GLAS
NARODA
The largest Slovenian Daily In the United States.
Iraed every day except Sunday« and legal Holiday«. 75,030 Readers.
TELEFON: COBTLANDT 2876.
Entered as Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879?
NO. 229. — ŠTEV. 229.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 29, 1924. — PONDEUEK, 29. SEPTEMBRA, 1924.
TELEFON: CORTLANLT 2876.
NAČRT RAZQROZEVALNEKONFERENCE
Velesile nameravajo preprečiti vojne med narodi, tudi če ne bodo člani Lige. — Komisija g'iede razoroženja je sprejela Benesevo poročilo glede varnostnega dogovora. — Sankcije bodo sledile nevpoštevanju poziva na arbitracijo. — Angleški ministrski predsednik je izzval parlament.
_ i
Ženeva, Svi<-a, 28. septembra. — Razoroževalna komisija Lige narodov je sprejela včeraj zvečer Beneševo porinilo irlede varnostnega in arbitraeijskega dogovora.
Komisija je sklenila, da se bo vršila velika razoroževalna konferenca pričenši z dnem 15. junija prihodnjega leta. **e bo prvega maja prihodnjega leta veČina držav, za s topimi h v svetu Lige ter deset drugih držav odobrilo protokol.
O japonskih ugovorih proti arbitracijskim klavzulam 'bo danes zjutraj sklepal j uri d i en i [komitej. Malo upanja j«-. <la bo Japonska izpremenila svoje stališče soglasno z izjavo barona Išii napram načelnikom različnih delegacij, med njimi Briandn.
V svoji razlagi protokola je čehoslovaški minister za zr.nanje zadeve. dr Bene>, kot oficijelni reporter zbornice Lige narodov, izjavil, da bodo države, ki ne bodo podpisale pr«»tokv>la in ki ne bodo članice Lige, mogoče proglašene napadalnim državam, če bodo zavrgle arbitraeijske postopanje.
< c bi sc zgodilo to, bi bile države, ki bi podpisale protokol, obvezane poslužiti se sankcij proti državi-nečlani-ci, k<vt določeno v dogovoru glede Lige narodov.
Niti enega nasprotujočega glasu ni bilo čuti. ko je obrazložil dr. Beneš svojo interpretacijo. Francoski delegat. M. Boncour je rekel, da je vprašanje odnošajev z državo-nečlanico resno s stališča varnosti in da je vsled tega skrajno važno, da se nudi državam, ki so članice Lige in ki bodo podpisale dogovor, vse, kar potrebujejo, da izsilijo sklepe Lige ter prisilijo nečlanske države k arbitraži j i.
Francija je včeraj skupila posredovati v zadregah, ki so se pojavile z Japonsko, kajti japonska delegacija je prijavila več reservacij k protokolu.
Francoski delegat Lonelier, ki se je sestal na privatni konferenci z Adačijem, Sir Hurstom in Selianzerjem, je stavil predlog, naj se vrine v protokbl klavzulo, ki bi le 11 »dvojila dogovor glede Lige narodov.
Pariz, Francija. 28. septembra. — Francija je pri-' pravi jena pripustiti Nemčijo v Ligo narodov, a le pod pogojem. da ne Stavi Nemčija nikakih pogojev glede svoje-! ga vstopa.
London, Anglija, 28. septembra. — V svojem govoru,! ki \ je imel ministrski predsednik MaoDenald v Derby,! j«- izzval parlament, naj mu zastran rusko-angleške po-! godbe izreče nezaupnico.
A ko se bo to v resnici zgodilo, bo pozval Mae Donald angleški narod, naj izreče končno in odločilno besedo.
MacDonald je prepričan, da je večina angleškega lia-roda zadovoljna s sedanjo delavsko vlado.
Nadalje je odločno zanikal vesti, ki se precej vztrajno vzdržujejo, namreč, da je dal Ligi narodov na razpolago angleško brodovje.
Ko se je bavil z irskim vprašanjem, je apeliral na vse stranke, naj rešijo čast dežele ter v pošte vaj o pogodbe, katere je sklenila Anglija s severnim in južnim delom Irske. Glede "Rusije je izjavil: —
"Kdor hoče napraviti mir v Evropi, mora vpoštevati vse evropske de.žele. Brez vpoštevanja Rusije je evropski mir nemogoč. Vsled«ega je potrebno, da sklenejo vse države, čimprej mogoče z Rusijo sporazum.'*
VOLUME XXXTI. — LETNIK XXXTT.
HI6HT IN MRS. SWEETIN NAJNOVEJŠI REKORD IMATA POSNEMOVALCE V ZRAČNEM POLETU
Ameriški mornariški aeroplan je preletel v eni uri razdaljo 242 milj. — S tem je bil ustvarjen nov rekord.
Oblasti iščejo njenega zeta. Osumljeni je zbežal iz hiše. Pred streljanjem je zahteval denar od' svoje tašče.
Cincinnati, O., 28. septembra. .Mrs. Frances 1). Rawson, stara sedem in sedemdeset let, vdova Warren Rawson a, znanega vele-klavničarja. je bila ustreljena vet-I raj zvečer v svoji palači podobni i tukajšni hiši. Policija je takoj ; pričela iskati njenega zeta. Vinoma Perina, starega petdeset let, mlinarja, ki je pobegnil iz hiše ter izginil po streljanju.
Miss Nina Rawson. hčerka ob-streljene. je bila dvakrat obstre-Jjena. a ni bila resno poškodovana. Njena sestra, Josephine, je ušla slieni usodi s tem, da je zbežala z lica mesta.
Mrs. Debora Perin, žena pogre-šenega in hčerka umorjene, je izjavila, da je njen mož zapustil dom proti večeru, s koveegom In površnikom. Rekel je, da namerava odpotovati v Indianapolis, kjer je prevzel parni mlin. Izjavila je nadalje, da je bil njen mož skrajno nervozen, ker je potreboval finančne pomoči, da napravi svoje podjetje v Indianapolisu uspešno.
Ko je odprl vrata, je srečal svojega sina Vintona, kateremu je rekel :
—	Nikdar več me ne boš videl. Grem v Indianapolis.
S to izjavo je odšel. Mrs. Perin je povedala policiji, da je pred svojim odhodom razpravljal o 1 svojem finančnem položaju, nakar mu je ona svetovala, naj bo previden.
—	Spomni se, da imaš dva sina, ki morata celo življenje nositi tvoje ime, — mu je rekla. — Ne stori ničesar prenagljenega.
Perin je odšel oeividno naravnost na dom svoje tašče, ki se nahaja v ('liton. odličnem predmestju. Mrs. Rawson in njeni dve hčerki so sedele v obednici ter kram-lale, ko je vstopil. Glasi sc, da je zahteval denar. Mrs. Rawson mu ga ni hotela dati in Perin je nato izjavil, da bo napravil škandal.
Miss Rawson je rekla, da je Perin obdolžil anater in sestro, da skušata napraviti iz njegove žene "sužnjo propalih študentov''.
Tekom zaslišavanja Mrs. Perin je izvedela Policija, da so ji njena mati in sestri dajale denar za vsakdanje potrebščine.
Mati je baje rekla, naj prične Mrs. Perin boardinghouse za dijake in to je naj-brž tako razkači-lo njenega moža. da je sklenil o-svetiti se nad taščo.
Port Washington, L. I.. 28. sep. Mornariški poročnik David Rit-tenhouse je uveljavil včeraj tufcaj nov rekord, ko je letel s svojim aeroplanom z naglico štirih milj ■na minuto v Curtissovem mornariškem hidroplanu. Tekom celih trideset minut je vzdržal ta zračni letalec, ki je presegel vse svoje prejšnje rekorde, naglico 227 milj na uro. Prekosil je svoj prej-ni naglostni rekord za celih petdeset milj na uro.
Če bi se napotil Rittenhouse od Battery v New Yorku proti Times Square, bi dospel tjakaj v eni mi-!nuti, kar je komaj dosti časa, da' se človek udobno vsede v vozu podulične železnice.
Novi uspeh ameriškega letalca je vzbudil splošno presenečenje ter radost v letalskih krogih.
BANDIT JE MOLČAL CELIH PETNAJST LET
Bandit, ki je molčal petnajst let, je umrl brez priznanja. Niti Iz-prememba smrtne obsodbe ga ni ganila.
Stoockton, Cat., 29. septembra, j'Molčeči" Carson, prejšni notorič-ni bandit, je mrtev. Umrl je. ne da bi prelomil molk, katerega je vzdržal celih petinajst let in ki ga je obvaroval pred vislicami.
Charles Carson, kojega resnično :mc se je glasilo Corcoran, je imel za seboj dolg jetniški rekord, ki se je pričel v New Yorku, ko je bil star devet let. Ko je bil zaprt v Folsom jetnišniei v Californiji. leta 1907. je bil eden sedmih kaznjencev, ki so prijeli kapitana Murphy-ja ter se ga poslužili ko? ščita pri nameravanem begu.
Murphy, njegov spremljevalec -Tolly in vsi kaznjenci so bili ranjeni in štiri kaznjenci so pozneje podlegli poškodbam.
Carson je bil obsojen na smrt radi soudeležbe pri tt*j aferi in septembra meseca 1909. ko se j* nahajal v samotni celici, je prenehal govoriti. Nobena razumljiva beseda ni prišla izza onega časa iz njegovih ust.
Januarja meseca leta 1913 so ga prevedli v tukašjno bolnico zn blazne, kjer je v sredo umrl. Celo objava, da je državni governer iz-premenil smrtno obsodbo v dosmrtno ječo, ni mogla spraviti i?. njega, besedice.
POLET NOVEGA ZEPPELINA.
Friedrichshafen, Nemčija, 28. septembra. — ZR—3 bo vprizorll .svoje potovanje preko Atlantika v Lakehurst. N. J., dne 5. ali G. oktobra. pod pogojem, da bodo dovoljevale .to vremenske razmere.
Tako je izjavil dr. Eekener, ravnatelj Zeppelinove družbe.
Pred svojim odhodom v Združene države bo vzela zračna ladja na krov gazolin ter živila, ki bodo t'htala osemsto funtov.
Priprave za polet so se že pričele.
PRED VOLILNIM BOJEM V ANGLIJI.
ZVEZ. SENATORJU STEPHEN-SU BODO ODREZALI NOGO.
Washington, D. C.. 23. sep. — Zdravniki so izjavili, da bodo morali zvez. senatorju Stephensu, ki si je zastrupil kri, odrezati nogo. Edinole na ta način ga bodo lah-Jvo ohranili pri življenju.
AMERIŠKI POLET KROG SVETA JE KONČAN.
London, Anglija, 26. septembra. Konservativci so se pričeli pripravljati na volilno borbo. Pričakujejo, da pride se letos do volitev. Vzrok novih volitev bi bil v 4em, ker so se angleške trgovske zbornice izrekle proti trgovinski pogodbi s sovjetsko Rusijo in bi > vsled tega glasovali tako liberalci kot tudi konaevativci proti vladi.
Seattle, Wash., 28. septembra. Ameriški letalci so danes popoldne ob pol dveh zaključili svoj polet krog sveta s tem. da so pristali na Sandas Point letališču. Prvi se Je spustil na zemljo poročnik Smith.
OČE ŠESTIH OTROK SE JE OBESIL.
V Bayonne se je obesil včeraj 64-letui Thomas Brennan, ki je oče šest Si otrok. Žena mu je očitala pijanost on je pa brez besede odšel v bližnji gozd ter se obesil.
Južni Illinois je presenečen vspri-čo umora, ki spominja na afero Hight-SWeetin. — Stara pesem. Morilni pastor izjavlja, da hoče na vsak način živeti ter delovati v blagor človeštvu.
Mount Vernon, 111., 28. sep. — Ves južni Illionis je bil včeraj zvečer presenečen vsprieo povesti o nadaljni ženi, ki je skušala zastru-1 piti svojega moža. Ta slučaj je povsem sličen slučaj '-Rev." Highta in Mrs. Sweetin, ki sta spravila s sveta svojega soproga in soprogo, ker sta se ljubila m ker sta se hotela vzeti.
Ženska v najnovejšem slučaju je Mrs. Ruby Harrington Tate. Njen mož, Harry, je umrl dne 3. septembra, potem ko mu je dala ženska arzenik. Par dni pozneje' se je poročila vdova z Robertom Tate. Soglasno z njenim priznanjem jo je naščuval Tate, naj izvrši umor. Dvojica se nahaja sedaj v okrajni jetnišniei v Marion, Williamson okraj.
Oblasti so se pečale z zadevo ■Rev." Highta in Mrs. Sweetin in medtem je prišla nova afera, ki je podvojila delo sodišč. Porota, ki bo sodila o slučajih, se bo sestala prvi ponedeljek prihodnjega meseca.
Mrs. Sweetin je kritično bolna in oblasti so mnenja, da najbrž ne bo dočakala obravnave. Tekom zadnjih štiri in dvajsetih ur ni iz-pregovorila niti besedice ter tudi ni zavžila niti najmanjše količine hrane.
Hight, ki se nahaja v Nashville, ima boljše žrvce. Ves svoj čas porabi z razmišljanjem, kako bi ušel vislicam. Njegovo edino ugotovilo se glasi, 'da je izgubil vso pamet, ko se je zaljubil v dotičnu žensko in da mora biti vsled tega deležen milosti, ne pravice.
Zločin, katerega sta izvršila Mrs. Ruby Harrington Tate in Robert Tate, je bil zelo sličen; zločinu Highta in Mrs. Sweetin, z edino izjemo, da je zahteval le -iiio žrtev. Ta žrtev je bil Joseph Harrington, mož dotične ženske.
Joseph Harrington in Robert Pate sta bila premogarja. Tekom zadnjega aprila, soglasno s priznanjem ženske, ji je pričel po, svečati Tate veliko pozornost in v pričetku avgusta meseca ji je stavil predlog, naj zastrupi svojega moža. V svojem priznanju je rekla najprvo, da je nameravala zastrupiti moža dne 21. avgusta, nakar je nadaljevala:
—	Rekel mi je, da bo prinesel strup, katerega naj dam svojemu možu. Dne 25. avgusta mi je povedal, da naj dam za lunč nekaj graha ali koruze, katero bo on zastrupil. Naslednji dan sem mu dala nekaj graha v torbico in zvečer se je vrnil moj m^ž domov bolan. Vedela sem, kaj se je zgodilo in v sredo je prišel Tate zopet v našo hišo.
—	Mislim, da sem ga zastrupil "allright", — je rekel, — a boljše je, če mu daš še to, — je rekel ter mi dal majhno škatljico z ar-zenikom.
Slučaj je povzročil najširšo pozornost, posebno vspričo senzacije. katero je vzbudila afera Rev. Highta in Mrs. Sweetin.
KONEC NEZASLUŽENIH POČITNIC.
Quebec, Canada. 28. septembra. Vrhovni sodnik najvišjega sodišča Združenih držav, prejšni ameriški predsednik. William Tafr. bo odpotoval danes od tukaj v Washington. Poletni čas je preživel v Murrav Bav.
TOVORNI PARNIK SE JE POTOPIL.
PI^T LET BO ZAPRTA, KER JE UMORILA OTROKA.
ŠESTDESETA OBLETNICA PRVE INTERNACUONALE.
Moskva, Rusija, 28. septembra. Po vsej sovjetski Rusiji so danes praznovali šestdeseto obletnico prve internacijonale. Ustanovljena je bila pred šestdestimi leti v Londonu pod predsedstvom Karla Marxa.
Sinovjev je pri tej priliki izjavil, da vihra v sedanjem Času rdeča zastava nad Šestino sveta.
Rockland, Me.. 26. septembra. Mrs. Margaret Langson je bila obsojena v ječo od petih do desetih let. ,ki jevumorila svojega otroka. Truplo dojenčka so našli v bližnjem močvirju.
VELIKE POPLAVE V ITALIJI IN V FRANCIJI.
Benetke, Italija. 28. septembra. Reka Piave je prestopila bregov*« ter povzročila velikansko škodo. Brzojavni in telefonski promet sta prekinjena.
Tudi iz južnega dela Francije poročajo o velikih poplavah.
meJAKZ, NAROČAJTE SE M 'GLAS NARODA'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK f SUEUiESm DEtAT
MENIH IZDELUJE PROROŠKE SLIKE.
Dunaj, Av.sitrija. 28. septembra. Iz Italije poročajo, da je tam povzročil velikansko senzacijo menih Claudio Monaldi s svojimi "pro-roškimi -slikami*'. Baje je iznašel fotografični aparat, s katerim lah-\ko napravi sliko človeka, kakor-,šen bo čez pet ali deset let. V slučaju, da bo človek, ki se da na ta način fotografirati, umrl pred petimi leti. ostane fotografska plošča prazna.
(S takimi copernijami se da slepiti samo Italijane, ki se vedno po* stavljajo s svojo "kulturo".
NADALJNE SLOVENSKE ŽRTVE V SUBLET, WYO.
Prijatelj našega lista nam poroča, da so se v Sublet Mine No. 5 ponesrečili tudi naslednji rojaki: Joe Felicijan. doma iz Režice; Frank Visoenik i,n Anton Turk.
Ponesrečeni Joe Felicijan je bil očim Franka Visočnika.
ŽENSKO TRUPLO NAJDENO V GRMOVJU.
Lake George, N. Y., 28. sep. —. V goščavi Fort George Parka so našli truplo neke ženske, ki j«* bila po zatrdilu oblasti umorjena. Ženska je bila stara kakih štirideset let.
PREJŠNI KAZNJENEC BAJE UBIL ŽENSKO.
Los Angeles, Cal., 26. septembra. Harry Connor je bil aretiran v torek tukaj v zvezi s smrtjo Mrs. Clifton Runn iz Pasadene in velika porota ga je stavila pod obtožbo radi umora po prvem redu.
Glavna priča proti Connor ju ve bil neki Frederick Gibson, ki je obdolžil Connorja, da je pretepel žensko ter jo nato ustrelil skozi srce.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.00 2000 Din. —$29.80 5000 Din. — $74.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu. Opatiji in Zadru.
Ba poflUJatr«, U presegajo PETTisoO DINAHJBY ali pa DVATIBOfl
LIB dovoljujemo po mogočnosti • i« poseben dopust. Vrednost Dinar jen in Liram sedaj ni -»-»-n. nceja m nflnl In np|_ iakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati	eene isapi el
računamo p« ceni tistega dne, ko nam pride pn>ai denar v rok*.
POŠIbJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.—,
lede izplačil t amer. dolarjih gUJt+ yoaebm ogla« t Utn lfetm.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SA&SER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.

Hsf rsloven sBh idelavcevv AmerikL
a
Največji slovenski dnevnik -v Združenih državah
Vetja za vae leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
____<	J
ZAGONETNA SMRT 77-LETNE STARKE
Cleveland, Ohio. 28. septembra. Sedaj je izginil vsak dvom prlede potopa tovornega parnika "Clif-tona"'. Tudi posadka 28 mož je izgubila življenje. Parnik so že dalj časa pogrešali, včeraj je pa vrgla voda na obrežje del razbite kabine.
GOMPERS AGITIRA ZA LA FOLLETTA
Načelnik Ameriške Delavske Federacije je odločno branil La Follettovo stališče glede omejitve moči najvišjega sodišča. — Že Rooseveltova platforma je vsebovala zahteve, za katere se bori neodvisni kandidat. — Najvišje sodišče mora imeti svojo moč in veljavo, toda ta moč naj ne presega gotove meje.
Washington, D. C., 28. septembra. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije Samtael Gompers je objavil danes svoje nazore glede najvišjega sodišča, ki ima izmed vseh oblasti največjo moč v deželi.
Najvišje sodišče ima pravico zavračati sklepe senata in poslanske zbornice. Ta urad sestoji iz deveterih sodnikov in večina petorice neizpodbitno odločuje. ! Pet najvišjih sodnikov lahko zavrne vsak sklep ljudske zakonodaje.
| Samuel Gompers je rekel: 44Mi nikakor ne zahtevamo, da bi se najvišjemu sodišču odvzelo vso moč, pač pa j skušamo doseči, da najvišje sodišče ne bo imelo pravice |končnega veta. Mi zahtevamo, naj ima narod pravico preglasovat i vsak sklep najvišjega sodišča. Edinole na ta načui zamore priti volja naroda do veljave, edinole na ta način bo zavladala v deželi prava demokracija."
Gompers je rekel nadalje, da je ta piredlog vsebovan I v neki izjavi Ameriške Delavske Federacije ter da je <>b-I enem tudi del platforme ameriškega neodvisnega kandidata Roberta La Folletta.
| "Mi zahtevamo,'- je nadaljeval Gdmpers, 44da ima kongres pravico uveljaviti vsako postavo katero bi označilo najvišje sodišče za neustavno.
44S tem bi ne bil zadan najvišjemu sodišču nikak udarec. Baš nasprotno: Naša demokracija bi bila s tem le še bolj posplošena in bolj demokratična. Nekaj podobnega kot zahtevamo mi, je zahteval že pokojni Roosevelt v svoji progresivni platformi.
44American Federation of Labor je prepričana, da je večina ameriškega naroda proti nadaljni urzupaciji najvišjega sodišča, kojega sodniki, ki imajo dožvljensko sltfžbo, lahko po svoje odločajo o vsem, kar je in kar ni povolji ameriškemu narodu."
Vodstvo mednarodne zveze strojevodij, ki ima. 300,000 članov, je izjavilo včeraj, da bo organizacija podpirala izvolitev La Folletta in Wlieelerja.
. —-
\
GLAS NARODA. 29. SEP. 1924.
"GLAS NARODA
1 M4LV|
VOLILNA GONJA
Naši deželi se nudi nov ter skrajno zanimiv prizor.
Poleg starih, uveljavljenih strank, ki so sedaj vodile usodi' dežele, je stopila 'tudi takozvana neodvisna stranka, kateri nareluje senator La Follette, odločni prvoboritelj svobodščin naroda ter v isti meri odločen nasprotnik sedanjih vladarjev .Amerike, ki so robovi visoke finance.
Malo predsedniških volitev se je vršilo v zadnjih desetletjih, ko bi bilo vprašanje tako zapleteno kot je v sedanjem sliL<"aju.
•Sedaj vladajoča republikanska stranka ima skrajno težko stališče.
.Razkrit ja, tikajoča se petrolejskega škandala in ostale korupcije v vladnih krogih, so v veliki meri vplivale na razpoloženje dežele ter omogočile rojstvo tretje stranke.
Demokratična stranka se je tekom vojne d<osti bla-inirala ter pokazala, da ne zna gospodariti, vsaj ne, dokler ji bodo poveljevali kolegijski profesorji in drugi, ki nimajo niti malo pojma o prak»fcčnili zahtevali življenja.
Posledica splošnega razočaranja, tako z republikansko kot demokratično stranko je, da je bila ustanovljena, vsaj na papirju, tretja stranka, ki ima ter bo imela tudi pri volitvah zaslombo vseh oiiili, katerim ne ugaja sedanja liinavščina, sedanje licemerstvo in si žele povrat-ka starih časov, ko je bila .Amerika res Amerika, ne pa dežela hinavcev in licemercev.
Številni ameriški listi, posebno v velikih mestih, s< vprizorili poskusna glasovanja, kojili namen je ugotoviti splošno razpoloženje naroda.
Ti listi, brez ozira na strankarsko barvo, dajejo prvo mesto sedanjemu predsedniku. Coolidge-u, a kot drugi ne pride na vrsto demokratični kaaididat Davis, temveč tako-zvani " vstaški" kandidat neodvisne stranke, senator La Follette iz Wisconsina.
To je skrajno značilno.
Demokratična stranka ima svoje glavne pristaše v južnih državah, kjer še vedni ni izmrl srd proti 4'Yankee-] em'.
Republikanska stranka pa se zanaša v glavnem na puritanske države Nove Anglije in države Srednjega za pada, dočim je Daljni zapad ločen ter nezanesljiv.
Pristaši tretje ali neodvisne stranke pa se rekrutira-jo iz vseh držav ter obstajajo v glavnem iz elementov, ki so prišli do prepričanja, da je 4'nekaj gnilega v danski državi", kot pravi princ Hamlet v slavni žaloigri Shake-speare-ja in da je treba nove metle, ki bo pometla stari prah ter uveljavila nov red, brez preobrata in prekucij. kot ikriče kateri skrajno pristranski listi.
Gibanje, ki je našlo izraza v tretji ali neodvisni stranki, je izraz splošnega razpoloženja v deželi, da je treba enkrat za vselej končati sedanji sistem korupcije, ki se prav posebno razvil in razbahal izza uveljavljenja prohibicijske postave.
Narodne volitve, ki se bodo vršile v pričetku novembra meseca, bodo določile, če je ameriški narod samozavesten, če se zaveda svojih pravic in svobodščin ali če je slepo orodje profesionalnih politikašev ter karitarjev dveh starih strank, ki domnevata, da imata patent na vlado dežele.
ho bivšega hotela "National". Zgraba leži ob strani i4Quai du Mentblanea? *. katerega so pozneje i prekrstili v "Quai Wilson'\
^Zgradba stoji sredi prekrasne- i ga parka in v steno hiše je vzidana velika spominska plašča, na kateri se blišči ime bivšega ameriškega predsednika, ustanovitelja Lige narodov, Woodrowa Wil-sona.
Ta palača je v mnogih ozirili povzročila, da je tujski promet v Švici zadnje dve leti tako znatno narasel. Dejstvo samo, da so se na švicarskih tleh sestajali najznamenitejši državniki, je vplivalo tudi na inozemce, ki so začeli zopet izbirati Švico za cilj svojega potovanja. Osebnosti kakor Hei-riot. MacDonald, Theunis, Salan-dra, Branting. Karnebeck. Beneš. Duca. Marinkovič in podobni možje. so začeli privlačiti ljudi vseh narodov v Ženevo. Tako je dobilo mesto naposled goste, katerih si je tako želelo.
Poleg tega pa je Ženeva izbra-
na tudi* za središče drugih važnih dogodkov, na pr. za sedež kongresa duševnih delavcev, katerega sta se udeležila poleg drugih oče revalitetne teorije Einstein m • francoski filozom Bergson. Vse to je privabilo v Ženevo nove množice ljwdi.
Ženeva je po svojih naravnih lepotah divno mesto in je igrala tiidi v življenju mnogih svetovnih veleumov važno vlogo. Veliko je število učenjakov in odličnikov, ki so si izbrali Ženevo za sedež svojega delovanja, ali ki so tu liaj-rajše prebivali. Omenjamo samo Calvina, Voltaires. Rousseaua. By-rona. madarne de Staelovo itd.
Pred vojno so posebno Številno posečali Ženevo Francozi, ki pa so po vojni radi svoje slabe valute morali izginiti. Danes najdemo med tujci v Ženevi največ Angležev in Američanov, poleg njih pa je tudi mnogo Nemcev. Vojna ,>e tudi Ženevi prinesla težke dneve,' katerih niso prijazni Švicarji prav nič krivi.
| Peter Zgaga
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
POLOŽAJ ŽENSK — NEKDAJ IN DANES.
Ženeva, sedež Lige narodov.
Švicarsko mesto Ženeva, kjer se je pred kratkim pričelo peto zborovanje Lige narodov, je bilo za časa svetovne vojne centrala Rdečega križa in je kot tako storilo mnogo dobrega za človeštvo v splošnem. Švica sama je v usodnih letih svetovnega pokolja predstavljala srečtio, oazo, katere se vojna furija ni upala dotekniti. Radi tega je postala mednarodna shajališče politikov, državnikov in to se razume samo ob sebi — vohunov.
Eni so se zatekli v Švico radi fivoje osebne izpostavljenosti in varnosti na tujem, drogi so iskali v nevtralni deželi stike za hrbti sovražnih a^mad, vohuni pa so delali za sovražnike in prijatelje, — t «•- -- gami zase.
Po vojni je odpotobalo iz Švice ogromno število ljudi, ki so leta in leta živeli od švicarske koncih-jantnosti. Posebno Ženeva, znan»> po svojih naravnih krasotah, se je temeljito izpraznila. Leti 1922 in 1923 sta radi denarnih razmer hudo potlačili deželo v gospodarskem oziru. Visoka cena švicai-skega franka je inozemskim gostom naravnost onemogočila po-set dežele. Doma pa je nastala brezposelnost, ki je poganjala iz posledic svetovne vojne. Švica, ki vedno živela od tujskega prome^ ta, je radi tega prišla v neljube škripce. Toda kriza je kmalu minila in dobra usoda je vrnila Švici milo za drago.
Ženeva je postala sedež Lige narodov, ki se je utaboriia pod strb~
Kot vsakdor ve, so tekom mi- [ nolega stoletja nastale velikanske spremembe v socijalnem in gospodarskem življenju Evrope in Zdr. držav. Te spremembe so imele da-ekosežne posledice na ženske, kar se tiče njihovega načina zaslužka, ijihove vzgoje in njihovega pravnega in političnega položaja.
Koncem osemnajstega stoletja' je obstojal za ogromno večino' žensk le en poklic: gospodinjstvo j in drugo domače delo, ki se je ►pravljalo na isti način kot so gaj opravljale neštete prejšnje generacije. Oskrba hiše in dece, kuha-ije, šivanje, predenje in drugi manjši hišni opravki so popolnoma zavzemali njihov čas. Malo je lilo tedaj kupovanja in prodaja-lja. Osebnim potrebam se je tt--daj zadostovalo na jako bolj enostaven način kot dandanes; last-, li poljedelski pridelki in lastna lomača industrija so preskrbovali nalone z vsemi potrebščinami.
Prilik za vzgojo, kot si jo da-*ies predstavljamo, je bilo malo ili nič. Hčerke širokih mas ljudstva so se učile doma, kar naj po-1rebujejo, ko postanejo lastne gospodinje. Nepismenost med žen-;kami je bila splošna. Xi bilo pri-ik za deklice nobenega socijaln«*-gra razreda, niti za najbogatejše,' la bi se izučile na vseučiliščih ali pripravljale za kak profesijonal-iii poklic.
V večini držav je bila ženska v j oravnem pogledu odvisna od minskega. V očeh civilnega zakona je 'mela isti položaj kot otrok. Ženska ni mogla sklepati po godbe. Xi j mogla tožiti niti biti tožena. Za njene prestopke covilnega značaja ' je bil odgovoren oče ali mož. Ženska ni imela lastnine; kar je do-j bila ob poroki, je postalo last mora. Imela je le malo pravic glede 1 •vojih otrok. Ako je delala izven j hiše, je mož pobiral njeno plačo.!
Ženske, kakor tudi velika večina moških, so bile izključene iz vsakih političnih pravic. Vkolikor je kje bilo volilnih pravic, so obstajale le za moške posestnike. Tudi tam, kjer je že obstojala nekaka stopnja parlamentarne vlade, ni ta niti od daleč zastopala velike večine državljanov.
Začetkom tega stoletja pa je bii položaj ves drugačen. Tovarniška industrija je stopila na mesto domače industrije. Pripravljanje o-Jblačil in precejšen del pripravljanja jedi je prešlo iz gospodinjstva v tovarne, kjer so žene in dekie-ta pazile na stroje ali opravljale enostavna mehanična dela. Mesta in trgi so postali industrijalna središča, kjer so si moški in ženske — in tudi otroci — zaslužili svoj kruli potom dela v tovarnah ali delavnicah. Dostikrat člani ene same družine so delali v isti tovarni, ali ravno tako pogosto so bili nameščeni vsak drugje. Vsak je imel poseben zaslužek.
Mnogo žen in deklet, ki niso prenesie svoj tradicijolnalni poklic z doma v tovarno, so našle druge načine zaslužka. Nastale so velike trgovine za prodajo to-
varniških pridelkov in z njimi potreba po velikih množicah prodajalk. Trgovske in javne pisarne so začele uporabljati ženske pisarniške moči. Ti in neštevilni drugi poklici so polagoma privabljali čim dalje večje število dels Um. ki delajo v letih med šolo in poroko.
Vsaka dežela, kjer so se ^nz/se-re tako spremenile, je našla potrebno napraviti zakone za zaščito mladih žensk pred nevarnostmi predolgih delovnih ur, nočnega dela itd. V nekaterih deželah so zakoni, ki obvarujejo žensko pred delom v času pred por vi jt* in po porodu. Nekatere države so poskrbele za pokojnine lr a trni m neioletnili otrok, tako da ne bi bile prisiljene iti v tovarno in vsled tega zanemarjati otroke. Da-si je veliko razlike glede stopnje zaščite, ki jo zakoni te ali one dežele nudijo ženskam v industriji, vendarle vse zapadne dežele imajo nekako vrsto zakonov v tem pogledu.
Tekom minolega stoletja so st priložnosti za naobrazbo velikansko povečale. Moški in ženske — ali te zadnje veliko bolj počasi — so se lotili teh boljših priložnosti. Sedaj, skoraj v vsaki zapadni deželi. more dekliea, ako hoče, doseči isto izobrazbo kot njen bral. Na sploh rečeno, je izobrazba \ evropskih deželah prilagojena potrebam raznih socijalnih razredo\. Nikaka dežela pa ne nudi dekletom takih olajšav -za izobrazbo iz otroškega vrtca do vseučilišča kot Združene države.
Število ženskih v raznih znanstvenih poklicih raste vsak dan. O odvetnicah in zdravnicah se prejšnji generaciji še sanjalo ni.
Druge spremembe so nastale v pravnem in (političnem položaju žensk. V nekaterih deželah imajo poročene ženske pravico upravljati neodvisno svoje lastno premoženje in imajo popolno pravico do svojega zasluženega denarja. V nekaterih deželah ima mati enako pravico z očetom glede oskrbe otrok. V mnogih deželah sme ženska opravljati trgovske posle s popolno odgovornostjo. Splošna tendenca je. da se ženskam podeli isti položaj pred zakonom kakor ga imajo moški.
Morda najbolj pomembno gibanje v tem pogledu je pripoznanje ženske volilne pravice. Prva evropska dežela, ki je to storila, je bila Norveška, ki je leta 1907 podelila ženskam volilno pravico. Od tedaj je ena dežela sledila drugi v politični emancipaciji žensk. Priznana jim je bila ne le aktivna, marveč tudi pasivna voLilna pravica, t. j. pravica biti izvoljen. Ženske sedijo v parlamentu na Finskem, Angleškem, Nemškem in v drugih deželah. Tudi tam. kjer ženske nimajo še istih političnih pravic kot moški, je vprašanje ženske volilne pravice na dnevnem redu in tok časa je tak, da kmalu ne bo več moderno razvitih dežel brez ženske voliln« pravice.
V	stari domovini, v Ljubljani.
Novem mestu, Celju in Mariboru se vrše porotne obravnave.
Na vrsto prihajajo vsakovrstni zločinci. Največ je ubijalcev in detomorilk.
To je star greh našega naroda ter ne očituje najdovršenejše kulture.
Ubijalci dobe prevprečiio po
deset mesecev ječe. Pripetilo se j«* že. da je bil sin, ki je očeta ubil. oproščen.
Detomorilke so bodisi oproščene, bodisi obsojene na tri leta ječe.
Z eno besedo rečeno, v Jugoslaviji jako neprimerno merijo kazni.
-Ajneriški bogataš, ki hoče uganjati kake kriminale neumnosti, naj gre v Jugoslavijo. Tam bo milostno sojen.
Pa tudi jugoslovonska pravica je trda in stroga. Seveda, le v gotovih slučajih.
Tako je naprimer poročalo časopisje, da so vzeli v jugoslovansko armado človeka, ki je član verske sekte Nazarencev. Ta verska sekta prepoveduje ubijanje.
Ko so mu rekli, naj priseže kralju, tla mu bo zvest na suhem in na morju, v miru in v vojni, v dežju in jasnem vremenu, ni hotel tt?-ga storiti.
Brez posebnih komedij so ga obsodili na deset let ječe.
Poleg teh desetih let je pa dobil za pridavček še eno leto. ker je pripadal prepovedani sekti Nazarencev.
★
Strah je moč sovraštva.
Le tisti lahko sovraži, kdor sr boji ljudi.
Kdor pa lahko premaga bojazen pred ljudmi, je zmožen najvišje sreče: ljudi ljubiti.
yc
Časopisje poroča:
Poročila se bo plesalka Leonom ra Hughes, ki je bila že šestkrat poročena in šestkrat ločena. Vanjo se je zaljubil Mlad Argenti-
M
nee, ki je vreden najmanj petnajst milijonov.
V	plesalko je bil zaljubljen španski kralj Ali'onzo čez svoja velika ušesa in dva vojvoda sta ji že dvorila.
Iz vsega tega je razvidno, da ima plesalka za seboj precej burno preteklost.
Bog daj. da bi tudi v svojem sedmem zakonu ne imela otrok.
Če je kdo revež na tem svetu, je revež otrok iz takega zakona, kljub vsem milijonom, ki so mu na razpolago.
★
V	teku je velika volilna kampanja. Ostra je, kakršne že zdavnaj ni bilo.
Značilno pri tej kampanji je pa naslednje: Nekaterim kandidatom očitajo, da preveč govore, drugim da premalo. Nekatere pozivajo, naj še več govore, drugim svetujejo, naj skrbno drže jezik za zobmi.
★
"Reverend" Hight, ki je zastrupil svojo ženo v namenu, da se poroči s svojo ljubico, noče biti obešen. Pravi, da bi z veseljem izvrševal v kaznilnici duhovniško službo ter spravljal jetnike na prava p(^ta.
Taka ideja se zamore poroditi edino v glavi nadutega protestant ovskega pastorja.
In taka ideja se zamore edino-
le v Ameriki vresničiti.
★
Republikanski podpredsedniški kandidat general Dawes je rekel, da se ne sme politiko spravljati v stik s poljedelskim vprašanjem.
To bi bil za politike usodepohu udarec.
Edinole farmerjem še lahko obetajo boljše čase.
Industrijaslni delavci že zdavnaj več ne verujejo njihovim obljubam.
★
Ruski veliki knez Ciril se je proglasil za carja vseh Rusov. '
To je prenesto nevarna stvar.
Škoda, da je bivši ruski car Nikolaj že mrtev.
On bi Cirilu lahko povedal, kako je n<evama ta stvar.
Suguslmranaka
Ustanovljena 1. 1898
2CatuL ilrfmnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odbornkE:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1S08 E. 82ftd Street, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 661, Ely. MJnn.
Blagajnik nelrplaCanlh Bmrtnin: JOHN MOVERN, 411 — lUh Ave. Eut, Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, 805 American State Bank Bid*. «00 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor!
ANTON ZBASNIK, Room 206 Bakewell Bid*, cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Street, Chlcaro. 111. FRANK 6KRABEC. 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor; LEONARD SLABODNTK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PO RENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash. FRANK ZOR1CH. «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda*
Vse etvar! tikajoče se uradnih xadev kakor tudi dt-nsme poBIljatre naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. ProSnje la aprejtm novlb članov in bolniika •pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Maščevanje.
Cestni pometao v Budimpešti Franc Mest van je vr«rt*l svojo taščo 7. mostu v Donavo, kjer je utonila. Kot vzrok je dal na polieiji na zapisnik:
"Mestvan je moral umoriti svojo taščo, ker je preveč pojedla. On je zelo reven, zasluži malo in mu ni nikakor bilo mogoče vzdrževati ženske. I)ul«ro jr čakal, da In •"'prostovoljno" umrla, pa 74-le;--na žena je imela tako žilavo življenje. da je bil končno prisiljen spravito jo s poti.
Pometač storil v*i\ da M preprečil "najhujše**. Nikoli ni poklical zdravnika, kadar je bila siarka bolna. Ilranil jo je s pokvarjenimi jedili in ji nakazal stanovanje v pasji hišici, kjer je močno vleklo. Tašča pa m- nikakor ni hotela odločiti, tla bi šla na oni svet".
Sosedje Mestvanovi so potrdili, da je le-ta z naravnost zverinsko »rrozovitostjo storil vse. da bi pomagal svoji tašči mi oni svet. Stur-ka je dobesedno živela kot pes. Vedno je bila z vrijro priklenjena na pasjo liišico. Zet jo je lako pogostoma pretepal. da je bilo njeno telo vse plavo in polno bul. ker je morala ležati na frnili slami. Kot edino hrano je dobivala plesniv kruh. Vodo j«1 pila iz umazane posode, ki je stala pred hišico.
Državno p^avdništvo je na podlagi teh izpovedb vložilo proti zve-I rini v človeški podobi obtožnico radi premišljenega grozovitega umora.
Živalski dvoboj.
Boj jelenov v času. ko >e parijo. je znan pojav in je bil% že neštetokrat opazovan. .Jelena se bijeta toliko časa med sabo. da rden obleži. Taki živalski dvoboji pn se ne vrše samo meti jeleni, temveč med raznimi drugimi zvermi in več takih duelov na življenje in smrt opisuje neki angleški nara-vosloslovee. V koloniji Kenja je o-pazoval strahovit boj med krako-dilom in nesorogom. Kroko'ii! je zasadil svoje ostre zobe v zadnje noge nosoroga. Bil je strahovit boj; velikanski curki vode so šiv:-• li v /rak: ali vsi napori nosoroga I sn o>tali breziisp. šni. Krokodil g;; i je potegnil globoko v vodo in končno je ogromno telo izginilo pod voilo.
, Nadalje opisuje naravoslovce, boj med antilopo in levom, ki Jo j je napadel. Štirikrat je naskočil j sestradan lev na antilopo, ki -i je ; gasila žejo. štirikrat se je nasadil na roge antilope in končno m- mu je rogovje zarinilo v truplo. Obe j živali sta padli na tla in antilopa j si je pri poskusu, da izvleee roge ; levovega trupla, zlomila vrat.
Omeniti moramo tu. da je to po-i sebna vrsta antilop, ki se zoper-stavijo levu. to so takozvane Orv-se antilope, ki imajo sabljasto ro-i govje. Strahovit boj je naravoslovec opazoval v Braziliji med boo constrictor in jaguarjem. Dasirav-no je velikanska kača jaguarja popolnoma ovila, je ta kačo s svojimi kremplji tako strahovito raz-mesaril. da je morala popustiti in jaguarju je uspelo pobegniti.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
katere ste se odločili obrestonosno naložiti, naj kasneje do —
1. oktobra 1.1.
da jih zamoremo od tega dne naprej obrestovati.
Naša banka plačuje na vloške na
"Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

»roi< «ni Publish«* fey ippk Publishing OompaBf!
|A Corporation)
WIWI «A*1«W. Pr—I—t_UQOI1	TFIMI
Ptaoo o« BuoIoom o« tho Corporation and Addroaooo of Abova Offlcoroi M CortJamtt tHroat, Borough of Manhattan. . Now Yif* CHy. N. Y.
»•LA« NARODA" " _ (Votoa of tho Poop to)_
__I—uo< iwiy Pay Kxcopt Sunday an*. Holiday«.___
Ea Mo MM voija tt«t a* Amorlks .2a Now York sa «•<• Ma	££
In Kana*« ...........—.. ••.Oil Z« Pol ...........J*
fca Pol l«ta .................. »3.00]Z* Inozemstvo za aalo tata
Ka MH tata	i.— tlJO'Za pol tata —.............................*»Jc
__»ubacrtptlon Y««Hy «.0«__
A*vrtl«ofnont on Agroomont___
_"Gtmm Itatag fathaja wakl don lzv»om<l nodolj In pnawttaf._
KtepM. Pros rrHftrloo ta ooebnootl «o no prlobCuJejo. Denar naj ao blagovoli po POjatl m Money Order. Prt «premembl kraja narotolkor. proelmo, «a m aaa tudl proSfaJl btroMbBo nozna nl. do. bltrejo nojdoaw nnalomtta.
~~~	- Q L A • NARODA"
■ PartlcMI street. Borough of Manhattan, N«w VH% Hu Y,
Telephone: Cortlandt 2XT9 ___
GLAS NAHODA. 29 ? SEP. "1924.
Legende o mesojednih rastlinah.
Zagonetne reči imajo v očeh Šir-še javnosti in celo med učenjaki ter znanstveni, ki vedno veliko privlačno *»ilo. Na temelju tega nag-nenja k vsemu neobičajnemu slo«i tudi znameaiita teoraja o takozvanih mesojednih rastlinah.1*)
Mnogim eitateljem je trotovo znana pretresljiva povest o drevesu — vampirju. O ten. čudovitem drevesu pripovedujejo popotniki, ki so živeli de!j č:(-"j v srednji Afriki. Tam v divjih pragozdili, kamor redk.> stopi noga civiliziranega človeka. ra>*te baje strašno drevo, na katei-em žrtvujejo oiulot-ni prebivab-i človeške žrtve. Za to določeno žrtev postavijo pod drevo; listi se polagoma spuščajo na nesrečneža in ga začno požirati. Kri pomešana s sokom te strašne rastline, odteka po djbb.i. navzoči divjaki pa ližejo to ostudno tekočino, ki jih uspava v neki posebno sladki opoj. To diwo je seveda plod človeške fatntazije. Ali po_ le^ legende j*' nastala tml; znanstvena ttorija. Kako se j" mogla pojaviti in razviti?
Na blatnih ravninah ali na \ lažnih tleh naših krajev ra>t'e cvetlica, ki j<> pozna botanika pod imenom "dosera". Ljudje ji pravijo solaična rosa aii ro-dea. Ta rastlina za okroglimi ii>ii iti nežnimi belimi eveti je dobila ime od drobnih igi-1. ki obdajajo liste m ki se, svetijo na solneeu kot rosa. Na prvi poleg povsem navadna je drosera najbolj tipična predstavi-teljiea omili rastlin, ki jim pravimo mesojed k c. Prvi poizkus z neobičajnim svoj-ivom te rastline je na-yuravrl leta nemfiki naravoslovec Rott. Sredi lista *'drosera rotundi-folia", piše ta učenjak, "sem po_ b /,il | m* vidno, h o da bi <e lista dotaknili. mravljo. Žuželka je hotela plezata, toda Hst jo je z nekim posebnim sokom oviral. Njene no-•/.ice so obtičale, kritji so se nagnili k sredini, polagoma pa so objeli mravljo tako tesno, da se sirota ni mogla ve<" ganiti. Kmalu se je začel v«*s list zvijata. Mravlja je poginila čez četrt ure. torej prej, predno so prišla do svojega plena vsa vlakna-"
Poizkus nemškega naravoslovca je zbudil zanimanje vsega znanstvenega sveta v Evropi. Zlasti mnogo so se pečali učenjaki s tem problemom proti koncu devetnajstega stoletja. Več naravoslovcev je priznalo, da spada drosera med mesojedne rastline. Med njimi je !>il tudi Darvin. ki se je tako nav.1 dušil za to teorijo, da je posvetil j
debelo kaitjiiro < :i00 str.-) samo rast-_ . j
i
*) (J. Hronnier, Le legende des pbwites eanniveres. 1' Nouveile Revue" 15. III. 1908.
iiini • • drosera . rotudifolia'- Znameniti naravoslovec se je zlasti dolgo prizadeval, da ob jasni koleba-nje vlakem, ki jih je nazval ' klešče*'. Hotel je na vsak način ugotoviti, kako in zakaj, da se vlakna gibljejo, če pride na list žuželka. Njegovo pozornost je vzbudilo Čudno dejstvo, da* ostane rastlina povsem mirna, če piha veter ali celo lije dež. Niti listi, miti klešče se ne galnegV Cim pa se je dotakne žuželka a*ii majhen drobec kako -novi podobne steklu, se vlakna takoj nagnejo in listi, se začno o-bračati. Pri tem je Darwin zabeležil. da so med vsemi organizmi najbolj občutljivi tisti, ki imajo v sebi azot in žveplo. To pa <( živalim najbolj podobni rastlinski i_ lementi. kar po Darvinovem mne-ju sijajno potrjuje teorijo o me. --■jedili rastlini drosera.
Da poj as j i ta problem s kemičnega in fiziološkega stališč i, je napravil učenjak sjedeči poiskus. Na Ii<t omejene mesojedne ratline je položil v različnih krajih majhne koščke kuhanega jajčnega beljaka. (V,z nekaj časa so postali ti koščki mehki in prozorni. Iz tega je Darvin sklepal, da ima rastlina v sebi neko snov. podobno pepsi_ mi. ki opravlja i.-to funkcijo kakor človeški želodec. Domneva! je da prodre ta razkorjena snov v vlakna listov skozi klešče in da,jo rast-'
Una pogane.
Da potrdi očetovo teorijo, je naplavil tudi F. Darvin več poizkusov. Dal je dve te rastline v globoke posode, napolnjene z mahom, ter jih pokril s tenkim pokrovom. Razdeljene .-o biie v (;va dela: ene > pustil naravo-dovee rasti povsem samostojno.' na liste drugih je pa neprestano p dag.il koščke pečeuiega mesa. Koncem leta je F. Darvin opazil, da steblo in seme tiste rastline, ki jo je hranil, daleč nad k ril ju je potezi drugo, ki je rast la -amostojno Do_ kaz, da je to mesojedna rastlina, je bil torej tu. To svojstvo pa so narovoslovci prenes-li takoj na vso družino takozvanih rosic. Med tem rastlinami je ena zelo zanimiva. Podobna je rastlini, ki jo poznajo v tropičnih tb.želah pod imenom djonea muscipula. Njeni listi so izredno občutljivi. To rastlino je našel že v prvi polovici XVIII. stoletja angleški naravoslovec Allis, Ivi jo je hotel kuuituvirati in presaditi na evropska tla. Poslal jo je svojemu prijatelju obenem s pismom, v katerem pravi:
Nebroj majhnih rdečih vlaken, ki pokrivajo površina lista, izločuje bržkone sladek sok bi vabi z njim žuželke. Cim pa se žuželka s svojimi nožicami doitakne teh ob-ičutljivih delov, se obe polovici li-
fc>ta streti, oiijatneti žuželko .ter jo zadaviti. Da žrtev ne uide, ima rastlina sredi lista tri igle, ki zahode j o žuželki."	1
Allisov prijatelj seveda ari ver.' jel, da se hrani djonea muscipula z žuželkami in da ima celo orožje, s kattrim mori svoje žrtve- Allis pa je vendar našel med naravoslovci pristaše, ki so videli T muholovki nekako vez med rastlinstvom iai živalmi.
Zdaj pa poglejmo kaj pravijo nasprotniki te domneve. Če nima rastlina korenin, to šti ne pomeni,' da je mesojedna. Vse vodne zelene rastline se hranijo s pomočjo listov ki izločajo kisik : kisik se pa raz-leze v vodi. Podvodne rastline torej ne potrebujejo korenin. V mehurčkih omenjene rastline ni prav nobenih žlez. ki bi imele v sebi prebavni sok. Končno treba še o-meniti da "utrieula*' izborno uspe-' va tudi v akvarajfih napolnjenih z, vodo, d asi ni v njih nobene ribice ali žuželke. K družini teh rastlini1 spada tudi takozvana 4ipinguicu-' la". ki raste po močvirjih. Tudi to' smatrajo nekateri naravoslovci za' m< so jedko. Ta velika rastlina brez stebla z mesnatimi listi je dobila svoje ime od tega, ker so njena li-' sii pokrili z vlakni, s pomočjo ka-1 terih lovi in obljeplja žuželke. Pri' t.očnejšem opazovanju pa vidimo,1 da ugonobe žuželke, ki so se prile-' pile na list. mikrobi, ki se razvija-' jo na listu, ne pa List sam.	!
Med eksotičnimi rastlinami je^ več takih, ki jim pripisujejo svoj_! stvo mesojedstva. Večina teh rast-1 lin raste v t rop i č nem pasu, v n-o. čih in vlažnih krajih- Listi imajo zelo originalno obličje. Ob robu! imajo namreč kocine, ki nosijo na koncu manjše ali večje čašice, kaJ kor je pač rastlina. Na dnu teh' čašic je tekočina. čije glavna se-1 stavi na je voda. Ta tekočina se naJ bita oil soka rastline. Za najbolj tipična predstavitelja takozvanih' eksotičnih mesojednih rastlin ve_' Ijata "sarraeenia " in "nepenthes"'j vzhodnoindijski vodam rastlini, čiJ jih višina znaša 6-9 funtov. Nara-! vo s love i so ju spočertka proučevali' po Darviuiovi metodi; hrani so ju z mesom in beljakovino, opazili so, kako utonejo žuželko v tekočini, naliti v časieah itd. Prišli so doza-! ključ ka, da sta "sarracenja" in' "nepenthes" mesojedni rastlini. Nekateri so izmerili višino čašic druge rastline (0.50cm) in sklepa-' li. da lahko požirajo te čašice žuJ želke prav tako kakor ptica.
Poznejša raziskavanja so pa dognala, da so tudi te rastline povsem nedolžne. Poizkusi so namreč dokazali, da so količina tekočine v časieah stalno menja v odvisnosti od spremembe ozračja. Kadar je zrak vlažen, je tudi tekočine manj. Oči vidno je, da ti nenavadni listi niso nič drugega,
V oklepa meftojedke.
'nega aparat, ki regulira količino vlake v rastlini. To je čudovita naprava matere narave. Poleg te-pa so naravoslovci dognali, da se
i
na teh rastlinah-kaj rade naselijo mravlje, da polagajo nekatere žuželke na njih jajčeca itd. Absurdna je torej misel, da bi si izbrale žuželke za svoje gnuazdo uprav tiesti del rastline, ki je namenjen, da jih
uniči. Cim je kaka rastlina pokriJ
- i
ta s sluzavo tekočino, jo ne kateri j naravosdovei takoj prištevajo med mesojedne.	'
i Tako sodijo na. pr. tudi o "dvb-saeus svlvesttris", ki raste ob po_' tih- Njeno steblo in li.sti so pokriti z iglami. Prisftaši teorije o mesojednih rast Linah pra\ijo, da so' te igle Smi-tonoHiio orožje, name-' njeno žuželkam, ki lazijo po rast-' lini- Poizkusi pa so tudi v tem slučaju dokazali, da absolutno ne gre za me.sojedno rastlino.
Od vse zaiamenite teorije o mesojednih rastlinah, ki oni na nezadostnem poznavanju prirode, nam potemtakem Jie ostane nič. Citat el j i pa utegne jo vpi-ašati, čemu imajo nekatere rastline tako čudne organe, če niso mes.ojcdu i Cernu torej vsi pojavi, ki smo jih omenili pri nekaterih rast i in ali 1 Nastane vprašanje, jel i služijo vsi organi živili bitij gotovemu cilju! Ne, Čemu ima na pr. človek gibal-' ne ušesne mišice? Mnogi ljudje lahko migajo z ušesi, pa nimajo od tega nobene koristi < avtor menda ne misli tu gotovih ljudi, ki imajo od tega svojiHtva veliko korist. Op. ured.) Čemu potrebuje človek izrastek na slepem črevesu? Mar grt
ima samo zato, da dobi vnet je sle_ , "i »ica ?
!
Da. sbdnhč so tudi narav oslov-
1
ei prišli do dna apriorni ideji o redilnih in prebavijalnih funkcijah danih organov in si no prizadevajo več, da jim najdejo drugo opravilo. Mnogi teh organov so omenjenim rastlinam zelo dobrodošli, toda ne zato, da bi se hranile z mesom,; temveč v*dragem smislu. "»Sara-' cenia" ima časiee zaito, da dobivaj dovolj mokrote. One so ji regu-' lator količine mokrote, ki jo potre-' buje rastlina, da se ne posuši. Me-j hurčki "utrieulae volgaris", polni;
zraka drže rastlino na vodni gla->
. |
d in i. kadar cvete; pozneje, ko je odevetela, izločijo mehurčki zrak in rastlina se pogrezne na dno, kjer polaga v blato svoje seme. V mi-krosko.pičnih bitjih je sploh nebroj originalnih oblik in svojstev, ki jih znanost doslej še ni mog'la pojasnit L
Polom angleške svetovne razstave.
Svetovna razstava britanskega imperija v "VVemblevu pri Londonu bo končnoveljavno zatvorjena koncem oktobra. Prvotni načrt, da bi se prihodnje let zopet ponovila, je sedaj padel v vodo. Pododbor kabineta je odlomil, da vlada nikakor ne more utrpeti na-daljnih izdatkov za razstavo, ki izkazuje velik primanjkljaj.
Nova sovjetska republika.
Kakor poročajo listi, je sklenila sovjetska vlada v Moskvi, ustanoviti moldavsko republiko ob meji Besarabije. Nova republika ima okrog 400.000 prebivalcev.
NEMŠKA PRINCESINJA
Aleksandra Žlezvik-HolaUgn.
Najboljše črtice Ivana Cankarja.
V gaju.
Jesensko listje, rdeče, žareče, je v soincu šumelo. p.?ic je smrt. ^Večerni žarki, tiho bežeči, so se topili v daljni mrak.
Sedel sem v senci pod kostanjem. Na srcu mi j^ težko ležalla tista žalost, ki jo občuti človek, kadar! se ugleda, kakor v neusmiljen jem ogledalu, sebe in svoj«; življenje, svoje nehanje in preobražanje, svojo mladost in svoj * umiranje. VSe, kar je mislil i?i storil zadobi nenadoma di-ugačnto lice in drug pomen. Prišel je v krai, ki mu je bil drag v spominu, gledal je v"s začuden in ga ni spoznal. "Kaj si to ti. zibel moje mladosti? To ni tvoj obraz slepe so tvoje oči -n me ne pozdravljajo!'' Srečal je človeka, ki ga je v zdravih časih od srca ljubil; pust in hladen je njegov pogled, njegova roka je mrzla, srce ne govori več s srcem. Kar je bilo nekoč živo, je okame-nelo. je brez duše in besede .. Vsaka misel, tako močna in vroča v uri poroda, je živela 1- v edini tisti uri, nato je ovenela, umrla; tako pade list z veje. leži v prahu ; grbi jen in mrtev. Vsaka misel, vsaka beseda, vsaka vsaka kr-:-t--ija — ovenela, okam-Miela, duše ni \eč v nji. Kaplja za kapljo lije iz te posode, ki se ji pravi moje življenje: kmalu bo posoda prazna. List za listom pada s tega drevesa, ki se mu pravi moje življenje; kmalu bo drevo suho m golo. Prenavljanja ni, ne pre rajanja ; kaj bo iz prelite kaplje iz odpadlega lista, kdo ve; ali i prazna posoda bo razbita. golo drevo se bo porušilo
Več e ril o se je v ga ju ; zapihal je hladen veter, v gostejših jatah je polrtavalo mrtvo listje na tla.
Prišel je mlad par. Tiho sta šla in počasi, nista videla ne velega
listja ne večernih senc, šla sta kakor skozi svoje lastne mlade sanje. Slišal sem šepetajoče besede, slišal sem jih razločno v svojem srcu, ko sta bila že daleč, dvoje senc v mraku-.. Nič več ne morem govoriti, ne napisati teh besed: meni so kaplje, v posek izlite. listje. pohojeno na tleh. Mladost, ljubezen. zvestoba, up&fcje v prihodnost. vera v srečo. . besede nerazumljive in prazne, kakor lirez-misedna govorica vetra v vejevju. Tam daleč v mraku, tam so še žive in vroče,- kmalu bodo ležale v spominu, kakor velo listje v pesku. "Ti prešla d ka. ljubezniva".. . kje si zdaj, ti presladka, ljubezniva?
v dailjnih mislih te ni vee... Ti nadvse dragi"... kje si zdaj? Še v daljnih mislih te ni več...
Prišlo je dvoje starih ljudi: vračala sta se v mesto. On se je upiral ob palico, ona je bila sključena v u4 je enakomerno stresala z glavo. Govorila sta počasi in momljajo z velimi ustnicami.
i "Kmalu pritisne zima, skrbet i bo treba za drva!"
"Za drva!"
"lluda zima bo. se bojim!"'
"Daj Bog. da jo prebijeva!"
"Daj Bog!"
V/dih ova je, upognjena in trepetajoča sta počasi tonila v nvoč.
Potegnil je močnejši veter in ploha listja se je vsula na pot ..
Prišlo je z lahkimi koraki dva. 'je mladih fantov, dvoje veselih študentov. Poznal sem pasem, ki sta jo pela. Tudi sam sem jo prepeval. to pesem prešerni, boja-žaljne, v zmago verujoče mladosti. Mlade oči s.f) videle, mlado srce je spoznalo, da je vsa narodova p^-e. tekloct, častivredna fosilija brez
L
življenja iii brez sokov za sedanjost ter da je ta sedanjosft sama popolnoma zgrešena vijugasta pot v močvirje. Mlade oči so videle in mlado srce je spoznalo vso našemljeno in našarjeno laž očitnega in skritega, življenja, častitljivo krinko na nečastitljivih licih, čisto suknjo na -nečistih telesih. In ob tem spoznanju se je uprla mlada volja, s silnimi perotmi se je vzdignila visoko nad močvirje, smagoslavavi prihodnosti naproti-.. Ne poznam več vseh tistih besed in misli; predaljne so mi—kaplje, od peska popite, listje v prah pohojeno. Kje je zdaj tisto spoznanje, kje hrepenenje in boj in zmaga7... Dva je senc se je tiho izgubilo v mrak, v pošuštevanju ve-iega listja so vtihnili koraki. Z njima je šlo in se jie izgubilo spoznanje, hrepenenje, življenje _
šla je in se je izgubila mladost...
Prišlo je mimo dvoje starih go. .epodov; vraeaJa sta se v mesto, trudna sta bila in vpogn.jenn, v obnošene suknje tesno zapeta. Zdelo se mi je. da sem že videl, pred fuio samo minuto videl ta nagib-1 jena. vela, siva lica, te ud rte. zaspane oči. ta tenka, trepetajoča kolena : in da sem slišal te grgrajo-'*e. težko s opeče glasove, te pn-Ste besede, pred eno minuto slišal.
" Dober kofetek je tam gori, še zmirom dober kofeteTc...
"Dober kofetek! Ampak lani, bi se mL zdelo, da je bil Se boljši!
"Morda je bil res boljši.. . Sme-jtane, mislim, da je premalo..." I "Nekako vodena je, bi se mi i zdelo!" '' Res. vodena je! Ali drugače je kofetek prav dober!"
"Prav dober je!"
Momljajoča, upognjena sta se s tresočimi koleni počasi izgubila v mrak...
Vstal sem tudi jaz. Zmirom močnejši je bil veter, kakor pred nevihto se je usipalo listje, na črna tla, že so štrlele gole veje proti nebu...
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. <—•
Vsebuje 300 strani___________ 1.50
Nova velika sanjska knjiga_____________ .90
Sanjska knjiga, srednja ---------------...... ______ .35
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar..... .75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se 'kuhajo dobra in okusna jedila,
Trdo vezana _____... -__1.45
Slovensko -angleška slovnica. —. Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana	1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. ■—>
1. in 2. zvezek r— «s.r—--t——-—r——z—1,^-. Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 —. 1918. ^Tfif^r^ - T-t - . 1.25 Robinson, povest	r—r-r— --i .65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman —.80 Binaldo RinaldinJ	M
Sveta Genovefa .^^-.T-r-^-.M Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu —3 .25 Čarovnica starega gradu	»25
Hitri racunar ali Praktični racunar	.75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—«
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano r—f-i-.--.«-.^-.S.*-« Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi	.90
Pesmarici Olazbene Katice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi2.50
(k naročilu priložite pokritje v ^amV«^ m. O.J Knjige Vam pošljemo poštnine prosio.
Sloyenic Publishing Company
82 CorUaadt Hm|j g t g Mnr Toric, M, T.
GLAS MASODA. 29. SRP. 1324.
MORSKI JASTREB.
®pW BaM Mttbii. n Za G. H. pMI m. T.
V brivnici.
Spisal A. P. Čehov.
feO
(Napaljevanje.) Dva in dvajseto poglavje.
NAGRADA ZA IGRALCE POLA
TV^OMaaMW* oOO»n»«Nr»
Najboljši igralec pola je pri med-narodih tekmah dobil pokal, ki ga nam predstavlja slika.
Kretanje parnikov - Shipping News
Izpred sodišča.
Železniški dihur.
Otmar Lorger iz Ptuja je sin premožnega mariborskega peka. Starši so hoteli da postane tvidi sin vreden in pošten elan človeške družbe in .-o ga dali učiti pt-kovskega obrta. Fantu pa ni uga jal niti ta niti noben drugi obrv. Postal je delomržen in tuji imovini zelo nevaren človek. Mesto da bi živel od dela svojih rok, se mu je zahotelo živeti na račun tujih žuljev in postal je tat. Že v svoji mladosti je bil trikrat kaznovan. po vojni pa je začel s tai-vinami kar na debelo in se spoznal s tatinskimi tovariši, s katerimi je plenil in kradel na železnici.
Tvrdka Wagner iz Rume je poslala novembra 1921 štiri vagone pitanih svij v Passau. Transport je stal na kolodvoru v Bistrici. Lorger je porabil priložnost in z več tovariši ukradel iz vagona 200 kilogramov težko svinjo, katero so peljali potem proti mesarjn I Majerju v Lipnu-i. Potoma so bil! j vsi aretirani, le Lorger ju se je'posrečilo pobegniti. Po tem tatvini so nm postala ilij v Lipmci prevroča in je odšel v Maribor. Tam je 31. maja 1921 izmaknil iz nekega železniškega voza na Teznti dvoje govejih stegen, ki jih J*-potem prodal, nato pa zopet izjri-nil v Avstrijo. Tamkaj se je bavil s tihotapstvom in imel svoje skrivališče v Lijnici. V noči na 7. mai-ea 1923 je med ŠpLljem in Lipnico vdrl v tovorni vlak in vrgel istega 2 bali finega usnja za ro kavice in obleko, ki sta bili vred--i okoli 28.000 Din. Četrto, še večjo tatvino je izvršil zopet v vlaku med Št. lijem in Mariborom dne 4. junija 1924. Ukradel je na mreč 30 kg različnih dragocenih tkanin, več svile in blaga v skupni vrednosti 31.000 Din. To po? pa ga je doletela usoda. Prišli so mu na sled, nakar je bil aretiran in so našli pri njem še več koso\ . ukradenega blaga.
Lorger je bil obsojen na 3 leta težke ječe.
Oropani starček.
Dne 4. maja se je vračal 75-lco-ni starček Štefan Kardoš iz Pe-skoveev od maše domov. S seboj je imel 2000 Din. V gozdu med Križevci in Peskovei ga ie dohitel 15-letni delavec Doneš Balek, že silno izprijen tat, in se mu ponudil, da mu nese deženlk. Kardoš mu ga je v resnici izročil, toda Balek ga je nenadoma vrgel stran, zgrabil Kardoša za vrat, ga vrgel na tla, mu pokleknil na prsa, od-peJ suknjo, potegnil obe knjižici z denarjem ter nato zbežal.
Obdolženec prizna, da je vzel Kardošu eno knjigo, v kateri je bilo 900 Din., zanika pa, da bi se je nasiloma polastil.
Porotniki so poftdili vprašanje ropa z 9 glasovi, nakar je sodni dvor obsodil Baleka na tri lela težke ječe.
Uboj. v Melincih.
V gostilni Ivana Kuharja v Melincih je dne 18. junija iz popolnoma nedolžne šole nastal prepir, ki je imel končno za posledico uboj. Posestnik Štefan Gost an ja namreč v šali udaril z bičem po-sestnikoVega sina Franceta Kiiz-mo. Misleč, da gre zares, se je tudi Ivan Huzjan potegnil za Kitz-fflo, češ, čemu ga bije, ker mu ni ničesar storil. Končno pa šo se vsi trije pobotali in pili nekaj časa skupaj. Ko pa je Huzjan odšel s svojo družbo, je Kiizma neprica-
1 oktobra:
Thurlngia, Cherbourg in Hamburg.
4.	oktobra:
Olympic. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg In Bremen: Rocham-beau, Havre: Bremen, Cherbourg In Bremen; Albert Ballin, Cherbourg 1b Hamburg: Veendam. Boulogne.
7. oktobra:
E>e Grasse, Havre; Arabic ▼ Cherbourg in Hamburg.
5.	oktobra:	»
Aquitania, Cherbourg; France v H&vm 11. oktobra: Free. Wilson. Trat.
11. oktobra:
Homeric, Cherbourg; Republic, Cherbourg In Bremen; Hanaa. Cherbourf in Hamburg: Stuttgart. Cherbourg lr Bremen; New. Amsterdam, Boulogne.
f 14. oktobra: .
Reliance, Cherbourg In Hamburg; — America, Genoa.
15.	oktobra: Berengaria, Cherbourg.
16.	oktobra:
MInnekahda, Cherbourg in Hamburg: Westphalia, Cherbourg in Hamburg
18. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg: Columbus, Cherbourg in Bremen; Deutschland. Cherbourg In Hamburg; Conte Rosso, Genoa.
22.	oktobra:
Paris, Havre; Mauretania, Cherbourg America, Cherbourg In Bremen.
23.	oktobra:
Martha Washlngto^ Trst. 25. oktobra:
Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Luncastrla. Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa. i 'res. Harding. Cherbourg ir Bremen.
28.	oktobra:
Resolute, Cherbourg In Hamburg.
29.	oktobra:
France, Havre: Aquitania. Cherbourg
kovano zavpil za njini; "Basama picabo!" Huzjan je nato odvrnil: "Sem hodi, če bi kaj rad. jaz se ne bojim deset Kiizmov !Kiizma je v resnici takoj vstal in odšel pred gostilno. kjer se je takoj ra>.-vil med obema prepir in pretep, tekom katerega je Huzjan krepko udaril svojega nasprotnika s ko-lom. Razjarjeni Kiizma je potep, ni! nato nož, nakar se je Huzjau spustil \\beg. Xa begu pa mu spodrsnilo in je padel na tla kar je postalo zanj usode pol no. Kiizma je namreč izrabil ugodni trenutek iu zasadil Huzjami nož v hrbet. Rarnjeni Iluzjan jt*- imel Se toliko moči. da se je priplazil do bližnjega skenja.
Obdolženec je (prvotno trdil, da se vsled popolne pijanosti ničesar ne spominja, končno pa je priznal svoje dejanje ter se zagovarja z razburjenostjo in silobranom. Ker
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
so porotniki vprašanje uboja potrdili /. 11 glasovi, je bil obtoženec obsojen na 4 b*ta težke ječe.
ARGENTINSKI LETALEC BO DANES DOSPEL V ŠANGHAJ.
-X*-
Šanghaj, Kitajsko, 28. s»»pt. —= .Danes bo dospel sem argentinski letalec major Petro Zanni, ki je namenjen v svojem aeroplanu kroj; sveta.
R0LE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAV1NŠEK-POTOKAR 891 Greere St.. Conamaugh. Psu
PlžlTE PO CENIK.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOK, J« umnjn potovati v stari kraj, je potrebno, da H natančno poučen o potnih liatUu prt« Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki nm Jib naw< dati vsled naše dolgoletne izkušnja, Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki Imajo kabine tudi v LLL razredu.
Glasom nove naselnUke postave,
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, <amorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu ▼ "tarl kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svoje« lx itar»* ga kraja.
Kdor Zeli dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripugčenlh v prihodnjih treh letih, od l. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.	1
Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser Stat« BaaS
82 Cortland* St, Few York
Posebna ponudba našim citateljem!
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" ^20 22
B strešico Ta slovenske Čr-
ke,6,M-. $25.22
•OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI,
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj lati-
ko vsak piže. Hitrost pisanja dobite « vajo,
%
BLOVEXIC PUBLISHING COMPANY
«2 Cortlandt 8tr««fft	V«w York, H. T.

__-__

____:_
PREDAJA.
Po hodniku, med vrstami, dremajočih sužnjev, je pritekel Ali ter kričal:
—	Kapitan, kapitan! Gospod! Na nage! Zajeli nas bodo!
Ljudje so se v tfenutku prebudili. Xa sprednjem krovu je za-
oril neki glas.
Zagrinjaio je bilo naenkrat potegnjeno nazaj in prikazal se je Asad z Alarzakom.
druge strani sta prihitela Biskain in Otman in iz notranjosti ladje Vigitello, Jasper in korzarji.
—	Kaj je ? — je vprašal paša.
^ Ali je podal svoje poročilo.
—	Ladja je dvignila sidro. Pomika se ven iz zaliva.
Asad se je prijel >.a brado ter pričel kleti.
—	Kaj naj pomenja to? Aii je mogočei zvedela za našo navzočnost ?
—	Kako bi mogla drugače dvigniti sidro sredi noči? — je rekel Biskain.
—	Saj res, — je odvrnil Asad ter se obrnil nato proti Oliverju, ki jc stal v bližini vhoda v kabino Rozamunde.
—	Kaj praviš ti. Sakr-el-Bar? — ga je vprašal.
Sakr-el-Bar je stopil naprej ter skomignil z rameni.
—	Kaj naj rečeni? Kaj naj storimo? — je vprašal. — Ne moremo drugega kot čakati. Če jim je naša navzočnost znana, smo v lepi pasti in danes ponoči bo prišel konec nas vseh.
Njegov glas je bil ledeno hladen in skoro zaničljiv in dočim je vzbudil tesnobo v srcu več kot enega, je vzbudil v Marzaku naravnost teror.
—	Naj ti segnijejo kosti, ti zli prorok, — je vzkliknil. — Dostavil bi še več, ee bi ga ne prekinil Sakr-el-Bar.
—	Kar je pisano, je pisano. — je rekel z gromkim glasom.
—	Da. da. — je pritrdil Asad, ki se je hitro oprijel tolažbe fa-talista. — Ce smo zreli za roko vrtnarja, nas bo vrtnar potrgal.
Manj fatalističen in bolj praktičen pa je bil nasvet Biskaina.
—	Dobro bi bilo postopati na temelju domneve, da smo res razkriti ter odjadrati na odprto morje, dokler je še čas.
—	S tem bi postalo gotovo, kar je sedaj še dvomljivo, — se je oglasil Marzak. — To bi pomenjalo naravnost siliti v nevarnost.
—	Nikakor, — je rekel Asad zaupno) — Hvala Alahu, da nam je poslal noč brez vetra. Lahko preveslamo deset lig predno napravi ona iadja eno.
Navzoči so odobravali te besede.
- -— Če le pridemo varno iz le luknje in nikdar nas ne bodo prehiteli, — je rekel Biskain.
—	Lahko nas prehite njih topovi. — je reked Sakr-el-Bar. — Zaupati moramo noči. Ostati tukaj je čakati, na gotovo uničenje.
Obrnil se je ter px*ičel dajati svoja povelja.
—	Ali, pokliči krmarja! Hitro! Vigitello, zbičaj sužnje ter prebudi.
Krmar je presunljivo zažvižgal, biči njegovih pomočnikov so pročeli padati po hrbtih nesrečnih veslačev in na krovu je nastalo naenkra bučno vrvenje. Pa*a se je zopet obrnil proti Biskainu.
—	In ti na sprednji del. — je ukazal. — Ukaži jim držati za orožje, če bi prišlo do spopada Pojdi!
Biskain se je priklonil ter odhitel. Asad pa je nadalje dajal povelja."
—	Lo kos t rele i na mesta! Kanonirji k topovom, ter prižgite vrvice. Ugasnite vse luči.
Par trenutkov pozneje so bile ugasnjene vse svetilke, z izjemo , ene, ki je visela na glavnem jarbolu, za vsak slučaj. Sneli pa so jo ter pokrili. =,. -
Na ta način je zavladala na galeri popolna tema, ki je bila za trenutek črna in neprodirna. Počasi pa so se oči privadile temi. Oblike ljudi in predmetov so se zopet pričele prikazovati
Po razburjenju prvih trenutkov so se lotili korzarji svojih poslov na čudovito tih in miren način. Nikomur ni sedaj padlo v glavo, da bi očital paši ali Sakr-el-aBru, da sta zavlekla izvršitev podjet ja, katero so zahtevali vsi, kakorhitro so izvedeli za navzočnost velike sovražne ladje, do trenutka resnične nevarnosti.
Asad je stal na čelu cele družbe in za njim je stal Sakr-el-Bar, z Itozamundo ob svoji strani.
Valpeti so neprestano bili sužnje in galera se je pričela hitrejše pomikati.
llozamunda je komaj mogla dihati od napetosti. Položila je roko na ramo Sakr-el-Bara.
—	Ali se jim bomo izognili? — je vprašala s tresočim glasom.
—	Molim, da ne, — je odvrnil šepertaje. — To pa je stvar, katere sem se najbolj bal. Poglej, — je dostavil ostro ter pokazal s prstom.
Prišli so direktno do kopca promontorija ter so bili že iz zaseke. Naenkrat sa zagledali veliko mbso sovražne ladje, na kateri je bilo obilo lučic.
—	Hitrejše! — je vzkliknil Asad. — Veslajte za svoja življenja, neverni prasci! Pretepajte jih. Nikdar nas ne bodo prehiteli.
Biči so zopet pričeli pokati po hrbtih ^^srečnežev, ki so že itak, uporabljali zadnje svoje moči v tem krutem naporu, da se na ta način izognejo svoji lastni- rešitvi. Hitrejše in hitrejše je postajalo udarjanje ob vodo in globlje hropenje veslačev.
—	Le naprej, — je kričal Asad neizprosno. — Naj jim počijo pljuča, samo da bodo še eno uro tako veslali.
—	Oddaljujemo se, — je vzkliknil Marzak veselo. _ Hvala
Alahu!
To je bilo res. Vidno so se oddaljevale luei sovražne ladje. Čeprav je bil razpet slehrni kos jader, je izgledala ladja kot da stoji na mestu, ker je bil veter tako si ab. Berberska galera pa je medtem bežala kot ni bežala še, nikdar odkar ji je poveljeval Sakr-el-Bar, kajti Sakr-el-Bar ni imel navade kazati sovražniku hrbta in naj je»J bii slednji šc v taki premoči.
Tedaj pa je prišel preko vode, od sovražne ladje, glasen klic. Asad se je zasmejal ter za pretil v temi z roko,.proklinjaojč jih t- imenu A'alia in proroka. V odgovor na to kletvico pa je dospel strel in kroglja je padla pred korzarsko galero.
V svojem strahu se je Rozamunda tesnejše privila ob Safcr-el-, Bara. Asad pa se je zopet smejal.
— Ni s^ treba bati njih strel j an j a, — je rekel. — Ne morejo nas vedeti. Njih lastne luči jih slepe. Naprej!
■ ,	___ w	Prihodnjič.) / j p	i
j Zgodaj zjutraj je. Ura ni še se-1 dem; toda Makar Kjuzmič Blestnak je že odprl brivnico. Lastnik, mlad mož, star približno tri in dvajset let, neumat, v un^zaiii, a gizdalin-' ski obleki, se trudi, da bi pripravil] sobo. Sicer je pa ni treba dosti pripravljati; vendar je ves pote«, pri tem delu- Tu briše s cunjico, tam praska« s prstom, tam najde stenico in jo briše s stene.	J
Brlvrtica je majhna*, ozka, nesnažna. Stene so olepljene s tapetami. Med motnima, mokrima ck-' j noma so ozka. cvileča, potrta vrat-1 ca in nad -njimi zvonček, ki je že ve= zeiwi od vlage, m se krčevito 7iblje in zvoni brez vzroka.
f'e pogleda kdo v ogledalo, ki visi na steni, mu raztrga obraz na najgroznejši (način na vse smeri. | Pred tem ogledalom brivec striže |in brije. Na mizici, ki je prav talko neumita in mazana kakor Makar Kuzmič, leži vse orodje: glavniki, škarje, britev, razne pomade, puder in razne druge pripravke. Vse po kopejki. Da, vsa brivndca ni vredna xveč kot petnajst kop->ejk.
Nad vrati se oglasi ječanje bolnega zvonca in v brivnico stopi že I star mož v obnošenemu kožuhu in čevljih iz iklobučevine. Glavo in vrat ima zavita v žensko ruto.
To je Erast Ivantič »Tagodov, — i krstni boter Makara Kuzmiča. — Prej je bil nastavljen pri konzis-I tor ju kot čuvaj; sedaj stanuje ob Rdečem ribniku (v severovhod-nem delu Moskve) in se peča s
!k 1 j u č a vnič a rst v om.
"Dobro jutro, ljubi Makar. moj ^dragee!" ogovori Makarja Kuz-jmiča, ki ima strašno veliko dela s
Ieiščenjem-
Poljnibita se. Ja godov odvije z I glave ruto in se prekriža. | ''Strašno daleč je!" pravi kaši jajoč. "To aid šala: od Rdečega ribnika do Kalugejskih vrat (v južnem delu mesta)."
"Kako se vam godi?"
"Slabo, moj draga. Imel sem le-
1 ;f gar.
"Kaj pravite? Legar?".
"Da, legar! En mesec sem ležal; I mislil sem, da um rem. Že so me ,bili deli v poslednje olje. Sedaj mi izpadajo lasje. Zdravnik mi je pri-|poročil, naj si jih dam odTezati. |Rekel je : 'Zrastejo vam novi, moč-inejši lasje'. No, in tedaj sem si [mislil: k Makarju pojdi! Namesto 'k drugim, raje k sorodniku. Prvič stori to veliko bolje, drugič noče vzeti denarja- Sicer je precej daleč, to je res; a kaj to! Se vsaj ne. jkoliko izprehodim.'' i "Postrežem vam prav z veseljem. Prosim, tu."
Makar Kuzmič se nerodno prikloni in pokaže stol; Jagodov se vsede, se ogleduje v zrcalu in je s tem, kar vodi, popolnoma zadovoljen: ogledalo mu kaže čudno karikaturo s širokimi usti, topim, širokim nosom in z očmi na ee&u. Makar Kuzmič ga ogrne -z belim prtom z rumenimi madeži in vza-ne v roko škarje.	,
"Ostrižem vas čisto na kratko, čisto goJo," pravi.
"Da, da. Glava mora biti ravno taka, kakor kakega Tatarja, kakor topova krogla. La«;je bodo potem mnogo gostejši."
"Kako se godi kaj gospe j teta?"
"No, tako, se že živi. Pred kratkim je bila šla k majorjevi ženi, k porodu. Zato je dobila en rubelj."
"Takoi, tako! Rubelj! Držite frendar uho!''
"Lepo, lepo! Nikar me ne urezi, Ie pazi!" Au, to bofli. Ti me vlečeš za lase-"
"O, nič ne de. To je v našem fcbrtu neizogibno. Kako se go<di pa-Ani Erastovni?"
"Moji hčeri? No, čisto dobro; ve dno skače okrog. Prejšni teden, v srcdo, se je zaročila s Šejkinom. Zakaj nisi prišel takrat k nam?"
Škarje so prenehale škrtaita. Makar Kuzmič je spustil roki ob telesu in prestrašen vprašal: "Kdo se je zaročil?" "Ana.""
"Kako to? S kom?"
"S Prokofom. Petrovičem Šejki, nam. Njegov« teta Je hižrm posest.'
|nica v Zlatoustenski ulici. Zelo lepa ženska je. Seveda se vsi zelo" ^veselimo in hvalimo Boga. Čez o-iem dni bo poroka. Pridi tudi ti; 'zWo A-esel dan bo." I * "A kako je to mogoče, Erast Ivanič?" reče Makar Kuzmič; zelo je bled in potrt in vznemirjen premika roki. '"Kako je to mogoče? To... to ne more bitti resnica! J Ana Erast ova je vendar... jaz sem imel... jaz sem imel nagnjenje do nje; imel sem upanje... kako se je pa vse pripetilo?" { "No, čisto naravno. Odločili smo se in jo zaročili- On je zelo dober človek."
Makar Kuzmačev obraz oblije ,mrzel pot. Škarje položi na mizo in ise obriše s pestjo pod nosom.
"Imel sem upanje," pravi. 'Saj ni mogoče, Erast Ivatndč ! Jaz. jaz jo ljubim in sem ji ponudil svoje jSrce... In teta mi je tudi obljubi-j 1 a— . Vas sem ljubil vedno kot oče-jta... vselej sem vas zastonj ostri-gel... Vedno sem vam izkazoval I dobrote, in ko je umrl moj ljmbi očka, ste dobili od mene zofo in deset rubljev, pa mi niste nič po_ .vrnili. Ali se spominjate?" j 'Kako se ne bi spominjal? Go-jtovo! A .kakšen snubač pa si ti, Makair? Ali te je sploh vredno smatrati za snubača? Denarja nimaš, uradnik nisi, le neznaten ro_ lodelec..."
^Šejkin je gotovo bogat?"
"Sejkin je član delavskega društva. Ima shranjeno kavcijo v blesku tisoč pet sto rubljev... Talca je ta stvar, dragi mladenič... (Čermi bi se še pregovarja:!a, stvar je že končana. Ni mogoče več po-, praviti, ljubi Makar. Poišči si druJ 'go nevesto. Saj je na svetu veliko' deklet. No, striži vendar! Kaj »to-Ijiš?"
Makar Kuzmič stoji in molči; potem potegne iz žepa robec in prične jokati.
|\ "No, kaj takega!" ga tolaži Erast Ivanrič. "Ne bodi žalosten zaradi tega! Naj te kdo vidi; jo_ ^caš, kakor stara ženska! Uredi najprej mojo glavo in potem jokaj. Vzemi škarje!"
Maka r Kuzmič vzame škarjei, jih I nekaj časa o-gleduje, nato mu pa padejo nia mizo. Roki se mu tie-i seta.
"Ne morem!" reče. "Ravno sedaj ne morem, nimam močiTNe-srečen človek sem. In tudi ona je nesrečna! Rada sva se Imela in sedaj so naju ločili brezsrčni ljudje. Pojdite proč, Erast Ivanič! Ne morem vas videti!"
i
"Potem pridem pa jutri'zopet, ljubi Makar. Pa jutri ostrižeš, kar je še ostalo."
"Dobro."
"Le pomiri se; jutri zjutraj pridem torej k tebi, kolikor mogoče zgodaj."
Na Erast Ivanovičevi glavi je ostrižena polovica popolnoma cisto, da je kakor kak kaznjenec. Sicer je neprijetn-o imeti taiko glavo ; toda pomagati ni mogoče. Gla-in vrat zavije v ruto in zapusti brivniico. Ko, je Makar Kuzmiq sam, se vsede in tiho joče.
' Drugi dan zgodaj zjutraj pride zopet Erašt Ivanič.
"Kaj želite?" ga vpraša hladno Makar Kuzmič.
"Ostriži mi lase, ljubi Makar. Pol glave je ostalo neostrižene "
"Prosim, prej dajte denar. Zastonj vas jue bom strigel" več...
Erast Ivanič tiho odide in od tedaj nosi na oni polovici glave dolge lase in ma drugi kratke. Da bi . si dal ostriči lase in vrhu tega še plačal, se mu zdi potrata; mirno čaka, da mu zrastejo lasje na ostriženi polovici sami od sebe. S tako glavo je zabaval tudi svate pri hčerini poroki.
I -
(Pomanjkanje stanovanj v Pragi.
i _
Po najnqyejsi statistiki, ki jo je izdal načelnik statistične pisarne glavnega mesta Prage, Šiška, manjka sedaj v Pragi 29,505 stanovanj. ^
I.	novembra:
Homeric. Cherbourg: VoJt-ndam. F^ulo^ne: Geo. Washington, Cherbourg in Bremen: Mount Clay, Cherbourg in Eremt-n Conte Verde v Genoa.
4.	novembra:
I>e Grasse, Havre: Bremen. Bremen: Colombo. Genoa,
5.	novembra:
Berengaria, Cherbourg
6.	novembra:
Pittsburgh. Cherbourg.
8. novembra:
l.eviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg: Veendam, Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg.
II.	novembra:
Uochambeau, Havre.
12.	novembra:
Mauretania, Cherbourg.
13.	novembra:
I .upland. Cherbourg: Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cher-bou rg.
15. novembra:
< Uympic. Cherbourg: Columbus. Gher bourg. Bremen: l-i Savoie; Havre; tle-liance. Cherbourg in Hamburg; Nlew Amsterdam. Boulogne. 19. novembra:
Paris, Havre, Aquitania, Cherbourg.
2C. novembra:
Minnekalida, Cherbourg; Thuringia, Cherbourg hi Hamburg. 22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ttyndam, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Berengaria, Cherbourg; France. 11 a vre.
27.	novembra:
America. Cherbourg in Bremen: Zeelaiul. Cherbourg. Deutsihland. Cherbourg in Bremen; Minnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; I»uilio, Genoa; IVesidente AVilson, Trst.