obisku v župniji Ioannis di Aiello v Furlaniji Ob tej priliki je birmal večje število dečkov in deklic iz omenjene župnije. \a£ *A 1 m n ioni ene ^~ saranno c tratti a : orte fra \ vin-ritori della prossima I.otterla di Merano wno pareechi. E i premi sono 200. Cerca dl vincerne qual-euno tu romperando qualche birlietto oergi stesso. Non te ne dimentirare, perrhe la Fortuna pas-sando davanti alta tua porta po*sa tro^ varla aperta e abbia da te TinTito ad entrare. Mnogo je milijonov, ki bodo izžrebani med zmagovalci bližnje Loterije di Merano. 200 nagrad je. Skuiaj pridobiti si katero s tem. da se danes kupiš srećko! Ne pozabi, k jti Sreća lahko mimogrede najde t- ^ja vrata odprta in povabljeni vstopi: _ _^ Loterija dl Merano podari milijone onemu, ki kupi srrčkn za 12 lir do 27. septembra upolnoćl. Per l'acquisto dei biglietti rivolgersl alllntendenza di Finanza, Trieste, ri-mettendo L 12,— per ogni biglietto, piii le spese postali. Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12,— za vsako srečko in poštne stroške. ALI RES SE NE VESTE, da vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če želi-te karkoli kupiti, se i obrnite oa oglasni od- 1 delek »Slovenskega Nar^ia* ki Vam bo 8 cenen; :ti oglasom lz* polnil željo. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek 18. septembra 1942-XX «19 Makrokeinija, triurni napredka sodobne kemije Nekatere ogljikove spojine se ob določenih pogojih in z oddajo nijo, ne da bi se spremenili sestavni deli — Kaj je zacija in poUkonden- Če se bavimo s kemijo in začnemo svoj studii pri »anorganski«, to je pri kemiji m?t\e prirode, neživih snovi, iz^^cia najprej vse zelo priprosto. Zvemo na primer, da se neka snov sestoji iz toliko iv tolike delcev ene in toliko in toliko delcev duge substance. To izrazimo J&scč z vsoti o fcrrrfuio. Tako napišemo na xr CO; in vjiiio, da se spojita prostorni del ogljika in dva prostorna dela kisika v mclekuk. oglj.kcvega dioksida, ce se potem bavimo še naprej s kemijo ogljikovih spejin, to je z »organsko* kemijo, izgle la stvar pre sej drugačna Kmalu spezurme da — malo nenavadno izraženo — eno In isto ni *.ujno eno in isto. S* disaha-ride pišemo na primer formulo d. H43O4; ta nam pa lahko predstavlja slad-ni sladkor, mlečni sladkor ali pa tudi trstni sladkor. Ce se nato bavimo še s polisaharidi. najdemo zanje formulo (C* H10O ) n. to se .pravi, vsaka molekula vsebuje spojino i C,,H i.O-» n krat. Po okoliščinah imamo lahko opravka bodisi s škrobom bodisi s celulozo. Z vsotno formulo tor^j ne pridemo daleč in celo. če si predočimo strukturno formulo, nisn:o mnogo na boljšem. Verižno spajanje majhnih molekul Toda prav v takih kupičenjih številnih molekul, v verižnih spajanjih, v povezanosti je za kemika prava naloga, c"e hoče razkriti zvijače in skrivnosti narave. Večina snovi, ki bi jih radi izdelali umetno, za katerih sintezo stremimo, sestoji iz takih spojitev majhnih molekul po vsotni formuli v molekule velikanke, katerih struktura je mnogokratnik vsotne formule. Pri tem ni odločilno število spojenih majhnih molekul, temveč tudi vrsta in način, kako se to spajanje vrši. Vzemimo za primer viskozo, surovino za znano umetno svilo. Nastane kot vodna raztopina z učinkovanjem močnega luga na celulozo in po obdelovanju z žveplo-vodikom. če ta spojina dalj časa stoji, tedaj »zori«. Molekula vsebuje vedno manj določenih delcev in vedno več celuloze, dokler končno ne nastane homogena masa roževinaste konsistence. Kaj se je pri tem zgodilo? Imeli smo vendar snov natančno določene vrste, sedaj pa smo do-j bili nekaj popolnoma drugega ? V takih primerih gre za takoimenovano polimerizacijo oziroma polikondenzacijo. ki so jo šele v zadnjem času natančneje preiskali in so pred vsem važna dela prof. H. Staudingerja. Temu pripisujejo tako-rekoč ustanovitev nove panoge kemije, tako imenovane makrokemije. Znatno število organskih, to se pravi ogljik vsebu-jočih spojin, preide ob določenih pogojih tn z oddajo energije z lahkoto v velemo-lekularne spojine. Zveza med ogljikovimi C atomi je medsebojno trdna, kisikovi O atomi pa kažejo stremljenje vzpostaviti med atomi C mostove in tako nastanejo s spajanjem mnogih »osnovnih molekul« makromolekularna stanja, velemolekule. Pri tem moramo ostro razlikovati dva različna procesa: Polimerizacijo. pri kateri se združijo nenasičene molekule ob ohranitvi svoje sestave v nasičene velemolekule (ali vsaj močneje nasičene), in polikondenzacijo. pri kateri se spojita dve skupini ob izstopu ene snovi (na primer vode H20). Polimerizacija Polimerizacija daje v splošnem višje molekularne rezultate kakor polikonden-zacija. Njen učinek izhaja večinoma iz verižnih reakcij, ki potekajo preko vmesnih stopenj, pri čemer šele nastane reakcijsko sposobna tvorba. Nato se izvrši neke vrste »rastni proces«, pri čemer se neprestano kopičijo poedine molekule (mo-nomere). Končno se sklenjene verige prekinejo. Vse je podobno gotovim procesom, ki jih opazujemo v naravi v življenju nižjih živalskih in rastlinskih vrst. Razvoj se bliža že določenim življenjskim procesom. Polimerizacijo je mogoče pospešiti 2 dodatki določenih snovi. Te možnosti ne smemo zamenjati s katalizo. Medtem ko gre pri katalizi za »sklenitev zakona*, pri katerem ostane »poročni urad« (katalizator) popolnoma neprizadet, je pri po-limerizaciji dodana snov vsebovana v reakcijskem produktu. Predstavlja torej prej ustanovitelja nove družbe, ki sam sodeluje pri njeni ustanovitvi. Način sodelovanja oziroma vstopa je različen. Spojne snovi in spojni strupi Slično kakor pri katalizi spojne snovi pospešujejo reakcijo, spojni strupi pa jo zavlačujejo ali onemogočijo, so tudi pri polimerizaciji snovi, ki učinkujejo kot i inhibitor ji« (preprečevalci). ker prekinejo reakcijsko verigo. Pri tem se izrabijo in se z reakcijsko sposobnim koncem verige spojijo. Taka snov je na primer hidiokinon. pri katerem prekine verigo lahko izločujoči se kinon. Polimerizacija je torej proces, pri katerem se spajajo spojine ' nižje molekularne teže prostovoljno v večje zdruzke odstotno natančno iste sestave s tvorbo velikih molekul. Ta proces je mogoče uravnavati z »ravnale!« podobno kakor pri katalizatorjih, z inhibitorji oziroma stabilizatorji je zaustavljiv. Mogoče je nanj tudi vplivati tako. da dobimo samo zaželeno določeno srednjo velikost molekul. Pri tem razločujemo skupinsko polimerizacijo. pri kateri se polimerizira izhodni produkt, topilno polimerizacijo, pri kateri delamo z rastopino, in emulzraij-sko polimerizacijo, pri kateri preobražu-jemo majhne molekule v emulzijski obliki. Enako kakor valence pri atomih so važne pri polimerizaciji tudi trirazsežnost-ne mrežne valenčne verige. Tvorbe vele-molekul nastopajo lahko kot dolge "'eri^e ali pa v obliki mreže. Zelo važno je zato, vedeti, ali so glavne valenčne verige ravne, razraščene v obliki vej ali *vorjene v obliki mreže, ali so sistematično ali nesistematično razvrščene. Mrežne verige Mrežna oblika verig je namreč odločilna za fizikalna svojstva nastalih poii-merižatov, med katerimi postajajo »umetne snovi« vsak dan pomembnejše, številnejše in razširjenejše. 2e c»a sama združitev prepreči zdrk verig, tako da je možna le njihova izraba. Makromolekule tvorjene v obliki gostih mrež so zato ne-topljive in nerazkrojljive. Spomnimo se pri tem na bakelit. umetno smolo iz fenola in formaldehida, ki ga je mogoče napraviti v treh oblikah: kot oblika A je topljiv, razkroji jiv in lepljiv: kot obliki B je netopljiv, vendar v raznih tekočinah še razkroji ji v, in kot oblika C je netopljiv in komaj še kemično občutljiv, tako da ga je mogoče le še upepeliti. Sintetični kavčuk Pri sintetičnem kavčuku gre za emulzijski polimerizat iz butadijev in njegovih derivatov. Z vulkanizacijo se stopnjuje v njem stopnja zamreženosti. ker nastanejo žvepleni mostovi, cisti polistirol v verižni obliki je tekoč in razkrojljiv. Z dodatkom divinilbenzola postane nerazkrojijiv. Dodatna snov spoji 50.000 molekul stirola. Tako moremo danes na podlagi teh dejstev naše organske spojine, od katerih jih je bilo doslej opisanih že okoli 500 000, deliti na mikromolekularne in makrom o-lekuiarne. Molekularna teža mikromol e-kularnih je po velikosti pod 10.000, število eno molekulo tvorečlh atomov pa pod 1000. Mikromolekularne spojine dajejo normalne razkroje in so predstavljive kot enotne snovi. Makromolekularna pa jih prevladujejo in so za nas daleko važnejše. Njihova molekularna teža je daleč nad 10.000. Število eno molekulo tvo-rečih atomov lahko porase od 1000 do 100.000. da celo do 1 milijona. Z gotovostjo so bile že dokazane milijonske molekularne teže. Navzgor je torej rast skoro neomejena. Take snovi ni mogoče več prav raztopiti, ker so njihove molekule zato prevelike. Dajejo le še kolcidalne raztopine, ki se ne dajo več dializirati. Moramo jih filtrirati skozi membrano. 20,000.000 molekularna teža Prav visoke teže delcev tvorijo največjo težavo pri odgovoru na vprašanje o gradnji na primer beljakovin. Ugotovili so na primer za hemocianm vrednosti od 6.7 milijona, za virusne proteine celo do 20 milijonov. Kako važna je tudi zunanja oblika molekul za lastnosti snovi, se kaže pri polisaharidih: celulozi, škrobu in glikogenu. Vse tri sestoje iz glukoze. vlaknata celuloza pa ima težko topljive, mrežno sestavljene molekule. Glikoge^ ima osnovne molekule razlaščene v obliki krogel, nastopa v obliki prahu in je lahko deljiv, škrob ima razraSčene, toda še vedno podolgaste osnovne molekule. Po svojem obnašanju in svojih svojstvih je torej med celulozo in glikogenom. Take osnovne razlike v obliki molekul so napotile prof. Staudingerja, da je uvedel pojme linearnih in sferičnih koloidov. Kako pa določiti, ali gre za linearne ali sferične? Viskoziteto. to je vlačnost raztopin pri toku določa oblika molekule tako močno, da je po Staudingerju pri vlaknatih molekulah viskozitetno število v sorazmerju s polimerizacijsko stopnjo. Pri polimerizatih in polikondenzatih lahko torej obliko molekule raziskujemo p« viskoziteti. Za določitev molekularne teže pa služijo še druge metode, kakor os-motične preiskave in meritve z ultracen-trifugami, pri čemer iz osmotičnega pritiska raztopine oziroma iz seđimentacij-skega ravnotežja in sedimentacijske hitrosti izvajamo sklepe. Nedogledne posledice uspehov makrokemije Sodobnim kemikom je že uspelo s pomočjo elektronskega mikroskopa fotografirati makromolekule hemocianina! čeprav danes še ne morejo dati zanesljivih izjav o konstituciji makromolekularnih Sovražno letalo v plamenih, sestreljeno po naših lovcih na egiptskem bojišču snovi, je nedvomno, da bo mogoče v doglednom času s fizikaličnimi metodami ugotoviti nesporno zunanjo obliko makromolekule. Obenem z ugotovitvijo, kaj je osnova teh oblik, bodo že podane smernice za umetno tvorbo mnogih dragocenih snovi. Tako je v zadnjih desetletjih opravljeno delo na polju makromolekularne kemije napravilo znaten napredek. Ta napredek daje slutiti možnosti, ki jih danes niti ne moremo še opisati, kaj pa šele pregledati. Makrokemija je resnično triumf moderne kemije. čerkezinje so lepe Dekleta so zelo ponosna in duševna razvita žena šele po porodu prvega otroka — Prava Vsaka deklica, ki pripada čerke^kemu nari^du. je na Kavkazu in v sosednih dežela više cenjena kaker hčere pravih muslimanov. To dejstvo ima svoj vzrok v naravi. Medtem ko 5-0 muslimanske hčcie komaj vzg jene. se bavijo le s svojo lepoto in ne milijo na s-vo; du>evni rnzvo»j, jc s Čerke-zinjami, hčerami visokih gora. čiisto drugače. Ccrkezmja ni navezana na ozek prr/sror svoje hiše. Ko-t dekle uživa mnoge svobode, pr: čemer se ji razvije tudi njena du:evmxvt. Ocrkcska dekleta so zelo ponovne in so podobne v tem pogledu svojim očetom in bratom. Taku dosežejo z Lahkoto duševno premoč, kar kmalu chčutJjo in s čimer vladajo. Sredi 10. sr letja živeči, staviti arabski pisatelj Massudj sicer ne govori z gotovostjo o trgovini s če-rkevkimi sužnjami, na sirotko pa opisuje lepoto čerke-kih /ena. Velike pošiljke čerkeskih saižnjcv so s!e v 13. stoletju v Kgipt in druge muslimanske države. Na vseh svečanostih pripsda čerkeskim dekletom važna vloga. Glavna zabava je ples. Nihče pa ne sme tvegati, da bi kr^il strogo moralo, ker bi ga kmalu dohitela huda k.izen. V trenutku pa. ko položi Čer-kcz;n;a r.-troka k svoji-m pasem, se* njen položaj v javnem življenju popolnoma spremeni. Do"!cj -me kljub svoji porek1 sodelo-vati na vseh javnih zabavah. Posebnost čer-keškega družinskega življenja le da ime-" nujejf- ženo tako dolgo, dokler nima otroka, Še dekle. Le prisotnost njenega moža omeji nično- vesolje za igro in ji požene kri v lica. Čim se poiavi on. zbeži mlada žena z kroga svojih sester in bratov. Celo mladi mož ;c v zadregi, če vidi javno ljubljenko svojega srca. Zaradi tc medsebojne sramežljivosti mladih zakoncev, ki pri naravnih ljudeh ni nenaravna, sodelujeta pri družabnih igrah ločeno. Mladi mož se splazi v zgodn;em jutru iz svoje hi;e in zardi. če ga kdo opazi. Čez dan pazi. da nikjer ne sreča svoie m Id de žene. Oba bežita pred srečanjem ob dnevni svetlobi, ker bi ta mogla pokazati in izdati njuna najgloblja čustva. Isto nežno čustvo, ki se očituje v prvih letih mladega zakona in družin-kega življenja, se javlja tudi v vseh drugih do'bah čer-kerkega življenja, predvsem pa pri snubljenju. Čim smatra vzgojitelj svojega mladega gojenca čerkeza za sposobnega za življenje, ga vrne njegovi družini Prva misel mladeniča je. ustanoviti si svojo dnjžino. Nekaj časa divja mladi Čerkez skozi življenje, dokler ga ne ujame lepota ali ljubkost katere čerke kih deklic in odtlej velja vsa njegova pozornost le njej. Mladenič pokaže tudi javno svoje oboževanje izvo- ljenke. Skoraj nikoli pa se ne veseli hitrega uspeha, ki si ga mora zaslužiti šole z različnimi dejanji. Pri čevkeskih deklicah vpliva zelo na izbiro pogum in hrabrost mladc-ničev, cek> mnogo bolj kakor nežni dokazi ljubezni in bogastvo. Ko se je mladenič naposled sporazumel s svojo ljubhcnko, po Sije svojega prijatelja ali vzgojitelja k njenemu očetu, da dobi njegovo privoljenje in zve za kupno* ceno neveste. Cena se običajno ravna po nevestini lepoti in ženinovem premoženju. Običajno znaša 20 do 50 volov, čim je pogodbe sklenjena sporoči ženin novico svojim prijateljem m zaroko praznujejo s svečanostjo, pri kateri so navzoči mladi in stari. Nevesta pa se prvič odtegne mladostnim zabavam in se zapre v samoto svoje sobice. Z zaroko še nima ženin noben pravice do svo.ie ljubljenke, ker jo ne sme obiskati niti ne na domu njenih staršev. Da si pa omogočita vendarle svidenja, obišče nevesta ženinove sorodnike in živi večino svojega časa pri njih. V7 nekaterih okrožjih je navada, da ji ženinovi sorodniki dajo na razpolago posebno sobico, ki je pestem ne zapusti več. Dolžnost sestra in tet ie. da skrbijo za zabavo »ujetnice«. Podnevi ne sme ženin videti svoje neveste v hiši svojih sorodnikov. Le s pomoOjo sester mu to vendarle včasih uspe. Pri tem ne sme biti navzoč nihče tretji, ker bi bil to prestopek proti običajem. Pri revnih ljudeh se izvrši zaroka skoraj vedno na isti dan kakor poroka. Pri bogatih pa je vmes dva meseca razlike. Na dan poroke se svečanosti ponove. Sedaj ne sme biti pri zabavi navzoč niti ženin Ženin :n nevesta, ki sta vendarle vzrok vse svečanosti, morata izpo'niti dolžnosti starodavne navade. Nevesta je zaprta v svoji sobici, medtem ko se skrije ženin globoko v gozdu kjer opazuje s hrepenenjem zahajanje sonca. Proti večeru se zberejo okoli rjega njegovi prijatelji, ki mu bodo pomagali pri od-vedbi neveste. Čim nastopi popolna nočna tema. se splazijo ženin in nrijatelii po različnih skrivnih poteh b bivališču neveste, katero podpirajo v njenem namenu njene sestre. Kjer opazi razgrajajoča in zabava-ioča se družba odhod ženinovih sorodnikov, skrivoma odidejo tudi sorodniki neveste, da bi se uprli njeni odvedbi. Ženin skuša čimprej in sam priti do neveste, njegovi prijatelji pa mu varujejo konja, na katerega bo posadi! nevesto. Da odvedba mpc, se velikokrat zatečejo k zviiači. Medtem ko navidezno organizirajo drugo od-vedbo. okoli katere se potem osredotočijo vsi nieni nasprotniki, zbežita žemn m ne- vesta na nasprorm" strani in zuVzx.fita. bov n;a, ki ju ponese k njunemu b .1. OsfcrO rezilo /eir.mvvega meča prereže za veuhnu taanj nevestin .steznik, ki je dolga leta otv-dajal njene.' lep.> telo. S tem je mladi pair dejansko poročen, mož in žena t n;w*in smislu pa postaneta šele po roivtvu otnuk^. Naslednjega dne se običajno pojavi oče mlade žene pri svojem zetu z %-prašanjem, če je bil on tisti, ki je v temi prej-nje n starodavno določenih ;«e-gah. Sme jo sicer kaSDOvati, cel 1 tepsti, vendar ne sme biti pri tem preiua kri m ne sme biti rnuškodovan neben ud in noben čut. Ker se zakoni sklepajo veeimun.i le ljubezni, so ločitve zelo redke Če pa pride do ločitve, se izvrši enostavno tako-, da pošlje mož svojo ženo k staSem nazaj. SaSiisko gledališče v novi sezoni Uprava narodnega gledališča v Sofija je objavila repertoar za svojn umako sevn-no. Izmed nemških del bodo uprizorjene Fleistov »Princ von Hofhurg«, Cerhart-Kauptmanov »Pred sončnim vzhodom * n Hermana Bahra »Koncert«, opere pa Mozartovo »Ugrab tev iz Seraja«, Strau>ova »Šaloma« ter "VVagnerjevi »Rheingold« in »\Valktire«. Zadnji dve operi bo pripravil intendant frankfurtske opere kot gostujoči režiser. Repertoar obsega tudi Beethovnovega »Prometcja« in Schumanov Karneval«. Izmed italijanskih del je bilo sprejeto v repertoar eno D'Annunz.jevo delo in tri Verdijeve opere. Madžarsko delo ni bilo sprejeto nobeno V repertoar, pač bosta pa gostovala v Sofiji ravnatelj in režiser narodnega gledališča :z Budimpešte. Izmed klasičnih del sta bili sprejeti v repertoar Sofoklejcv »Oedipus« in Rostan-dov »Cvrano de Bergerac«. Višek zimske koncertne sezone bo gostovanje berlinske filharmonije, ki priredi v Sofiji tri koncerte. V Sofiji se je ustavila na svoji turneji po Evropi in sicer od 16. do 20. septembra, že prej je pa priredila koncerte v Krakovu, Bratislavi, Budimpešti, Atenah, Beogradu in Sofiji. Vodi jo prof. Hans Knappertsbusch. NemSko-bsIgarska poštna pegodba V Sofiji je bila te dni podpisana med Nemčijo in Bolgarijo pogodba o znižanju poštnin pristojbin v prometu med obema državama. Po novi pogodbi je za pisma do 1 kg teže in dopisnice iz Nemčije vključno protektorat in generalni guvernement. me-rodajna nemška notranja tarifa, za bolgarske pošiljke pa nemški notranji tarifi odgovarjajoče porto pristojbine. Za tiskovine, vzorce brez vrednosti in mešane pošiljke veljajo za nemško poštno upravo nemške notranje pristojbine, za Bolgarijo pa dosedanje inozemske pristojbine. Za časopise, revije, itd. veljajo pristojbine mednarodne poštne konvencije. Pogodba velja od L septembra za nedoločen čas. Odpove se lahko na tri mesece. Pogodba se priključuje med Nemč'Jo in drugimi evropskimi državami sklenjenim pogodbam in je predhodnik splošne evropske ureditve poštnih pristojbin. 95 D. Da Maarier: Prva Roman »Gospa Danvers,« sem rekla. '»Gospa Danvers ...« Stala sem pred njo, ne vedoč, kaj na storim. Bala se je nisem več, nezaupanja mi ni več zbujala; toda ob pogledu na bitje, ki je ihtelo s suhimi očmi, me je polivala mrzla, neznosno mučna zona. ?>Gospa Danvers .. kaj ne, da vam ni dobro; morali bi iti v posteljo! Zakaj ne greste v svojo sobo in se nekoliko ne odpočijete? Zakaj ne ležete?« Obrnila se je kakor razdražena zver. »Pustite me pri miru! Kaj vam je mar, če ne znam skrivati svoje bolečine? Mene ni sram, jaz se ne zapiram v svojo sobo, kadar se hočem najokati. Jaz ne hodim za zaklenjenimi vrati sem ter tja, kar naprej sem ter tja, kakor gospod de VVinter.« »Kaj pravite! Gospod de VVinter ne dela takih reči!« sem vzkliknila. »Pa še kako jih je delal po njeni smrti. Sem ter tja, sem ter tja po knjižnici. Slišala sem ga. In tudi videla sem ga, ne samo enkrat, skozi ključavnico. Naprej in nazaj, kakor žival po kletki.« »Ne maram slišati!« sem za vpila. »Ne maram Vedeti!« »Potem pa pravite, da je bil z vami srečen na ienitovanjskem potovanju!« je rekla. »Srečen z vami, s preprostim dekletom, ki bi bilo lahko njegova hči...« »Mar bi molčali, gospa Danvers,« sem dejala. »Mar bi šli v svojo sobo.« »A, tako? Gospodarica hiše me pošilja v mojo sobo! Kar tecite h gospodu de VVinter ju in mu povejte, da sem bila nevljudna z vami. Naravnost k njemu tecite in me zatožite. kakor ste storili takrat, ko je bil gospod Jack pri meni.« »Nikoli mu nisem nič povedala! sem se uprla. »Kdo drug mu je mogel povedati, ako ne vi? Frith in Robert sta bila zunaj, a razen teh dveh ga ni videl nihče izmed služinčadi. In za.kaj me gospod Jack ne bi smel obiskovati v Manderlevu? Edini človek je, ki me je spaja z mojo gospo, on pa pravi: ,Ne maram ga več videti tu!' Tako je zakričal name. ,Poslednjič vas svarim!4 O. ta še ni pozabil, kaj se pravi biti ljubosumen!« Spomnila sem se tistega dne, ko sem skrita stala na galeriji in so se vrata knjižnice mahoma odprla. Spet sem slišala Maksima, kako je z rezkim, po-vzdignjenim glasom izrekel besede, ki jih je zdaj ponavljala gospa Danversova. Ljubosumen, Maksim ljubosumen ... »Ljubosumen je bil, dokler je živela, in zdaj, ko je mrtva, je še vedno ljubosumen. Slej ko prej prepoveduje Jacku vstop v hišo. To vam bodi dokaz, da je ni pozabil. Oh, menda je bil ljubosumen! Ali mar jaz nisem bila? Ali nismo bili vsi ljubosumni, ki smo jo poznali ? Toda ona... Ona se je temu smejala. ,2ivim, kakor me je volja, Danny,' mi je rekla časih, ,ves svet me ne udrži.' Zadostovalo je, da jo je moški enkrat videl, pa je že znorel za njo. Videla sem jih. ko so prihajali semkaj: gospodje, ki se je bila v Londonu seznanila z njimi in jih čez nedeljo povabila v vas. Z jadrnico jih je vozila na morje kopat se, potem pa so večerjali v hišici na obali. Razume se, da so bili vsi neumni vanjo, ali ne? Ona pa se je norčevala iz njih; in potem mi je pravila, kaj so ji rekli in kaj so počenjali. Nji je bilo vse to igra . . .> Rada bi vedela, kdo ne bi bil ljubosumen. Ljubosumni in nori so bili vanjo vsi. Gospod de Winter, gospod Jack, gospod Crawley, vsi, ki so jo poznali, vsi, ki so prihajali v Mander-ley.« > Nič nočem vedeti!« sem kričala. »Nič nočem vedeti!« Starka je stala pred menoj in tiščala z obrazom vame. Zaman- je rekla. »Nji ne pridete nikoli na kraj. Čeprav je mrtva, je tu še vedno gospa ...« Umaknila sem se proti oknu; prejšnji strah in prejšnja groza sta me znova obhajala. Zgrabila me je za komolec in ga stisnila kakor v primežu. »Ne more je pozabiti,« je zasušljala. »Sam hoče biti z njo v hiši, kakor je bil prej. Vi ste tista, ki bi morala ležati v grobnici, ne moja gospa... Vi, vi bi morali biti mrtvi ...« Rinila me je proti okenski polici. Videla sem zemljo v globini pod seboj. Siva in nedoločna je ležala pod belo megleno odejo. »Poglejte dol...« je govorila starka. »Saj je lahko, ali ne ? Zakaj ne skočite ? Takšna smrt nič ne boli; hitra je ... To je bolje kot utoniti... Zakaj ne poskusite?« Mokra, lepljiva megla je valoma vdirala skozi okno ter mi polnila nosnice in oči. Krčevito sem se oprijela police. »Nikar se ne bojte,« je rekla gospa Danvers. »Ne bom vas pahnila dol. Nič vam ne bom pomagala. Sami od sebe lahko skočite, če hočete. Saj prav za prav, kaj pa delate tu v Manderlevu? Srečni niste. Gospod de VVinter vas ne ljubi. Kaj vam torej obeta življenje? Zakaj ne skočite in ne končate vsega na mah? Potem vam vsaj ne bo več treba trpeti.« Videla sem cvetlične vaze na terasi in strnjene gmote sinjih hidrangej. Sivo kamenje tlaka je bilo gladko, ne robato ali raztrgano. Morda je megla delala, da se mi je zdelo tako oddaljeno. V resnici ni bilo tako; okno ni bilo kdo ve kako visoko. »Zakaj ne skočite ?« je šušljala Danversovka. »Zakaj ne poskusite?« Še gostejši vaj megle mi je zakril teraso. Nič več nisem videla ne cvetličnih vaz ne gladkega tlaka. Ničesar več razen bele, mokre in mrzle megle, ki je dišala po slanih halogah. Edina stvarnost je bila kamenita polica pod mojimi dlanmi in roka gospe Danversove, ki me je držala za komolec. Če bi skočila, ne bi videla kamenja, kako mi leti naproti; megla bi mi ga zakrivala. Bolečina bi bila nenadna, ostra; pri padcu bi si zlomila vrat. To bi bila nagla smrt, ne tako počasna kakor utopljenje. In Maksim me ne ljubi. Maksim hoče biti z Rebeko sam.. • Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani