rOSTNINd FLflCifllfM V TOTOVIPI.
¥ LJUBLJANI. ME 1. raSRUfllUJI 1SM
rO$4JlEZIM STEVILK4 MM r-
i
u
nro I.	OHLADIN
imfijm ŠTIKINJUSTbNEVNO.
Sil KMLfllRNO~POUTI<H
LIST	ir.
CELOLETNA NAKOiNIIUI ZNAŠA 18 &1N
Ljubljana, dne 1. II. 1936.
Pojmovanje privatne lastnine se je v teku zgodovine že parkrat občutno izpremenilo. Zato ni čudno, da se v današnji prehodni dobi ponovno stav-Ija na dnevni red. Razmere zahtevajo, da človeštvo deloma izpremeni svoje tozadevne nazore.
Levičarji napadajo ustanovo privatne lastnine kot izvor vsega zla, medtem ko jo desnica zagovarja. Eni in drugi pa nastopajo V imenu svobode. Eni vidijo v komunizmu suženjski sistem družabne ureditve, medtem ko očitajo drugi isto stvar kapitalizmu.
Svoboda je brez dvoma ena izmed večnih vodilnih človeških idej. Pravilno pojmovana in izvajana je potrebna na vsakem poprišču človeškega, delovanja, posebno v političnem življenju. Ni hujšega kot trpeti nad seboj oblast osovraženega človeka, biti prisiljen zamolčati resnico in zagovarjati laž, poznati greSnte brez pravice, da M ga smel pozvati na odgovornost.
Ni potrebno, da bi na dolgo in široko podčrtavali pomen svobode. To itak priznavajo vsi brez izjeme. Pametna državljanska svoboda je nujen predpogoj zdravega javnega življenja. Upravičenost teh besed nam potrjuje zgodovina-
Povdariti moramo, da ne razumemo pod svobodo anarhizmu sličnega stanja, ki vodi v razsulo. Istotako pa ni svoboda vsebovana v teroriziranju resnice, v vladanju narodu antipatičnih klik in v prisilnem monopoliziranju vsega obče-koristnega delovanja.
Uvodoma smo omenili vprašanje privatne lastnine. Zanimivo bo podati nekaj tozadevnih misli, izgrajenih baš na tem vedno bolj prevladujočem zagovarjanju svobode. Spoznali bomo ozko zvezo med političnim in ekonomskim položajem po edinca. Videli bomo, kakšna bi bila njegova svoboda v slučaju, da se mu odvzame privatna lastnina in kakšna je ta svoboda danes. Preglejmo, katera izmed dveh glavnih ekonomskih struj nam jo prinaša in jamči: kapitalizem ali komunizem, kajti obe se nanjo sklicujeta.
Zamislimo si komunistično urejeno državo, kjer so vse tovaime, polja, hiše itd. državna last. Država torej brez privatne lastnine, produkcijskih ali pa celo konzumnih dobrin. Kakšen je v tem slučaju .položaj poedbica? Svoboden?
V	državi brez privatne lastnine živi poedinec v popolni zavisnosti od trenutno vladajoče skupine. Vsak napredek, vsaka izprememba, ki bi lehko škodovala. interesom vlastodržcev (identificiranje režima z državo!) postane nemogoča. čim nekdo le malo dvigne glavo, je že odpuščen iz službe, vržen iz stanovanja itd. Odvzeta mu je vsaka možnost, da bi se preživljal, oziroma našel novo zaposlitev. Kajti edini delodajalec, država, ga je odpustil.
Torej ta toliko propagirani in poveličevani sistem »popolne svobode« na bazi skupne lastnine se izpremeni prav za Pra-v v skrajno suženjstvo. Svobode, za katero se komunisti baje bore, v slučaju zmage njihovih idej ne bodo mogli dati in je v praksi tudi ne dajejo-
Kadi tega ne moremo zagovarjati komunističnega sistema, ki bi iz vseh državljanov napravil vladi pokorne dr-
žavne uradnike. V njem bi se razvilo klikarstvo, podzemna borba in terorizem kot edinjL možen način političnega življenja- Komunizem je možen pri termitih in čebelah, ne pa pri v večnem gibanju in razvoju nahajajočem se človeštvu, kjer se človek razlikuje od človeka, kjer obstoja poleg nagonov tudi razum in so močni poedinci kot borci proti morda že starim tradicijam nujen predpogoj splošnega napredka. V ta namen nam je potrebna gotova svoboda.
Kaj pa neomejena možnost razpolaganja, s privatno lastnino, ali krajše, kapitalizem (ekonomski liberalizem) ? Tu si vendar vsakdo lahko ustvari svoje podjetje, če mu pri enem delodajalcu ni prav gre k drugemu. Prost je. Izbira si svojo eksistenco, kot si in kjer si sam želi in hoče.
V	teoriji vsekakor zelo lepo. A nastopajo razni pojavi kot brezposelnost, čije posledica so skrajno nizke mezde, izkoriščanje delavstvo, propadanje kmečkih gospodarstev itd. V brezobzirni borbi se poedinci dvignejo in izkoriščajo svoj položaj v osebne namene, ne upoštevajoč interesov splošnosti. Rezultat je ustvaritev »gornjih 10.000«, to je male, a močne skupine, ki ima stvarno vso moč v rokah. Poedinci nimajo niti kruha, svobode pa ne morejo jesti. Prisiljeni so, da se prodajo. Svoboda za kruh. Na osnovi te izmenjave nastane situacija, slična oni v komunistično urejeni državi: popolna zavisnost večine od strani manjšine. O svobodi ni govora, vsaj praktično ne.
Kje naj torej iščemo rešitev?
Določitev prave, ne anarhistične svobode razpolaganja s privatno lastnino, < je ključ celotnega problema. Pri tem pa moramo paziti, da ne uničimo vseh pogojev za razvoj koristne in primerne osebne, posebno politične svobode. Težiti moramo k ustvaritvi enakopravnih, ne pa šablonsko enakih državljanov. Če vidimo, da nebrzdana gospodarska in z njo v zvezi stoječa politična svoboda ni 'rodila dobrih sadov, ne smemo zaiti v nasproten ekstrem.
Svoboda v pogledu razpolaganja z gotovimi prihranki (n. pr. zidanje lastne hiše za lastno uporabo) in svoboda vsakega, od tujih sil nezavisnega poklica (mali kmet, obrtnik, razni svobodni poklici itd.) so brez dvoma nujni temelji prave svobode. Vsako važnejše gospodarsko delovanje pa je treba postaviti pod strogo državno kontrolo (v slučaju potrebe etatizirati) in ga na ta način prisiliti, da služi interesom skupnosti.
Socialno usmerjena privatna lastnina bi z uspehom izpolnjevala svojo funkcijo: vzpodbujala privatno iniciativo in tvorila — kot smo spoznali — potreben temelj za pravo državljansko, človeka dostojno življenje.
Izhajajoč iz teh misli, ne moremo zagovarjati niti komunizma, niti kapitalizma- Mlada generacija mora izgraditi našemu narodu odgovarjajoč družabni red (svoj socializem).
In baš radi tega, ker ne želimo kot mnogi agitatorji imeti na jeziku med, v srcu strup, zagovarjati svobodo, a stvarno delati na še hujšem zasužnjevanju naroda, zagovarjamo princip privatne lastnine, pojmovan na naš, od drugih različen način.
SVETI SAVA
Hiatoria est magistra 'vitae.
Vreme je mutno i mračno, beško« načne su raizmirice izmedju vlastele i iviasitele, grada i .grada, pokrajine i pokrajine. Bomba traje stotinama go« dina, dva brata se medjusobno ranjava* ju, tertius, Grik, stari neprijatelj obo* ijiee, nosi svoj plen u zavetrinu.
Dalekovid i odlučan, Nemanja, 1168, prekida tu bratoubilaoku borbu preš padom: udara na Radoslava i, osvojiv njegovu Zetu, prisajedinjuje je svojoj Raškoj. Time je, najzad, data moguč* nost za normalan razvitak srpsike dr* mvc. Trebato je samo završati započe* to delo ujedinjenja. Ta delikatna uk* ga ostaje Rastku, trečem sinu velikog župana.
Daleko pre Rišlljea, daleko pre svih vdikiih državnika zapadne Evro* %e, pojavljuje se, na barbarskem Bal* kanu, jedan pravoslavni arhiepiskop izuzetnih državniokiilh sposobnosti. U kuJtuimoj Evropi, mase padaju u h iste* ričan verski zanos, mističan cilj oslo* bodjenja Hristovog groba lebdi pred zamagljenim očima celih naroda, poi na* logu enkventilh velikodostojnika i mle* tačkih brodarskih preduzeča prazne se blagajne država, oblasti i opština — a na Balkanu se osiguravaju temel ji moč* ne države sretsitvima koja vred e i da* nas.
»Odgovorna mesta u drtžavnom apa* ratu moraju zauzimati 'ljudi Ikoji tu dr* žavu vole«, to je postulat po kojem po* stmpa Sveti Sava. Kako je tada erkva bila od lučaj uči činilac u držaivnom ži* votu, prirodno da on nacionalistu j e crkvu. Do njega, ona je u grčkim ru* kama, grčki svešitenici upravijaju prav* cem crkvene a viillo često i državne po* litike. Korupcija evate, Grcima ni j e <u računu da se nova kraljevina iznutra učvrsti. Grkvanii nameti su n e ve rov at* ni, »sveštenici se bogate krvavom mu* kom našega naroda«.
Još za vreme svog prvog bavljienja u Srbiji, 1207—1217, Sava stvara teren_ za koreni,tu reorganizaciji! srpske crk* ve, koju če izvršiti tek kao arhiepi* skop. Nesaimo kao odličan državnik koiji svom braitu .pomaže pri radu na političkoj konsolidaciji države (buna Doibromira St reza, u Prosjeku) nego i kao realan politik, on traži direktnog kontakta sa narodom razmeštajučd svoje pouzidane učenike kao povereni* ke (učitelje) po celoj zemlji. Čak i u Sveitoj Gori, on ne napušta te veze tako da i odatle utiče na tok državnih p oslova (pokušaj uvodjenja katoličan* stva u Srbiju).
1219, Sava, kao načelnik autokefalne srpske crkve, ponovo dolazi u Sr* biju. Delo ko j c je liizvrsio za vreme tog svog boravka nadjiivelo je srpsku dr* žavu i dalo osnovu na kojioj je izvršer no ujedinjemje Jugosilovena 1918.
Činovnički kadar, koji je tada, kao sto smo videli, bio istovetan sa sve* šteničkiim, miora hiti u neposredno j službi državnih interesa. Država je jaka jedrno aiko se može osloniti na svoje činovnike. A da se to postigne, činovnik ne sme da bude samo državni nameštenik, ne sme da postoji prost odnos preduzimača i ratdnika, nego či*
novnik mora da se oseča kao izgradji* vač države, kao nenadoknadiv jedan njezin deo. Drugim reč ima, medju svim delovima državnog aparata mo* ra da postoji spontana iniciativna sa* radnja a ne rad po narudžbi. Takav odnos konstruktivne nacional. solidar* nosti, moguč je, naravno, samo u naci* onainoj državi. Polazeči sa ovih isprav* nih preitpostavki, Sava nemilosrdno smenjuje grčke svešitenike i na njihova mesta postavlja nacionalnoi pouzdane ljude, vedinom svoje direktne učenike. Ovaj rad, priiroidno, nailazi na potpuno odobravanje naroda koji se tako osfkot badija krvopija i dobija svoje ljude na upravu. Medjutim, Savin cilj naje po* sftignut samo ovim admiinistrat,ivnim merama: njemu je jasno da je za pot* puruoi uijedinjenje potrebno i duhovno jedinstvo. Stoga, on pomaže širen je narodne prosvete, uvoda jednoobraizne knjige po ceJoj državi, .pretvara mana* stire u rasadnifce pismenosti i kulture, stvara od njih duhovna središta mla* de države.
Država Stefana Prvictveneanog pre* tvara se u nacionalnu državu, prvu nacionalnu dtržavu u Evropi. Sava tim svojim delom udara temelje za pravUan i močan razvoj nemanjiioke države ko* ja, pod Dušanom, postaje evropska ve* lesila. To je vanjski uspeh; unutamji ga prevazilazi.
I pod Turckna, Srbi su sačuvali svo^ ju narodnost, njihov fanatični nacio* nalizam spasio ih je od propasti. Taj vekovni otpor proti duhovnog i mate* rialnog ugnjetavanja o&lanja se na rad Savin.
Danas mi znamo šta Jugoslavija ima da zahvali održavanju nacionalne sve* sti pod' Turcima. Znamo da bez njega ne bi moglo biti ni govora o 1 decem* bru 1918. Pod ovim uglom, veča i zna* čajni nam postaje j lik Svetog Save.
Sava Nemanjič mije bio »blag uči* telj«, nije bio smiren kaludjer koji je narodu deliio bukvare. Sava Nemanjič je bio jedan od najjačih državnika na* še astorije. Još u XIII veku, on je ja* sno uočio smernice ko j ih ima da se dr* ži i današnja mioidema država. Često i protiv trenutne koristi, Sava je išao za krajnjim čilijem bez otstupanja i kole* (banja. Jak državnik d jak rodoJjub ujed.no, smatrao je da ne može biti razgovora o osnovi na k o jo j je država izgradjena. Nacionalna crkva u naci* onainoj državi — rodoljubi na odgo* voma mesta — mi smo svedoci mno* gih nastojanja u tom pravcu.
što se nas tiče, nije nam potreban nikakav tudj uzor, nisu nam potrebne nikakve lekcije. Pre sedamsto godina, Sava Nemanjič je ukazao put kojim čemo i mi morati da podijemo. On nam je, i inače, blizak; proslavljaj uči njegovu uspomenu, ne činimo to samo kao akt pieteta nego i zato što u njemu vidimo dbhovmog birata n a šeg Velikog Kralja. Otac — ratnik, sin — državnik koji mudrom rukom privodi kraju započeto delo ujedinjenja. Naj* holji i najplemenitiji nažeg naroda ra* dili su na istom delu. Mi, koji smo mladi i željni rada, peslušatemo ih.
ŠKARJE
MAČKOVSKO GIBANJE V SLOVENIJI
Malo čuden je ta naslov. A sigur* no je med našimi čitatelji redek oni, ki ob priliki čitanja raznih gospodar« skiih člankov še ne bi opazil tega iz* raza. Z njim označujemo največkrat nesorazmerje, ki se pojavlja ob priliki padca ali porasta vrednosti, cen iifcd. raznih proizvodov in drugih gospodar« sikih dobrin. Enostavnejše rečemo, šikarje nastajajo vedno tam, kjer me* sto zdravega pravega sorazmerja na« staja nezdravo, v nekaterih delih pre* hitro, a v drugih prepočasno naprede« vanje oziroma nazadovanje. Vse, kar zapade med dva na ta način nastala kraka se nahaja v nekem neugodnem nenormalnem položaju, pravimo, škar« je režejo.
Toliko teoretičnega uvoda je bilo, vsaj mislimo, potrebno. Morda komu še ni vse razumljivo, a prepričani smo, da bo tekom nadaljnjega obravnavanja danega predmeta sigurno prišel do po« polne jasnosti.
Kdor je razgovarjal z našimi kmeti je imel gotovo neštetokrat priliko sli* sati tožbe na račun visokih cen indu* sirijskih proizvodov. N. pr. »prej sem prodali eno jajce, pa sem kupil škat* ljioo vžigalic, danes pa kmalu niti tri jajca ne bi zadostovala« itd.
Ako vzamemo v roke poročilo Ode* lenja za ekonomska izučavanja pri Narodni baraki vidimo, da je misije* nje našega preprostega človeka po* polinoma utemeljeno. Ker je indeks Narodne banke računan na osnovi le* ta 1926=100 v dinarskih novčanicah, mislimo da ne bo škodilo v svrho več* je popolnosti prikazati tudi zlasti in* deks Zagrebške delavske zbornice ra* čunan na osnovi leta 1924.*100.V zlatu bomo podali paralelo med cenami hra* ne in cenami obutve, med cenami ti* stega, kar kmet v glavnem prodaja in med cenami tistega, kar kmet rabi. Iz tega bomo videli ali obstaja neko nesorazmerje med gibanjem obravna* vanih cen tudi v primeru s tozadev* n im položajem leta 1914. Kajti marši* kdo bo morda trdil, da je sedanja razlika tako občutna samo radi tega, ker se je naš Ikmet navadil' na cene iz časov konjunkture 1927.*1929. leta. V zlatu računani indeks je z ozirom na naš predmet samo približen, a v po* manjkanju boljših podatkov nam mo* ra zadostovati. Glavno nam je, da vi* dimo ali obstoja neka razlika med predvojnim' in sedanjimi odnosi ob* Tavnavanih cen.
sn
Pogled na skice nam pove, tla so tu res nastale škarje in to med cenami industrijskih in cenami kmetijskih i proizvodov. Obenem vidimo, da je raz* ' merje mnogo hujše, ako vzamemo kot izhodno točko leto konjunkture 1929., kot če vzamemo za izhodno točko leto 1914.
Predno nadaljujemo moramo pri* pomniti, da te škarje v splošnem niso tako strašne, kot so jih nekateri, na osnovi lokalno se pojavljajočih eks* tremov, razkričali, in da se stanje po*
časi, a stalno popravlja. Ako bi vzeli kot izhodno točko leto 1926. potem bi obstajala med padcem obeh skupin cen razlika samo 5.9 indeksnih enot. Toda vprašanje je, ali je bilo '1. 1926: v tem pogledu normalno. Drugič pa se pri nas vsi spominjajo in tudi jemlje* jo kot izhodno točko vseh svojih iz* vajanj zadnje leto konjunkture 1929. ko je beležil indeks živinorejskih in km e* tijskih proizvodov 112.9, a indeks in* dustrijskih 92.6 točk. V primeri s tem stanjem je sedanji položaj res hud. Saj znaša razlika med padcem enih in drugih cen 27 indeksnih številk v ško* do indeksa kmetijskih in živinorejskih proizvodov.
Razumljivo je, da je tak položaj ve* čine našega naroda nudil in nudi lepo priliko za učinkovito politično pro* pagando. 'Vsakdo povdarja, da je edi* ni sposoben in poklican zdravnik tegi skelečega stanja. Toda redki med nji* mi so povedali, kako mislijo to napra* viti. Zdi se mi, da so bili to edino nekateri zagovorniki regulirane infla* cije (reflacije), ki so trdili, da bo s povečanjem množine denarja v obto* ku in s tem združenim povišanjem cen odstranjen ta pereč problem.
Njim je bil posvečen del govora g. dr. Stojadinovida, sedanjega ministr* skega predsednika in finančnega mini* stra v bivši Jeftičevi vladi. Na veli* kem zborovanju v Zagrebu je rekel, da ne more zagovarjati inflacije, ker z njo ne bi bilo odstranjeno nesoraz* merje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov.
V	kolikor se tega tiče je imel popo’* nama prav. Ako bi mi bili industrij* ska država, ki z lastnim pridelkom ne more prehraniti svojega prebivalstva, potem bi se dalo s povišanjem carine na agrarne pridelke indirektno poviša* ti tudi ceno domačega pridelka. Ker pa smo agrarna država, in to taka, ki pri* dela več kot porabi, ni rešitev tako enostavna. Ne smemo je iskati ad področju finančne, temveč gospodar* ske politike, kajti bistvo problema ne leži, kot mnogi to mislijo, v povišanju cen, temveč v odstranitvi nesorazmer* ja.
Skušati moramo icmogočiti plasira* nje naših agrarnih proizvodov na tu* jih tržiščih in na ta način razbreme* niti domača. Kajti dokler bo vladala doma preobilica agrarnih proizvodov je samo ob sebi nujno, da se bo nji* hova cena znižala do skrajne meje rentabilnosti njihovega proizvajanja, ali pa da bo padla celo pod to mejo. Z * uvedbo raznih bivšemu »žitnemu mo* nopoikr« sličnih institutov ne bi niče* sar dosegli. Niti Združene države, kje pa šele mi, niso imele dovolj denarnih sredstev, da bi domače pridelke po višji ceni kupovale, zato da jih po* tem v tujini znatno ceneje prodajo.
Razbremenitev domačega trga od preobilice agrarnih produktov, real* nejša, ne pa preveč sentimentalna po* lirika naprarn naši industriji je tista dolga, a edino pravilna pot, ki vodi do zvišanja cen agrarnih na eni in znižanja cen industrijskih proizvodov na drugi strani.
Kaj pa reflacija? Kot smo že prej rekli, popolnoma soglašamo v mne* njem g. dr. Stojadinoviča, ki pravi, da ona ne bi mogla odstraniti obstoječe« ga nesorazmerja. Kot posledice refla* cije bi nastopilo splošno in v glavnem sorazmerno dviganje cen industrijskih in kmetijskih proizvodov (n. pr. prvi in drugi bi se podražili za 25%, ne pa, prvi da, drugi ne) in obstoječe škar* je ne bi bile odstranjene. Kmetov po* ložaj bi ostal z ozirom na njegov od* nos do industrije popolnoma neizpre* menjen to se pravi neugoden, še vedno bi moral dajati za eno škatlji* co vžigalic, da se vrnemo k našemu primeru, tri jajca, le da bi ta jajca in škatljica stala 2.— mesto 1.— dinar Izpremenile bi se številke, ne pa stvar ni položaj.
Toda obstojajo še neke druge, po svoji pomembnosti nič manj važne škarje, ki bh se dale potom reflacije si* gumo odpraviti. Nanje je mislila ve* čina njenih zagovornikov in njim g. dr. Stojadinovič takrat ni odgovoril. Toda o tem prihodnjič.
Eden izmed pojavov, ki so vzbudili v našem političnem življenju največ pozornosti, je tkzv, mačkovsko gibanje. 0 tem smo se raztovarjali s svojimi prijatelja z dežele, ki so nam dali zanimive informacije. Iz njih posnemamo naslednje: Mačkovsko gibanje v Sloveniji ima mnogo pristašev, več kakor se običajno misli. Razširilo se je predvsem v občinah in srezih, ki meje na Savsko banovino. Nevarnost pa je, da se od tod razširi v notranjost. Znana sta sreza Brežice ®n Šmarje pri Jelšah, kjer imajo mačkovoi absolutno oblast. Objasnimo si ito s 'sm, da se je gibanje, ki' je prevladalo na Hrvatskem, z elementarno' siilo razširilo preko njenih mej.
Na vprašanje, kdo stopa v mačkovce, moremo reči tole: 1.) Ljudje, ki naso pristaši niti JRZ niti JNS, oz. onii, ki so to pred kratkim časom bili, pa so se naveličali brezplodna borbe »med klerikal-ai in liberalci«. Vidno vlogo igrajo tudi marksisti, ki so našli med mačkovci ugodna tla za razširjenje svojega vpliva. Tako je nastala poleg dveh tradicionalnih političnih skupin, ki ju danes poznamo pod imenom JRZ, in JNS še tretja velika skupina, ki se bo v bodočnosti borila za glasove voliloev. 2.) Nadalje stopajo med mačkovce »rfiali ljudje«, t.j. mali kmetje, poljski in tovarniški delavci. Tako moremo reči. da mačkovsko gibanje v Sloveniti nima plemensko nacionalističnega značaja, kakor je to na Hrvatskem. To je predvsem socialno gibanje, ki združuje v svojih vrstah delovno ljudstvo, ki trpi od bede in pomanjkanja. 3.) Kot tretja značilnost mačkovskega gibanja je ta, da ima največ uspeha med mladimli ljudmi, zlasti med kmetsko mladino. Znana je, da se mladina rada ogreje za nove ideje. Tako je tudi v itiem slučaju. 4.) Največ pristašev tvorijo nezadovoljneži in prevratni elementi, ki jih je v današnjih časih mnogo. Onii vidrjo v mačkovskem gibanju var-, no zaslombo, kjer morejo izvesti svfotie. temne načrte. Ti ljudje dajejo značaj vsemu gibanju. 5.) Kot peto vrsto pristašev mačkovskega gibanja moramo imenovati konjunktualiste. Oni hočejo priti do veljave na račun dr. Mačka.
Z naših
»JADRAN« — NJ. VEL. KRALJU
Ob priliki 15. slovanskega večera je J. n- a. d. »Jadran« predal! N j. Veli. Ikrailjlu spomenico s sledečo vsebino:
»J.n. a. d. Jadran — svojemu kralju! Pozivu Viteškega kralja Aleksandra Ue-dinitelja smo se odzvali in zvesti smo Njegovemu izročilu.
Eno geslo nam ibo vedno sveto, v s vesti si, da
Tvoj Vellilki prestol sloni na ramah nas vseh.
Rojstno zemljo bomo branili in zvezali nje bodočnost z Usodo Velike Jugoslavije.
II. ero nacionalnega življenja je zaključila veličasltna žrtev, na pragu nove dobe obljubljamo
Zvestobo!«
Spomenico je izdelal po lastnem načrtu! član društva eand. arh. Dušan Bla-ganje. Po svoji originalni zamisli in okusni opremi spada letošnja spomenica med najlepše, ki jih je »Jadran« do sedaj izročili svojemu Visokemu zaščitniku.
VRENJE V A. K. M.
Kat je znano, je bil na letošnjem občnem zboru Akademskega kluba montanistov izvoljen odbor marksisti* eno usmerjenih ljudi. Od postanka društva je to prvi primer; iz enostav* nega razloga, 'ker rudarji* želijo stro* kovno delo, ne vodijo niikake politike, kajti njim je 'potreben le odbor, ka* teremu je strokovno delo v klubu edi* ni cilj. Dosedanji odbori so se torej omejevali na delokrog, v katerega je spadalo: skrb za klubovo knjižnico (katera že davno ne zadošča potre* bam), izdajanje skript, organiziranje počitniških pralks pri nas in v inozem* stvu itd. Članstvo ni predpostavljalo, da bo ‘Sedanji odbor deloval preko te* ga delokroga, saj je bil izvoljen tudi s pomočjo nekaterih nacionalnih gla* sov.
Na žalost v izkustvu utemeljene predpostavke ne veljajo za ljudi, ka* teri tudi v strokovnem društvu vidijo
Zakaj se mačkovsko gibanje v Sloveniji širi? To sii moremo razjasnil® na ta način: 1.) Pojavilo se je pred 5. majskim? volitvami pod menom »združene opozicije«, torej pod imenom, ki ja v onem času neprijetne pšthoze privabilo mnogo ljudi1. 2.) Voditelji so znali prikazati ljudem, da je mačkovsko gibanje ono, ki bo rešilo male ljudi in zlasti delovno ljudstvo bede in propada. Pri tem nastopajo govorniki na shfadih res tako, kakor bi bili onSi itiste rešitelji, kit so edino sposobni vrniti ljudstvu željeno blagostanje. 3.) Poleg vsega tega pa izvajajo mačkovoi nasilje nad svojimi političnima nasprotniki, ki se boje javno izraziti svoja poMčno prepričanje. To je dejstvo, ki je sicer zelo malo znano*.
Iz vsega tega moremo trditi, da mačkovsko gibanje, kalterega smo nazvali socialno, nima kakih zvišenih ciljev. Nikakor ni moralno osnovano, marveč se 'opiira na najrižije instinkte ljudske mase. Pri item vzbuja pri ljudeh razpoloženje, ki vodi do bolševizaeije našega političnega življenja. V item spominja na propadlo bojevniško gibanje, ki se je prav tako širila na račun najnižjih Instinktov ljudske mase. Privedlo pa bo do tega, da bodo ljudje-, katerim ne bodo mogle biti lizpolnljene vse one 'obljube, kfi jih dajejo voditelji, zopet razočarani prav taka, kakor so bili razočarani nad bojevniškim gibanjem.
Nastane vprašanje, na čigav račun se širi mačkovsko gibanje oz. katera politična stranka bo zgubila na številu svojih voliloev. Kakor kažejo znamenja, bo JNS oziroma pohorska akcija obdržala svcije postojanke ali pa jih bo celo- ojačila, računajoč seveda po starih volilnih rezultatih. Zgubila pa bo na številu svojih pristašev bivša SLS. Pri tem ne smilimo gledata na rezultat zadrtjih občinskih volitev, ker so se one vršile v občinah, kamor val mačkovstva še ni segel.
univerz
oibjekt za demonstracijo svojih mo* drih političnih načeli. Človek bi se stri* njat s tetm, alko bi bila ta demon sit ra* cija v skladu s postopanjem normal* nih ljudi. Zgodilo se je pa, da je neki gospod v mefkem beograjskem dnevni* iku Objavil neverjetne izmišljotine in neumnosti o tradicionalnem »slkoflcu čez kožo«. In sedaj, prosim: ker je ta .gospod1 istega »svetovnega nazora« kot je sedanji odbor A. k. m., je fa odibor izjavil, da ne misli demantirati objav* ljenih laži, ker — odgovarjajo resni* ci!!! Resnica je torej, da so člani' -Aka* demskega kluba montanistov notori* eni pijanci, ki prirejajo orgije, dočim rudarski delavci umirajo od gladu. Resnica je — v ostalem prečitajite čla* nek v »Politiki« od 15. XII. 1935., — pa boste videli, kolikšna je nezrelost človeka gotovega »svetovnega nazora«. Slišali smo, da -tudi to spada v foren* žično psihopatologijo.
Na zahtevo četrtine (po pravilih) članov A. k. m. bo sklican izredni ob* čni zbor. Upamo, da bo novi odbor znal braniti čast kluba (končno imamo vendar različne pojme o časti in ugle* du pri različnih ljudeh).
DRUŠTVO JUGOSLOVANSKIH AKADEMIKOV V PTUJU
je sprejelo na članskem sestanku dne 30. decembra 1935 precej obširno, ,pa ibudi zelo zanimivo resolucijo. Ptujski akademiki imajo — ikoit pravi resolucija
—	»različne poglede nia svet, na družbo in na politične razmere«. To .bo že res-In iglej, misel za skrupne .študentovske , pravice in zahteve je ona vodilna misel, iki naj foi jih neločljivo _ vezala. ^ Resolucija navaja .pet nalog in ikuLmmira po svojem pomenu v tem stavku: Najodličnejše odklanjamo delo neznatne skupine slovenskih študentov, iki polaga -težišče svojega dela na politično borbo proti kaki drugi politični Skupini akademikov, zlasti proti levici. Dobro ate .povedali. Mi se samo bojimo, da se niste zarekli; a kaj, ko nam pa vendar ne
Postani in ostani naročnik ,N a š e misli*!
manjka gradiva, da bi spoznali vašo borbo za »skupne interese«.
Zadnja teta so se v D. J. A. v Ptuju pojavili nam že znani elementi, :ki so dali društvu tudi sivoj nesrečni pečat.
Poglejmo samo predavanja in debate, pa vidimo, kako ti ljudje pojmujejo vs& nairodtaa vprašanja, 'ki so za nas že davno realno rešena. Ugodna (tla so našli fiuidi v kmečkem vprašanju. Na žalost pa njihovih razglabljanj nismo oiili v celoti, ker je višja sila posegla vmes. Ekskurzije so tudi prirejiaili. To je za neke ptujske (tovariše najboljše polje za njihovo udejstvovanje Omenimo de oni primer, ko je bilo vodstvo neke mariborske .tovarne radi agitacije in špijo-naže, ki iso jo sprotno vršili neki tovariši, prisiljeno preprečiti nadaljnji ogled •objektov. Tudi društven 'lokal (v Narodnem domu!) je bil torišče agitacije. Prav pridno so se v njem zbirali delavci
— z gotovim namenom; Le škoda, da serdafl radi tega nimate več primernega prostora, kaj ne, da je to velika škoda. Vidimo torej, da so se tovariši v Ptuju (jih je sicer malo, a so zato tem bolj zagrizeni) ob vsaki priliki posluževali vseh mogočih in nemogočih sredstev, samo da so razširjali svoje nazore. — Kakšna iso bila sredstva? To lahko povedo oni, ki so jih žal prepozno spoznali. Prepričani pa smo, da 'ti ptujski tovariši a svojim početjem škodujejo te
— samemu sebi.
odvisne, iki bodo svoji na svojem, da ustvari torej nove ljudi in s tem novo Jugoslavijo.
Kratko rečeno:	Prvo:	današnja	o*
mladina stoji na stališču socialne p ra; vidnosti in se bori za novega človeka in 'boljšo družbo in s tega vidika je treba gledati na vse naše delo. Drugo: naše delo je ustvarjajoče, moč, ki nas goni, to je moč ustvarjanja.
Zakaj današnja omladina ne hodi
po črti, ki> jo je označila predvojna omladina, in zakaj ne nadaljuje njene ga dela? Odgovor ni težak. Naciona* ližem, kakršen je navduševal p red voj* no omladino, ne more biti torišče na* šega dela že iz razloga, ker smatramo svojo narodno državo za dejstvo, in zakaj se potem še boriti zanjo? Naše delo ne more biti več razdirajoče. Če bi razdirali, bi podrli tisto, kar nam je naj ljubše — Jugoslavijo.	Z.	A.
MARIBORSKI SREDNJEŠOLCI
Dom visokošolk sprejme 2 stanoval* ki s 1. februarjem. Prošnje s priloga* mi: imovinski izkaz, zdravniško izpri* čevalo, izkaz o srednješolskih oziroma univerzitetnih kvalifikacijah prosilke, se naj vlože pri vratarju univerze ali na naslov Doma visokošolk. Gradišče 14, I. nadstropje.
DELO OMLADINE
Okotnosti, v katerih se razviilja živ* Ijenje poedinih omladinskih generacij niso vedno iste. Odtod tudi Taznovrst* nost funkcij, odtod neenaki pomen de* la in prizadevanj raznih pokolenj. Če pogledamo na težnje in naloge pred* vojne generacije in potem obrnemo po* gled na razmere, v katerih danes živi* mo, ter potom teh razmer na naloge, ki nas danes čakajo, lahko opazimo dve ibitni razliki med1 današnjo in pred* vojno generacijo. Kateri sta to? — Naša predvojna, odnosno vojna gene* racija je živela pod tujcem, pod vlado dnigega, rasno oddaljenega naroda. Ta narod je predstavljal okove, ki so •oviral* svoboden in nemoten dvig vseh dolbrih svojstev našega naroda. Ta na* rod je zatiral naša nacionalna čuvstva, in nas je hotel kulturno in ekonomsko popolnoma uničiti. To so razlogi za herojski nacionalizem naše predvojne omladine. Ta nacionalizem si je posta* vil sedaj za svojo naj višjo naiogo: o* svoboditev izpod tujega jarma.
Ta naloga in njeno izvrševanje ■čeprav predstavlja najsilnejšo akti* viteto na polju nacionalnega razvo* ja našega naroda, v bistvu ni ust var* jajoča. Dello velikega dela tedanje omladine je prav za prav temeljilo na razdiranju. Tužno in nemilo teda* njost je bilo potreba pretvoriti v pepel preteklosti, odločno ne vedoč, kaj bo izšlo iz tega. Značilnost 'onega časa so bili revolucionarni duh, želja po fi* žični akciji, upornost na vseh poljih. Lak bodočnosti je bil meglen, brez ■konkretnih oblik, toda jasno se je ve* delo, kaj je potreba storiti v danem momentu. Mii se moramo ozirati na prizadevanje in delovanje te omladine samo z iskrenim spoštovanjem in ve* liko hvalo. Naloga, ki jo je ona imela
pred očmi, kot svoj življenjski ideal, je danes rezultat.
Iz navedenega lahko posnamemo kot dve bitni oznaki predvojne omladine, prvo: torišče njenega dela je bil na* cionailizem, in drugo: njena naloga ima karakter razdiranja.
Takoj pridemo na drugo vprašanje. Kaj pa ikarakterizira današnjo omla* dimo, in v čem se ona razlikuje od predvojne omiladine?
Vsakemu je jasno, da je položaj, v katerem se danes nahaja naša omladi* na, težak. On se bistveno razlikuje od položaja naših predhodnikov. Mi da* nes živimo v času splošne ekonomske krize, brezposelnosti in socialne nepra* vičnosti. Cela Evropa se zvija pod' te* žo gospodarskih bremen. Vedno bolj prihajata do izraza dva ekstrema: ma* la skupina finančnikov in mogotcev, ki s svojimi neusahljivimi viri vlada v politiki, gospodarstvu in javnem življe* n ju; ogromna armada brezposelnih Iju* di, katera postaja vsak dan bolj vne* bo vpijoča. Svet je poln prerokov in ne* zadovoljnežev — iin ko z ene strani vidimo brezmejno število načrtov o popravku vsega tega, je na drugi stra* ni vedno večja beda in nezadovoljstvo. Odraz teh splošnih razmer občutimo tudi v naši mladi državi. Vse to, na* ravno, ne more iti brez sledu mimo nas, današnje jugoslovenske omladine. Zaito je njena naloga, da stopi v borbo za socialno pravičnost, da izkoristi pri* rodno bogastvo naše zemlje in duhov* na bogastva našega ljudstva na način, da bo gmotni in duhovni položaj na* šega naroda v skladu s tem boga* stvom; da se bori za življenjske pogo* je Jugoslovanov, in končno, da ustva* ri prave Jugoslovane, ekonomsko ne*
Aikjo govorimo o srednješolskem pro blemu v Mariboru, moramo imeti pred očmi dejstvo, da je Maribor eno izmed najvažnejših centrov razrednega giba* nja v Jugoslaviji. Zato ima mlad člo* vek v Mariboru obilo možnosti spo* znati to propagando, se škodljivo eno* stransko .izobraziti in eventuelno pod* leči vplivu mamečih gesel, ki zakriva* jo pravi namen. iVpliv tega dejstva se zato poizna na celih letnikih maribor* skiih srednješolcev oz. sedanjih akade* mikov.
Veliki prelom se pričenja nekako v letih 1931—1932. Večina teh dijakov je še vedno usmerjena po stari tra* diciji: liberalci — klerikalci. Vendar še že pri teh pozna spretno podtalno delo levičarskih agitatorjev. iPo preho* du na akademska tla so nekateri bivši liberalci, posebno pa klerikalci (in to so bili v mnogih in vodilnih primerih otroci »odličnih« klerikalnih rodbin), v svoji premalo trdni 'orientiranosti, izgubili trdna tla in podlegli tedaj ze* lo spretno razpredeni slovenoborski propagandi, ki je kmalu nato pripeilja* la svoje pristaše iz skrajnega sloven* skega šovinizma do III. intemaciona* le. Ti ljudje so prihajali na počitnice in zastrupljali svoje bivše tovariše srednješolce.
Če hočemo razumeti siaibo odpornost nacionalnih srednješolcev, moramo poseči malo nazaj. V, Mariboru je ob* ^tojalo društvo naprednih srednješol* pev »Napredek«. Vi časih pred dobo, o kateri je bilo pravkar govora, se je v tem društvu razvilo tkzv. »dosmrtno predsedništvo«. Ljudje, ki s>o vso svo* jo iniciativnost že izčrpali, so ostajali še nadalje na vodilnih mestih. Jasna posledica: društvo je zapadlo v mrtvi* lo in edino plesne akademije so kaza* le, da pod pepelom morda še tli. Dru* štvo se za miselnost svojega članstva ni brigalo, ni iga svetovnonazorsko vzgajalo. Vsak tak poskus so plesalci v kali zatrli. Sedaj pa postavimo to mrtvilo nasproti veliki aktivnosti in načitanosti svojega propagandnega materiala levičarsko orientirane mla* dine. Jasno je, da ob tako neenaki obo roženostj na resen boj zaenkrat ni bi* lo misliti. Nekaj mladih ljudi je zače*
lo iz lastne potrebe v društvu novo akcijo. Izrinili so iz društva pritiho* tapljene levičarje in pričeli z izobra* ževanjem v svetovnonazorskih vpra* šanjih. Tedaj pa je prišla usoda v o* bliki prosvetnih oblasti in razpustila srednješolske organizacije. Levičarji so še nadalje delovali v svojih skriv* nih krožkih, katoliški dijaki so imeli na stežaj odprta vrata svojih cerkve* nih organizacij (kongregacij in slično), nacionalisti pa so stali razpuščeni in se spraševali: kaj sedaj?
Dovoljene so bile le organizacije na poedinih zavodih. To razbija moč di* jaštva, jemlje mu borbenost in elan. Opustiti mora načelno borbo in se ba* viti z vprašanji, ki zanimajo samo po* edine zavode. 'Bolje je bilo v mestih, kjer je samo ena srednja šola, n. pr. v Celju, kjer je novoustanovljena »Slo* ga« obdržala kontinuiteto dela. Mari* bor pa je, s svojimi tremi zavodi in maso di jaštva, brez organizacije. Dija* ki so se pričeli udejstvovati v Jadran* ki Straži; vendar tam niso mogli de* lovati, kakor bi morali, niso se mogli boriti zoper levičarstvo med dija* Stvom, ker ima JS pač druge namene in interese. Zato so bili prisiljeni, da sami med seboj, »v prijateljskem kro* gu« ustvarijo zoper vedno bolj rastoče levičarstvo med srednješolci nacional* no fronto. Da je bila potreba res ve* lika, nam kažejo primeri procesov zo* per srednješolce radi komunistične propagande.
Tem ljudem se moramo zahvaliti, da je mlajša mariborska generacija očiščena in rešena zaslepljenosti. Mi* slim, da se bo jasno pokazalo čez ne* kaj let, ko bodo prišle nove, sveže vr* ste nacionalnih dijakov na akademska tila ter osvežile in okrepile nacionalno falango. Nacionalni srednješolci sedaj v Mariboru delajo, delajo smotreno in temeljito. Vendar jim pri tem delu po* vzroča težave pomanjkanje lastne na* cionalne organizacije. In v tem je baš mariborski srednješolski problem. Dolžnost vsakogar, ki mu je nacional* na obmejna mladina pri srcu, pa je, da pomaga odstranjevati polena, ki le* že na poti do skupne organizacije vseh mariborskih nacionalnih srednješolcev.
KULTURA
POMEN NARODNEGA GLEDALIŠČA ZA ŠIRJENJE PROSVETE.
'Vsalko leto mas ponovno vznemirja* jo skrbi za nadaljnji obstoj najmoč* nejše in najpriljubljenejše kulturne in* stitucije — Narodnega gledališča. Žolč napolnjuje nekaj dni časopisne stolp* ce, se omeni sem pa tja, da je nevar* nost za narodno svetinjo, in več ali manj duhovitih, posrečenih in nepo* sreoenih domislic se v tej zvezi zmeče na papir, ki pa po večini zmrznejo pod politično taktirko slučajnih kul* tunomoscev. To je tudi vse! Naičelne besede ne izreče nihče. Mogoče je tu bojazen za izgubo službe, bojazen pred sovraštvom ali celo bojazen pred onemogočitvijo v javnem udejstvova* nju. Vse je lahko. A izreči je treba odločilno misel, pa naj 9e a godi kar* koli. če je ne, izreče nihče od vodil* nih faktorjev, jo moramo Izreči mi — mladina. Naša zahteva je, da se one* mogoči na vsak način vplivanje poli* tike, in sicer dnevne politike, na raz* vtoij kullture. Kultura ne sme biti pa* stroka, poedinih političnih osebnosti, ki uvdljavljajo le svoje interese, pri tem pa pozabljajo na narod, iz katerega »o izšli. Biti moramo pa tudi proti te* mu, da bi se že zgodovinsko ustaljene narodne kulturne institucije umaknile kulturnim .institucijam posameznih grupacij.
Narodno gledališče v Ljubljani, po* sabno drama, si je utrla iz zatohlih ljubljanskih razmer krepko začrtano
pot tudi na podeželje. Podeželski reži* serji in drugi ljubitelji Talije vsrkava* jo z vso ljubeznijo umetnost naših pri* znanih umetnikov z deska m« jo še z večjo ljubeznijo prednasajo potem na domačih diletantskih odrih. In tako se razrašča drevo kulture v močno edi* nost lepote in čuvstvovanj, ki ima n*, minoven vpliv na duhovni podvig vsega naroda.
Danes, ko silijo človeka razmere, da postane mehanična edinica ubijajoče* ga vzdušja, ne smemo pozabiti, da igra umetnost ogromno vlogo posredoval* ca med človekom — strojem in člove* kom čustva. Že zaradi tega dejstva mo* ra država, ki hoče ohraniti in celo o* olepšati duhovni obraz svojega naroda, skrbeti, da je dana možnost uspešnej* šemu razvoju in intelektualni poglobi* tvi obstoječih kulturnih dobrin.
K RAZSTAVI AKADEMSKEGA SLIKARJA S. TOMERLINA
Mi Slovenci imamo redko kdaj pri* liko videti razstave slikarskih del nad* povprečne vrednosti. Tudi razstava slik aik. slikarja S. Tomerlina, ki so bi* le razporejene v dveh sobah Jakopiče* vaga paviljona, ne zadovoljuje, gle* dano s čisto umetniškega stališča niti glede tehnike, niti glede elementarne sile ustvarjanja.
Prvi vtis, ki ga dobi človek ob vsto* pu v dvorano, je, kakor bi videl na stenah povečane slike z razglednic, ki se ti zde že čisto vsakdanje. Hočem reči: manjka jim osebnosti.
Ak. slikaT S. Tomerlin je sicer sam priznal, da se ne ozira ne na desno ne
na levo, da mu je moderno slikarstvo tuje, da gre svojto pot v svojih idejah, ki jih išče predvsem v folklori, toda niti modernizem kot tak, niti antika kot taka, ne pomenjata prav nič dru* gega kakor to, da je poljubni umetnik živel in da živi sredi svoje okolice in da dojema življenje na najfinejši, nje* mu lasten način. To sliko življenja, ki je prepojena z njegovo krvjo in ji je dal življenje njegov duh, nosi umetnik s potezami čopiča na platno, govoreč ljudem: takšen je svet, ki ga jaz nosim v sebi Saj je bistvo vsakega umetni* ka, da nam podaja samega sebe v čim popolnejši zunanji obliki. Prav radi tega je nemogoče, da sodobni umetnik ne bi bil moderen, ali bolje rečeno — izviren: saj on ustvarja, kar pa je ustvaril, mora biti nekaj primarnega.
Od tod izhaja dejstvo, da ločiš in spoznavaš umetnike med seboj po de* lih samih, seveda če znaš resnično dp* življati Brez doživljanja je tudi u* stvarjati nemogoče. Čim močnejši so efekti, ki jih napravi bodisi zunanji bodisi notranji svet na umetnika, tem popolnejša bodo njegova dela; zdi se nam, da smo na razstavi pogrešali baš to občutje.
Tudi z zgolj formalnega stališča bi lahko mnogo več pričakovali. Mnoge figure so pretrde, anatomsko nepravi!* ne in sploh nemogoče, tako, da še v tako dobri kompoziciji motijo mimo sožitje. Ne mislim tukaj pedantnega posnemanja reajlne bitnostii figur, kaj* ti tega se umetnik ne more držati nik* dar, kadar služi potvorba naravne obli* ke njegovi ideji, seveda le, če mu nova
posoda harmonira z njegovo zamisli* jo. Naše prepričanje je, da zahteva baš folklora dobro risanje figur in naj* finejši občut za plastiko, če hočemo dati zadosti močan izraz narodovemu življenju, kakor se nam javlja v raz* nih oblikah na zunaj. Brez dobrega risanja in plastike nastajajo pobarva* ne lutke.
Vsa dela so v olju. Morda je baš lahkota pri koregiranju in nalaganju vzrok nezadostnemu študiju potez sa* mih, ki so često zgrešene, ponekod ce* lo naivne. Marsikatere slike nam vzbu* jajo spomin na delo v ollju iz srednje šole.
'Pričakujemo na bodočih razstavah več samolastne bitnosti, temeljitega študija in resnosti v delu.	Re.
'»NARODNA OMLAiDINA«
Študentski kulturno-politički list;
Zagreb, god. III, broj 1.
Prvi broj izmenjane »Narodne omla* dine« izašao je 27. I. Srdačno pozdrav* ljamo njezinu pojavu u novam obliku, uvereni da če saradnja izmedju nas i »Narodne omladine« — koja se mani* festuje i u istoj tehničkoj opremi — biti plodonosno. Opširniji prikaz čemo doneti u idučem broju, ovde samo želi* mo da ispravimo netačnost koja se pot* krala u članku »Pregled studentske štampe u Jugoslaviji«: »•Naša misel« nije pokretan od »grupe oko ljubi jan* skog podobora Sjnao« (kako se tamo iznosi) nego je list koji je pokretan od grupe potipuno samostalnih i nezavis* nih omladinaca.
4
NASA niSCL
MIMOGREDE
»NASE STUDENTSTVO U PRAGU«
V	zagrebfikam »Novem študentu« od 24. jan. it. 1- je priobčen članek »Naše studeatstvo u Pragu«, ki ga je podpisa! neki Ivan Hrvait, Mi Be s člankom ne bi bavili, če ne bi v njem kar mrgolele neresničnosti in tendencioznosti.
Da navedemo par primerov! Ko govori o dlruštvih, pravi najprej o »Zadrugi hrvatskih akademičara«, da je »stalno priredjivala priredbe veei sa socialnim, poditičkim i ikuitumim proble-mima hrvatskog pitanja, a študenti sviju narodnosti bez razlike Slovenci, Hrvati, Črnogorci i Makedonci su zaista...« itd. O imenovani Zadrugi vemo Je toliko, da je večinoma spala, o 'kakem intenzivnem društvenem delovanju ni govora. Čudimo pa se, da člankar ne omenja še ostalih »narodnosti Jugoslavije!« Dalje govori o znanem društvu »Matija Gubec« (ter pravi, da je bila to »slobod-na student&ka govornica«, ki se ji je zgodila strašna krivica s tem, da je bila razpuščena. Vzrok razpustitve naj bi bil nek iv Ljubljano poslan 'telegram. Smešno! Vsakomur, Ud se zanima za življenje naših študentov, je znano, da je bili vzrok razpustitve stalno zlorabljanje gostoljubnosti, ki ga je nudila bratska republika. Znano je tudi, da so iz tega društva izSli ljudje, katerih imena smo pozneje čitali v sodbah sodišča za zaščito države! Pa se še najde človek, ki menda hoče, da bi tako društvo uživalo še neko posebno zaščito! — Potem omenja še »Akad. društvo Jugoslavija«, ki
je sedaj končno v rolkah »naprednih, de-matoraitških studenata« in ne več v ro-tkaih klike, iki se je držaila samo s terorjem, dernunciramjem itd. »Demokratske« imenuje torej one Študente, ki so zadnja leta onemogočali vsako plodno in složno delo med omiladino, one, ki so sabotirali vsako našo prireditev, one, ki so se vedno posluževali terorja, ker so bili v manjšini! Pa zakaj ni povedal člankar, kaiko je to »napredno« študentstvo na jevailo zmago? Bilo bi zanimivo slišati, kako se je to »napredno« študenstvo na obenem zboru »A. D Jugoslavije« vezalo na tkzv. centrum (bolje: omladino JRZ), da so končno komaj in komaj zmagali nad nacionalisti!
Članek končuje z Masarykovim stavkom >demokracija je diskusija«, člankar pa menda ne ve, da baš demokracija najbolj omogoča razkrinkanje tendencioznih informatorjev! K. B
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Kakor doznavamo mislijo zagrebški Triglavani na ustanovitev svoje po* družnice v Ljubljani.
POKLON NAROČNIKOM
»Akademski glas« je objavil dne 20. jan. t. 1. sledeč poziv naročnikom: »če bi naši naročniki kaj mislili, bi nam še danes poslali naročnino po priloženih položnicah. Uredništvo in uprava« — Naročniki »Akad. glasa« torej po trditvi izdajateljev nič ne mislijo. Navadno podpisujejo pozive k plačanju naročnine uprave, tu pa je podpisano uredništvo; menda je izrabilo priliko, da pove svoje mnenje o naročnikih!
BISTVO IN SMISEL ZADNJIH „REFORM“
V S. S. S. R.
L IZPREMEMBE NA POLIT1CNO-ADMINISTRATIVN EM PODROČJU
1) — 17. kongres kompartije. — Značilno zanj je. da je odkrito progla* sil Stalina za vodjo in sklenil ukiniti demokracijo v stranki. Izraza je dobi* lo imenovano v naslednjem: poveča* nje članov plenuma stranke, poveča* nje števila pokrajinskih tajnikov, de* jansko ukinitev svobodnih volitev in pravice predhodnega presojanja vpra* šanj, zamene OKKS (centralni komi* tet kompartije) komisije strankine kontrole (KSK*, ki je bila popolnoma podrejena Stalinu, itd. Zaradi sklepov 17. kongresa kompartije je dobila Sta* linova diktatura uraden značaj.
2) — Sovjetski patriotizem. Zakon
o	»izdajstvu Domovine« z dne 9. VI. 1934. in neštevilni članki v sovjet* škili časopisih o Domovini in o njeni zaščiti, ustanavljajo pojem Domovine, ki je bil do tedaj sovjetski oblasti tuj m sovražen. Ta pojav pojasnjujejo s tem, da je grozila vojna z Japanom, zaradi naraščanja moči Hitlerjeve Nemčije, zaradi njenih načrtov o eks* panziji na vzhod in notranjost Rusije, zaradi množečih se pobegov starešin RKKA (raboče*krestjankaja krasnaja armija = delavsko*kmečka rdeča voj* ska) v inozemstvo, zarote sovjetskih Jetaloev v Gatčino’u (mestece pri Le* ningradu), itd.
Nacionalno čustvo v obliki ponosa na socializem v SSSR., na silo ustvarja* nja in gigantstvo socialističnih masšta* bov je obstojalo tudi v vrstah samih stvariteljev socializma ter v vrstah VKP(b) [vsesajuznaja komunističeska* ja partija (boijievikov) — vsesavezna komunistična stranka (boljševikov)1. Sovjetska oblast je iz svojih interesov izkoristite opisani patriotizem s tem, da ga je uzakonila in mu prilepila eti* keto »sovjetskega«.
3)	NKVID (narodnij komisariat vnu* temih djel). Tovariški odnošaji z ino* zemskimi državami, pakti, dogovori, društvo narodov in dr. so prisilili boijševike, da zamenijo GPU z NK/V D (skoraj analogno z zameno nekdanje čeke z GPU). S tem so hoteli napra* viti vadez, da so prenehali s terorjem. Ta zamena je bila važna za Stalina, ker je hotel oslabiti preveč samostoj* no GPU. Vendar ne smemo pozabiti, da pregnanstva in konc»lagerji niso prenehali i da je ostala organizacija v istih rokah in da deluje tudi po starem sistemu
4)	Sovjetska ustava. Bistvo resolu* cij plenuma centralnega komiteta VKF(b) z dne 2. H. 1935., ki se tičejo izprememb sovjetske ustave, je v ste* dečem:
a) v bodoče morajo vsi vladni sov* jetski organi biti izvoljeni v direktnih volitvah namesto dosedanjih indirekt* nih.
b) delavci in kmetje bodo izenačeni z ozirom na volilno pravico, torej bo splošna volilna pravica.
c) volitve bodo tajne in ne več jav*
fiLe-
Smisel gornjih reform moremo raz* jasniti z ozirom na naslednje okolišči* ne:
a) reforma se tiče sovjetskega apa* rata. ki ie le fikciia, ker vse njegove posle vrši kompartija.
b) volitve po novem sistemu se bodo vršile šele čez 3—4 leta
c) splošna volilna pravica bo le na papirju, ker vse kategorije onih. ki preje niso imele volilne pravice, osta* ne jo v veljavi razen kulakov in amne* stirancev iz l. 1931.
d) smisel tajnega glasovanja odpade, ker druge kandidature razen kcmuni* stičnih ne smejo obstojati. Na ta način postaja reforma le fiktivna obljuba, namenjena zapadni Evropi in kot var* nostna zaklopka za nakopičena strem* Ijenja Rusije.
5) Razgon stare garde. Stara garda boljševikov, ki jo je vzgojil Lenin na tradicijah revolucionarne borbe in so» cializma, se ni mogla pomiriti s tem, da je" Stalin odstopil od starih načel. Zato jo je Stalin likvidirali kakor je že preje obračunal z Trockim. Znamenja ime* novane likvidacije so sledeča: razpust društva starih boliševikov dne 26. V. 1935., razpust društva bivših političnih kaznjencev dne 27. VI. 1935., obraču* nanje z Enulddze, aretacije in pregnan stva starih boljševikov.
tNa ta način je jasno, da na politično administrativnem področju ni bilo res* nih izprememb. To je bolj fikciia in prevara kakor pa znamenje globokih in temeljitih izpremeub.
IZPREMEMBE NA GOSPODARSKEM PODROČJU.
1.) Osvoboditev zasebnega gospodarstva. Kolektivizacija kmečkih gospodarstev je imela slabe posledice (pttslab* Sanje pto4jsl»h pridelkov, propad živinoreje :<td.). Oblast Se bila prisiljena k raznim ukrepom- a) dovoljenje trgovanja med kolhozi (skupnimi1 gospodarstvi), b) *kravji manifest« z dne 27. 111. 1932., ki
je zabranil kolektivizacijo zasebne živine. c) ustanovitev svobodnih delavskih zelenjadnih vrtov (»sarriodjejalki;«), da se omogoči prehrana prebivalstva, ki je prišla v velike itežave. d) ustanovitev »samodjejalk« v kolhozih, s katero sk> dovolili kolhoznilcom iriietii zasebno živino, perutnino, in kos zemlje cd V* dio
1	ha. S temi ukrepi je hotela oblast, da hi se vzbudil v kmetu osebni interes do kolhozov. S 'tem J& oblast dovolila zasebno gospodarstvo, da bi okrepila socialistične kolhoze.
2.) Ukinitev krušnih kart. Od besed Lenitta »mi bomo napravili iz zlata javna stranišča na cestah vel:kih mest«, od inflacfte in obrezvrednjtenja valute ,e prešla oblast v borbo za rubelj in njegovo stabilizacijo. Skrajno nizka cena rublja (uradno 13 fr. fr., dejansko 75 cent.) se je vzdrževala do L I. 1935. s sistemom krušnih kart. Vlada jei tudr hotela, da bdi odvrnila od s.be odgovornost za prehrano prebivalstva. Iz (teh razlogov je vlada ukinila sistem krušnih kart. S tem pa je silno poslabšala polo-žai orebivalstva, in sicer ihz sledečih razlogov: a) cene, pio katerih vlada prodaja, sto bile zelo zvišane; cene, po katerih vlada kupuje, pa so ostale neizpre-menjene (za 100 kg rži, ki jo kupi vla-'*a na deželi, plača 10 rubljev. Za iste aeno, tj. 10 rubljev, proda v mestu 5 kg rži), b) cene življenskih potrebščin so se zelo dvignile (1 kg črnega kruha od 9 kopejk na 1 rubelj), c) plače so bale v zvezi z ukinitvijo krušnih kart povišane za 10 odstotkov. Pri vsem tem so se dvignili izdatki delavca za črn kruh od 3.5 odst do 19 odst. vseh izdatkov, d) zaradi nedostaitkov transporta mnogo mest ne dobiva žavljenskih potrebščin.
Izprememb« na gospodarskem področju obstoji torej v tem, da je bik) do-vol.eno delno zastbno gospodarstvo. S tem se 'Je cblastl odpovedala socialistični distribuciji gospodarskih dobrin.
LZPREMEMBA V NAČINU ZIvfjE* NJA IN KULTURI
1. 2avljenje. Danes opažamo v SSSR proces, ki ga moremo nazvati strem* ljenje k normalizaciji in stabilizaciji življenja. Uradno so jo priznali s Stali* novim geslom o »premožnem in le* pem življenju«. Začeli so se plesi, za* bave, Ibairi, dancingi, razkošje restav* racij; itišima spalnic. Pojavili so se vsi Oni atributi buržujskega življenja, ki so jih preje neusmiljeno zametavali. Imenovani proces je zavzel široke me* re tudi v najširših plasteh prebival* stva Znani so banketi in praznova* pja v vseh stranka/rakih komsomol* pkih (mladinskih) im drugih organiza* cijah. Stalinu ni preostajalo drugega, kakor da ga prizna in uzakoni. Ako ne vzamemo v obzir glad, ki vlada, moremo reči, da sta razkošje in na* slaja značilna za današnje življenje v SSSR. Nastopila je socialna neena* kost, torej dejstvo, ki je y ostrem na* sprotju s socialistično ideologijo. To socialno neenakost zakrivajo z istimi gesli o brezrazredni družbi (Molotov: »Buržuazija obupno poizkuša da bi obdržala razrede... Vlada deluje ne* usmiljeno in uspešno v protivni sme* ri«), kakor preje. (Nfiduljevanje sledi.)
TRBOVLJE
Opoldne je vsa rudarska deca na ulici. Cele čete dečkov in deklic od četrtega leta naprej mirno odhajajo v brezplačno skupno kuhinjo, kjer dobi* vajo kosilo. Po eni uri se vračajo na svoje domove nemirnejši, vsak z zli* co in hlebčkom kruha (36 dkg) pod pazduho. Opaziš samo male pocestne konflikte, zvezane z jokom najmlaj* ših. Drugače prevladujejo samo resni razgovori ali pa pesem. Njih povratek domov sliči povorki. Vsi otroci imajo zelo razvit posluh. To njihovo last* nost je kot znano izkoristil učitelj g. Šuligoj in sestavil iz šoloobveznih otrok zbor »»Trboveljski slavček«. Z nekaj turnejami po Jugoslaviji in Če* škoslovaški je proslavil Trbovlje s po* zitivne strani. Kako pa sicer živi deca iz tega najmlajšega pevskega zbora na svetu t— o tem bi sc dale nap;sati knji* ge . . .
Življenje pod zemljo.
Vsak, kdor pride v rudniško pod* zemlje, dobi že po svoji naravi pose* ben vtis. Kot dozmavajo razni ljudje
na zemeljski površini v svobodni pri* rodi, v mestu, puščavi okolje različno, tako nosi iz rudnišlkega podzemlja vsak svoje vtise, individualno pobar* vane. Zato opišem vtiske iz trbovelj* skega podzemlja na svoj način.
Ob začetku dnevnega rednega šihta sem se znašel sam v rudniškem vhod* nem rovu. Vid mi vsled neprodime te* me kapituliral. Električna svetilka je rov osvetljevala le toliko, da sem vi* del samo za korak naprej. Dokler se nisem na temo navadil, sem polagoma napredoval, udarjajoč s cokljami po pragih tirnice. V rovu so razni mar* kantni znaki, katere sem si zapomnil, tako da nisem mogel zgrešiti pravilne smeri; vendar so me razvodni hodniki na levi in desni motili in me stavljali v strah, da nisem zašel. Hitro sem 6e sklonil v vdolbino — poleg mene je privozila lokomotiva, ki vleče minia* turno kompozicijo vagonov z več sto rudarji.
Na koncu razširjenega vhodnega ro* va, kjer se križajo mnogoštevilne tir* nice, som se spočil, med tem ko so po* leg mene hodili rudarji*pešci, ki ima* jo v rudniku bližja delovna mesta in zato nimajo pravice na vožnjo. Glasno so se razgovarjali in opazivši mojo svetilko (inženjersko) so vsi obrnili svoje poglede k meni, da so se pre* pričali, kdo sedi na tramovih za jam* sko oporo. Kontrole se zelo boje in za to so s pospešenim korakom in od* ločnim mahanjem svetiljk hiteli do glavnega šahtu, skozi katerega s® se za nadstropje spustili nižje.
V	dvigalu sem pomešal mednje. Menda so se sporazumeli z znaki, da nisem nikakršna opasna avtoriteta (nekateri so me že poznala) in brezob* zimo, gazili po mojih jamskih čevljih in me stiskali s svojimi oglatimi, ši* rokimi rameni. Iskreno povedano, v liftu sem se počutil kot v kakem ži* valskem zaboju. Vendar sem bil z vso dušo med temi ljudmi, ljubeč te zna* čilne obraze, na katerih se intenzivno odraža tegoba življenja.
iDvigalo polzi ugodno in zabavno, med tem ko njegovo uravnoteženo po« tovanje »premija molk rudarjev. Do* speli smo že na »savski horizont«. Iz njega se bodo razporedili rudarji na višje in nižje ležeče rove. Plustil sem, da je vsak odšel na svoje mesto, raz* mišljajoč o njihovi grobosti, ki ni ljudska.
Vedel sem, zakaj se ti ljudje pre* zirljavo obnašajo napram meni. Pred menoj niso imeli strahu, ker za nje nisem opasna avtoriteta, vendar pa preti, da to postanem. Preti, da posta* nem predstavnik, eksponent kapita* lizma. Ti ljudje so fizična sredstva kapitalizma; njihov odpor je zaman, ker so primorani služiti. Resnica je pa. da stoje na višjem nivoju delav* ske izobrazbe in se nikakor ne more* jo primerjati z ostalimi, dntelektual* no zaostalimi delavci v Jugoslaviji. Vendar jim primanjkuje poguma in odločnosti, da bi premagali arogant* nost nadzornikov in inženjerjev. Ob vsaki priliki hvalijo odločno postopa* nje srbskih rudarjev, ki tam v srb* skih rudnikih vsak konflikt z nadzor* nim osobjem obračunavajo fizično. Trboveljski rudarji pravijo: »Mi, Slo* venci, smo mevže; pustimo se nepra* vično zatirati, čeprav smo pri delu pridni kot mravlje in potrpežljivi kot osli!«
Čeprav imajo to svoje prepričanje, je treba opozoriti, da so s svojo za* vestno agilnostjo iz nemškutarskoga rudniškega gnezda napravili sto od* stotni slovenski rudnik. Slovenski rud* nik pravim, ker v rudniku ni niti ene* ga Srba, niti Hrvata, kaj šele Nem* ca — dočim je v vseh jugosiovenskih rudnikih precejšnje število Slovencev, ki so radi svoje odlične delovne spo* sobnosti povsod radi sprejeti in od rudniških podjetij uvaževana, ker se nikdar nikomur ne upirajo. Oelo čim več »pozabljajo« svoj materni jezik, brez kakršnekoli presije sredine v ka* teri žive. Pripominjam, da sem na ta* ke »zgubljene« Slovence naletel v rudnikih, kjer ni bilo nikake sloven*
ske organizacije.
(Konec prihodnjič)
SIRITE „NASO MISEL44!
Ureja odbor. Izdaja konzorcij »Naše miali«. Ttaka Narodna tlakama. Za konzorcij in uredništvo odgovarja Orožen Milan. Za t lakirno odgovarja Fran Jezertek. Oba v LJublJanL