sobot, nedelj ]0Ued dally «*« Sundays and PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N Cena UsU je $6.00 AKOVNE PODPORNE JEDNOTE U red n liki ln upravniákl prostori: S007 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1087 8outh Lawndale Ave. Telephone. RoekweU 004 '^¿L^-^H^n^CHlCAQO. ILL- PETEK. S. DECEMBRA (DECEMBER 5). 1941 Acceptance for mailing at special rate of poatage provided (or In section 1103. Act of Oct. 1. 1S1T. authorised on June 4, 101» Subscription I« 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 237 ELIKA SOVJETSKA OFENZIVA IA JUGU SE NADALJUJE Ostanki razbite nemške armade odhajajo iz Taganroga in ruske čete to vkorakale v predmestja. Hitler poslal feldmaršala Brau-schitscha na fronto, da ustavi prodiranje sovjetskih čet. Angleška bojna letala mečejo bombe na osiščne vojaške koncentracije v Libiji. Diktator Mussolini premešal poveljstvo letalske sile Kujbišev, Rusija« 5. dec.—-So-jetske armade so reokupirale sto mest in vksi v zadnjih 24 ph v okolici Taganroga, se poročila z južne fronte, rjeve kolone se še vedno jo pred Rusi na tej fronti. London. 5. dec.—Poveljstvo pikajočih se nacijskih armad apeliralo za nove čete, da ivi sovjetsko protiofenzivo liponti med Rostovom in Ma poročila. Pritisk nacijev Sevastopol, veliko sovjetsko omarično bazo na Krimskem totoku ob Črnem morju, se je jtal kot posledica odhoda ih čet. Sovjetske armade vale naprej in več nemških jaških enot na ozemlju med lanrogom, Rostovom in Ma-lupolom je odrezanih od glavne de. Sovjetske čete so zaplenile in »zbile veliko število nemških ;ov, tovornih avtov in topov operacijah na južni fronti. Ru-k dosegli uspehe tudi na le-ingradski in moskovski fronti, nekaterih krajih so prešli v »živo in pognali sovražnika otrjenih pozicij. . Przel i láimi motorne kolone so strle nacij-sko vojaško posadko pri Volo-kolamsku, 120 milj južnozapad-no od Moskve. Berlin. 4. dec. —* Vojna poročila, objavljena danes zjutraj, omenjajo srdite bitke na južni fronti in v Donski kotlini. Vrhovno poveljstvo je vrglo nove elitne čete v boj proti Rusom. (Londonska radiopostaja je sinoči citirala poročilo iz Stpck- nupolom, še glase sem dospel* holma, Švedska, da je Hitler poslal feldmaršala Waltherja von Brauschitscha, šefa vrhovnega armadnega štaba, na južno rusko fronto. Njegova naloga je popolna revizija nemške strategije na tej fronti.) Vest z libijske fronte omenja osiščne operacije južnozapadno od Tobruka. Ena britska divizija je bila deloma zdrobljena in deloma razpršena v bitkah na tej fronti. Helsinki. Finska, 4. dec. — Sovjetske čete odhajajo z otoka Hanga, mornarične baze in trdnjave na južnozapadnem koncu finskega ozemlja, pravi sinoči objavljeno uradno poročilo. Finske čete se zdaj pripravljajo na okupacijo tega otoka M*o Egipt, i. dec.-Angle-t- ^ ^^ ^vojaške aapra- Japonska še ni odgovorila Ameriki Koncentracija vojaških čet v Indokini bojna letali mečejo bombe osiščne vojaške koncentraci-na libijski fronti, da narede med nemškimi ilOtalijan- četami. Pozorišče glavnih bitk je juž-*> od Tobruka in na ozemlju Rezeghu, ki so ga zasedle !«>ške čete. Angleška bojna r-4 se rafcteza od Rezegha do B" E1 Gobija. Pot iz Sidi Omar- * po kateri britske čete dobijo orožje in strelivo, do fronte 1* odprta. Moskva. 4. dec. — Ostanki raz-w »n deloma razpršene arma-»feldmaršala Ewalda von Klei- * odhajajo iz Taganroga in so-♦Jrtske čete so vkorakale v predaja tega strategičnega mesta, ■«i 40 milj zapadno od Ros- ruske luke ob Črnem mor-f Rusi so pognali Nemce iz «tova zadnjo soboto in ga re-■upirale. ljusi«? motorne divizije in ko-pode Nemce na obrežju «^«'Ra morja proti Mariu-Wu, 6(1 milj zapadno od Rosto-^ Ct'ste, po katerih beže, so f» bombardiranja iz zraka. ^P' trupel nemških vojakov le-■ «a teh cestah. N'emška oborožena sila ni mo-konsiilidirati obrambnih črt * umiku iz Rostova. Štiri nem-f dlviz'je, okrog 60,000 mož, so F* zdrobljene v bitkah z Rusi ■juzrn fronti. Nadaljnjih šest je utrpelo ogromne iz-F* IVavda, glasilo komuni-K* »tranke, pravi, da Je bilo mikih vojakov ubitih F*' v bitkah pri Rostovu 1 f " made, katerim pove-•I Timošenko. »o že rm« "hkrožile Taganrog vojaška posadka, ki ae ^J* t .rnkaj, Je v pasti in pre- ■1'uničfnje • IrB te fronte so pognali ao- r^zaj 12 do 24 milj. W | 'lobili večje število an-Unkov, ki so zdaj v ak-« ntralni in drugih fron- ¡*Wi so ustavili kolon prodiranje tudi na Me »ntt V nekaterih sekv- •Kk.. W ** m ^lalinogorsku, 120 milj i*dno od Moskve, je ve-* 'J^lte sila obkrožena V ki »e Je pričela zadnji w Ru,, reokupirali 1 m t asi. Ruski tanki in ye so Rusi razdejali pred umi kom, dostope do Hanga pa posejali z minami. Ruski transporti z vojaškimi četami odhajajo proti Kronstadtu, mornarični bazi pri Leningradu, 250 milj proč od Hanga. ' Finske čete so v zadnjih dneh zasedle več otokov, ki obkrožajo Hango. O odhajanju sovjetskih čet s slednjega otoka se je doznalo fsinoči, ko so se pojavili ogromni požari. To je bilo znamenje, da so Rusi zažgali vsa važna poslopja in vojuške objekte. London. 4. dec. — Naznanilec na tukajšnji radiopostaji je poslal poslanico maršalu Timošen-ku, vrhovnemu poveljniku sovjetske oborožene sile na južni fronti, v kateri mu je v imenu Velike Britanije čestital na uspe-hfh, katere je dosegel v bitki proti Nemcem. "Izkazali ste se kot naš tovariš v orožju," je dejal. "Velika Britanija se bo borila z vami, dokler se ne u-makne zadnji nemški vojak iz dežel, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast V tej borbi nas podpira tudi Amerika " Rim. 4. dec. - Diktator Mussolini je spet prem«*«! Poveljstvo letalske sile. General Au-relio Liotta je bil odstavljen kot vrhovni poveljnik te sile, na njegovo' mesto pa je bil postavljen general Aldo Urbani. Obetajo se tudi izpremembe v poveljstvu armade in bojne mornarice Nov dnevnik izšel v Chicagu Chicago. 4 dec.—To mesto Je dobilo nov list—Chicago Sun Prva številka, obsegajoča strani v velikem formatu, je izšla danes zjutraj. List bo kon kuriral s Tribuno, ki Je bila doslej edini Jutranji liat v Chicagu List je ustanovil veletrgovec Marshall Field. izdajatelj pa je Silliman Evans V izjavi obe naglaiata. da bo dnevnik prins šal nepristranske vesti o dogod kih in da se ne bo oziral na strsn ke in razrede, zaeno pa bo pod piral Rooseveltovo adminlstraci-Jo tako dolgo/ dokler bo očitno, da zastopa glavne in temeljne interese dežele Prav tako podpiral štiri svobode katere Je razglasil predsednik Roo*velt Washlngton. D. C.. 4. dec.— Amerika še vedno čaka, da Japonska odgovori na noto, vsebu-jočo ameriške pogoje glede olajšanja napetega položaja na Pacifiku in Daljnem vzhodu. Ti pogoji so takojšen odpoklic japonskih čet iz Indokine in Kitajske, garancija politike odprtih vrat na Daljnem vzhodu in pre-trganje zveze med Japonsko in osiščem. Po izjavi krogov, ki*Wt*J6 tesne stike z administracijo, bo Amerika nastopila proti Japonski, če bo slednja poslala vojaštvo v Siam in okupirala to državo. Možna i je ameriška akcija na morju in v zraku proti Japonski. Roosevelt je namignil, da Amerika ne bo stala na strani, če bo Japonska odredil« sunek proti Siamu. On je včeraj imel dolg razgovor z admiralom H. R. Starkom, načelnikom navali-stičnih operacij, in generalom G. C. Marshallom, šefom armadnega štaba. Bangkok, Siam, 4, dec.—Dva milijona prostovoljcev se je že registriralo za vojaško službo, pravi list JJrikrvmg. Ta dtlra . poročilo vojnega ministra, ki med drugim pravi, da je Siam pripravljen na oboroženo akcijo, če bodo japonske čete, zbrane v francoski Indokini, prekoračile mejo in invadirale deželo. Toldo. 4. dec.—Tukajšnji listi poročajo, da Avstralija ponuja letalska in mornarične baze Združenim državam, katere naj bi jim služile v kampanji, katere cilj je popolna obkrožitev Japonske. Dalje naglašajo, da so Velika Britanija. Avstralija ln Amerika zavzele agresivno stališče proti Japonski, da preprečijo raztegnitev japonskega vpliva na druge pokrajine Daljnega vzhoda. • Ameriški avtomobili za Kitajsko kongres, spre-jel pr011stav- kovni'naírt Stavke v obrambnih in-dustrijah prepovedane REGISTRACIJA DELAVSKIH UNIJ Waahlngton. D. C.. 4. dec. — Nižja kongreana zbornica je z 252 proti 138 glasovom sprejela drastičen protiatavkovni načrt in s tem zadela težak udarec delavskim unijam. Avtor načrta je kongresnik H,' W Smith, reakcionarni demokrat i« Virgi-nije. Zmagala Je koalicija demokratov s juga in republikancev s severa. Za načrt je glisovalo 129 demokratov in 123 ¡republikancev, proti pa 108 demokratov, 24 republikancev, trije progresivci in edeh član Ameriške delavske stranke, Marcantonio iz New Yorka. Načrt prepoveduje stavke v obrambnih industrijah in vsebuje druge drastične provizije. Glavne določajo ' "zamrznjenje" odprte in saprte delavnice, da uradniki delavskih unij ne bodo mogli voditi organizatoričnih kampanj. Predtfl je stavka o-klicana, morajo ¿lani unij pri tajnem glasovanju, vršeče se pod vladnim nadlprstvom, z večino odločiti, alt so za stavko ali ne. Masno piketiranje ln transpor-tirsnje piketov U drugih krajev je prepovedano, yrav tako stavke iz simpatije |n one, ki isvi-rajo is juriadikctytkih sporov. Delavske unije se morajo re- ^ r* gistriiati pri vladnih avtoritetah 'ojen prt Velikih Laščah na Do-in Jim predložiti podatke o stro- lenjfBSm ških in dohodHih ter imena u-radnikov. Nalaganje težkih kazni-unijam in uradnikom, ki bi kršili provizije zakona. Noben komu-niat ali pa član Nemško-amert-škega bunda, nacijake organizacije, ne sme biti uradnik delavskih unij. Uradnik ne more biti nihče, ki je bil kdaj kaznovan zaradi storjenega zločina. Nasilja, ustrahovanja in boji kotiranje po delavskih unijah so tudi prepovedana. Sprejetje načrta ni samo uda rac delavskim unijam, temveč tudi Rooseveltovi administraciji. Voiaška misija v Cungkingu Amerika ni pripravljena za vojno, pravi general Cump Forrest, Tenn., 4. dec —General Ben Lear Je dejal, da Amerika še ni pripravljena za vojno. On je v svojem govpru omenil hibe ameriške oborožene VVashlngton. D. C- 4. doc,—¡sile, ki so se pokazale pri ne-Kitajska dobiva pomoč od Ame j davnih vojaških manevrih. Vse rike v velikem obsegu. Vladni te Je treba odpraviti, ker čaa uradniki so sinoči izjavili, da Je | beži. Amerika mora podvojiti Kitajska dobila v zadnjih dn$h napore, da ojačl in izboljša svo- 4000 tovornih avtov, ki že operi-j Jo oboroženo silo na kopnem, rajd na strategični burmski cesti, po kateri prihaja orožje in bojni material kitajski armadi. Nadaljnjih 10,000 tovornih avtov bo Kitajska dobila v prihodnjih tednih. , Ameriški letalci, ki so z dovo- sllo morju In v zraku. Padec japonske izvozne trgovine Tokio, 4, dec. — Japonske \t vozne industrije operiraj»» le Ijenjem vojaških avtoritet izsto- trideset odstotkov normalne ka pacitete, Je Izjavil minister za industrije in trgovino ftinsuke pili iz aimade, pomagajo Kitajcem v operacijah proti Japoncem. Na Kitajskem se zdaj nahaja okrog peta to ameriških pilotov in letalskih mehanikov. Ameriška vojaška misija Je v Cungkingu. kjer Je sedež kitajake vlade generala Kaišeka, ki je obenem vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile. S to misijo Je, , . d,»pelo na Kitajsko več vešča- brila pOgOldm notrt kov in. Inženirjev, ki zdaj ne* Havana, Kuba. 4 dec — Zbor-/irajo gradnjo železnic, mostov nk.a ^ «j^g, debati sprejela in drugih vojaških naprav ob „»¿rt, da ae predsednik BatiaU KiSi. Iz izjave so razvidni učinki vojnega stanja in ekonomakih restrikcij, ki Jih izvajata proti Japonski Amerika ir> Velika Britanija. Kubanska zbornica odo- Domače vesti Oblaki . Chicago.—Sava Koaanovič, minister jugoalovanake vlade v Londonu, je včeraj obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Prišel je v družbi prof. B. Furlana. Oba boata govorila nocoj na sestanku v Slovenskem delavskem centru. Ia Kanade Timmins, . Ont., Kanada. —• Pred dnevi je tukaj umrl rojak Frank Gornik, ki je zapustil ženo in malo hčerko. Druge podrobnosti o njem niso sporočene. Ia Clevelaada Cleveland. — Dne 28. nov. je avtomobil povozil rojakinjo Ano Mrsmor. Bila Je lahko poškodovana in zdravi ae dom«, — Dne 3. dec. je v bolnišnici umrl« Terezija Božič, roj. Hrvatin, doma is Kotozove vaai pri Zabicu na Notranjskem. Stara je bila 62 let in v Ameriko je prišla pred 30 leti. Bila Je članic« društva 125 SNPJ in tu zapušča moža, dva sinova in pet hčera. Anton Koprivnik ln Milan Ur-banček sta se ponesrečila, ko sta z avtom trčUa ob dve drugi vozili. Prvega ao odpeljali v bolnišnico s prebito lobanjo in zlomljeno nogo, drugi je pa le ahko pobit. Mlnaeeotake vesti Ely, Minn. — Dne 2. decembra ao bile tukaj meatne volitve in izvoljena sta bila dva Slovenca, namreč Jo«. Košak ss mestnega svetovalca ln J os. Mar-tel sa podsodnika. Oba sta člana društva Prvi majnik št. 288 SNPJ. Čestitke — V bolnišnici Buhlu je te dni umrl elyškl rojak Fr. Kovačič, star W let In Ia Mlchlgana Calumet, Mich. — Zadnje dni je v Lauriumu umrla lena J os. Vidoša, stara 86 let. Zapušča družino. — V Raymboultownu je pa umrl Louis Jenič, star 83 let Ameriška pomoi turški republiki Bullitt odpotuje na Bližnji vzhod Waahlngten, D. Cm 4. dec. Predsednik Roosevelt je raztegnil pomoč iz poeojilnornajemnln skega sklada Turčiji, de potegne to državo, ki ima pogodbo i Veliko Britanijo in Rusijo, proč od osišča. Slednje že dolgo priti aka na Turčijo, da Jo pitdobl \ svoj krog. Roosevelt je naglasil, da Je obramba Turčije vitalnega pomena tudi za Združene države. Iz te ga razloga je instruiral Cdwarda R. SUttiniuaa, načelnika poeo-jilno-najemninske adminiatracl Je, naj skrbi, da bo Turčija dobi Ia pomoč. Turčija je nezavoje-vana zaveznica Velike Britanije Konskripcija kapitala v Angliji Minister Bevin pojasnil vladno politiko London. 4. dec, — Med 1 a boriti v parlamentu se Je pojavila močna opozicija proti načrtom glede raztegnil ve konskripcije človeške sile in zdaj so se izrekli za amendiranje teh in zahtevali podržavljenje železnic, rudnikov, glavnih vojnih industrij, privatne lastnine in konskripcljo kapitala. Voditelji opozicije so laboriti Aneurin Bevan, Josiah Wedwood, R. R, Stokes, S. S. Silverman in Ness Edwards. Njihova zahteva, ki ima po poročilu v listu Daily Herald, glasilu delavake stranke, • podporo pri vseh laboritih, je potisnila na površje nove probleme, katerimi se bosta morala ba-viti zlaati premier Churchill in Srnest Bevin, delavski minister. Delavska stranka ima 171 poslancev v parlamentu in tvori močan blok v kabinetu. Amendment je bil predložen po seji voditeljev delavske stranke, katere se Je udeležil tudi Bevin. On je na tej seji pojasnil vladno politiko. Stavljene so bile zahteve sa takojšnjo kon-akripcijo kapitala, podprte s argumentoma, da bi trpela javna morala, če bi vlada omejila civilne svobodščlne, kapitalu pa pustila proste roke. Nekateri laboriti so iijavill, da bodo vodili odločno borbo proti kon-skripciji človeške sile, če ne bo amendment glede konskripcije kapiUls sprejet, če bo Chur chill vztrajal na svojem stališču, bodo Clement Attlee, Bevin in drugi delavski ministri v kabi netu pozvani, n*J reslgnirajo. Je bit Premier Cbiirchlll, ko informiran o stališču laboritov, je sklical konferenco svojih svetovalcev. Ksj bo on storil, še ni znano, tods domneva je, da bo Bevin v imenu vlade dal odgovor laboritom pred zaključkom debate o konskripciji. Njegova izjava bo odloČila stališče de lavske stranke napram konakrip-ciji. Poleg 1 a bor i tov tudi innogl konservativci naglašajo, da ae je njihova stranka, ko Je Angli Ja šla v vojno, izrekla proti voj nim profilom. Vse to kaže, da vprašanje konskripcije lahko izzove resno politično krizo. Ar gument laboritov je, da se ka pital ne sme izogniti obvezno stim, ki zahtevajo od drugih kr ln življenja. tri nemške divizije posla ne v srbijo Revolta proti osiiču zavzela velik obseg 1500 UBITIH PRI EKSPLOZIJI Kaira Egipt. 4. dec. — Tretja fronta je nastala v Evropi, kar dokazuje naznanilo, ki ga je objavil glavni jugoalovanaki stan na Bližnjem vahodu. To pravi, da je Hitler vrgel nadaljnje tri vojaške dlviiije v boj proti srbskim upornikom, da potlači re-volto proti oaišču. . Naznanilo pravi, da srbaki čet-niki vodijo odločno vojno proti' Nemcem ln Italijanom v zapadlem delu doline ob reki Mora-vi. Slednji se morajo ponovno' bojevati v Jugoalavi In to v času, ko osiščna oborožena sila dobiva težke udarce lis ruskih in afriških frontah. ....... ............ > Komunike pravi, da ae srbaki robeli. pod, poveljstvom polkovnika Mihajteviča uspešno bore proti oaiščni oboroženi alll4 čeprav ta razpolaga s tanki ln bojnimi letali. Pristaš! rebelev napadajo Nemce ln Italijane iz ozadja. Belgradsko poročilo, poslano preko Rima, pravi, da Je bilo čei tisoč "komunistov" ubitih in u-jetih v bitkah b Nemci in Itslijs-nl, ki so ae vršile v zadnjih tednih pri Ušici, Srbije, nadaljnjih 400 rebelev pa ustreljenih. Poročilo dostavlja, da osiične avtoritete kontrolirajo poioSaj Objavljeni komunike Je bil f>rv4 4* glavnega Jugoalovanake* Švedska se odločno upira osiscu Ostati hoče nevtralna v tej vojni Btockholm. Ivedaka. 4. dec. — Uradni krogi ao zanikali poročila, da bo Svedaka pristala na Hitlerjevo zahtevo, da sr mora pridružiti oaišču, zaeno |»u ao riaglaaili, da hoče ostati rtev (traína v tej vojni. Če ne b« drugega izhoda, ho prijela tudi Franz von Papen, nemški po- ,1* orožje in branila svojo ne«»d slanik v Ankari, ae že dolgo tru» vianost in svoliodo dl v naporih da ^ M ftv4?dl(ki rKlpr(o |ll4r> da na s renosišča. Doslej še nI do* (|d^MO (Hiklšn)M /vt,„, segel nobenega uspeha. Rooee- f N,kl v|aa ameriškega orožja, streli-1 Danske in Kiske k» sta |iodpl-va in drugega bfjjnega materiala ( M|| protiboljševiški |*akt Nje-britaki oboroženi sili Doznava' guva Izjava Je Izzvala kritiko v ae, da bo Bullitt odiete! proti nerljskem tisku V deželi izha-Bližnjemu vzluidu danes ali Ju ja sem«» «den liat, ki kaže sim IH j*aije do oaiiča, Aftorihladet Naciji spet groze Franciji Admiral Darlan odpotoval v Pariš Parls. 4. dec. -General Krnst von Hchaumburg, nemški vojaški |*»veljnik v pariškem diatrlk-tu, Je zapretil igriškim prebivalcem z drastičnimi repriaalljami, če ne bodo pomagali nacljskim avtoiitetam pri iskanju teroristov, ki napadajo nemške vojake Neki nemški vojaški čaetnik je bil sinoči uatreljen na bule-vardu Magentl. Oblasti še niao prijele teroristov, ki ao zadnjo soboto vrgli l>ortil>o v neko restavracijo v motitmaitreškem dlatrlktu Pri ekaplo/iji sta bila ubita dva nemška topničarja In več drugih vojakov je bilo ranjenih, Napadi na Nemce ae ponavljajo, čeprev naciji groze s drastičnimi kaznimi Admiral Jean Darlan, pod pred pripravljena na obtambo, če letnik Petelnove vlade In zunanji mmister. Je alnoči dospel v Pari« is Vichyja, da knnferira s nemškimi voditelji. Konferenca je nadaljevanje razgovorov, ki so ae pričeli na sestanku med Petainom in nemškim letalskim ministrom Goerlngom e nekem meetu /a»r138 Datum v oklepaju na primer (December 31, 1041), poleg vašega imena ns naslovu pomeni, ds vsm je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Ekstremisti še oglašajo zasužnjeni, da ao morali pohajati v rove zjutraj ob petih in garati zvečer <15 testih pa prokleto malo zaslužili, ¡jo je raje popihal v Cleveland in tam delal za $1.50 na dan. Tam niai dobil Američanov, le malo Poljajtov, Italijani pa sploh Prosvetne matice 28. septembra., tam niso hoteli delati. Največ ' I ; Cim ao bili storjeni prvi koraki za politično akcijo ameriških .Slovencev v prid stari domovini, že so se oglasili naši katoliški ekstremisti in začeli ao metati polena pod noge iniciatorjem omenjane akcije. - -— 1 Kar hočemo pri tej stvari stati objektivno, pribijmo takoj, da so ekstremisti tudi na naši, to je socialistični irt svobodomiselni strani. Katoliški ekstremisti ne zaupajo -"rdečim voditelj čkom," "U»wndalčanomM in kakor nas že nazivajo, naši ekstremisti pa ne zaupajo "klerikalcem," kakor oni nazivajo vse, kar Je katoliškega med Slovenci. Ampak naše globoko uverjenje Je, da so ekstremisti na obeh straneh—manjšina. Zmerni katoliki, avobodomlaleci in socialisti med nami ao se zadnje mesece vpričo katastrofe v starem kraju toliko dvignili nad vsakdanji kavs in predsodke, da si lahko za upajo vsaj toliko, kolikor je treba pomagati slovenskemu ljudstvu v stari domovini—in naše mnenje je, da ti zmerneži na sredi predstavljajo, veliko večino ameriških Slovencev. Vsaj v skupni relifni akciji se že kažejo lepi uspehi—prav tako pride uspeh pri skupni politični akciji kljub ekstremistom na obeh straneh! Zmerna večina na aredi se zaveda, da nacifašisti v starem kraju ne delajo nobene razlike med alovenskimi klerikalci in protikleri-kalci, pa naj ao to socialisti ali goli ateisti: oboje,obešajo na enem ln istem drevesu. Ker to boli oboje, se moramo vsi Slovenci, ki še ftvimo—združiti, da pomagamo zagotoviti onim, ki ostanejo tamkaj še pri življenju, boljšo bodočnost zato, da se bodo lahko v svobodi borili in si gradili še lepše življenje. To borno poskušali doseči—kljub vaem ekatremiatom. -Danca ae bomo bavili a katoliškimi ekstremisti, iri 80 takoj padli po politični akciji, čeprav Je še v povojih. Prva sta padla po naši akciji John Jerič, urednik čikaškega Amerikanskega Slovenca in pater Bernard Ambroiič, ki ae začasno nahaja v Clevelandu in ki Ima na raapolago za svoje Članke tri slovenske dnevnika v Ameriki. Oba ta moža ae spotikata ob način sklicanja konference z dne 15 novembra, katera je iniciatirala sklicanje slovenskega narodnega kongresa za 12. februarja 1042. Pater Ambrožlč nekako zaniČljivo naziva to konferenco "lawndalski sestanek" in "sestankarje, ki so ae kar sami postavili za predstavnike cele ameriške in evropake Slovenije. . i - Jerič dvomi, da imajo podporno organizacije pravico do te akcije, ker je pravila ne določajo, nato pa je privlekel na dan "milijonski fond", da bo bolj vleklo, kakor da je bila politična akcija velike večine ameriških Slovencev med zadnjo vojno—edina akcija, ki je bila res nekaj vredna—kakšna sramota ali zločin. Jerič je zani-. miv. Dne 2. decembra je objavil v svojem listu dve "mnenji," ki nista bili za objavo, a ker se tičeta Kristana in "mllijonakega fonda" ju Je objavil brez podpisa—kljub temu.lda nista bili, kakor sam pravi, za objavo! Nič slabega ni, če posamezniki razpravljajo javno o započetl politični akciji. To je demokratičen proces in dokler se to godi, je to dokaz, da še vedno živimo v demokratičnih razmerah. To nas pa nikakor ne opravičuje, da mečemo napačno luč na delo onih, s katerimi se ne strinjamo; če kakšne stvari ne razumemo v prvem hipu, dajmo malo počakati, da se stvar razčisti, tako da bo vsem jasna. Pater Ambroži* dela vtis, da ho "seKtankarJl" ogoljufali minlatra Snoja, ker ao ga na nekakšen način prehiteli s sklicanjem kongresa. To je bila baje njegova naloga, ne naša. Če bi al bil Ambrožlč prihranil sipanje besed za kongres, na katerem bo lahko prisostvoval, Če bo hotel, bi bil polagoma izvedel vse, kako je prišlo do kon-terence 15. novembra in da Je sklicanje te konference v glavnem Snojevo delo. Snoj Je prvi pisal in priporočil vsem našim podpornim organizacijam —katere po Jeričevem mnenju niao poklicane za to akcijo'—in Jugoslovanski socialistični zvezi (edini alovenaki centralizirani potltlčni organizaciji v Ameriki), naj pošljejo po enega zastopnika na konferenco, na kateri naj ae postavi temelj politični akciji za Slovenijo. Vidite, katoliški ekstremisti, ki se toliko sklicujete na ministri Snoja— minister Snoj ima več zaupanja v slovenske sociallate Ameriki in še posebej v Ktbina Kristana, kakor pa ga imate vi* On je hotel imeti Kristana na omenjeni konferenci, ker zna ceniti njegove zmožnoati. Snojevo priporočilo organizacijam je bilo omenjeno na konferenci in škoda, ker ni to omenjeno v zapisniku. Omenil ga je Cainknr, k<> je odprl konferenco. Kako more pater Ambrožlč potom zapisati: "Sestankurji na I.awndalu ao ae kar sami med seboj naredili /a predstavnike cele ameriške in evropake Slovenije..."? (Se naduljii|e v jnumlHjrk) Kar se je zgodilo, je bilo tole in tako sem tudi poročal na društveni seji: Prod zborovanjem me je Snoy vprašal, kaj zastopam, društvo ali klub. Odgovoril sem mu,4 da društvo. Ko ae je aeja začela, Snoy kliče številke društev in imvš£lme tesarjev. i Í ..............i" I štvo bi bilo lahko največje v Clevelandu, če bi bil vodja v ospredju in se ne brigal za drugo in ne pristopal v druga društva drugih zvez, da si s tem poveli-' čuje avojo kariero. In ker tega ni, atoji društvo na nepremič hi stopnji in ne gre naprej, kot na primer Pionirji v CJhicagu. Jože Snoj je zopet ponovil, da se VeČtnoma strinja z urednikom ProSvete, ne strinja se pa z nje govim stališčem, ki ga je zavzel napram premogarjem, ki so za-stavkali v tako zvanih "kaptiv nih" majnah v okrajih Fayette Green in Westmoreland, Pa. Po<< sebnost je Uniontown v okraju Fayette, kjer je največ Fricko-vih premogovnikov. Je že res, da Lewis ni tako pri jazen človek, posebno ne, če ga pogledaš. Ali če bi bil naš urednik Prosvete kopal premog na primer v Lemontu, Leckronu al Continentalu pred 35 leti aU poz neje, bi imel danes drugačno miš Ijenje in bi bil za Lewisov pred log. Dopisnik je kopal tam pre mog le nekaj nad mesec dni, toda ko je videl, kako so premogarjl bili izvoljeni. Kriva je delegacija, »ki je vedela, koga voli v glavni urad. In tega ne bo spremenil noben protest. Volitve so bile take, ki nam niso bile vsem po godu, toda kaj hočemo. Podati se moramo v božjo voljo, ker svet se spreminja, kot pravi Molek. Ko smo mi Vidra poklicali, mu nismo ukazali, kaj naj govori, ker mi verujemo v demokracijo. Fred je lahko govoril, kar je on mislil, da je najboljše za naše poslušalce in za našo slavnost n mnogo jih je bilo, ki so bili zadc^voljni. Kar se \tiče naše slavnosti, ste že lahko čitali o njej, ker smo jo že opisali. Bila je društvena zadeva, ker večina članov je zahtevala Vidra. Na 2(Metnici smo imeli pokojnega Jožeta Zavertnika, pozneje Filipa Godino in Lotricha. Sedaj je ?il na vrati glavni tajnik. Kdo bo na 40-letnici, bomo videli, če jo bomo dočakali. ^ Toliko za danes in se še vidimo Prosveti. Bratski pozdrav tudi onim, ki se nočejo z mano stri njati. Frank Barbič. 53. teh dveh se bolj razume na igre na naših odrih. Potem so prišli na oder polemike še Frank Česen, Anton Eppich, mrs. Nagode in Anna Vadnal, ki zagovarja iramsko društvo Verovšek;* Svoj dopis je imela v isti številki kot Steblaj. Tako gre ta zadeva po metropolsko naprej. Urednik pa je sedaj priključil repek, "da je ta debolta • zaključena." Torej imamo tudi v metropoli repke.— Čitali smo tudi kritiko radi na šega gl. tajnika Vidra, ki so ga člani društva V boj povabili, na, pride na našo proslavo kot govornik. Kritizirajo ga sedaj ti sti, ki niso imeli nobenega opravka pri ureditvi proslave Lahko, da se je*njegov govor ti kal njih, ali tikal se je tudi stole kov. No, naj bo že kakor hoče Znano nam je, da je bil poslan član, da drugemu agitira za stol ček—vsaj tako so se izrazili dele-gatje iz onih naselbin, kjer se je bil odposlanec ustavil. To sicer ni bila nobena novost, toda mi ne moremo razumeti, zakaj bi se tisti jezili na glavnega tajnika br. Vidra, ker on ni kriv, da niso PRED DVAJSETIMI LETI (Iz Prosvete. 5. decembra 1921) Domačo vostl. V Uirainu. O, j«« umrl 05-letnl Anton Kupnik iz I Planine pri Rakeku, član SNPJ. Delavske veatl. V člkaških klavnicah ao vmJuili delavcem plačo Is Inoeematva. I)<*mon*1ra<-lje liednlh na Dunaju ae nadaljuj«*- | jo-, bogatini beže na deželo. Sovjatska Rusija. Amsterdamska IntertMK lonala je prispevala ' mili jot i dolarjev ra pobijanje lakote v Hustji. ' T Odmev na Bar biče v dopis od 21. nov. CUvoIumL—Če je nekaterim "človekom" dovoljeno, da lahko pišejo o kozličkih, ki jih strelja jo Vider, Barbič, Dum in Co., zakaj ne bi bilo dovoljeno še drugim, ki jih volimo v naže idru-štvene odbore leto za letom? br člana ali članice. Zato so tudi oni dobili, ne pa tisti dediči, ki jih je neki duhovnik priporočal moji ženi, ko je bila na smrtni postelji. Seveda smo vse to uredili po postavi države Ohio in ne države Illinois. Toliko v poj as nilo onim, ki so bili takrat društveni uradniki. Naj preidem nazaj k Barbiče-vi zadevi. On se sklicuje, da je hotel ohraniti svobodo. Pa se,je car naenkrat premislil in nam lotel diktirati a la Hitler, Mus-solini Si Co., češ da tega ne smemo storiti pri društvu, ker ni nje? mu všeč. Mi dobro vemo* da br Barbič nima nič proti Franku Lauschetu, pač pa mu ne ugaja ker je J. Lokar njegov kampanjski manažer. J. Lokar je bil nekdaj gl. podpredsednik SNPJ potem organizator mladinskih društev. Takrat je bil tako čislana oseba, da smo se nekateri pri društvu V boj bali, da mu bo nekega lepega dne Frank Barbič v hlače zlezel. Strah smo imeli zastonj in se tolažili s tem, da huda sila ne traja dolgo. Rad bi vedel, kdo «o njegovi "bona fide". Ali ni to noš pod predsednik J. Sorc, ki je bil zato izvoljen, da tebe zastopa, kadar nisi na društveni seji? In mar niso društvene seje prav tako sklepčne, če si ti zraven ali ne? Sedaj, ko se bližajo naše letne seje; bo marsikdo osebno povabljen po tistih ljudeh, ki so časti hlepni, naj pridajo na glavno ako hočemo govoriti o poštenosti zakaj bi ne bili še mi toliko pošteni, da bi držali bratstvo med nami in delkli brat za brata? Kar se tiče našega izvoljenca mislim, da je bil vreden naše podpore že radi tega, ker je član SNPJ. Kar se tiče pa postav, se na primer na sodiščih ozirajo sa mo na to, ako imaš tiali jaz svo;i asesment plačan in v redu certifikat, pa boš dobil, kar iščeš po postavah države, v kateri živiš To bi moral vedeti tudi naš upravni odsek, saj so imeli že toliko sodnih opravkov—yes, tudi v Pennsylvaniji, ki je Barbiču tako priljubljena. Br. Barbič zelo rad naglasa to da je naša jedaota inkorporirana v državi Illinois, kar je za nas Clevelandčane postranskega po mena. Kdor tega ne verjame naj me vpraša, koliko je pomenila zadnja oporoka moje pokoj ne žene. Izkušnje, ki sem jih doživel leta 1930, me učijo, da pravila niso nič drugega kot nekak red, po katerem bi se moral ravnati. Br. Barbič se zelo rad sklicuje na višjo inštanco. Mar miali, da eno pismo od upravnega odbora pomeni~vse? Primoran sem povedati, da pri društvu V boj n več backov.iie kravjih dekel nit konjakih hlapcev, da bi si pustil enostavno diktirati glede atvari, ki nima nobenih stikov z jedno-tinim premoženjem. Mi člani imamo pravico kritizirati aklepe naših konvencij, še bolj pa delovanje našega gl. izvršnega odbora. Ta odbor nima nobene pravice diktirati društvu V boj, kaj amemo in kaj ne smemo ukreniti glede naše društvene blagajne. Če večina na aeji navzočih članov odgla8ujc. da zapijemo blagajno. nima pri tem nobene besede ne Vider niti illinolska postava. . ti, jo in seveda naj predlagajo in glasujejo, čeprav niso bili skozi vse leto na seji. Br. Barbič, kaj se tudi tijkaj ne kršijo pravila' Seveda, pri tem je tebi všeč. Ka, pa, čle malo skočimo čez plot? V nedeljo, 14. dec„ bo glavna seja društva V boj 53 SNPJ in vabim n& udeležbo vsč člane, ne samo one, ki ste na vsaki sej i marveč splošno vse. Zakaj? Za to, ker to je vaša dolžnost, zraven ste pa še lahko izvoljeni v odbor če tomo pri tem morali prav ipa lo skočiti čez plot. Seja se vrši v spodnji dvorani SDD na Wa terloo, pričetek ob 8. zjutraj. Bodite točni. Vinko Starman, 53. S pota _ V zadnjem dopisu sem omeni da spomladi zopet oblščem želez no okrožje Minnesote. Ali kot pravi pregovor, človek obrača Bog pa obrne. (Tako pričakujemo tudi v sedanji vojni.) Br Paul Bižaj, član SNPJ in KSKJ v Chisholmu, je bil nekaj časa bolnišnici St. Mary's v Duluthu od kjer se je dobro pozdravljen vrnil domov in tudi meni da prosto vožnjo poleg njegovih, da sem imel zopet nekaj veselih ur med prijatelji in znanci na železnem okrožju. Ravno tiste dni je v Chiaho mu umrla Ana Goj*še, članica SNPJ in ABZ. Poleg moža za pušča tri sinove in eno hčer. Doma je bila iz Dobrega polja na Dolenjskem. V Ameriki je bila kakih 30 let. V bolnišnici Chisholmu se nahaja vsled poškodbe na nogi, katero je dobi pri delu, rojak John Ponikvar Prav tako se nahaja tam v bo niftnici tudi stari naseljenec Joe Globokar, On ae je vsled onemoglosti zgrudil, da so ga odpeljali v bolnišnico. Nemalo aem se začudil, ko aem Mi imamo nekatere tajnike in i izvedel novico o smrti mojega tajnice, ki ao jako lojalni našim ožjega rojaka Gašperja Brenči-r venam in jednotam. Vendar pa j da, doma Iz Rovt pri Logatcu ns pnvno ti včasih napravijo take Notranjakcm. Zadnjič v oktobru napake, da imajo izvrševalnl odbori polne roke dela in sitnnatt. aem ga obiskal v bolnišnici, toda bil je tako slab. da me ni spoznal Clement R. Alteo. Man Churchlilovofa kabineta In vodja oS#te ške delavske itnate. ae rs af ovar j a i reporteril po prihodu v Now York. To ae Je zgodilo v mojem shiča- in je vprašal avojo leno. kdo sem. ju. ker nI vedela tajnica ne glav- Bil Je član društva Friderik Bani odbor postave države Ohio. jraga KSK,J v Chisholmu. Čitd-namreé, da se v prvi vrsti gleda no ae mi vidi. da ni nihče poro-na mladoletne otroke umrlega I čel o njegovi smrti. Spokojnim PETEK, 5. DECEM^ sva se obiskavala 49 let Prvi 8em ga našel ob mojem pr, J na Ely. B,1 Je tud, v T w zadnjih 39 let pa v ChishJ^ Umrl je v starosti 76 let. Zan v^' -r1 Sin°V in dve hče, V bolnišnici St. Mary', v uthu se nahaja žena Maxa Ms tza iz Buhla. Njen dobri moi , družina so vedno pri nji k-dobro je prestala težko operaa in aedaj ji gre že na bolje. R» no tam se nahaja rojakinja Ma L*atnpe, ki je močno oslabela ^ daj, ko je dobila transfuzijo kr^ je vidno bolja. To pišem zadnji mesec v let ali tukaj v Minnesoti imamo vedno tako zvano indijansko p etje. Matija Pogorelec. Vaakoga nekaj "V Zagorju prebivam, kjer Pivkin je vir, po zemlji Slovenski krog mene je mir." Diamondvllle, Wyo.-Tako snfl nekoč mladenke prepevale pr vasjo pesem, katero je zložil n notranjski pesnik Miroslav V; lar. Eno izmed teh, po imer -ojzka Zadel, že dolga leta kri črna zemlja, kaj je z ostalimi, pa ni znano. Prav gotovo trpi pod sovražnikovo peto. Ne bom veliko pisala o trplj nju našega zasužnjenega naro< v stari domovini, saj vsakdo med nas člta novice, kako pada nedolžne žrtve dnevno. Kri\ ea, storjena našemu narodu, bo nikdar oprana, judeži in dajalci nikdar dovolj kaznova Pridno zasledujem dopise zadnji konvenciji. Veliko je k tike, nekaj umestne, nekaj tudi ne. Strinjam se i dopise Georga Gornika v sredini Pi sveti. Vsem ni mogoče vstre Za časa mojega bivanja v Pit burghu sem imela priliko vid po 20 letih sošolca Jacka Kav ča in Ivanko Polh, kakor ti nekaj starejših Zagorcev, ki že dolga leta v tej deželi. Na lje sem se spoznala z Žigmai vimi v Strabanu, kakor tudi mr. in mrs. Ludvik in Benig jevimi v Exportu. Škoda, da bilo tako malo časa na razpola Spoznala sem se tudi s preo šnjim številom delegating ljubile smo si, da si bomo pisq ampak je menda res, 1tar Je sala pred kratkim neka dopii valka, namreč da je vsem črn zmrznilo. Vreme tukaj ni nič stalno: p dni dežuje, potem so pa w[ lepi jesenski dnevi. Na društi nem polju smo si precej opon gli.. V tem letu smo pridob precej mladine in tudi nekaj raslih. Nedavno je teta Što Ija obdarovala dve naši član s krepkimi sinčki, ki sta že č na mladinskega oddelka SNI Ti mladi mamici sta mrs. Sabi Homar in mrs. Frances Komi sky—slednja j« moja nečakin Leto 1941 se nagiblje k zal nu; upajmo in tudi želimo, bo prihodnje srečnejše in ti mirnejše tukaj in v naši stari < movini. Pozdrav vsem znan delegatom in delegatinjam zj nje konvencije, kakor tudi osi lemu članstvu SNPJ. Mary Lumbert. 253. S POTOVANJA "BIG TONY JA" IV. Oakland. Cel.-Zadnjič st končal Um, kjer smo se poslov z Rugljevimi v RadleyJu, Kai Midva sva se odpeljala pr< vzhodu, Rugljeva mama in a sta pa ostala na farmi. Potov nje isti dan je bilo ugodno. K je bilo lepo vreme, je naša »a z veseljem in brez truda bezlji >roti St. Louisu, Mo.. samo to bil vrag, ker me je hotel spa" premagati. Toda .dremanje kolesom in voziti 60 milj na U ne gre skupaj, pa sem pnmsj spanec a pomočjo moje /ene^ me je cukala za uie*. m jjh « tegovsla. čeprav sr» že dovo j d ga, pomagalo pa je vendar td ko, da sem se otepel ipanc» Pogledam na kazalo in v,d da Je gasolin zlezel na Ustavimo na bližnji stanici ln napojimo "h?" bil um tudi velik nsp.s smo napojili tud, šof^ r smo pa brez trud. £ St Louisu. kamor d^W"™ popoldne Tuksj snv» J rr.. jn fijskarjs "j mesta U* 5 C ker M pfcjjli lizo .va le ven iz - M Loui* * ^ïJ ma pravi, naj kar nap^ ----- ■ 1 " ——— esti iz podjarmljene stare domovine I K NOVEMU DNEVNIKU V CHICAGU © t!^!^8 War. B«to k»*® o Belgrade ftcbingtoB. 26. nov. (AP>-ska vojska namerava do tal siti Belgrad, prestolnico June, hoteč zadušiti boje in proti nacijski zasedbi. To esti. ki jih je danes prejela hiša- ! ephen Early, tajnik prednika Roosevelta, je dejal, da ,da prejela vest iz svojih žalskih virov, po kateri Ulja namerava obkoliti Bel-i s četami in ga popolnoma citi z istočasnim letalskim in Skim obstreljevanjem. I izjavah višjih nemških likov bombardiranje, ki ga pretrpel, ni nič v pri-n s tem, kar se sedaj priprav-je dejal Early časnikarjem. rNemci so se odločili zravnati ¡¡rad z zemljo. Obkolili ga j, bombardirali iz zraka in jeljevali s topništvom. Na-! krogom se zdi, da bodo na-izvršili podobno kakor po-i že na Šabac. fpredw;tl»ikov pomočnik je deda je to vest sporočil—Bela , jo je prejela sinoči—zato, i bi se vest razširila. Na vpra-> aje, če je predsednik Roose-mnenja, da bi razširjenje moglo odvrniti Nemce od ivega načrta, da bi vnovič irdirali jugoslovansko pre-mco, je Early odgovoril: Vdi, če bi tako mislil, bi; ne povedal". ... — V...— Berlin, 27. nov. (UP)—Zanes-krogi so danes izjavili, da noiene nemške čete s potjo 'domačih dobrovoljskih nic' prehajajo v napad veli-obsega proti organizira-i srbskim upornikom. Najmanj 1800 in verjetno go več Srbov, ki so nadalje-odpor proti nemški zasedbi, i bilo ta mesec ubiti v bojih s irodnjaki, i ki stoje na strti-i Nemčije'. To poročilo je pri-iz 'uradnih ali poluradnih' krogov. Poroča se, bilo 1500 ujetih. Opolnomočena oseba je v Ber-izjavila, da bodo po njego-mnenju Nemci razttrili svo-i ofenzivb, tako da bodo do tal šili Belgrad in iztrebili pre-ilstvo prestolnice. Dejal je: naš način, da bi uničevali razen v času rednih voj-I operacij". pa iz drugega vira tajajo poročila, da so Srbi z ikirn vojnim razglasom opo-hi, "da bo vsako mesto, iz re^a bodo napadeni nemški »ki, uničeno z ognjem, rno-> prebivalstvo odpeljano v pri taborišča in vsak drugi reljen, imetje pa bo predano «ki vojski. Ko so Nemci za-iivojo sedanjo ofenzivo, so če-i upornikov imele v svojih ro-' ves planinski del Srbije za » od Morave in severno vse Save. Tedaj so Nemci držali lie It; rad in posamezne toč-!poli proge Belgrad-Solun, i «o bile vedno v neVdrtlosti. k verodostojnih virov priha-■ poročila, da-je nemški proti-■d y zvezi z ostrimi nasilstvi Maščevanji doslej uspel v toda je 'razčistil' okrog polo-® »hodnega dela Srbije juž H Save. Poročila trdijo, da If Nemcem posrečilo potisniti jnike nazaj v planine. V«H iz smeriškik virev Ll1» 27. nov. (NYD—Zagreb-dopisnik italijanskega lisU Giornale d'Italia sporoča, da so bili povzeti novi ukrepi proti 'sovražniku države Hrvatske'. Na jugu je prišel v veljavo nov zakon, s katerim se določa kazen od treh mesecev do treh let v prisilnem taborišču za tiste osebe, "ki se bo o njih mislilo, da so nevarne za javni red, ki oodo nevarne za državne interese ali se upirale svobodnemu delovanju vstaškega gibanja". Zagreb. 27. nov> (AP)—Poročila iz Bosne pravijo, da so italijanske čete prišle do Višegra-da v Bosni na Drini, ki so ga srbski četniki držali nad'sedem mesecev. Višegrad je v bližini odseka, ki so ga zasedli Italija ni. Poročila nadaljujejo, da so Italijani končno prodrli V Hrvatsko, razpršili upornike in za varovali svoj del. Trtje oddelki tajne policije so baje 's pomočjo prebivalstva mesta' odbili napade upornikov. Belgrajski tisk poroča, da se nadaljujejo borbe med uporniki in četami, ki jim poveljujejo Nemci, v katerih pade po tisoč ljudi v eni borbi. Budimpešta. 26. nov. (AP)—Po zadnjih poročilih, ki prihajajo iz Jugoslavije, je bilo v zadnjih dneh ubitih. 500 srbskih borcev upornikov in 1100 ujetih. S POTOVANJA "BIG TONY JA" (Nadaljevanje s 2. strani.) Kot sem že omenil, se ona , zelo rada vozi in vedno je pazila, da ni zmanjkalo gasolina. Poženem naše vozilo in se kmalu znajdemo v malem mestecu Highland, 11. Ker je bilo že pozno v noč, sem ustavil v avtni kempi, da se odpočijeva, drugi dan pa zopet naprej po cesti 40 proti Indiana-polisu, Ind., kamor dospeva brez vsake sitnosti o poldne. V tem mestu sva se namenila, da ostaneva čez-noč, da obiščeva nekaj naših prijateljev, kar sva tudi storila. Ko sva bila že daleč v mestu, sem uvidel, da je bolje, da vprašam za neki naslov, da ne bom vozil predaleč. Ustavim" na gasolinski stanici, cjer vprašam, če imajo mestni zemljevid. Odgovor sem dobil, da ga imajo, dostavi, da je videl, da smo iz Californije in vpraša, kam bi rad šel. Vprašam ga, če mu je znano, kje je 720 Warman ave. Pokaže mi s prstom in pravi, naj vozim naprej še en blok, kjer naj zavijem levo. Misus se je kar od veselja smejala in dejala, da sem precej kunšten. Zakaj bi pa ne bil, saj sem vendar v Višnji gori hodil v šolo, sem ji odgovoril. V par minutah sva bila že na mestu. Ker pa sva slutila, da ni nikogar doma, sva vozila naprej par blokov in se ustavila pred hišo naše stare prijateljice in vdove Rose Žonta. Mož jI je umrl pred tremi leti. Ona Je tudi od Um doma kot podpisani— iz Višnje gore—in Je sestrs Joe-va Radelna iz Weft Alllsa, Wis., ki je bil tudi delegat na zadnji konvenciji. .Bila je na verandi, ko se ustaviva pred njeno hišo Naju plašno ogleduje, midva se ji pa smejeva; končno naju spozna, se približa in vzklikne: "Jezus nazarenski, poglejte, poglejte, kdo bi si mislil, ds pridete'" NasUlo je nepopisno veselje. Se razume, da brez rokovanja ni bilo in tudi poljubček sem dobil. Ker je bil dan vroč, je R«** predlagala, jaz pa podpiral, da gremo v bližnjo gostilno, češ da V4araJ (četrtek, dne 4. decembra) Ja aaaato Oklcago dobilo nov jutranji dnevnik Tka Chlcago Sun. liberalen, demokratičen list. ki bo tekmoval b nasadnjalko. burbonsko Tribuno. Gornja slika kašo agoraj od love aa desnet Marskall F loki. ustanovitelj ln lastnik novega Usta. Rox Smlth. glavni urednik In Bllllman Evans, glavni upravitelj. ' Spodaj Jo skupina več ko 70 urednikov iujalaslčnlh listov v Chlcagu (mod kalerimi Ja tadl uradnik Prosveta), katero Je MarShall Field pogostil v Palmor Housu 29. aovombva avočor la Jih nll s smernicami novega (lkaškega dnevnika. so naši prijatelji. Rečeno, storjeno. Rose je tretala, da kaj in na njeno zahtevo sem moral prinesti koncertino, češ: "Prinesi tisti meh in pokaži našim prijateljem, kako znaš igrati." Tisto se je zgodilo. Skoro bi bil po-zsbil, da je treba naprej; ker pa sem imel boljšo polovico pri sebi, je ona za to skrbela in me opomnila, da je čas, da gremo, meli smo se izvrstno. Potem smo šli na dom naše prijateljice, kjer nama je hitro napravila večerjo. Po večerji smo šli obiskat Martina Dragana in njegovo ženo. Bil je že mrak in se je bolj slabo videlo. Sedela sta na verandi. Ustavim in naša mama vpraša, kje je hiša s številko 720, v istem trenutku jih pa spozna. No, sta rekla, kdo bi vaju pričakoval, zakaj nista pisala, da prideta? Jaz arav rad ljudi iznenadim ln tudi tukaj sem jih res prav fletno "surprajzal". Malo smo pokram-Ijali. Ponudili so nama poste-jo, kar sva z veseljem sprejela. Dogovorili smo se, da gremo za nekaj časa v Slovenski dom, ki ko ga pred dobrim letom otvo-rili. Ker je blizu, smo kmalu na mestu. Gremo v spodnje prostore, kjer je pivnica ali družabni klub. Ti sti večer Je bilo vroče, a ker smo bili pri bari, nam ni bilo nobene sile, ker smo se hladili s pivom Tukaj naletimo na več poznanih in nepoznanih. Moj prijatelj Dragan me predstavi gostom, med katerimi Je bil tudi Frank ftkufea, ki Je tudi doma Iz Višnje gore. "O to je tisti Blg Tone, o katerem sem čital v Proletarcu," hi• oglasi nekdo. "Ja, to Je tista zverina," mu pritrdim, Smejali smo se in rokovali vsekrlžem Potem sem prinesel koncertino Jaz igram, drugi pa tretajo, da kaj. Imeli smo se imeniUio. tako veseli družbi si nisem mo-zapomniti vseh po Imenu, kar «•m bil preveč zaposlen s * certiao. * NVkdo sc,ponudi in me povabi da mi hoče pokazati gornje prostore Slovenskega doma, Men «e je vse dopadlo Prav žal mi je ker sem tako oddaljen, če bi bil bližje, bi ae kdaj udeležil va tih društvenih veselic, sem deja P.item smo se vrnili v «podnj prostore, kjer sem zopet vlekel koncertino. Vprašal aem po Valentinu Stroju Nekdo ae oglasi ,la ( udno. ker ga nocoj ni tukaj roi pravi, da ga gre poklical rismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti) 25. oktobra 1041. Včeraj zjutraj sem se peljala Cambridge. Bil je zgodnji vlak, mrzlo je bilo na kolodvoru n prazno po vagotilh. - Mialili si boste, da morata biti Oxford in Cambridge med vojno mrtvi mesti. Veliko mladih študentov ni prišlo, veliko Jih je odšlo k vojakom. To je že res. Ali u-niverzitetni mesti sta tako polni živahni kot vedno. Druge vrste prebivalcev jih polnijo: mlajši in starejši in študentov-skih let tudi, ali ne v plaščih in črnih pokrivalih, kot smo jih navajeni po univerzitetnih kra-Ih: v uniformah. — Pred vojno bilo tudi nekaj jugoslovanskih študentov po teh univerzah. Nekaj naših deklet. Celo eden ali dva Slovenca med njimi. Vač je bilo Srbov, nekaj 3almatincev iz Splita ln Dubrovnika. Spominjam se teh mladih ljudi, ko smo ae slučajno vozili domov na počitnice od »ndona pa do Ljubljane zadnje poletje pred vojno» Na Victoria Station sem jih najprej slišala: človek postane pozoren na domačo mu govorico culo v svekivnem direndaju, kot je bil kolodvor Victoria pred vojno. Videla sem Jih potem na ladji. Deset ali dvanajst zagorelih, ro->atih fantov. Eden Je izstopil v LJubljani z menoj vred: Slovenec. Slišala sem, da Jih Je one jeseni prišlo malo nasaj. Neka teri, ki so bili še tukaj, so odšli domov po prvem letu vojne. Zdaj Jih je le malo .tukaj, da jih lahko prešteješ na prste ene roka. Kdor bi sodil po vlaku, s katerim sem se vozila, bi mislil, da gremo v kraje, ki so Bogu t za hrbtom. All Cambridge Je v vojni, kakor Je bil v miru, živahen, dolavan. sredlM* znanosti, raziskovanja. * Jugoslovani imamo v Cambridge velik" prijateljico dr. Elizabeta lfill Pravim v Cambridgeu, pa Jo pravzaprav lahlfo vidite v Londonu skoro v»$k dan Tukaj ima fVffo J*»aIno mizo in veliko dela na njej. Ali ona se vam bo vedno prištevala med cambridgeške ljudi. Tam ima dvakrat no teden predavanja na univerzi: profesorica za slovanske Jezike. "Moji študentje so tako kavallrskl, da pridejo k predavanjem, čeprav jih moram Imeti ob strahotno zgodnji uri, čisto nenavadno za univerzo, aH vedo, da ne morem drugače, pa si drug drugemu ustre-žemo." Dr. Hiilova ja «napol Rusinja, napol Angležljs. Tako pravi ona, ali če jo pogledaš prečo nosi po sredi glave in gladko počesane lase, okrogel, zagoret obraz, šiva, modre očir beli zobje se svetijo v neprestanem smehu med duhovitim govorjenjem: lahko bi bila sa- OLAVW1 ODBOR isvrlkvalni ODSSKi V lacan l Calakar. pra*»4alk---------IMT S U«»4iS An.. CMd|«, lUlaato r. A VMm. «l »«talit mit s. Lawatala a»» c ku.«• luinou Lawvaam Or«dUk«k. hmL tal--------------------KM S. LavaSata Aw.. CMc««o. IlUaata fiX ****** ,l t**««)***.— MfijmuKl An, cam-. iuumu «Oriln«, upravlUl) «tatlla Matafc. kiasli MM S LMMaSta A** Cmino>l ponpRr.nscoRtKti *aOn| VMttok. prvi psinšii.orta ,,-,, --------TH rMMl An. J**Mi«WM. H --------- i am a. w. w«umf si« *ll»««fc~ wu Jr.. »tvl Stetftktnl »*»r**M«a»i ZZIJU, lit, S». Sta aSfOMl. *m«t Stetrtkt»! -tStl W. Ml* Si.. Cl««»»Mid Odi» «mi» sutriktfti yiowsioi> —......im ai.. a>iim». m. KSnarS TtaUlc MOli SUlrlklni sHaHMMhilh ■ tis iitv Malh ealtavMk »va*»«4al* ooaeooAaaai onacxi m s. mu si.. r. A. VMS_____ Hka «Bi__ laka on» ., J LolricS ivaSala Vi »nonl AH HaJMl' S Ti MIT a. LavoSala A »a.. •MT S. UwSSSH M. tMT a LtnaSato *« , CMca«a. Blmll gV «IIMMR *iJPNkt dMMttMk ^Bi IMC Sa. LamSarS A »a., »mrmym. IIL Aslaa SSator ^-tfmk VraUHcS, . Maa ViMI i mili . ----------«u jr. Mar SI . a»»MfO>u, iu. •Mil MmImIM>aa.. ClavaUaA. Okla ....................IT. Ammu Kaaaaa IA, Saa UT, SlraSaaa, Pa. NADIOSNI odsek) «Ml a. LannSaia A CSkaca. nimata A*!.. Tniii llttaata >imi AtaaSa An, Olantaaa, rt ^ks v r90ti UOOJOOO. kaftaro »o «nllo krsoarskil. dolsvcov ^'•psv.U v sklad sa pomoč Angliji la RosiJL in pr«J. Malo smo pokramljalt, zaigram Jih le nekaj, potem po smo •e po*lovili od prijazne družbe Hvala vsem, ki so bili tisti večer v 81), sa prijaznost In gostoljubnost. Med vami som bil samo por ur. a vzemite za dobro, kot Kmski ae vrm- ki s aalio prtp-l^ (tudi Jar vwimem. Jr m,> m mr. Htroj. «le Zapad in vzhod .ae v njej kri krnim, vaega smo Imeli gore, mor Je. planjave. ZdeJ Jo povsod ista ftalost, isto gorje, enaka razbojnik« ai Jo delita. Tak« )c bila polna rasnoteroeU, da ae Je bilo težko privaditi na skupno življenje; ali dvajset let J«' le minilo In drugih dvajset bi ne bilo več tako težkih. <če bi — bilo danih , . . Vsok začetek Je težak in !»<* ve, kako Je bil te-žak začetek Jugoslavije Ali nič ni zastonj na tem svetu, Čez sedem lat vse prav pride, prva leta Jugoslavije ih aedanje trpljenje: Iz vsega se bomo učili hi ustvarili boljše čase, ko pride konec vojne, "Oltar v podsemskem prehodu v Zagrebu": sveče gorijo na oltarju, ljudje klečijo pred nJim, mlmogredoči se priklanjajo in križajo. Kakor so kapelice pri nas na Slovenskem, ''Mavzolej In Katedrala,". Split. "Trg v Trovnlku": Bosna. Orientalsko pisana Bosna "železniški most," motiv la MoatarJa, kamnitega, trdega meata ob izlivu Neretve. Dubrovnik, plemenito mesto ob Jadranu. Naj plemenitejše me-sto, kar Jih poznam. V dubrov-nlški republiki Je bilo že 1, 1415 prepovedano kupčevatl a sužnji, Štiri sto let pred Wllberforce-ovlm protiaulenjsklm gibanjem! Dubrovnlškl kamen In sldovje ima veliko bolj čiste, bolj preproste, bolj strogi» ln resne ln močne oblika kot beneški . . . Pred kakimi desetimi leti sem videla ^Dubrovnik zadnjikrat. Takrat Je le bil lep, lep, da ga nI mogoče pozabiti. Kaj ae j« od takrat afodilo z njim? Nekje nad Dubrovnikom je Luis Ada* mič našel vasi, kjar pravi, da žive najsrečnejši ljudje na svetu. Rada mu verjamem, da so v tah krajih ljudje zalo blizu idealu liarmcmije, ki Ja veliko bolj talko dosegljiv kot tfl to mislimo. V bolj bogatih, bolj naprednih krajih, ao toliko bolj daleč od njega . . . "Dominikanska car kov v Dubrovniku". "Trg čipk v Dubrovniku." Potem imamo motive is Sarajeva: "Zastrte Ionske", "Vhod v mošejo," "Tr-gov I na opank"i Spomini iui turške čase, saj Je Sarajevo najbolj zapadno mas to s največjim |M'čatom turškega Imperija, "Principov most v Sarajevu": tam se jo začela stara svetovna vojna ... Pa spet Split, stari rimski Split, kjar ao si zidali palače cesarji: "Pogled iz hote la na stene Dioklecijanove pa lače". In Beograd; majhna sliks prve visoke šole v Srbiji, ravna, pritlična hiša, še za ljudsko šolo bi bila premajhna. Polog napisa je letnica IDO«?, da z vpra šanjem. Tam okoli Je moralo biti, da se je začela srbska uni verza, ki Je bila pred zadn katastrofo med najmodtrnej ml v Kvropl, Na j Balkanu m stvsrl rszvljejo hitro, ko •ov*a-čno razvijati. K do je usivarlUlJ pisane Ju goslavije na stenah galerije t Cambridgeu? Srečo sern imela včeraj zjutraj. Miss Lily Waiing je slučajno stopila mimogredi na razstavo svojih del, In spoznala sem dolgoletno prijateljloo Jugoslavije. Kritike pišejo njenih delih, da so "spirited sensitive, colourful". Ne morem st misliti boljših Izrazov, če vam hočem opisati njeno (Mebnost Lepote ne bo nikdar zgrešila Celo deževnaga dne na ulici ('ttirihi idgeu se bo ustavila "Nt) katere uniforme ao ros teko lope barve" In stala bo In gledala W modro letalsko uniformo, dež SLp ji bo močil klobuk, plašč I a Je na pot po vaej Evropi povsod našla lepih stvari, p» vs<«d Jih podala drugim v svojih akvarelih. Živahna Je, de inui svoje zanimanje In udejstvovs nje razpredeno vaepovsod Na pisalo Jo majhno, precizno /g» «iovino Hrbije, p»*em "Mont* negro up to Iffttf," iziiala je zbir ko pesmi Potom 'Scottish Women's Hospltal" se je začela prvič zanimati za Jugoslavijo med zadnjo svetovno vojno. Potem se je pridružila ln delala-aa Lord Crewejevo gibanje za nadomestitev uničenih srhfljtlh knjižnic: xbralt In odposlall^ao zaboje knlig v povojni Relg^ad, Leto za letom je oblikovala naše kraje (n anlge uro ti govori o njih ln o naših ljudeh, ki jih pozna, In o razstavi, ki jo pripravljajo v Cambridgeu zi prihodnjo pomlad, Jugoslovansko razstavo v velikem obsegu, s vso umetnostjo, ki Jo lahko pokažemo tukaj. Na danalnjl razstavi je tudi delo jugoslovanskega umetnika. Samo eno na laloat. Kip profesorja & Freuda, ki ga je ustvaril mlad umetnik Nomon, doma blizu Belgrada. Njegova umetnina je močna, da kraljuje nad raaatavno dvorano. Njegova de-so večinoma na kontinentu, ali po enem samem primeru in po njegovih načrtih ga lahko sodimo aa vrednega naalednlka velikih jugoalovansklh kipar-av, "Vso njegove kompoalcije ao namenjene, da bodo tvorile celoto sa zgradbo, ki bo vsesplošno središče etike in ki bo predstavljala duhovno neodvla-nost človeka, tako da bo vtbu-dila v nJem aavast v njegovo al-o, da ustvari pravo In trajno tulturol" DoUmjk*. njo l&i Iveza tovarnarjev objavila program Proti uniJtki dtlav-nici w indiMlriJah Jfew Yo»k, 4. dec. — Splošna zveza tovarnarjev Je objavila »rogram, ki naj bi tvoril podlago doluvskl politiki Rooaevelto-ve administracije v vseh oairlh. IVogiui», po katerem naj bi se ravnali tovarnarji, uključuje Izjava Walterja D. Fullerja, predsednika organizacije tovarnarjev. Glavne točke programa so: — Vlada ne ame sklepati kom- iromlsov / delavskimi unijami, sprta delavnica naj se proglasi ra nelegalno. Nihče ne sme siliti delavcev, naj postanejo člani unij, 1 Zasega tovarn po vladi ni pravo sredstvo proti unijam, ki sestavka jo in s tem ogralajo javne Interese. Val ukrepi proti unijam, uveljavljeni v sedanji krizi, naj bodo trajnega, ne začasnega značaj. g Ford vidi enotnost po vojni Detrolt, Mirh , 4 dec — Avtni magnat lienrv Ford je dejal, da bo Iz te vojne Izšla svetovna federacija, v kateri bodo vae narodne razliko izravnane In vso ljudstva živela v miru In blagostanju To bo federacija, v kateri bo politika zavržena, enotnim denarstvom In splošnim gospodarstvom Če se to no bo zgodilo, ae bo moral svet pripravi za nadaljnje konflikte, ki bodo zasenčili sedanjega. Združene države so praktičen sgled federacije In to jo njih rešitev. Kvropa bo morata tudi v do-gledriem čaau sfiosnaU. da no mote živeti brez federacijo. ODPLAVUENCI (Se nadaljuje.) Najneprijetnejše pri vsem pa Je bilo večno dr-dranje in ropot avtomobilov, trukov in vozov cestne železnice, ki so brez prestanka noč in dan drveli mimo bife, da se je neprenehoma potresala v svojih temeljih. Seveda bi mu lahko dali boljše stanovanje in Iskra jih je nadlegoval, toda brez vidnega uspeha. Kaj pa še hoče? so si mislili. Tako stanovanje je vendar dovolj dobro za takega človeka! Mar bi se rad šopiril v palači? Iskra je bil dokaj prilagodljivega značaja, njegovo življenje je bilo trdo, včasih naravnost okrutno trdo, zato se je vdal v neizogibno. Slabemu je bil vajen, dobro se mu itak ni godilo nikoli. Razstava, če bi bila uspela, bi mu bila prišla zelo prav. Njegova denarna sredstva so bila malone docela izčrpana, živeli so pri njih res že kar slabo. In slik je imel toliko — cele skladovnice jih Je bilo, same umetnine in poceni bi Jih bil rad dal. Toda razstava je bila polomija. V treh dneh jo je obiskalo jedva dva tucata ljudi in še ti niso bili vsi rojaki! Zakaj tah neuspeh? Večina rojakov v naselbini okrog Slovenskega družabnega doma Je bila pod močnim vplivom Basajeve skupine — in "Rodoljub" jeCJEaz-stavo nalašč prezrl, kajti Iskra pri teb ljudeh ni bil priljubljen, preveč odkrit in radikalen je bil zanje. Pa tudi v naprednjaškem taboru ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti.* Vinko Kopač, nekoč svetla luč v naprednem taboru, s katerim pa se je spri, da se je umaknil iz javnega življenja ter se posvetil trgovskemu poklic^ je tudi po svoje pripomogel k neuspehu Iskrine razstave: nekatere ljudi v domovem vodstvu je pridobil na svojo stran, da so razstavo bojkotirali. To je delal zato, ker mu je Iskra nekoč povedal nekaj poštenih besed brez vsakih olepšav—Vinko je bil za take reči zelg občutljiv. Tudi Jakobovi sodrugi so se slabo odrezali. Prišli so Puc, Gaber in Rudi Piškur, ki se Je še vedno delal velikega prijatelja Iskre. Drugih ni bilo. Nekaj mesecev poprej je namreč nekdo prinesel Iskri v ušesa, da je skupina so-drugov slabo govorila o njem, češ, kaj bi ga podpirali, ničesar ni še storil za nas, ni naš, in Iskra, drugače dober kot sladka hruška, a nagle jeze, je eksplodiral. Njegove besede pa so spet romale na isti način, kakor njihove k njemu, k prizadetim sodrugom, kar je v njih vzbudilo sovraštvo proti umetniku. t Bilo je v nedeljo, zadnji dan razstave. Iskra, njegova žena, Jakob in Zofija ao sedeli v razstavni dvorani ter se pomenkovali. Pomenek pa se je venomer zatikal, kajti zlasti Iskra in Jakob sta bila slabo razpoloženo. Neuspeh je jezil obadva. Tedaj Je prišlo v dvorano troje težakov, očitno italijanskega rodu. Njihovo obnašanje je takoj vzbudilo pozornost Iskre in Jakoba. Pred vrati so namreč najprej obstali, se odkrili, kakor da je pred njimi odprto svetišče, nato so drug za drugim spoštljivo vstopili ter začeli s svojim obhodom. Počasi, premišljeno, spoštljivo so se pomikali od slike do slike, jih verno, pobožno ogledovali, pred nekaterimi so se zamudili malo dalj časa kot pred drugimi, ves čas pu so molčali. Pred slikami, ki so se jih posebno dojmile, so se nemo spogleduli; iz njihovih oči Je strmelo tiho občudovanje preprostih, nepokvarjenih, lepoto nad vse ljubečih proletarskih *iuš, ki poklekajo pred lepoto, ki jo Je bil videl umetnik ter jo pričaral na platno. Ko so končsli svoj obhod, so odšli brez besede, kakor so prišli. Ko je Jakob pogledal Iskro, je videl v njegovih očeh mokroto. Tudi Zofijo je prizor ganil do solz. Tako je nazadnje prijelo tudi Jakoba, ki pa se ni hotel izdati, zato je zaklel: "Prekleto, prvi oblikovalci, ki so . vedeli, kam so prišli in kaj je bilo pred njimi, in še ti trije so bili — Italijani! In to se je zgodilo malone v srcu metropole! . . Iskra pa se je srečno nasmehnil: "Jakob, bolj sem vesel, kakor če bi prodal slik za deset tisoč dolarjev! Pred tremi leti, ko sem imel v metropoli prvo razstavo, je prišlo gledat moja dela nekaj tisoč ljudi, toda niti enega ni bilo med njimi, ki bi bil mogel v razumevanju in dojemanju doseči te tri italijanske težake, ki so pravkar odšli... Zdaj me neuspeh razstave več ne boli, saj ni več neuspeh — je uspeh, saj so jo obiskali trije ljudje, ki so razumeli in občutili mojo umetnost! .. v Da so bili ti obiskovalci težaki, je nemo govorila njihova delovna obleki) ki se je je še držala ilovica iz jarkov. Po razstavi se je Jajcob v "Našem času" raz-hudil ter napravil ostro pridigo vsem, ki so jo zaslužili, posredno je namignil tudi nekaj o bojkotu in kdo so stali za njim, dosegel je pa d tem samo to, da-si je nakopal zamero tudi V naprednem taboru. Odgovoril pa mu ni nihče. Očitki so bili zasluženi „ V naprednem taboru nikakor ni bilo prave sloge, mnenja ln ambicije so" seostro ^križale, pod pokrovom je neprestano vrelo, Basajeva klerikalno-rodoljubarska grupa pa se je zaeno s čistimi klerikalci trudila izrabiti ta nesoglasja kar najbolj mogoče v svoj prid. Najprej je počilo v socialističnem klubu, ki sta bili tedaj v njem vodilni osebi Rudi Piškur in Tone Barle, ki sta se borila za prvenstvo v vodi tel jstvu. Njiuria značaja sta se skladala v tem, da sta bila oba ambiciozna, malo izbirčna v sredstvih za dosego njunih smotrov ter gledala na druge nekam zviškega, kakor na neuko, neumno živino. Daai se je pri tem obema šlo za materialno korist, pa je bil Barle hujši ma-terialist, dočim se je šlo Piškurju bolj za priznanje idejnega prvenatva. Piškur, fizično pritlikav slabič, oboževatelj Menckena in Nie-tzseheja, se je smatral za izrednega človeka, za rojenega voditelja, v primeri s katerim so vsi drugi neuki, naivni bedaki, katerim ne preostaja nič drugega kot podvreči se njegovemu superiornemu vodstvu. To je bila njegova glavna bolezen. Basaj, po naravi rojen spletkar, je to brž o-pazil ter prekanjeno nastavil mreže obema, vsakemu posebej. Njegovi agentje, ki jih je i-mel v naprednem taboru, so spretno podpihovali nasprotnika, ju hujskali drugega proti drugemu, spretno prilivali olja plamenu njunega častihlepja in ničemurnosti, dokler se nasprotnika nista začela odkrito sovražiti ter drug drugemu izpodnašati noge. V klub je prišel razkol. Člani so Ofe organizirali v dve skupini: v Piškurjevo in v Barletovo. To je bilo slabo. Klub je jedva za silo prebolel razkol v svojem pevskem odseku, v katerem je bil nastal spor med socialistično in meščanski usmerjeno skupino, ki se je bil končal s tem, da se je meščanska skupina odtrgala od matičnega zbora ter ustanovila svoj pevski zbor, a že se je zopet vse trgalo in krhalo. Nekateri, ki so ohranili trezng glavo, med temi tudi Jakob, so skušali spor zadušiti v kali, privesti nasprotnika do sprave. Že je bilo videti, da bo uspeld, ko je posegel vmes Basaj. / (Dalj« prihodnjič.) Deželna vinska klet Fr. Milčlnakl / (Nadaljevanje.) Ker ni zvonca, skomigne predsednik z rameni in tako otvori sejo. "Tja, jaz mtalim, gospodje,* da lahko pričnemo. Pozdravljam vse navzoče in izražam prepričanje, da ima vsak svoj požiralnik seboj. Saj ga niti jaz nisem doma pozabil, ki sem profesor. (Dobrohoten krohot.) Opozarjam torej ¿¡onpode na njih uradne dolžnosti in . . . tja . . . da domovina gleda na nan. Zdaj, če mi-nI t go.s|NKla, rln M* « k 11m »š 1 jr brzojavni |Miauliav deželnemu glavni ju'' (( Hklanjajoče' kruljenjc.) —Pa nc' . . . Kakor gospodje misliti-' . Pričnimo torej a p«>-kuMija Mirčefada. Predsednik in Ivan Zajec čestitata Močeradu na l/rednem prtdrttu; Močerad se skromno ln sramežljivo zahvaljuje. Komisar Udriga r mrkim pogledom pokuša in potem izjavi, da je šele sedaj po drugem ko* rarcu spoznal prav občutne napake te precej plehke tekočine, imenovane vino. Zlasti aroma je tak, kakršnega ima n. pr. samohvala. Komisar Močerad je ogorčen in šepeta predsedniku in tovarišu Zajcu nekaj na ušesa. V klet priplava komisar Cvetko Mehur. Na vprašanje, kod je toliko časa hodil, pove z otožnim glasom, da ga je trudna pot vodila mimo mrtvih rož, mimo gradov, polnih sanj . . . Iskal je srečo tihih večerov in mrak mu je padel na žejno dušo. V žepih mu gnezdi nirvana, a srce mu hrepeni po predujmu ... Se sprejme brez pripomnje na znanje in zapisnikar mu natoči cašo Močeradovega vina št. 14. Komisar Cvetko Mehur: "Govoril sem besede, spletene so bile is zvokov harp in iz srčne krvi: nirvana, predujem ... A narod me nf ume in mi nudi— kupo cvička! Bodisi in jaz ga pijem K. t j naj rečem"* C) dtu/-ba, slavna in učena, v veljavnih krogih ne pijo cvička, ne pijo takega vina, saj tudi ne pijo jeruša Toda pri nas žive rodoljubi. dostojni in vplivni rodoljubi, ki jim bo dišal ta cviček, to vino, zpkaj bi Jim ne dišalo, ko mu je okus prikrojen baš po njihovih lenih in širokih želodcih. Vplivni so ln dostojni, denarja imajo in dobro plačajo, in ako ti. o Močerad, morebiti niti sam ntsi zadovoljen s svojim vinom, z deharjem boš gotovo zadovoljen, ki ga skupiš zanj, kaj- D E IF M S E *** chat not ool y Is appreciated by die ooe k. bot benefits evsay one la America* XMSiOl (slBfta sekane) XM M«S IdeeMe islswe) ti stvar je taka: kupčija je poglavitna stvar in ne vino. Ergo je to vino dobro." Komisar Ivan Zajec se krohote, kliče: "Bravo!" in pije št. 14. Komisar Močerad se kislo smehlja: "Velecenjeni gospod tovariš Mehur plaka, on plaka, ker moje lahko, zdravo vino splošno ugaja, dočim mu njegovo plesni v kleti, ker se ga ljudje o^l daleč boje bolj kakor strupar Saj je- mb^čiMa s^ mu godi krivica, ali, veleCČnj*eni gospod tovariš Mehur, jaz ne morem nič za to!" • Komisar jZajec se krohota: "Bravo, bravo!" Komisar Cvetko Mehur je~ nagle jeze; zadere se v Močerada: "Falot, kaj me polivaš z gnojnico, lažnivec, poštenjakar, po-balin, prvak!" Komisar Udriga mu pomaga zmerjati: "Farizej, vlačuga, brez-domovinec, konkurenti" Komisar Mehur: "Intrigant, smrad, rodoljub!" Komisar Udriga: "Mameluk, petoliznik, tretjerednik, klerikalec!" Kpmisar Ivan Zajec se nebeški zabava. Izpije vse, kar ima v čaši. ~ "M Komisar Močerad je mučenik: "Ali velecenjena gospoda tovariša, saj nisem nič rekel, nasprotno, rekel sem . . . Komisar Mehur in Udriga: "Kuš!" Komisar Močerad se užaljen umakne za predsednika. Predsednik ugotovi, da so mnenja o vinu iz soda št. <14 različna, da je pa vsa mnenja . . . tja ... upoštevati. On sam osebno sploh vina ne pije, ampak le pivo . . . Predlaga, da se preide, ako gospodje mislijo, k pokuš-nji vina štev. 5 "tičnica". Nič ugovora. Razburjenost se polega. Komisar Ivan Zajec zine do-vtip, da je vino št. 5 mokro. Ker se mu nihče ne smeje, izjavi, da ostane pri prejšnji št. 14 in zapoje: "Mi pa ostanemo . . ." Ostala komisija ga prezira. Predsednik graja na vinu št. 3 napačni pravopis, češ nazivati bi se moralo ne "tičnica", ampak "ptičnica". Komisar Udriga zahteva predvsem pojasnila, ali je producent vina št. 5 liberalec ali klerikalec. Izkušnja pri pokuŠnjl prvega vina ga je storila opreznega. Zato se ne mara več usesti! Zato ne blekne ne glasu, dokler ne zve produccnta. Predsednik sedi na duševnih šivankar: "Jaz mislim ... tja ... da je vino mednarodna stvar, ki jo je presojati brez strankarskih predsodkov. | Kam plovemo, gospoda, za božjo voljo!" Komisar Mehur nestrpno vpraša, kdaj se bo pilo njegovo vino. _ (Dalje prihodnjič) Maribor nekdaj in do okupacije (Nadaljevanje.) Is preteklosti Maribora Da je bilo ozemlje Maribora in okolice poseljeno že v prazgodovinski dobi, nam dokazujejo ne-olitska najdišča (mlajša- kamena doba) v Hompošu, Dadvanju in Kamnici. Domnevo za zgodnjo poselitev Maribora pa nam nudi jo odkrita grobišča v Koroščevi ulici. Ko je jeseni leta 1931 priprav ljal vrtnar Ferdo Kočevar tople grede, je na parceli ob Koroščevi ulici na jugu Kal vari je naletel na razne geometrično okrašene črepe in pozneje še na različne bronaste predmete, kakor na britev, nož, bronasto sekirico, ostanke zapestnic in zaponko. Naslednje leto se je lotilo izkopavanja Muzejsko društvo, ki je odkrilo skupno 86 grobov. V od-kopanih žarah so bili najdeni predmeti, večjidel iz brona, kakor: ovratnice, zaponke, obeski, lasnice, šivanke, šila ter glinaste uteži za statve. V gomilah se je našel edini predmet iz železa, železna ovratnica. Najvažnejši predmet izmed glinastih najdb pa je nedvomno kij>ec, ki predstavlja prazgodovinskega človeka V njegovi noši. Gomile so od tu segale še dalje na jug in do Vinarske šole, bile so pa razko-pane po poznejših cestnih utrje-valnih delih. Po izvoru najdb so gomile mogoče že iz zgodnje hallstatske (starejša železna doba) ali pozno bronaste dobe. Ker so se podobni predmeti našli tudi na stavbišču OUZD, je močno verjetno, da se je že v prazgodovinski dobi razprostirala ob Dravi močna ilirska naselbina. Velik dokaz za gouto naselitev mariborskega ozemlja imamo že v gomilah, ki se razprostirajo po vsem pobočju Pohorja od Pošte-le do Pivole pri fozvanju; mnogo gomil se nahaja tudi na obeh straneh poti, ki pelje iz Radva-nja na Sv. Bolfenk. Prazgodovinsko prebivalstvo si je v obrambo gradilo na višinah močna gradišče, oddana z okopi in palisadami, vanje so se zatekali prebivalci v primeru nenadnega napada. Tako veliko in močno utrjeno gradišče na P o š t e 1 i se je nahajalo na Pohorju med Radvanjem in Razvanjem ob poti iz Radvanja na Sv. Bolfenk; pri odkopavanju gradišča je bilo odkritih 14 stavb injiekaj gomil s prazgodovinskimi ostanki. Gradišče je nadzorovalo cesto, ki je vodila tod, Mislinjsko in Savinjsko dolina Po tej poti so pozneje Rimljani izpeljali svojo cesto, ki so jo prevzeli tudi Sloveni ob svoji naselitvi, dokler ni bila zaradi drugam usmerjenega prometa opuščena. . Najdbe, pretežno i z hallstatt- ske dobe, nam priča j c, da je Po-štela hallslattskega izvora. Po-štelo so ustanovili Ilirski Tavri-ski ali Noričani in ostali tam do 2. stoletja pr. Kr., ko so po hudih bojih zasedli Poštelo Kelti. Kelti so bili pa že nositelji latenske (mlajša železna doba) kulture; a pičlo število najdb iz latenske dobe nam dokazuje, da niso bili Kelti dolgo v posesti gradišča. Leta 13. pr. Kr. so namreč pri-drli s severa Cimbri in Poštelo uničili. Leta 16 pr. Kr. postanejo gospodarji naših dežel Rimljani, ki so v obrambo svojih posesti pre-pregli deželi s cestami, ki so jim predvsem služile za hitro premikanje čet in šele v drugi vrsti za trgovski promet. Čez mariborski svet je vodila cesta v Favto Salvo (pri Ljubljani); z juga so se iztekale vanjo tri ceste: dve iz Ptuja, ena iz Celja. Prehod čez Dravo je moral biti pri Meljskem dvoru; izkopanine, ki so se tu našle, dopuščajo domnevo, da je stala na tem mestu rimska utrdba, ki je bila vključena v obrambni sistem, ki se je vlekel vzdolž Drave od Ptuja; rimska posadka je imela nalogo nadzorovati promet in prehod čez reko. Da je bil Maribor naseljen tudi v poznorimski dobi, imamo dokaz v najdbi antičnih novcev iz rimske gline (terra sigillata) na Glavnem trgu. Po zatonu .^zapadno-rimskega cesarstva 476, so začeli skozi naše kraje drveti«— doba preseljevanja narodov — Zapadni Goti, Vandali, H«£uli, Vzhodni Goti, ki so pri svojem prodiranju z vzhoda na zahod porušili z malimi izjemami vse, na kar so naleteli in s tem se je izgubilo mnogo dokazov iz naselitve naše zemlje. Začetki srednjeveške naaelbine Takoj ob naselitvi, konec 6. stoletja, so prišli naši predniki v rahlo odvisnost od Obrov, s katerimi so skupno bili hude boje z Bavarci in Furlani. Leta 626 so se pa te odvisnosti otresli in se priključili s svojo slovansko karantansko kneževino močni državi kralja Sama (623-658), ki je vladal tudi Polabskim Slovanom in Čehom. Po njegovi smrti je postala ^ teezevina zopet samoti te dobe so poznana imena lov skih knezov, kakor Valuk Etgar. A št l. 743 «j dosegli vam versko in s tem tudi L ticno priključitev slovenske E zevine in kmalu nato je bila Bavarci, vključena v frankov cesarstvo kot obmejna ,„klj na. Nevarnost napadov na fr kovsko državo z vzhodu, J približevala, ko so* leta 986 lili Madžari čez Karpate v nonsko nižino, h ogrske niž so kmalu začeli z vojnimi po di na zapad; leta 907 so pm gali saško vojsko in od tekaj leto za letom napadali Fran Po porazu pri Augsburgu 1 955, so pričeli Madžari mirno Ionizirati svojo zemljo. V rambo pred njihovimi napad qrganiziral cesar Oton 1. oba ne marke od Pomurja do Fui nije. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in posebno list Prosveta za kori ter potrebno agitacijo uvo društev in članstva in za pro gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih p pornib organizacij. Vstfka ganizačlja ima običajno sv glasilo. Torej agitatorični do| in naznanila drugih podpor organizacij in njih društev «e ne pošiljajo listu Prosveta /MU MYÏ16FK 'NOW jfmmwM MOD nom TO m* ChnsimMs J^J 1 Seals TISKARNA S.N.P.. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veselice la abode, rislinice. časnike, kali koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem. hrvatskem, slorsšksm, češkem, angleškem Jeslku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ★ n * Vsa pojasnila daje vodaivo tiskarne.—Cene smerne, unljsko delo ptve f^ Pišite po Informacije na naslon __ SNPJ PRINTERY 2857-W S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILLING TEL. ROCKWELL 4004 Martin Lawlor. član ekaokutlvnega odbora «nije United Hatters. Cap * Millinery Worker». naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči na list Prosveta xn prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov Is ene druilne k sni nsroo nini. List Prosveta slane sa vse enako, sa člane ali nečlane Si.w ss eno letno naročnino. Ker pa člani le plačajo pri asesmentu S1.W ss tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedal **roks rea da Je list predrag «a člane SRP J. List Prosveta Je vals Ustnlns gotovo Je v vsaki drušini nekdo, ki bi rad čttal Ust vsak dan. . Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti i Is n SNPJ, sli če se preseli proč od družine ln bo zahteval sSm svoj n« tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako «kupn naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvndtvui iims. In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta Ako trg» stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto nsroen.Ru Cena listu Prosveta Jet EaZdruš.dršavoln Kanado 00.00 1 tednik ln_____ S tednika ln S tednike ln 4 tednike ln 5 tednikov in 140 lJO Za Cicero In Chicago 1* 1 tednik In---Zf— 1 tednika In----------- I tednike to v------- 4 tednike In------ 5 tednikov in 17.50 630 S 10 3.10 2.70 ISO Za Evropo Je______________00.00 Izpolnite spodnji kupon, prlloilte potrebno oto Money Order v pismu ln si naročita Prosveto. Ust. kl Je vela PROSVETA SRP J. 1007 Sow Lawndale Avo. Chicago. PI- Prlloieno pošiljam naročnino aa Ust Prosveto vsoto I D _ ______ _____________________tL društvs àt - Raslov----------------------------uoMk Ustavite tednik In ga pripišite k moji naročnini od članov moja druilne: ^ S) ................................................................ČL društvs št- - „________1______CL društv« It---- ; 4) „ ČL dnsàtvs R. -—- „ ..................................................................................................ČL dru*" * ---- Me« to .......... . Drlava———- Rov naročnik _________ SSar